GRUDA
MESEČNIK ZA KMETSKO PROSVETO
FEBRUAR 1934
GRUDA
Revija za kmetsko prosveto. — Izhaja vsakega 20. v mesecu. — Celoletna naročnina Din 30'— Za dijake Din 20'—. Posamezna številka Din 3’—. Uredništvo in uprava Ljubljana, Tavčarjeva 1. Račun poštne hranilnice v Ljubljani št. 13.440. Glasilo „Zveze kmetskih fantov in deklet" v Ljubljani. — Izdaja konzorcij „Grude‘‘ v Ljubljani (France Koruza). — Urejuje: Uredniški odbor (odgovarja Stanko Tomšič).
Tiska tiskarna Slatnar, družba z o. z. (L. Vodnik in A. Knez) v Kamniku.
VSEBINA:
Griša Koritnik: Mi smo orači. — Joža Musil: Borba za novo življenje. — Slavo Štine: Prazno delo. — Vinko Bitenc: Fantovsko sonce — Slavo Štine: Ledene rože. — Janko Furlan: Na prelomu. — Lojze Zupanc: Hrkovina je prazna ... — France Gerželj: Švehla, Stambolinski, Radie. — Ing. I. Zaplotnik: — O rastlinskih boleznih. — Organizacija. — Kotiček za dekleta. — Kmetski šport. — Ali veš? — Zapiski. — Knjižna poročila. — Uganke. — Listnica uredništva.
w
m
Si
m.
v/
Si.
s/
s/
\y
si.
si.
Si.
Si
si.
v/
Si
Si.
s/
Si
Pri znani domači tvrdki
Ivan Jax in sin
Ljubljana, na Gosposvetski cesti 2
■SMS
C
lip
kupite najugodneje najboljše šivalne in pisalne stroje, kolesa
Popravila izvršimo v lastni delavnici. — Ceniki zastonj in franko
Daje se tudi na obroke in na hran. knjižice
Si
M
v/
si.
%
Si
Si.
Si.
Si.
si.
Si.
M
M
m
Si
Si.
Si.
Si
MESEČNIK ZA KMETSKO PROSVETO
2.
FEBRUAR 1934
XI.
Mi smo orači •. •
Griša Koritnik
Mi smo orači, kopači ledine, mladi in sveži ko jutrni svit, s soncem se kosamo, polni vedrine, lune pot pozno še spremlja naš vid.
Težki, okorni so naši koraki, — v grudo uprte nam budne oči, v srajcah platnenih smo vrli možaki, toplega srca in zdrave krvi.
V zemskem osrčju tičč pase nade, v brazdah globokih vir sreče je skrit, z lemežem rijemo v zlate zaklade, pridno jih kopljemo občestvu v prid,
Z muko in žulji se družno potimo, misli vzajemni utiramo pot, zlato bodočnost zanamcem gradimo, ki o nji sanja le bedni naš rod.
Borba za novo življenje
Joža Musil
»Božje lep je. naš kraj — prav imaš, Pavle, toda beden in ubog. Kaj lepota, ko pa se telo krči od pomanjkanja in si je duša svesta sužnih okov in odvisnosti. Tebe kot umetnika more ta lepota navdihniti, toda človeka,
ki mora garati do onemoglosti za skorjo kruha--------------------ah,	kaj bi pravil,
saj vendar sam veš. Mislim, da bi bilo najlepše tedaj, ko bi mogli ljudje živeti človeka dostojno življenje —
»Aleš, nehaj s tem modrovanjem. Upam, da bo tudi za to še dovolj časa. Toda, to sta kavalirja! Ko da bi mene sploh ne bilo,* je upadla Cilka Alešu v besedo.
»Ampak, Cilka," je vzkliknil Aleš, »pa menda vendar ne misliš, da sva na Te pozabila. Ali nimaš rada prirodnih krasot našega kraja? Krasot, ki jih je Pavle pravkar opeval?"
„Rada imam svoj rodni kraj in njegove lepote, toda to, o čemur si pravkar govoril, Aleš, o tej bedi — bržčas ne bo tako hudo. In čemu bi si sploh s tem grenili radost ob povratku domov?"
»Cilka ima prav,* je še pristavil Pavle.
Toda Aleš se je razgrel:
»Oba sta enaka 1 Eden umetnik — sanjač, a Cilka — gimnazistka, ki misli, da morajo vsi ljudje čutiti in misliti kot ona. Počakajta, da vama surovi dih življenja trešči v obraz vso goloto moralne in gmotne bede, takrat bosta ko iz oblakov padla v resničnost — in onemogla bosta tipala za pomočjo.*
„Glej ga, Cilka, že spet modruje. Aleš, ti si zgrešil poklic. Sijajen modrijan bi mogel postati iz tebe, toda kmet, dovoli, da si drznem dvomiti/ se je šalil Pavle.
„Z' vama ni mogoče resno govoriti. Toda spomnila se bosta mojih besedi. Pa končajmo rajši s tem“, je hladno dejal Aleš, ki ga je neprijetno prizadelo, ker niso njegove misli našle razumevanja.
„Toda, blizu doma smo že. Ločil se bom, po bližnjici bom prej pri našem mlinu," se je odločil Pavle, ko je na gorenjem koncu vasi ugledal domači mlin.
„Kako naglo je minila pot," je z nasmeškom pripomnila Cilka.
»Zvečer se snidemo?" je Aleš vprašal Pavleta.
»Ne vem —-----------.*
»Seveda, Marta — nič čudnega, če bosta najrajši sama po tako dolgi ločitvi,* je Aleš uščenil Pavleta.
»Vsakdo ni toliko srečen, da bi se mogel s svojim dekletom sestajati ali srečavati vsak dan.*
Cilka pa se je jezila:
»Že spet sta si v laseh, vidva nepoboljšljiva zbadljivca, ko da ne vesta početi nič pametnejšega."
