Cist
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja, vsak dan razen nedelj in praznikov ob 5. uri zvečer.
Uredništvo ln apravnlitvo: Kolodvonke ulioe Itov. 16. — K urednikom ao moro govoriti vsak dan od 11. do IS. ir o. — Rokopisi «o no vračajo. — Insoratl: SasUtopna potit-vrita 1 kr., pri večkratnem ponav IJanJI dajo ie popnat. — Velja sa Ljubljano T upravniitvn: ca oolo loto 8 gld., ca pol lota 8 gld., ia četrt leta 1 gld. 60 kr., na moaeo 60 kr., poSUJatev na dom volja moiočno 9 kr. več. Po poiti velja «» oolo
leto 10 gl., aa pol lota 5 gld., ca četrt lota 2 gld. 50 kr. ln ta jodon mouou 86 kr.
Štev. 282.
V Ljubljani v četrtek, 10. decembra 1885.
Tečaj 11.
„Nevenčani kralj irski.“
Nečuveno veselje vlada po zelenih dobravah lužne Irske: Volilni boj za angleško zbornico je skoro dovršen in jedini, ki se iz polnega srca, iz dna svoje duše radosti izida najnovejšega politična rata na velikobritanskih otocih je Charles Stuart Parnell in njegova stranka, najhujša 8°vražnika angleške vlade. Viharni volilni boji zadkih dnij niso prinesli nobeni stranki odločilne večine, če tudi ste obe napeli vse mogoče sile, da zmagate s svojimi kandidati. Gibanje, kakeršnega roi še poznamo ne, če tudi dostikrat i v naši domovini visoko pluskajo valovi krog volilne urne, polastilo se je bilo hladnokrvnih otočanov; poročila se berd, kakor bi izvirala iz južnih dežel, kjer se kri hitreje in strastneje pretaka po žilah, nego v zmernih, vsako stvar trikrat pretebtajočih „kra-marjih" angleških. Dve veliki stranki tirali ste svoje pristaše v boj: Na jedni strani je stari William Glad s tone visoko vihtel prapor liberalnega tabora ter s svetovnoznano svojo zgovornostjo vabil prijateljev pod svojo zastavo, na drugi Pa so stali ponosni konservativci z lordom Salis-buryjem, ki je do sedaj stal na pročelji vlade toriesov. Prvi so poudarjali dobrote, koje je bil liberalni kabinet prinesel domači državi, sklicevali 8® na razne blagodejne reforme, posebno na vo-lilno reformo, ki je skoro milijonu britanskih dr-avljanov dala novih pravic in jim je odprla politično živenje. Drugi pa so kazali na slabotno Vnanjo politiko sivega Gladstona, naštevali njegove grehe v Indiji, v Sudanu in drugod, kjer vihra angleŠka zastava — in res, videti je bilo, da se Večina volilcev obrača od moža, ki je tako malo energije kazal v svetovni politiki angleški, ter Prouzročil, da je jela bledeti angleška zvezda med
Listek.
Kako so naše očete v vojake jemali.
Spisal Ivan Vrhovec.
(Dalje.)
Tretja zahteva je bila tako zvani turški davek CFlirkenpfennig). Cesar je zahteval 120000_^jy., 8tanovi pak so dovolili le 72 000 gld. * Ker bi nas te obravnave privele predaleč od našega predmeta, Prihraniti si jih hočemo za drug pot; zdaj se pa Vrnimo k naboru.
Kadar se ie torej dovolilo vojaštvo „in natura", -Razdelilo se je vojaštvo na posamezne graščine in Pošamezrna oblastva,~katerim je mipal nalog, ozreti
^IjiojnJadih, za vojsko sposobnih ljudeh. ^ •J\bila jako sitna in težavna stvar, kajti treba jih
^ hilolovitK/ A loviti "so se le smeli vLjubljano kacih-pisem došli tuji rokodelci, postopači, 'dupiii itd. Mnogo mladih ljudi pa jo bilo vojaščine
*	l.andtagsprotokolle Ltd. 47, Fol. 253, 259.
tujimi, podjarmljenimi jim narodi. Tako je bilo prve dni volilnega boja; konservativci zabelježe-vali so vspeh za vspehom, in ko je irski vodja Parnell izdal glasilo, da naj vsak pošten Irec voli Salisburyjeve kandidate, zmagovali so poslednji na vseh progah. Liberalci propadli so celo v svojem središči, v Manchestru, in okraj za okrajem zapuščal je tabor Gladstonov. Triumfalno govoril je Parnell, da je „pogazil“ liberalno stranko in ji strl glavo. A od tega trenotka je bilo videti, da se zmagonosni mož vender moti. Nepričakovana poročila so jela od tega časa dohajati iz volišč — liberalci prekosili so tu in tam svoje nasprotnike in kmalu je vedel brzojav, da so cel6 večino za-dobili! Kmetski in oni volilci, ki so vsled Glad-stonove volilne reforme letos prvič imeli pravico oddajati svoje glasove, niso pozabili te velike pridobitve in kakor jeden mož glasovali so za liberalno stranko. Zato so podlegla mesta s svojimi konservativnimi poslanci, po deželi pa se je izcimila nova večina. Vender je poslednja komaj tolika, da bode le z veliko silo zamogla nadkrilje-vati združene konservativce in Irce. Poslednji bodo odločevali med obema strankama, in tako je Par-nellova beseda konečno le istinita postala, da je uničil liberalni tabor — vsaj toliko namreč, da skoro gotovo ne bode sposoben za vlado, ako ga poslanci irskega otoka ne bodo podpirali. Ravno tako pa tudi konservativci ne bodo mogli ostati na krmilu, ako jim Irci odreko svojo pomoč. Na nobeni strani ne bode torej odločne večine. Tam, kamor se bodo vrgli Parnellovi prijatelji (in teh je kacih 80), tam bode večina. Irci bodo torej odločevali usodo Angleške, in od tod nezmerno veselje med njimi, od tod strastni napadi angleških listov na Parnella, kateremu pred-bacivajo, da je on kriv tega neugodnega položaja.