In Aleš se je porogljivo zasmejal:
.Kaj	žele bo, ko se bova zares/
„Saj	vem, da se bosta ravsala in zbadala	cele počitnice."
,A ldjub temu ostaneva dobra prijatelja,"	je dejal Pavle ter	se	ustavil.
„Tako, zapuščam vaju. Prtljago mi pripelje s postaje tvoj oče, Aleš?*
*Ne skrbi 1“
„Imejta se lepo in pridna bodita po poti/ je še dejal Pavle za slovo.
In ko je že zavil na bližnjico, je Cilka zaklicala za njim: ,Saj tudi bova. “
Cilka in Aleš pa sta nadaljevala pot	nekaj časa molče.	Molk je	prekinil
Aleš, ko je dejal: »Imenitne bodo letošnje	počitnice,	ker je tudi Pavle	doma.*-
»Zdavnaj sem se jih že veselila.*
Pot je zavila v razsežen senčnat gozd. Aleš	je vzel	Cilkino	roko v
svojo ter	skoraj plaho dejal: „Cilka, tako rad	bi ti nekaj povedal, toda —*
in	beseda	dih je obtičala v grlu. Tako smeli	in neustrašni Aleš	je	povesil
oči in rdečica mu je udarila v obraz.
»Kaj si mi hotel reči, Aleš?* ga je Cilka rešila iz zadrege.
.Glej, Cilka, odslej bom doma, v šolo ne pojdem več, in strašno bi rad, da bi tudi ti ostala doma------------------*
A Cilka je molčala.
Molčal pa je tudi gozd.
„Ti mi ne odgovoriš, Cilka?*
.Zdajle ne; saj ne vem, kaj bom po počitnicah — dokler oče —-----------------------"
in Cilka je nenadoma presunljivo zavpila. Izza ovinka je prihajal orožnik, vodeč uklenjenega Petra Sojerja.
Cilka je prebledela in omahnila. Zmedeni in presenečeni Aleš jo je v zadnjem hipu ujel, sicer bi padla na pot. Ne vedoč, kaj pravzaprav Cilkin krik in omedlevica pomenita, je toplo vprašal Cilko: »Cilka, kaj ti je vendar?*
Ko se je Cilka zavedla, da je v Aleševem naročju, je boječe in polagoma odpirala oči —.
Potem pa je spet bolestno zavpila.
Aleš se je ozrl okoli sebe in vse razumel. A tudi Sojer je spoznal'
svojega otroka. S sklonjeno glavo je šel poleg orožnika — dokler
nista prišla h Cilki in Alešu.
Cilka je, glasno ihteč, objela očeta.
»Oče, kakšno svidenje?" je neutolažljivo ihtela.
A Sojer je molčal.
„Kaj se je zgodilo, oče?* je v solzah silila vanj.
,Ne vprašuj, otrok! In kako sem se veselil svidenja s teboj; zdaj pa —* je tarnal Sojer in solze so se mu zalesketale v očeh.
Aleš pa, ki je doslej presenečen strmel v Sojerja in njegovo hčer, se je vprašujoče obrnil do orožnika Ta pa je samo skomignil z rameni in se zagledal v gozd, da se tako izogne ganljivemu in tesnobnemu prizoru.
.Povejte, oče — zakaj ste------------------*	je	znova zaihtela Cilka.
»Vse zveš, otrok — in ko presodiš mojo krivdo, spoznaš, da ni tolika, da bi me morali peljati ko zločinca."
.Ne verjamem, oče, da ste zagrešili kaj nepoštenega. Pravica vam bo gotovo dala zadoščenje/
.Za siromašnega človeka ni pravice na svetu!“
»Oče,“ je bolestno vzkliknilo	dekle, „ne govorite-------------“
. Pojdi domov — otrok — k	materi, in pomagaj, kjerkoli	je	treba	—
dokler se ne vrnem —---------------* je	dejal Sojer, objel Cilko in	jo	poljubil.
.Pojdiva, gospod stražmojster!" se	je potem obrnil k orožniku.
Cilka je ko okamenela zrla za njima. Aleš jo je prijel za roko ter ji tiho dejal:
.Pojdiva, Cilka!*
,Ti si tu, Aleš? Kako grozno je vse to,“ je rekla z žalostnim glasom. „Ne misli več na to!“
.Kaj se je le zgodilo pri nas?" In Cilka je znova zajokala.
„Ne joči, Cilka, oče se vrne in vse bo dobro/ jo je tolažil Aleš ter jo za roko vedel proti domu.
Hodila sta brez besede in v morečem molku prišla v vas, kjer sta se razšla.
.Zvečer prideš na vas, Cilka?*
.Danes ne morem, Aleš!"
.Pa pridem k vam. Prinesem ti prtljago, ko jo pripelje oče s postaje." »Hvala ti, Aleš, šla bi sama ponjo, toda po vsem, kar se je danes zgodilo, ne grem iz hiše — bojim se, da bodo ljudje s prstom kazali name. Zbogom, Aleš!*
Ko sta se z Alešom ločila, je Cilka krenila s poti na stezo, ki je peljala na majhno vzpetino, kjer se je izza drevja dvigal krov domače bajte.
Aleš se je za hip ustavil in gledal za Cilko, ki se je kmalu zgubila za drevjem.
Mati je pričakovala Cilko kar na dvorišču. Od solz in ihtenja ni mogla do besede, ko je uzrla hčer.
.Mati/ je tiho zaklicala Cilka.
.Moje zlato dekle" je šepetala Sojerica, objela Cilkp in s trdo, delavno roko gladila njene lase.
.Mati — kaj se je zgodilo očetu?*
»Ti tudi veš, otrok?"
.Srečala sem ga, ko ga je gnal orožnik/
.Zakaj se je le moralo to prav danes zgoditi!?*
.Kaj, mati, povejte?"
Z žalostnim glasom je Sojerica pripovedovala:
»Prišli so nam prodat kravo — očeta je to tako razjarilo, da je dvignil nanje svojo roko — zato so ga odpeljali/
.Pa zakaj so prišli prodat kravo?"
.Davkov nismo mogli plačati."
.In vse to zaradi mene! Zaradi mojih študiji*
„Ne, Cilka, ta nesrečna sodnija in pravda sta vsega krivi.*
.Žalostne bodo letošnje počitnice, čeprav sem se jih tako zelo veselila 1 Nesrečni oče! Ko bi mu mogla pomagati!*
»Izročimo vse v božje roke. Stopi v hišo, otrok, gotovo si lačna."
In z bolestjo v srcih sta stopili v bajto, ki jima je bilo edino varno zavetišče.
3.
Na kladah sredi vasi je vsak večer dihalo pritajeno življenje. Tu se je shajala mladina iz cele vasi na večerni pomenek: fantje in dekleta.
Tisti dan, ko so se vrnili v Podgoro študenti, pa je vladala na kladah prav posebna živahnost. Vsakdo, ki se je z radostjo spominjal lanskih ve-čerov, ki jih je bil preživel z vaškimi študenti, se je ta večer čimprej zmuznil z doma ter prihitel na ,slavne” klade tovariško pozdravit vrnivše se študente.
Čar poletnih večerov je sanjavo zapredel vso vas. Drevesa so bila vsa tiha in negibna; na listju so zableščale prve kaplje večerne rose.
Z vrtov je plul mehki in omamni vonj rož, ki so jih dekleta gojila s toliko ljubeznijo in skrbjo, a murni so neugnano in razposajeno peli.
Tani iz daljave je zdajzdaj zateglo in skoraj bolestno zavpila priba. V	bližnjem	ribniku in po mlakah pa je veselo svatoval žabji zbor.
Mesec	je s svetlim	belim plaščem ovil in zagrnil hiše	in koče,	kjer	je
življenje, dnevno pehanje in delo kakor izumrlo.
Stari so legli k počitku. Mladina pa se je zbrala na kladah sredi vasi.
Pavle Mežan, mladi kipar, ki je v bližini Vraničeve domačije zaman oprezal na Marto, je končno tudi prišel k mladim, ki so bili na kladah že v živem razgovoru.
Bil je	zamišljen in	malone potrt. Dušo mu je glodalo	vprašanje:	zakaj
ni	bilo Marte? Saj ji je	vendar pisal, da pride danes_
S skritim upanjem, da najde Marto na kladah, ali da tu o njej vsa kaj natančnega zve, je stopil med fante in dekleta.
Ti so ga radostno in tovariško sprejeli. Kako bi ga tudi ne, ko pa so ga imeli vsi tako radi! Pavle jim je zmiraj tako lepo in zanimivo pripovedoval o velikih mestih, o dalnjih deželah, tujih ljudeh in tujem_življenju, o umetnosti in kulturi iz vsega sveta. In Pavle je znal tako mikavno in pri-prosto pripovedovati, da so ga, zbrani okoli njega, poslušali vselej s pritajenim dihom. Zlasti pa so ga imeli vsi tako neizmerno radi, ker je bil preprost, nič bahav in se kljub svoji izobrazbi in šolanosti ni povzdigoval nad nje; vsem je bil tovariš, enak z enakimi, in vselej, kadar je govoril, je bilo občutiti, ko da svojo šolanost in izobrazbo bratsko deli z vsemi.
Komaj je bil pričel, že so ga vsi obkolili ter mu zvesto in domače segali v roko. Na najvišjem hlodu so mu odkazali sedež, pofem pa so v slastnem pričakovanju posedli krog njega.
Pavle pa je molčal.
V	obraz, ki ga je malomarno podpiral z desnico, je bil skoraj čmerikav in nejevoljen, le oči so mu v mesečini, ki je udirala skozi gosto vejevje in listje starih lip, zasanjano in tožno sijale ...
„Aleša še ni bilo?* je po dolgem molku vprašal Pavle.
„Še ne,* je hkrati odgovorilo več fantov in deklet.
»Ampak gotovo pride „Pra\kar sem ga videl, ko je šel k Sojerjevim,* je eden izmed fantov važno pojasnil.
Prav v tem trenutku pa sta prihajala Aleš in Cilka, ki jo je bil Aleš z veliko težavo pregovoril, da je šla na vas. Cilka je bila vsa plaha in tesnobno ji je bilo v srcu.
Aleš je sedel poleg Pavleta, med oba pa Cilka. Nihče ni spregovoril besede, mučen in nadležen molk je zavladal med zbrano mladino.
Prisotnost Cilke je hipoma osušila jezike in zadušila vsako besedo. Zakaj, vsi so občutili, da se to, kar se je bilo zgodilo Sojerjevim, tiče prav vseh. Kako radi bi dejali Cilki dobro besedo, toda niso si upali z izgovorjeno besedo dotakniti njene bolečine in sramote. Zlasti pa je Cilkina bolest močno zadela čuvstvenega Pavleta.
Tiho ji je dejal: .Cilka, ne bodi žalostna, oče se kmalu vrne.*
Toda Cilka ni ničesar odvrnila, še nižje sklonila glavo in jo skrila med dlani.
Morečo in mučno tišino je končno, kakor z obsodbo presekal Aleš, da je vsem odleglo in so sproščeno zadihali.