prostih. V Ljubljani na pr. so bili prosti vsi me-_ ščanje i n ~nM« vrsiaovTT^eželBi uradniki in sluge, 8lužbujWplTr?TiEi deželni službi, ali samo pri jScem plemenitaži, v zadruge vpisani rokodelci^ Imetje; katenJT^paj- Lju bljanj se ^\6 da^ni bilo
,1 .ilmirn ilri in nriHni rliinlri
Sovraženi mož bode imel v rokah vlado Včlike Britanije, on bode kraljeval med obema strankama, on po vsi pravici zasluži ime „nevenčan kralj irski", kakor ga nazivljajo angleški listi! Parnell ostane gospodar situacije in ako pomislimo, da bode usekako držal sedaj s to, sedaj z drugo stranko, kakor mu bodo narekovale koristi njegove domovine in kjer mu bode kazalo več dobička, potem razumemo, da so angleški politiki jako poparjeni. Na vsak način treba pa je računati o tem, da pride Gladstone zopet na krmilo, kajti večina je vender v njegovih rokah, če tudi je tako malenkostna, da se dalj časa ne bode zamoglo ž njo shajati. Ž njim pa se bode se vč da vnanja politika zopet popolnoma predrugačila in to je vzrok, da se svet tako skrbno ozira onstran kanala. Posebno bolgarske zadeve znale bi dobiti drugo lice, ako nastopi stari prijatelj Rusije in podere to, kar je pričel sedaj lord Salis-bury. Tudi v Egiptu in v Aziji se bodo razmere predrugačile in nova politika bode stopila na mesto sedanje, ako bode konservativni kabinet prisiljen dati svojo ostavko. Vender moramo še jeden slučaj vzeti v poštev. Mogoče je namreč tudi, da združi staro sovraštvo zoper Irce zmerne elemente obeh strank, da se zmerni liberalci in zmerni konservativci dogovore in sestavijo nekako koalicijsko ministerstvo, ki bode vsaj v glavnih vprašanjih postopalo skupno z obema strankama. Gladstone bi prevzel ministerstvo notranjih zadev, Salisbury pa bi tudi še za naprej vodil usodo kraljestva nasproti tujim državam. To so upi, ki oživljajo danes obupne Angleže in jih pričenjajo združevati v jeden tabor, da bi le „nevenčam kralj irski" ostal na cedilu, ž njim pa se v6 da nesrečna dežela, ki se po vsej pravici zove uže toliko let -tužna Irska*.
prepovedalo ujetnike na rotovž goniti v verigah, ker se s tem sovraštvo do vojaškega stanu le še podžiga in se ljudje strašijo.
V	kolikih zadregah so se nahajala oblastva in graščine, pojasnujejo nam magistratova poročila
It
veliko, napdsled duhovniki in pridni dijaki. Gledč iz deželnozborske seje. Leta 1804. je morala dati ^enuhov pa je (1. 1#05.) moralo' šolsko vodstvoj Ljubljana 10 m6ž. V^talBL B«ji se je sklenilo na
Rotovži, da jih bodo lovili v noči od 16. do 17ega aprila, a priporočalo	bes^dic&_2iuiti o
tem, sicer bi mladi ljudje vsi pobegnili iz Ljubljane; vrhu tega naj so lov vrši kolikor mogoče tiho in brez vsega hrupa.
A_za vojake sjodni so navzlic temu vender le še o pravem času zvedeli za magistratov sklep,
predložiti imenik 6nih. ki so dobivali večkrat dvojko Po IG. točki konskripcijske sisteme uvrstiti so se morali taki v vojake. Višja oblast je zaukazala magistratu, naj naznanjene dijake( polovi?ter dostavila upanje, da se to zgodi na ^skrivnem, brez šnma in ne da bi ljudje drli skuhaj. Nekateri naznanjenih dijakov so biTi še le po 13 let stari, lasti pridno so prežali na slabe aijake^etaT802 zasačili nekega 18 let starega dijaka, ki je ar tal v neki krčmi na dunajski cesti od 5. do ure zvečer. Na rotovž priveden in vprašan, :aj užo več teduov ne hodi v šolo, dejal je, da eni iti v Trst v neko prodajalnico. Potrebni denar ki je do sedaj pošiljal oče, a zadnji čas je prodal svaji dve žepni uri, da jo mogel kvartati. Magistrat jeVsklenil _vtakniti ga v vojake. Leta 1806. se je
in ko so se razkropili biriči po krčmah in zasebnih hišah (kaiti imel* ro ,,m pcfiJUfcO, M^lli	»»
nosteliV prestregli so to noč samo dva in do 2t>. majhika še le šest, med njimi tudi necega tiskarskega učenca. Njegov gospodar, tiskar Retzer, prosil je zanj, naj mu ga izpusta, ker se je fant pri ujem uže dve leti in pol učil. Ako mu ga ne dado nazaj, moral bo tiskarno zapreti, ker je nemogoče v Ljubljani dobiti tiskarskih pomočnikov.
O znižanji cen za postrežbo in oskrbovanje nmobolnih v blaznici v Ljubljani in na Studencu.
(Dalje.)
Na podlagi teh opazovanj stavil je deželni odbor redu usmiljenih sestra zarad predrugačenja pogodbe od 21. avgusta 1880 sledeče predloge:
1.) Povračilo za režijne potrebščine 111. razreda v blaznici na Studencu določi se s 24 krajcarji, in ono v ljubljanski blaznici s 22 krajcarji za osebo na dan. Kar se tiče povračila v ljubljanskem zavodu, isto z ozirom na to, da no noročilu hplniftnppfl pvnntnljstvii režijni stroški taktično zna? šajo samo 20,2 krajcarja, s t22^kraj^arjjL popolnem zadostuje.	L	'[
2.) Kar se tiče oskrbovanja, se cene za kruh, katere je red usmiljenih sestra sam ponudil, in sicer za porcijo belega 2 krajcarja in črnega 4 krajcarje, sprejmo, isto tako znižanje cene za bokal vina od 40 krajcarjev na 28 kr. Za juho in goveje meso ostanejo stare cene, za porcijo telečje pečenke, za zrezek, bržole itd. povrnilo se bode 14 krajcarjev, za bokal mleka 8 krajcarjev za porcijo solate 4 krajcarje. Zajedno dobil je red nalog, do 13. avgusta t. 1. o tej stvari izreči svoje končno mnenje. (Dež. odbor št. 7783 de 1884);
Red usmiljenih sestra izjavil se je v svojem poročilu"od 13. avgusta t f^da od deželnega odbora določenemu znižanji nekaterih cen ne bode Btavlial biBtvenih ovir. Na podlagi te izjave, sklenil je deželni oidbor, da se pogodba od 13. septembra 1880 ne odpovč, temveč da se nadaljujejo obravnave z redom.
S	poročilom od dne 28. avgusta 1885 naznanil je red glede predlogov deželnega odbora, da je pripravljen, sprejeti za režijo povračilo s 24 kr. za eno osebo III. razreda na dan, ako se mu sezida perilnica in sušilnica, in se odveže napolnenja ledenice z ledom, ker je tako slabo in nepripravno zidana, da se led v kratkem času Btaja. Isto tako sprejme povračilo za režijo v ljubljanski blaznici III. razreda s 22 kr. za osebo na dan, ako nastavi za 10 in ne za 8 umobolnih enega strežaja, kar je po poročilu reda uže vpeljano. Cene za kruh in vino se sprejmo. Glede govejega mesa zahteva red razločitev med porcijami juhnega mesa in porcijami posebej ordiniranega mesa. Za porcije telečje pečenke, zrezek, beržolo itd. zahteva red 15 kr. povračila, za bokal mleka pa 9 kr. Kar se tiče močnatih jedil, pripravljen je red za porcijo ceno od 5 2 kr., na 4-8 kr. znižati, ako se dosedanje neomejeno oskrbovanje opusti, ter vpelje stalni normalni jedilni list. Po tem normalnem je dilnem listu, dobivali bi umobolni le vsak četrti dan, in ne kakor sedaj, vsak drugi dan goveje meso, tudi bi odpadle nekatere dražje močnate
jedi. Ako bi potem delajoči umobolni vino, katero dob6, morali po predlogu reda iz svojega zaslužka plačevati, znižali bi se oskrbni troški za telesno zdrave od 27 kr. na 23 kr. na dan (d. o. štev. 5578 de 1885.)
Ravnateljstvo deželnih dobrodelnih zavodov in primarij dr. vitez Bleiweis, katera sta dobila nalog, o predlogih reda svoje mnenje izreči, predložila sta dotični poročili od dne 16. oktobra in
3.	novembra t 1. Primarij se odločno protivi vpeljavi normalnega jedilnega lista, ker bi se zaradi znižanja števila mesnih porcij ne mogla pripraviti vsakdanja juha, kar je po sedanji navadi, ko dobi vsaki dan polovica blaznih goveje meso, vsekako možno. Zajedno naznanil je tudi primarij, da zaradi zmanjšanja troškov za hrano od 1. oktobra t. I. naprej ordinuje porcije mesa samo po šest lotov, in ne po 8 lotov, kakor doslej; tem načinom dosegel se je pri porciji mesa prihranek 1*7 kr. Tudi od močnatih jedil ordinuje one, ki so ceneje. (Dalje prihodnjič.)
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
V deželnih zborih so se do zdaj govsodi vršile obravnave mirno; le^v finskem ^ežjelnem zboru nastali so pred nekaterimi dnevi burnijpri-zori, a vse se je z^jpetjfcmalu poleglo po posredovanji tiimošnje zmerne stranke. V Moravski in Češki posvetuje se, kakor v Koroški, deželni zbor o sredstvih, s katerimi bi bilo možno preprečiti preobilo žgaujepitje. — Deželni zbor isterski bil je uže dnč 7. t. m. zaključen. Imel je samo
6	sej.
V zadnji seji štajerskega deželnega zbora interpeloval je poslanec Raič visoko namestništvo, da ni dosti skrbljeno za nameščenje učiteljskega mesta za slovenščino na mariborski učiteljski pripravnici ter poudarjal, da se na omenjenem učiteljišči pripravniki preslabo poučujejo v slovenščini. Gospod namestuik je obljubil, na stavljeno interpelacijo odgovoriti v jedni prihodnjih sej.
Hrvatski sabor se baje dne 16. t. m. preloži. Večina se nadeje, da se do tedaj rešijo vse štiri upravne predloge ter se tudi budget sprejme v generalni debati. Specijelna debata o budgetu se bode vršila v januvariji.
Tuje dežele.
„Pol. Corr.“ poroča iz Belgrada: Turčija je izjavila, da nobeno srbsko - bolgarsko sporazum-ljenje nima veljave brez njenega posredovanja. Srbija je odgovorila, da respektuje vrhovne pravice sultanove, a v prvi vrsti gre samo za spo-razumljenje premirja. Turčija naj obrne svojo pozornost na navzočnost vzhodnorumelijskih čet, katere delajo Srbiji največ preglavice.
Kaj se je zgodilo ž njim, ne v6mo, kajti ro-l(od£lakLj>omočnikLso se sm^li^ jemati v vojake, h;. trgovski stan je bil za svoje pomočnike oproščen, tega bremena.
Še le v naslednjih mesecih se je posrečilo magiBtratu priti 21 mladim ljudem do živega, od kojih pa jih je bilo le 6 sposobnih za vojaštvo. Magistrat se je obrnil vsled tega do višjega ob-lastva, naj mu spregleda 6ne 4, ki mu jih še manjka; pri tem pa je kaj slabo naletel. Dobil je prav osoren ukor, vender pa ne še tako osornega, kakor leto pozneje, ko je moral nabrati 41 m6ž. Okrožni urad mu je odgovoril: rA,ko se tip hftria dn ft novembra (odlok, je datovan od 24. oktobra, $orej je imel magistrat 14 dnij časa) dopolnil primanjkljaj novincev, ustavila . sp hnd<» p^pn/ln frru
panu in svetovalcu, komur je ta posel izročen, plača, Ttr se bo pri višjem oblastvu prosilo, da se UflSEavita „ab officio", ker pač bi se ne bilo treba prav nič potruditi, da bi se nabralo od 10. septembra pa do danes 41 m6ž.“*
Ravno take preglavice je dala! nabor po kmetih. Li-tn 1741 so tožili stanovi, da io neuio-
*	Mestni arhiv F. 90.
goče dati vojake „in natura", dokler ne bode v ilpftpli stalne milice, s katero bi se. ko bi druzih primanjkalo,	(Hueb-
Bassige), kar se je sicer uže večkrat naglašalo. Kmete z n j iho vibkmetij4&umti_pa. jjice r nikakor, ne kaže, ker bi trpel cesar sam pri tem največ jkode. Blagovolil naj bT se 7e spomniti, Takšen vrišč je bil po kmetih leta 1731, in da na Štajerskem cel6 vojaki niso ničesa opravili proti kmetom. Leta 1735 prigodilo so je pri naboru mnogo pobojev in gosposke po kmetih so se bale, da bo kmet za orožje zgrabil in se ž njim po robu postavil. Dasi tudi se jih je veliko priprlo in bi se jim bili poboji lehko dokazali , vender se jih gospSda ni upala tožiti in izpraševati, ampak jih je izpustila, ravno ker nima vojaške pomoči*
Leta 1738 tožil je deželui zbor:	Novačenje
natura11 je sila težavno; iedeu novinec se odda, tri jp. jm. n id h in Tu	pft^a^jpo^iava^i
kflfolu. rfoETsilo se je s_,.proatoyoljci, a oglasilo se jih jele 5, potrebovalo pa še jih je 217. Vrhu
tega je letoiTše slaba letina, kar dela ljudi celd čmerno S Hrvaškega jih je mnogo k Turkom po
*	Landtagsprotokolle Ud. 47., Kol. 252
Če se med Srbijo in Bolgarko sklene premirji', še danes ni gotovo. Privatna poročila celo z gotovostjo zatrjujejo, da se zopet prične vojska. „K6'nisc'ie Zeitung" pa piše: Orožja, katera sta oba nasprotnika na ukaz močnejših knezov odložila, ne moreta zdaj kar po svoji volji zopet vzeti v roke; če oba uasprotnika zdaj ne skleni‘ta prostovoljno miru, usilile ga jima bodo vlasti, katere hočejo zabrauiti prolivanje krvi; to je pa6 obema jasno, in zaradi tega se bosta pravočasno premislila, da pri mirovnih pogojih ne bosta preveč trdovratna.