»Vsega tega so krivi	ti	kapitalistični	krvosesi.	Od rfjih izhaja vse
trpljenje, beda in ponižanje	ljudstva našega	gorskega	kraja. Njih jermenje
nas je zavilo in zadrgnilo, da še svobodno dihniti ne moremo. V krempljih nas drže, bodi to kmet, bajtar ali delavec, v njih rokah smo kot mrtve lutke, ki jih brez odpora prestavljajo tako, kakor jim boljše kaže in v čim-večji meri -služi njih prospehu. Svobodni kmet? — smešno, že zdavnaj ni več svobodnega kmeta 1 V dobi tlake in desetine smo bili sužnji graščakov in gosposke, danes smo sužnji grabežljivega, nenasitnega ter brezobzirnega kapitalizma in njegovega gospodarskega reda. Skriti in tihi davki in dajatve, javni davki in dajatve nas davijo z brezobzirno krutostjo. Žgoč bič bank, kartelov, trustov, delniških družb in različnih posojilnic dan na dan poje nad našimi od težkega dela izžetimi in izsesanimi telesi. Železna peta današnjega gospodarskega reda nas je pomandrala k tlom, kjer se plazimo kakor črvi. O naši usodi in življenju odločajo karteli in trusti, borze in delniške družbe, prekupčevalci	in	posredniki, kapitalistične pijavke, ki živijo
med nami in nam pijejo kri.	A	mi smo brez	moči...	Na tisoče in miljone
nas je, a smo nesložni in preveč raztepeni, da bi se mogli sporazumeti in se z združenimi močmi otresti suženjskega jarma. Namesto da se složno in zadružno postavimo v bran, se sami med seboj koljemo in preganjamo, razvneti in navdušeni od različnih gesel, ki se nam umetno podtikavajo, da nas še bolj razbijajo in oslabijo. Drug na drugega smo naščuvani, kakor lakotna zver, ki ji vržeš golih kosti, da jo še močneje razdražiš, da se po 1em med seboj kolje in samo sebe požira ...
In delavci? Na istem so kakor mi. Da, še na slabšem, ker se morajo z mezdnim zaslužkom pehati za košček kruha. Za beraški groš jih do skrajnosti izžemajo, a ko so odveč, jih vržejo kot ožete cunje na cesto. Taka je
resnica o našem življenju. Naš klic, naš krik na pomoč, je klic upijočega v puščavi. Nihče nas noče čuti, nihče razumeti našega krika. Mamon današnjega družabnega reda je zastrupil človeška srca in duše, a mi, prepuščeni samemu sebi, umiramo. Umiramo in ginemo, in če se sami ne zganemo združimo in postavimo v bran, bo z nami čedalje hujše in čedalje slabše/
Aleš je bil razgret ko od ognja. Fantje in dekleta, čijih krog se je čedalje bolj širil, pa so molče in brez diha goltali njegove besede.
Komaj so si malo oddahnili, že se je dvignil mladi, približno tridesetletni mož, oblečen v modro delavsko obleko. Globoke oči so mu iz obličja kar sijale, izpod zamaščene kape, ki je bila spotegnjena skoraj na tilnik, pa so uporno silili gosti črni lasje in v pramenih padali na visoko čelo. Bil je tovarniški delavec — Tomaž Hostnik. Važno in premišljeno je nadaljeval Alešovo besedovanje.
»Prav imaš, Aleš! Mi, ročni delavci, bodi v tovarni, na zemlji ali koderkoli že, smo najtežje udarjeni. Prav mi nosimo na svojih skrivljenih hrbtih vso težo tega oderuškega gospodarskega reda, ki mu, žal, služijo tudi ljudje iz trgovine, obrti in posredništva, toda najbridkejše je, da mu služi celo inteligenca, naši šolanci, ki so se izneverili svojemu ljudstvu, ga zatajili za skledo leče in službo, namesto da bi šli z njim v prvih vrstah in roko v roki ž njim ustvarjali njegovo svetlejšo bodočnost. Zdi se, da so se šolanci čisto predali v službo privilegirane vladajoče kaste, odkoder kakor zviška zrejo na nas, na ljudstvo. Izmikajo se vsakemu ožjemu stiku in sodelovanju z ljudstvom, da bi zastran tega ne bili prikrajšani na gmotnih dohodkih in dobrinah, katere jim nudi sedanji nepravični in nesocijalni gospodarski red. Šolance so po njih lastni 'krivdi onečastili zajedalci in priskledniki, katerim je izobrazba in šolanost le sredstvo za lahkotno življenje in uživanje. Take šolance je vzgojil ta družabni red, čigar nositelji in voditelji se bahavo ponašajo, da bo njega vzvišena kultura in civilizacija odrešila ves svet.	(Dalje.)
Prazno delo
Slavo Štine
Če vodo obračaš v hribe — to je težko, prazno delo, ki ne bo nikdar uspelo!
Delat iz prahu oblake — to ni igra za junake: onečediš le vodnjake!
Če loviš pri luži — ribe, so zaman okusne vabe; saj ne ujameš niti žabe!
Če slikar brez barve slika, a risar po vodi riše in pisar po zraku piše —
to umetnost je velika! Bo-li kaj od nje ostalo? Niti dosti, niti malo . . .
Fantovsko sonce
Šaljiva zgodba z resnim poudarkom.
Vinko Bitenc
2. Marička in Francelj v škripcih.
Francelj se je ustavil pred Deglovo hišo. Luna se je bila skrila za oblak; iz polteme so se odražala gospodarska poslopja Deglove kmetije.
Splazil se je na vrt za hišo. V svoje veliko presenečenje je opazil, da gori v Maričkini podstrešni sobici luč. Približal se je hiši. Tisti hip se je spet prikazala luna izza oblaka. Francelj se je zazrl v okno, hoteč s pritajenim glasom poklicati ljubico. Toda obstal je, kakor okamenel; ob zidu, kjer se je vila brajda, je stala prislonjena lestev.
Francelj je potihem zaklel in se obrnil, da bi odšel. Tedaj pa se je v razsvetljenem oknu prikazala senca, beli zastor se je odgrnil, Marička se je sklonila skozi okno.
.Kdo je?“ je skoraj zašepetala. „Si ti Francelj?"
Francelj, ki je ravno hotel preskočiti plot, se je ozrl. Z gnevom v srcu je gledal na belo postavo v oknu, ni vedel, ali bi odgovoril, ali ne.
Slednjič je siknil:
,Z menoj ne boš brila norcev, punca!"