V	runi tinski zbornici odgovoril je Bratiauo na interpelacijo o položaji Rumunije nasproti balkanskim dogodkom ter izjavil, da je vlada v istini zahtevala od konference, naj se podere bolgarska obdunavska trdnjava, a konferenca je odgovorili', da se ne more baviti z nobenim drugim vprašanjem, nego z onimi, zaradi katerih je bila sklicana. On da je pozvedel mnenje vlasti j, in te zahtevajo mir.
Francoska zbornica sklenila je s 338 proti 174 glasovom predlog, naj se še bolj poviša carina na žito in živino. Trgovinski minister se tli upiral temu predlogu, a je dejal, da bi morda vender ne bilo umestno zopetuo povišanje, ker še o prvem povišanji ni nobenih skušenj. Francija, dejal je minister, imela je nekaj dobrih let, a po: misliti se mora na slaba leta ter ne odtujiti francoskemu tržišču inozemskih pridelkov. — Ta mesec se ima še vršiti volitev novega ljudoviadnoga predsednika, zato so nekateri zdanjemu predsedniku neprijazni listi raznesli vest, da je bolan, češ, da ni več sposoben za to mesto Grevyjevi prijatelji pa dokazujejo njegovo čilost in krepkost.
Iz Kahire se poroča: Ko je kedive zvedel, da so Italijani prevzeli civilno upravo v Massauahu, izrekel je svojo nezadovoljnost ter o tem poročal takoj sultanu.
Razne vesti.
—	(Kraszow8ki v Italiji.) Petrogradom »Novostim" piSo ruski pisatolj Nemirovič - Danfenko slodeCe o poljskem pesniku kraszowskom, kateri 1,0 je iz zapora izpuščen na L;\š]n^ podal, da so tamkaj zifjg'!
Na svojem potovanji v Riviero ostal jo posnik^trt^m v Milanu. Voliko prebivalcov toga mosta hotelo um j0 osebno svoje sočutje izkazati, a zdravnik, koji g:l spremlja, prepovedal je odločno vso obisko in vznemirjajoče pogovoro. Razun zdravnika spremlja pesnika tudi neka sorodnica, koja mu z vso požrtvovalnostjo streže. Sloveči romanopisec, prod kratkim časom še trden in ^ ‘ moten, hodi sedaj sklonjeno in sigurno bi no živel ;' dolgo več, ako bi ga imeli daljo časa šo zaprtega v ; magdeburški trdnjavi. Tako je upati, da bode krasno ' podnebio laško in .dober zrak na njegov duh in tola— dobrodejno vplivalo! Dasiravno jo Kraszowski telosno bolan, je njeprov duh vender uo polnem zdrav: £plg£ nai^erava^ia do^a rnia^ sg^_jt^ičeti. V Milami dal so
begnilo, ke»^ so se vojaščine ustrašili: to pa le napade Turkov godi. Lani (1740) sta si dvaGaHen-hergova podložnika^poBeitaia^uate.^Bgmo da jima nITrebalo iti v vojake! V Polhovem Gradci so se t kmetje ondotnemu oskrbniku resno po robu po- | stavili. V Velesovem je ujeti novinec onega, ki . ga je gnal v graščino, ubil po poti. Ti dogodki ’ pač jasno pričajo, da se brez vojakov ne opravi ( nič. Gosposka se je uže potrudila dobiti fyojako^-Jn natura", pisala je v Gradec, naj se iiošl,iiiiQ jmipntemihf tamkaj. To je bil Še najboljši pdt" prdKrEeTi se z novinci; Kranjska jih je dobila tem p&tem 170, poprej pa jih je imela uže 25 ujetih.*
Ker se je bilo 1. 1738 bati, da bi utggjuli zaprt’* novinci pobegniti, prosili so cesarja, naj kar najhitreje pošlje vadne učitelje (Exerciermeister), češ, da se je prigodilo uže večkrat, da so ujetniki razdrobili vrata in ubežali; nevarnost je pa topot tem večja, ker jih je skoro sto vkup. 'Y m-ij>i««il|| hf> liežela škodo cesarju. l*y ni noslaL. y^n»v£m_času starih vojakov1 dn jil^ krotč. */_
(Konec prihodnjič.)
*	Landtagsprotokolle Bd, 48., Kol. 707—708.
je fotografirati. Najbolj razširjeni časniki milanski, kakor „Secolo“, „Corriere della Sera“, „Italia“, „Lom-bardia" in drugi priobčili so njogov životopis in celo njegovo podobo. Kc&szowski je tudi na Kuskem zelo priljubljen; vsi	spisi—	so prestavljeni v ruski
jezik. Sedaj se bodo prestavili tudi v laški jezik, in sicor bo izdala njegova dela knjigarna Trevese v Rimu.
— (Velikanska tatvina.) Po noči med nedeljo in ponedeljkom vlomili so tatovi v prodajalnico ju-volirja Granichstitdtena na Dunaji ter tamkaj pokradli raznih dragotin v vrednosti 300 000 goldinarjov. Dolo Pii tem niso imeli lahko, ker so bile pokradene stvari dobro spravljeno, a ker so imeli vse potrebno orodje Mbojj prodrli so cel6 v najtrdnejše shrambe. Ta tatvina vznemirja vse dunajsko prebivalstvo.
— (Cesar kot izpraševalec.) Cesar dom Pedro Brazilijski, učenjak kakor splošno znano, ima navado, vdeležovati se državnih izpitov na vseučilišči v Rio de Janeiro. Pri takih prilikah se prav čestokrat zgodi, da sum kandidatom vprašanja stavi. Nekaj jed-nakega se je tudi nedavno nekemu kandidatu prigodilo, ki se jo za izpit jako malo pripravil. cesarju na fllflflga _vjrašanja ni mogel odgovoriti, mu ta
refie. da jkllfrp r* *"	Da	io	kdn pod .umni
^jj^ro^cesjujaajuijuaBal, pač do sedai m biffsnšati ~ (^o uradnih laških poročili h) izselilo 86 je v pretečenem letu iz Italije na Avstrijsko 24 0G0 °8eb, iu siCor 14 778 v Cislajtanijo in 9882 v Trans-lajtanijo.
—• (Osel z očali.) Iz Hagena se „K8ln.Volks-fceitungi« piše; Cunjar iz sosednjega VVehrenghausena lnja osla, ki užo mnogo lot njegov voziček resnobno in žestivreduo vozi. V zadnjem času pa lepo živiuče ni l>ilo več posebno zanesljivo v svojom gibanji in pri natančnem preiskavanji pokazalo se jo, da je osel postal kratkoviden. Cunjar se je hitro odločil in oslu kupil očala, koja sedaj z velikim ponosom iu zavestjo na nosu nosi; njegovi kratkovidnosti se je s tem v okom pri-Slo. Omenjeni list trdi, da ta zgodbica nikakor ni izmišljena.