Marička se je zahihitala.
.Počemu pa se jeziš?"
Francelj je stopil za korak nazaj proti hiši.
,Le hlini sel Mene vabiš pod okno, medtem pa sprejemaš ljubčke v sobo."
Marička se je s silo premagovala, da ni bušknila v smeh.
.Pst! Da se kdo naših ne zbudi! Nisem mislila, da si,tako otročji, Francelj! Počakaj, da ti povem — *
»Seveda otročji!* se je Francelj spet približal nekaj korakov. .Kdo je v sobi?"
.Bodi pameten, Francelj! Saj nisem vlačuga! Ne pustiš me do besede. Poglej" —
„Seveda, lestev se je sama pristavila, kajne?" Francelj je stopil pod brajdo in se uprl z roko ob lestev. Marička je stopila od okna in upihnila luč. Pa se je takoj vrnila.
.Veš kaj, Francelj,	zdaj	mi je pa	že dosti	tvojih neumnosti. Zavoljo
tebe sem bdela, čakala	sem	te, tresla	sem se	zate. Pred pol ure je lazil
Likebov Nace tod okoli. Nisem se mu hotela oglasiti; slišala sem, ko je rekel, da te ubije, če te dobi. Tako, zdaj sem ti povedala. Lahko noč!1*
Marička je tiho zaprla okno in stekla pod odejo.
Francelj je stal, kakor bukov štor in buljil navzgor v okno. Zdaj res ni vedel, pri čem, da je.	Ali	ga ljubica	vara, ali	pa je vendarle resnica, kar
je povedala. Kri mu je	kar	butala po	žilah. Ljubosumne misli so se mu
začele poditi po glavi, začel je dvomiti o Maričkini zvestobi, pa je takoj
spet vse te misli zavrgel. Mogoče pa dela krivico Marički, saj ga je še včeraj na senožeti tako lepo pogledala; taki pogledi ne morejo skrivati hinavščine.
Mahoma ga je minila vsa jeza, mehko mu je postalo okrog srca. Sam ni vedel kdaj, pa se je znašel na prvem klinu lestve. Počasi, previdno je plezal navzgor. Široki listi brajde so šumeli, lestev se je zibala pod težo, nekaj je pokalo v njeni sredini. Pa Francelj se ni zmenil za to. Bogve, če mu bo zdaj Marička hotela odpreti? — Tik pod oknom je Francelj dvignil roko, hoteč potrkati na steklo. Tedaj pa je nekaj zahreščalo, lestev se je prelomila ravno čez polovico in Francelj je telebnil na tla, še preden se je mogel z roko ujeti za brajdo.
Sprva se niti zavedel ni, kaj se je bilo zgodilo. Šele, ko je začutil v levi nogi hude bolečine in je poskušal vstati, pa ni mogel, mu je postalo hipoma vse jasno. Kar temno se mu je delalo pred očmi od slabosti; noge še premakniti ni mogel. Ali naj ostane tako, da ga dobe domači?
„Ta hudič, ta prekleti Jaršovec mi je gotovo nalašč podžagal lestev. Zato se je pa potikal okrog hiše. O, ne bo mu prizaneseno!"
Marička je sicer slišala ropot pod oknom, pa je mislila, da je Francelj v jezi prevrgel'lestev in nato odšel. Nenadno pa je zaslišala neko stokanje pod oknom. Planila je iz postelje, skočila k oknu in ga odprla.
„Za božjo voljo, Francelj, kaj pa je?“ je kriknila pritajeno.
Francelj se je kljub bolečinam, ki jih je čutil v nogi, veselo pošalil:
.Marička, zdaj se me pa lahko nagledaš. Tisti preklemani Nace iz Jarš jo je dobro iztuhtal, da je menda podžagal lestev. Prav pošteno sem lopnil na tla in res ne vem — tristo zelenih gadov — ali sem si izpahnil nogo, ali kaj, da ne morem stopiti nanjo. Marička pokliči očeta, da iiapre-žejo koleselj in me potegnejo domov/
Marička bi se najrajše zasmejala zabavnemu položaju svojega fanta, toda smeh ji ni hotel z usten. Vsa v skrbeh se je nagibala skozi okno.
»Francelj, kaj .res ne moreš na noge?"
v ' ;	.•	'e'l 'v
»Čakaj, bom še enkrat poskusil,* je zastokal Francelj in se na vso moč uprl na nogo. Pa je šlo, toda ne za dolgo. Stokajoč in sopeč je pri-šepal do košate jablane in se naslonil ob njeno deblo.
»Zdaj pa res ne vem, kako bom prikrevsal domov, Marička. Hudičeva smola 1
Iz čumnate spodaj, kjer je spala dekla, se je začulo neznansko vpitje.
„Na pomoči Tatovi! Vlomilci!*
»Kaj pa se blede tej šavri?“ se je zasmejal Francelj proti	Marički,	ki
je še vedno vsa trepetajoča slonela ob oknu.
.Ježeš Marija, vso hišo bo spravila pokonci!	Francelj, jaz ti	ne	morem
pomagati. Če le moreš, hitro odidi, da te naši ne	dobe tu.“
Priprla je okno in zginila od njega.
Spodaj v hiši se je prižgala luč, govorenje, drsanje copat, koraki in odklepanje se je slišalo.
Francelj je zgrabil dolgo vejo jablane, ki mu je molela nad glavo in jo odlomil. Z vso naglico jo je prikrojil za palico. Opiraje se nanjo je urno kolikor je pač mogel, odšepal z vrta in zavil med grmovje na bližnjico.
Res je bil že skrajni čas, kajti stari Degel je prihrumel na dvorišče z lučjo v eni roki, v drugi z vilami. Za njim je stopal hlapec z motiko, držeč jo visoko v zraku. Deglova mati in dekla pa sta v primerni razdalji, napol napravljeni boječe capljali za njima. Deglovka je bila v naglici pograbila metlo, ki je bila prislonjena za durmi.