Domače stvari.
Deželni zbor kranjski.
(III. soja 5 decembra)
(Konec.)
Posl. Klun utoraeljuje svoj samostalni predlog Bled6 spremembe § 18. in 15. deželnega volilnega roda. Govornik pravi, da stavi ta predlog zaradi tega, ker J® to obljubil sekcijskemu načelniku v ministerstvu za n°trauje zadeve baronu Kubinu. Baron Kubin je nara-re^ njemu in dr. Vošnjaku dejal, da v slednjem za-sodauji kranjskega deželnega zbora sklenjeni volilni rod faradi tega ni dobil Naj višjega potrjenja, kor sta § 18 ln ^5 deželnega volilnega roda za Kranjsko v nasprotji z v°lilnim rodom za državni zbor. Govornik je tedaj obljubil, da stavi predlog o spremeni teh paragrafov v Prihodnjem zasedanji deželnega zbora kranjskega. Govornik na to razklada, kako naj bi se po njegovem niQenji imeli sestaviti volilni imeniki ter predbaciva Rajnim glavarstvom napačno j postopanjo ter toži, za-aJ ni deželna vlada bolje poučila okrajna glavarstva
0	sestavljanji volilnih imenikov. Konečno predlaga go-v°rnik, naj so njegov predlog izroči upravnomu odseku. ^ Gospod deželni predsednik baron W i n k I e r pravi, Po opravilnem redu dožolnoga zbora sicer ni dovoljeno, se 0 samostalnom predlogu, kateri so ima l2r0čiti odseku v poročaujo, prične debata. Gospod do-*®lni predsednik se toroj no bode spuščal meritorično v utemeljoni predlog, marveč odbiti mora gospoda predlagatelja neopravičeno napade na deželno predsedstvo na politična oblastva Predlagatolj je najprej omenjal, da je prodlog stavil po žolji sokcijskega načelnika barona Kubina. Gospodu dežolnemu predsodniku ni sicer znauo, koliko je gospod sokcijski načelnik vplival na t° zadevo, a nikakor privatna pojasnila uradne osebo no vežejo cesarske vlado. Vsokako bi bila zahtevala '1'skrotnost, da bi so o takih privatnih izjavah ne govorilo v javni deželnozborski seji.
Prodlagatolj je tudi obširno govoril, kako so c. kr.
on pravi, se jako moti. Kavno tako se moti gospod predlagatelj v svoji trditvi, da se pri sestavljanji vo-lilskih imenikov ni korektno postopalo. Predgovornik je tudi izrekel obžalovanje, da deželna vlada ni vplivala na sestavljanje volilskih imenikov; a on bi moral vedeti, da za to dežolna vlada nima pravice. Zakoni so tu, in vsak uradnik je dolžan, razlagati jih vestno. Deželna vlada jeoblastvo drugo instance, ona ima torej odločevati o pritožbah pri določbah prvo instance; ona torej ne moro prej podredjenim oblastvom dajati poukov, kako imajo odločevati, in potem pritožbe o isti zadevi zopet sama reševati. Deželna vlada bode vedno strogo čuvala, da so zakoni izpolnjujejo; to dolžuosti si je popolnoma v svesti, a podredjenim oblastvom dajati pouke, kako naj odločujojo v konkrotnih slučajih, za to deželna vlada nima pravice
Posl. Klun m§ni, da je razgovor s c. kr. sek-cijskiui načelnikom baronom Kubinom po njegovem mnenji bil privatnega značaja, kor so jo vršil po naročilu nj. ekscelence gospoda ministorskega predsednika. Govornik zanikava, da bi bil napadal deželno vlado ali uradništvo; on je omenjal samo dogodke, a krajev in imen da ni imenoval.
Posl. dr. V.o&nj-ak izjavlja, da je bil po njegovem mnenji razgovor z gospodom c. kr. sokcijskim načolnikom privatnega značaja, nj^mu (Ja so. zdi, da xni bilo umestno^avno~o njem govoriti.
Posl. baroii Apfaltrorn izjavlja, da so on in njogovi somišljeniki principijelno proti premembi volilnega reda, ker bi so razširila volilua pravica, kar bi škodovalo dožoli.
Posl. Hren izreka v svojem in v imenu nekaterih svojih somišljenikov, da bodo sicor glasovali za to, da so prodlog izroči upravnemu odseku, a da se pa s tem v moritoričnom oziru nikakor no vožejo.
Pri glasovanji so izroči prodlog upravnemu odseku.
Potrdi se volitev poslancev Hrena in Stognarja.
Dovolile so so naslednje podpore:	Strokovni	šoli
za lesorezjo v Kočovji 100 gld.; Jovani Mašek so jo miloščina letnih 50 gld. podaljšala za tri leta: Jar-noju Pečniku so jo dovolila za rimska izkopavanja podpora 150 gld.; ubogim gimnazijalcem na kočevski gimnaziji 100 gld.; slovanskim vseučiliščnikom v Gradci 200 gld.; podpornemu društvu ruodroslovcov na Dunaji 50 gld.; „Glasbeni Matici- v Ljubljani 500 gld.; dramatičnemu društvu pa 1000 gld. Prošnja g Bobka, učenca zdravništva v Gradcu, in prošnja občino Struga za podporo zaradi prezidanja farovža so odbijete.
Konec seje ob polu 1 ure.
°kr. glavarstva napačno tolmačila razno paragrafe lilnega reda. Če pa predlagatelj meni, da bodo s svojo Predlagano premembo odpravil napačno tolmačenje, kakor
— ( S o 1 s t v o.) Visoko ministerstvo za uk in bogočastje jo odredilo, da ima biti 19.dan novembra kot godovni dan naše presvitle cosarico vsako leto prost dan za vse ljudsko in meščanske šolo, gimnazije, realke in pripravnice. Deželnim šolskim oblastvom so je naročilo, naj potrebno ukrenejo, da se bode ta dan primerno praznoval.
— (Deželni zbor kranjski) ima jutri do-poluduč zopet sejo.
— (Iz deželnega zbora.) Gosp. prof. Šuklje izročil je v včerajšnji seji deželnega zbora peticijo mostnega odbora v Višnji Gori, da so prostavi sodnija iz Zatičine v Višnjo Goro
— (Kranjsko obrtniško društvo.) Dopolnilno k včeranji notici o sklepih upravnega odbora kranjskega obrtnega društva omenjamo, da jo pod pred-sodništvoni gosp. Antona Kloina daljo sklenil sledeče: 1.) Kranjsko obrtno društvo popolnem pritrjuje agitaciji dunajskih obrtuiških zadrug, da se odpravi obrtno dolo po kaznilnicah in prisilnih delavnicah. 2.) Odobrila so je po društvenem tajniku gosp. Kunci izdelana prošnja na deželni zbor kranjski, naj se uredi obrtniško dolo v deželni prisilni delavnici in naj se skliče v ta namen enkota. 3.) Izvolil so je odbor, ki izroči prošnjo gosp. prof. Šukljetu, da isto izroči v deželnem zboru in jo pedpira. 4.) Skličo so prihodnjo nedeljo javni shod, o katerem se bode razgovarjalo o zadrugah in o nodoljskom počitku.
— (Sekunda rjo m) v tukajšnji bolnici imono-van jo drd. Ivan Flauderko.
— (Delitev zimsko obloke.) V torok do-poludno dolila se je v čitalniški dvorani obloka in obutev, katero so blagosrčne gospo nabralo pri dobrot-
nikih. Obdarovanih bilo je okolo 80 revnih učencev in učenk; vsak obdarovanec dobil je popolno zimsko obleko, obutev iu veliko štruco. Pri razdelitvi bilo so navzočno gospe: baronovka Winklorjeva, Murnikova, iBleiweisova, Ambrožičeva in Robičeva ter gospodje ravnatelji raznih učilnic itd.
— (Dežolni uradniki kranjski) sklenili so pri shodu dne 6 decembra t I v redutni dvorani do visocega deželnega zbora uložiti prošnjo, da bi so jim zboljšale njih plačo.
— (Podružnica c. kr. kmetijsko družbo v Kranjski Gori) ima občen zbor v nedeljo 20 t. m. popoludne v Jesenicah. Na dnevnem redu jo pregledovanje računov leta 1884. in 1885., volitve in pa predavanje tajnika c. kr. kmotijsko družbe v Ljubljani gosp. Gustava Pirca.
— (Včerajšnji živinski somenj) bil je lo slabo obiskan zaradi slaboga vremena. Prignalo so je 770 glav. Precej živine pokupili so po dobrih cenah vnanji kupci.
— (Izpred porotne sodnije.) Včeraj bili so pred porotniki obsojeni J. Ceson zaradi uboja v štiriletno, Janez Zupančič zaradi posilstva v petletno in Katra Petrin zaradi detomora v šestletno hudo ječo, — pri vseh poostreno s postom in samotnim zaporom.
1	— (Umrl) je dn6 8. t. m g. Ivan Brecel-nik, dekan v Hrušici, v 74. lotu svojo d&bo.
— (Iz Kostanjevice) se nam z dne 6. t m. poroča: Tukajšnji občinski odbor je v deuašnji seji onoglasno sklenil poslati gospodu profesorju in našemu dcželuemu poslancu Fr. Šuklietu zahvalo, da so jo
—i	--- l
spomnil v deželnem zboru res užo dolgo pozabljenih prebivalcov ob d<5lonji Krki in toliko potrebnega reguliranja to reko. — Z vsemi p ipt ji^jjJas 11 se je tudi sklonilo, gospodu poslancu izreči popolno za-upanje.
— (Somouj v Višnji Gori.) Iz Višnje Gore nam poroča županstvo, da prihodnji somenj ne bode dnd 14. t. m., marveč še le v p o n o de 1 j e k, d n
2 1. t. ra.
— (Pazite na otrokol) Iz Hrenovice so nam poroča, da je tamkaj štiriletna hčerka omožene posestnico Marijo Premrov 3. t ra. vslod nepaznosti materino žalostno končala. Mati jo namreč pustila otroka samega doma gredoč k sosedu. Po otročji navadi šlo je otroče k ognjišču ter se je pričelo z ognjem igrati. A kmalu se mu je obleka zažgala, na kar je se v6 da pričelo jokati in kričati. Soseda Marija Ivančič je sicor na to prihitela in ogenj zadušila; a bilo je pač prepozno, ker je bil otrok uže tako opečen, da je čez dva dni vsled tega umrl. — Iz Škofje Loke se nam piše: Dne 4. t. m. zjutraj pripravljal je posestnik Lovre Kržišnik iz Sv. Ožbalda s hlapcem Janezom Soduikarjom nedaleč od hiše drva. Napravila sta ogenj, da bi se mogla greti. Ko sta pa ob 8. uri šla domov zajutrkovat, prido Kržišnikov Sletni sin k ognju ter tamkaj zaspi. Mod tem se pa njegova obleka zažge in in v hipu bil jo ves v plamenu. Na njegovo jokanje priteče oče ter mu strga obleko s života, a opekline bile so tak6 strašne, da jo koj prihodnji dan umrl.
— (Občinska volitev.) Pri občiuski volitvi v Zgornjora Tuhinu dno 22. novembra 1.1. izvoljeu je bil Vit Kadunc iz Zgornjega Tuhina županom, Au-drej Srša iz Sel in Martin Hribar iz CirkuS pa občinskima svetovalcema
— (Vreme) imamo zdaj zel6 neugodno. Včeraj pričel jo naletavati sneg ter danes šo neprestano na-lotujo. Po ulicah dela so obilo blata.
— (Krajcarska podružnica „Narodnega Doma0 v Ljubljani.) V zadnjem poročilu smo med drugim omenili, da imamo 29 razprodanih krajcarskih knjižic. Podpornike našega podjetja sploh, posebno pa gg poverjenike bi utegnili morebiti zanimati uatančne i podatki o teh knjižicah Od teh knjižic je 24 kranjskih, 3 so primorske, 1 štajerska in 1 dunajska. Od 24 kranjskih jih je ravno polovica ljubljanskih, po 3 so vrhniške iu zagorske, 2 krški, po 1 komendska, raotliška, novomeška in radovljiška. Od 3 primorskih sta 2 tržaški in 1 reška (vas Reka pri Cirknem). Štajerska je iz Seegrabna pri Leobnu. — Ddba, ki je pretekla od prve razposlano knjižice do danes, znaša 149 dni. Od posameznih razprodanih knjižic, ki so sicer preračunjoue na leto dui, je bilo pa v prometu G po 1 dan, namreč knjižice s številkami 143, 238,
24:4, 251, 332 in 333, od teh razen jedne radovljiške vse druge ljubljanske. Dva dni je bila v prometu vrhniška knjižica	pod	štev. 334; po 7	dni	krški	pod
štev. 298	in	299; 16 dni zagorska	pod	štev	128;
20 dni tržaška pod štev. 172; po 21 dni ljubljanski pod štev.	279 in	306; po 23 dni	ljubljanski	pod
štev. 148	in	183;	30 dni ljubljanska pod	štev	246;
45 dni ljubljanska pod štev. 175; 46 dni tržaška pod štev. 90; 47 dni zagorska pod štev. 156; 49 dni zagorska pod štev. 10; 53 dni seegrabonska pod št 26; 62 dni komendska pod štev 4; 66 dni ljubljanska pod štev. 158; po 101 dan dunajska pod štev. 47 in vrhniška pod štev. 67; 102 dni roška pod štev. 110; 106 dni motliška pod štev l; 127 dni novomeška pod štev. 17 in 130 dni vrhniška pod štev. 68. Razposlanih je sedaj 447 knjižic, in sicer 370 krajcarskih in 77 desetkrajcarskih. (Denar in oglasila pošiljati je gosp. dr. Josipu Staretu, blagajniku „Narodnega Doma“ v Ljubljani.)