»Ali si jih videla več, ali samo enega?” je spraševala deklo, ki se je od strahu vsa tresla in si je bila v razburjenju pozabila zapeti bluzo, da so ji silile mahadrave prsi izpod nje.
»Videla sem samo enega, toda po govorjenju, ki sem ga slišala, sodim, da jih je moralo biti več.“
„Ali je že lezel skozi okno?* je hotela vedeti Deglovka. »Menda*, je pravila dekla, „ker je tako zaropotalo. Sultan je strašansko lajal. Stekla sem v izbo in zagnala krik.*
„Kako da se Marička ne zbudi?* je nenadoma šinilo Deglovki v glavo. Spustila je metlo in odhitela nazaj v hišo. V splošni zmešnjavi so vsi pozabili na Maričko. Ta je slonela ob temnem oknu svoje sobice in strahoma opazovala čudni pohod okrog hiše.
„Vam že pokažem, lopovi!" je vpil oče Degel in svetil z lučjo vsepovsod. Hlapec je verno stopal z motiko ?a njim. Ob brajdi je ležala zlomljena lestev.
„Kaj pa je to?* se je sklonil Degel nad njo. Hlapec je pregledal in otipal oba konca lestve.
.Naša ni", je važno zaključil svojo preiskavo.
Oče Degel je pomolčal, ozrl se na podstrešno okno in pomenljivo pokimal z glavo.
  »Saj že vem, kakšni tatovi so bili pod oknom.	Alo	spati O drugem
se že pomenimo zjutraj*.
Kmalu je v hiši ugasnila luč.
Samo Marička ni mogla zaspati. Premišljevala je o dogodkih noči, skrbelo jo je, kaj	porečejo oče. Tolažila jo	je misel,	da se bo mati potegnila za njo. Ko	je namreč Marička preje	zaslišala	hojo	po stopnicah, je
brž skočila pod odejo in se delala, kakor da spi.	(Dalje.)
Ledene rože
Slavo Štine
Čez noč so rože bele vsklile	Pognati cvetje pozabile
na šipah oken mrzle sobe —	so rože krasne te, kristalne;
ledene hčerke zimske dobe	. lepote žejne duše, žalne
in liste močne so razvile ...	ni malo niso vzradostile . . .
Na prelomu
Janko Furlan
Samevajoča kmetska koča ... samo v sebe pogreznjeno selo. Prav tam stojita, kjer včeraj, lani, pred deset- in stoletji; ista priroda jih pestuje, iste njene oblike in barva. In v njih ... v kočah in'selih?
Ne, ni tako kot včeraj, še manj kot je bilo lani, pred desetletji. Saj ne veje iz njih nič toplega in prijetnega. Njih okna strmijo v te kot izklesana neznana sodba iz daljne preteklosti v zastrto bodočnost. Ne upamo se v njih bližino in le od daleč buljimo zdaj v to, zdaj v ono kočo. Strah nas je kot bi brali iz svojega lastnega srca, a bi ne razumeli njegovega trepeta ... kot bi se bili že davno odtujili samemu sebi in bi se ne poznali... Kot zatonela sanja ždi koča pred nami in mi se pogreznemo v preteklost — v ono preprosto, živo in mikavno življenje ... v ono pristnost, podedovano po očetu in babici, v ono svojevrstno selsko žitje, ki je zatonelo. To je klic po zatoneli kmetski idili, ki se osobito izza zadnjih par desetletij tako hitro pogreza . .. Zakaj ?
Dajmo prostor oni besedi, ki tako sili v ospredje kar sama po sebil Naj govori, dasi se nam predstavi kot odvratna pošast, čije trup ni sicer nič nevaren, ker je določen po veko večnem prirodnem zakonu ... „ V potu svojega obraza si boš služil svoj kruh“ ... Ta trup je torej gospodarstvo-A njegova glava nosi strašno krono z usodnim nazivom kapitalizem. Kdo zna natančno opredeliti ta pošastni pojem, kdo natančno pozna njegovo vsebino? Od tisoč strani rijejo v naše meso njegovi kremplji, da krvavimo v mesu, srcu in duši, v delu in počitku, v dnevu in noči, poedinci in družba . . . narodi, ... da nas je strah pred juteršnjim dnem . . .
Kaj je kapitalizem? O, saj imamo tisoč razlag, vse prave in znanstveno neovržne. A raztelesi jih in poženi svojo pamet za njimi! V večnost zabredeš... tja, kamor ne sega več naš razum ... v iracionalnost. In v glavi se ti zavrti. Tako daleč, kjer ne moremo več zapopasti vsebine, nas more zvoditi le zli duh, duh, ki je namenjen le samemu sebi. Samo ta zli duh je kapitalizem.
Naša pamet pa pravi: V začetku je bila priroda (snov) in v njej človek (delo). Med obema je v zamotanem gospodarstvu treba pomožnega sredstva, ki naj ga imenujemo tako ali drugače. Naj se torej kliče kapital in naj vrši svojo nalogo kot pomočnik ustvaritvi dobrin — vsega, kar je človeštvu potrebno. Sicer ne more biti po naši pameti kapital nič drugega kot plod (produkt), ki ga je človek pripravil iz prirode. A ta plod ne more biti sam po sebi človeku nevaren. Pač pa se spremeni -v pošast kot kapitalizem, kot zli duh, ki se je preobrazil iz pomožnega sredstva za kritje naših potreb v končni cilj... postal je namen samemu sebi... zlato tele.
To zlato tele je nagnilo naše domove in pognalo iz njih mir, skromnost, tiho zadovoljstvo, pesem ... obsenčilo nas je, da obožujemo Vso njegovo leskečnost in vabe, da hlastamo po vsem, kar je onkraj domačega plota in poveličujemo vse, kar pride izpod tnjega kovaškega meha.
Ali ni kapitalizem roparska pošast, če nas je pognal iz miru v nemir. . . tja, kjer ne vprašamo drug drugega, kaj si in kako ti je, ampak le koliko si vreden ... da smo ločeni v tarifne skupine in se merimo po dohodkih in se pravica nagiba na stran močnejšega?
Gospodarstvo je zveriženo v nesmiselnost in zgrajeno v babilonski stolp, da se drug drugega ne razumemo. — In vendar je tudi gospodarstvo v svoji osnovi lahak pojem in bi ga mogli razumeti kot da bi živelo na svetu le par ljudi. A mi ga hočemo razumeti, ker se zavedamo, da tvori gospodarstvo osnovo življenja poedinca in naroda. Prav radi tega ne bomo dopuščali, da se ga bo izročalo v zakup. Ono vsebuje klice telesnega in duhovnega življenja .. . pravimo: telesnega in duhovnega, ne pa obratno kot se često povdarja in ponavlja o pomanjkljivi kulturi.
Kultura . . . kultura!
Tudi naša‘iskrena želja potuje vzporedno s fo. . . Kultura, kultura! A prav tam, kjer kultura prične, zavijemo v svojo smer.
Kultura!
Torej: lažniva fraza . . .	sladak obraz .. . pobarvane	ustnice in	nohti. . .
sram pred motiko in oralom	.. . bubi — glavice . .. ?
Ne tako, pravite?
Nel... Kultura ima po naših skromnih in mogoče bolj vsakdanjih pojmih drugačno vsebino in lice.
Kultura je delo, plemenito socialnokoristno delo,... je konkretno dejanje, ustvarjanje dobrin vsem, dvig ponižanih in razžaljenih... medsebojno vzajemno podpiranje.
Hočemo kulturo, ki bo	oprostila prirodo, oziroma	njene snovi in	človeka. Tako hoče Bog, tako	je zapisano v naših srcih	in dušah	in v	naši
trdni volji.
Zato priključimo še to trditev, dasi se kljub svoji resnici glasi malo čudno.
Celo iz gnojne jame žehti kultura. — Onim, ki mogoče majajo z glavo, naj naslovimo te-le besede:
Kdaj n. pr. vzvalovi v vas želja po pesmi... po onem izrazu, ki mu navadna beseda ni kos? Kdaj se brezbrižno naslonite na kavarniško okno ali na ono vaše mogoče preveč udobne sobe in vzamete v roke časopis, revijo, knjigo? ... Kdaj greste v plesno dvorano? Kdaj...? In tako gre dalje.
Z lačnim ali polnim želodcem?
To navidezno nepomembno in drzno vprašanje je potrebno za sporazum, preden se lotimo dela za naš... kmetski dom ... da se ne razidemo prav tam in takrat, kjer in ko se resnično delo prične. V tem sporazumu se bomo pomaknili bliže kmetskemu domu, ki nas tako potrebuje radi sebe in nas. Radi sebe in nas. Moramo se mu torej približati, a le s plemenitim stremljenjem. Samo to mpre razbrati črepinje, ki je v nje razpadla naša koča, in potlačiti v sebi obsodbo, češ da je le narod kriv, če tako naglo izginjajo navade, noša, morala ...	:	(Dalje,)
42	- j-	x	’v:
Hrkovina je prazna ...
(Poglavje iz romana „Stari Hrk“.)
Lojze Zupanc
Naslednje dneve, tedne in mesece, je bilo na Hrkovini vse tiho in mirno, kakor da se ne more zgoditi ničesar več, kar bi naj starega Hrka potrlo. Da, ničesar posebnega se ni moglo več zgoditi na Hrkovini! Odkar se je stari Hrk vrnil iz tujine v stari kraj, je bilo vse njegovo življenje ena sama borba s Hrkovino, ki mu je z dneva v dan zadajala krutejše udarce in mu prekrižala vse visokoleteče račune. Ah, da, zemlja si pač ne da lastiti nikakih privilegijev, ki jih sama potrebuje; in kdor seže v njene nedrije, da bi jo na ta ali oni način ukanil, temu se kruto maščuje. Stari Hrk je postal prevelik računar, odkar se mu je sredi garajočega dela v tujini sem ter tja ponudila prilika, da si je ogledal življenje tudi s tistih plati, ki ostanejo kmetu v domačem kraju več ali. manj za vselej zastrte. Stari Hrk je hodil po svetu z odprtimi očmi: videl je marsikaj, občutil in okusil marsikaj, pa je hotel to in ono, kar je videl v svetu, izkoristiti 'sebi in Hrkovini v prid.
Ali zemlja je neizprosna 1 Stari Hrk je le preveč računal, ko je hotel skokoma do te ali one preureditve. Hej, kaj neki naj bi izboljšal stari Hrk na teh malih krpah svojega grunta? Da, krpe so bile Hrkovina! Četudi je bila obsežna, je bila raztresena vsenaokoli, da se Bog usmili! In koliko ilovice, koliko kamenja in globoko v zemljo zapičenih skal je imela vsaka Hrkovih njiv in njivic!
Kaj je mislil stari Hrk, ko je poslal sinova v Ameriko? Na sto in sto načinov si je v duhu slikal lepoto, ko se bosta čez leta vrnila domov, bogata na spoznanju in v denarju.
Kaj je mislil stari Hrk, ko je oženil Marka s Tilko, ženo, ki je njegov sin ni ljubil in jo je vzel samo radi tega, ker je — po očetovem mnenju — tako zahtevala Hrkovina?
Kaj je mislil stari Hrk, ko je pustil Francko z doma, k usmiljenkam?