— (Prilična božična in novoletna darila.) Čestite čitatelje naše opozarjamo na inserat I. avstro-ogerske c. kr. priv. tovarne za štampilije iz kovino in kavčuka „K. Gilrdtnor & Comp.“ na Dunaji IV., Wieden, Hauptstrasse 49, in priporočamo te izdelke kakor zelo prilična božična in novolotna darila.
Št. XII. prinaša te spise:
1.) Gor&zd: Solus. Legenda. — !. 2.) Dr. J. Vošnjak: Odlomki iz člo-$1 veške tragikomedije. III. Usodni dan. |!— 3.) S voj m ir: Drobne pesmi. —
4.) J. Trdina: Bajke in povesti o Gorjancih. 25. Gospodičina Cizara. —
5.) Josip Star6: Pisma iz Zagreba.
XII. — 6.) Matej Tonejec-Samo-stal f Podgorka.— 7.) A. Fekonja: Latinsko-nemške šole v Slovencih od
XIII.-XIX. veka. — 8.) J. C i m p e r m a n: Osčhlo cvetje. Soneti. — 9.) Iv. Vr-ho ve c: Kako so naše očete v vojake jemali. — 10.) Janko Kersnik : Agitator. Roman. (Konec.) — 11.) D. Fajgelj: Nove muzikalije. VII., VIII., IX. — 12.) Književna poročila: VIII. Učitelj: Prvo berilo in slovnica za slovenske ljudske šole. IX. Fr. W i e s-thaler: LeopoldVolkmer. — 13.) Slovenski glasnik: Nove knjige slovenske. Cerkvena književnost slovenska. Pisateljsko podporno društvo. Gospod Janez Šubic. Slovenski naš slikar g. Jurij Šubic. Blag rojak. Čehovin. Hr-
 vaška književnost. Poziv. Izkaz.
14.) J. Kalan: Šah. — »Ljubljanski Zvon“ izhaja vsakega meseca 1. dan v zvezkih, po 4 tiskovne pole v61ike osmerke obsežnih, ter stoji pol leta 2 gld. 30 kr., četrt leta 1 gld. 15 kr.
Zalivala.
Preblago rodni gospod Rihard Janoschitz, cesarski svžtnik, ravnatelj ljubljanske hranilnice, vitez Fran Jožefovega roda, odlikovan tudi z zlatim križem za zasluge, daroval je povodom svoje 501etuice kot uradnik za reveže svojega roduega mesta Črnomlja svoto 50 gld. V zmislu sejnega sklepa mestnega odbora z dne 30. novembra 1.1. so je darovana svota tako razdelila, da je dobilo 13 revežov po 3 gld., 9 revežev po 1 gld. in 4 reveži po 50 kr.
V imenu obdarovanih rovežev izreka podpisani mestni župan blagemu dobrotniku najtoplejšo zahvalo. Županstvo mest. občine Črnomelj dne 6. decembra 1885.
Fran Šušteršič, mest. župan.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“
Atene, 10. decembra. V zbornici predložila se je predloga glede kredita 100 milijonov za vojno.
Sofija, 10. decembra. Po izreku sim vrnivšega se Karavelova je položaj bistveno miren. Po sklepu premirja in miru prizna se najbrže združenje Bolgarij, kar bodo vlasti eventualno z omejitvijo konef.no sprejele.
Dunaj, 9. decembra. Včeraj zvečer sta na arlski železnici blizu Bludenca zadela dva osebna vlaka vkup. Dva sprevodnika sta mrtva, dva polo-valca hudo ranjena.
Pariz, 9. decembra. „Agence Havas" poroča iz Carigrada: Vedno je men j upanja, da se zopet uvede prejšnji položaj. AngleSki in francoski zastopnik menita, da se bode prebivalstvu moralo dati nekako zadostilo; tudi drugi zastopniki so mnenja, do se bode v tem oziru moralo nekaj
ukreniti. Pričakuje se, da se v kratkem prično zopet razgovori.
London, 9. decembra. Gladstone namerava takoj ob shodu parlamenta predlagati nezaupnico konservativni vladi ter jo tako vreči.
London, 9. decembra. Do včeraj popoludne ob 4. uri bilo je 321 liberalcev, 248 konservativcev in 76 Parnellovcev izvoljenih.
Telegrafično borzno poročilo
7. dnč 10. decembra.
itiii
Jednotni drž. dolg	v	bankovcih........................... 82	60
»	»	>	»	srebru..............................83'	—
Zlata renla.................................................109'	—
5°/„ avstr, renta...........................................  99	85
Delnice n&rodne banke......................................  874’	—
Kreditne delnice......................................  .	291	40
London 10 lir sterling......................................125	70
20 frankovec................................................  9	98
Cekini c. kr.................................................. 5.98
100 drž. mark...............................................  61	80
Umrli so:
Dn6 8. decembra. Anton Skrabec, kleparjev sin, 11 mes., Dunajska cesta št. 25, plučnica.
V civilni bolnici:
D n 6 7. decembra. Jakob Žle, delavec, 57 1.. vodenica. — Gregor Ančnik, gostač, 70 1., kron. plučni emfizem.
Tržne cene.
V Ljubljani, 9. decembra.
Hektoliter hanaške pšenice velja 7 gld. 17 kr., domače 6 gld. 50 kr.; rež 5 gld. 20 kr.; ječmen 4 gld. 39 kr.; oves 3 gld. 9 kr.: ajda 4 gld. 06 kr.; proso 5 gld 4 kr.; t.ur-šica 4gld. 87 kr.; 100 kilogramov krompirja 2 gld. 86 kr.; leča hektol. po 8 gld. — kr., bob 8 gld., fižol 8 gld. 50 kr. — Goveja mast kilo po 90 kr., salo po 76 kr.. Speli po 52 kr., prekajen pa 64 kr., maslo (sirovo) 84 kr., jajce 3 kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 56 kr., svinjsko 50 kr., drobniško po 35 kr, — Piške po 45 kr., golob 17 kr.; 100 kilo sena 2 gld. 05 kr., slame 2 gld. 05 kr. Seženj trdih drv 7 gld. 60 kr.; mehkih 5 gld. 60 kr. — Vino, rodeče, 100 litrov (v skladišči) 24 gld., belo 20 gld.
TJ" čenec
čvrst dečko, kateri je vsaj 5 razredov dobro dovršil, sprejme se v prodajalnico mešanega blaga pri gosp. Ivanu Modicu v Novi Vasi pri Rakeku pod dobrimi pogoji.
(183) 3-1
Tržaška
Trstu.
Tržaška komercijalna banka vsprejemlje denarne uloge v avstrijskih bankovcih in državnih papirjih, kakor tudi v zlalnlkih po dvajset frankov in se zaveže, kapital in obresti nazaj plačati v isti novčni vrednosti.
Ista eskornptuje tudi menice in daje preddatve (posojila) na javne vrednostne papirje in blago v gori omenjeni novčni vrednosti.
Vse operacije izvršujejo se po pogojih, ki so časoma naznačeni v tržaških lokalnih listih.	(66)	36—23
Pri
Ig. v. Kleinmayr& Fed. Bambergu
I_ij-u.Toljan.i
se dobivajo vedno vse
knjige družbe sv. Mohora
in tudi sledeče knjige:
Abeoednik za slovenske ljudske šole. Sestavila A. Razinger in A. Žumer. 20 kr. Abeoednilc slovensko-nemški. Sestavila A. Razinger in A. Žumer. 25 kr.
Brezovnik, šaljivi Slovenec, 60 kr., vezano 70 kr. Celestina J., Aritmetika za nižje gimnazije, I. del, vezana 1 gld. 30 kr.; II. del, vezana 1 gld. 10 kr. Celestina J., Geometrija za nižje gimnazije, I. del, vezana 70 kr.; II. del. vezana 80 kr. Cimperman, Pesni, 60 kr.
Devoljan Miljenko, Mladini. 30 kr.
Dimitz A., Habsburžani v deželi kranjskej 1282 do 1882. Slavnosten spis, na svetlo dal kranjski deželni odbor. 4 gld.
Filipovič, Kraljevič Marko u narodnih pjesmah. 90 kr.
Gregorčič, poezije, drugi pomn. natis, 1 gld. 20 kr., elegantno vezano z zlatim obrezkom 2 gld. Krovat P. Florentin, kranjska mesta s petimi po dobami. 60 kr.
Janežič A., Slovensko-nemški slovar. 2 gld. 20 kr.
vezan 2 gld. 70 kr. tfiTllr%TTra" Pesmi, 1 gld.
Jesenko Janez, Avstrijsko-ogerska monarhija. — Domovinoznanstvo za četrti"" razred sredrtji+r šol. 45 kr.
Jurčič Josip, Zbrani spisi, I. zvezek 1 gld., II. zvezek 70 kr., III. zvezek 70 kr., IV. zvezek 70 kr. V. zvezek 70 kr.; v krasnih platnicah vezan vsak zvezek 50 kr. več.
Kačič-Bliošič, Razgovor ugodni naroda slovinsk 1 gld. 20 kr.
Kermavner V., Vadbe v skladnji latinski, vezane 1 gld.
Klalč, Lehrgang der kroatischen Sprache, I., II. Theil sammt Schltlssel. 1 gld. 52 kr.
— Kroatischer Dolmetsclier, 60 kr.
Knjižnloa slovenskej mladini:
I. zvezek: Tomšič Ivan, Dragoljubci, 30 kr.
II. »	>	»	Peter rokodelčič, 36 kr.
III. » Cigler Janez, Sreča v nesreči, 35 kr.
Koblar A., Zgodovina fard ljubljanske škofije I. zvezek: Zgodovina sorške in preške fare, 30 kr. II. zvezek: Zgodovina nakelske, dupljanske in goriške fare, b0 kr.
Koseo, Krščansko-katoliško nravoslovje, 1 gld. 20 kr. Lavtar L., Občna aritmetika za učiteljišča. Cena vezanej knjigi 1 gld. 20 kr.
Lesar A., Liturgika ali sveti obredi pri vnanji službi božji. Vezana 1 gld. 20 kr.
Maj ar H., Odkritje Amerike, trdo vezano 1 gld, 60 kr. Prvo berilo in slovnica za slovenske ljudske šole. Sestavila Razinger in Žumer. 24 kr. Padar, Zakon in žena, 40 kr.
Postave in ukazi za kranjsko ljudsko Šolstvo. 1 gld. 50 kr.
Praprotnik, Mali šolski besednjak. 4. natis. Vezan 85 kr.
Razlag J. R., dr., Pesmarica, 60 kr., vez. 80 kr. Rožek J. A., Latinsko-slovenski slovnik. Vezan 2 gld 70 kr.	j
Senekovič A., Fizika za nižje razrede srednjih šol’ v vezana 2 gld.
Smld Krištof, Spisi. 3 zvezki po 40 kr.
Vošnjak I., dr., Poročilo o kmetijski enkfiti dn6 17. in 18. aprila 1884 v Ljubljani, 50 kr. Vraz Stanko, Izabrane pjesme, 1 gld. 80 kr., eleg.
v platno vezane s zlatim obrezkom 3 gld. Zapisnik hiš deželnega glavnega mesta ljubljanskega. Vezan 65 kr.
Zlatorog. Pravljica za mladino. 20 kr.
Žnidaršič J., Nauk o desetnih (decimalnih) razlom-kih pri računih z novo mero in vago. 60 kr.
V naši zalogi smo tudi na svetlo dali slovenske knjigo s podobami za mladino, in sicer:
Pepelko, Snegulčioo, Trnjevo rožioo '4° velike) po 50 kr. Pravljice o:
Pepelkl, Rudečl kaploi in Obutem mačku (8° velike) po 25 kr.
O deželi lenuhov, Snegulčloi, Pritlikovou (Palček) in Robinzonu po 15 ki.
>o
O
»H
O
p.
o
a
-o
•rH
ttfl
O
o
o
<D
CD
S
i-gfl
c S a S i* c 7,2 8 „
u»n
g
>N nf V 2Ž *
•ti C
w 6O
ti
00 CO O O CM
(M •«*
Bjqodp*6
■A« 'JU	n	«2*	uSm-	«1«	*£(•	JC
Odločno najboljša, za vsacega najpraktičnejša
božična in novoletna darila
so na pr.: smodnjaki, denarni mošnjički za kavalirje, Nilson-broši, patent, noži, užigala, sport-brelocques (umelalm privesek k žepnim uram), avtomati, krajoni, unlouml, medaljoni Itd. z vedno za tisk pripravljeno stampllijo, kompl. od 1 gld. 60 kr. in više priporoča
I. avstr.-oger. c. kr. pr. tovarna za štampilije iz kovine in kavčuka R. Gardtner & Comp.,
Atzgersdorf in Dunaj, IV., Wiedener Hauptstrasse 49.
Graverski atelier, izdelovalnima pečatnih znamk.
Cenilniki Iranko.
(182) 2—1
Odgovorni urodnlk J. Naglič
TUk*U ir> /.Alagata Tj*, v I(loinniftyr A F* d It * m 1> o r £ v I.juJiljani