Stari Hrk si na ta vprašanja ne zna odgovoriti. S tresočimi ustnicami poltiho šepeta sam s seboj in premleva vse žalostne dogodke od začetka do kraja in se prepričuje, da ga je ukanil povojni čas, ki je silno razrvan in nestalen. Ampak bo nemara le res, da ga je ukanil povojni čas, kakor je ogoljufal že marsikoga, ki je svoje račune prezaupno naslonil nanj.:
Dnevi so naglo potekali. Končno je bila tudi na Hrkovini opravljena žetev in mlatev, četudi so morali Hrkovi čakati na najete, ki so delali zdaj tu, zdaj tam, kakor so bili pač obljubili. Potem je le prišla počasi na vrsto trgatev, ki je bila to leto zelo obilna. In končno se je po dolgib, meglenih • tednih preko Gorjancev potuljeno privlekla zima v Kosovec. V zimskih me secih je še nekako šlo na Hrkovini. Zdaj je gospodinjska dela opravljala spet Polona. Toda na spomlad je moral Marko najeti tudi hlapca Žana, ki se je kaj rad povrnil na Hrkovino.	,
Marko sam ni mogel vsemu kaj. V predpustu se je brat Jernejče priženil v Mačkovce. Končno je le prišlo do ženitve, ki jo je Neža že za Vinca pripravljala. Jernejčku ni bilo niti osemnajst polnih let, ko se je že oženil. Bogato dekle iz Mačkovcev, ki je z materjo — oče ji je umrl v Ameriki in po njem je dekle dobilo lepe dolarje — živelo na obsežnem gruntu, je poslalo prošnjače v Kosovec. Seveda je imela Neža prste vmes! No, zdaj se stari Hrk ni jezil, ni vzrojil, da na grive nikar. Le zaradi dote, katero bi moral Marko izplačati Jernejčku, ga je skrbelo. Moj Bog, Marku je šla tudi trda, kakor mnogim v Kosovcu. Pri živini se je zaslužilo le malo, vina se v jeseni ni prodalo prav nič, o kakšnem posojilu pa stari noče nič slišati. .Hrkovina mora ostati cela/ je češče mrmral, toda vsaj toliko razločno, da ga je Marko lahko slišal. Sicer pa so se o doti pomenili med seboj. Jernejče je kar pokimal; nič hudega, če je nevesta dve leti starejša od njega, a o doti je pa kar molčal. Vedel je, kam se bo usedel, pa je dejal Marku: »Zdaj ne moreš, jaz pa ne rabim tako silno. Počakajva na boljše čase. Da, samo toliko se je spregovorilo o doti. Nikakega širokega razkladanja in posvetovanja ni bilo; Jernejčku bi lahko vsakdo sodil vsaj dve ali tri čez dvajset. Pa tudi pameten je bil,- še dokaj moder in resen za svojo starost.
In potem je ostal Marko sam z očetom in deklo Polono. S staro Polono, ki je že pokojni Hrkotki služila. O, Polona je bila pridna; ona se pri delu ni nikdar obračala ...
Toda — Marko in Polona tudi nista mogla vsemu kaj. Hrkovina je bila le najobsežnejša v Kosovcu; in četudi se je v hiši spremenilo marsikaj, je ostalo na gruntu samem vse pri starem. Tako je bil Marko kajpa prisiljen, da je najel hlapca Žana.
Ampak posli razjedajo gruntu korenine, kadar jih je le preveč! Naposled je Marko le vse češče prihajal k staremu s tožbami, da tako dalje ne kaže voziti gospodarstva na posestvu, ki nima nikakih dohodkov, ampak same nepotrebne izdatke za posle. — Oče je vselej poizkušal kaj več govoriti z Markom, a se je — starec — sredi svojih misli zmedel in le plaho strmel v sina.
Ah, da, stari Hrk je le predobro slutil, da Marko ne hodi zaman vse pogosteje v Mačkovce. No, zdaj je spet sam, brez žene; in hodi v vas h Katici. Kaj mislite, da stari tega ni vedel? O, on je to le predobro vedel, še preje je slutil vse to, preden so pričele babe v Kosovcu šušljati.
Nekega dne pa se je Marko razkoračil pred starim in kar naravnost bruhnil:
,Oča, oženil se bom!“
Staremu se je beseda zataknila v grlu, ko je hotel nekaj spregovoriti. Obstal je pred mentrgo in s sklonjeno glavo strmel v tla z začudenimi očmi.
Tedaj je bilo že sredi poletja. Komaj leto dni je poteklo, odkar je bil Marko ovdovel. Stari je zatopljen v misli le-to spregovoril:
»Marko, kaj ne bo še prezgodaj?*
.Hrkovina nič ne vpraša! Grunt hoče rok, hiša gospodinje!" je Marko odločno odgovoril.	(Dalje.)
Švehla, Stambolinski, Radič
(Tvorci slovanskega agrarizma)
France Gerželj
Antonina Švehlo je dala doba, ko so vsi slovanski narodi bili v Avstriji najhujšo politično borbo za splošno in enako volivno pravico — za demokracijo — proti nadvladi aristokracije, plemstva, veleposestnikov in nemškega meščanstva. Dala ga je doba, ko so tehnične iztftjdbe in izumi zmagovito in z naglico preobražali ves gospodarski proces, ko je stroj zabrnel čez ves svet v utripih nove industrijske proizvodnje, ko se je pričelo motriti kmetsko proizvodnjo računarsko in tehnično, doba, ko je bil industrijski delavec, proletarec, že organiziran in sredi razredne in mezdne borbe z lastniki strojev in industrijskih proizvodnih sredstev, ko je bil kmet še neorganiziran, politično neizobražen in malone brez vsakih političnih pravic.
Antonin Švehla je bil rojen 15. marca 1873. v Hostivaru pri Pragi kot sin trdne in ugledne kmetske hiše. Mlad je že prevzel po očetu domačijo z mlinom, kjer je pričel gospodariti kot samostojen kmet. Posebne šolske izobrazbe ni imel, bil pa je obdarjen z veliko in silno prirodno inteligenco in bistrostjo, ki si jo je že v zgodnji mladosti izostril in razširil ne le s čitanjem knjig, marveč predvsem z opazovanjem resničnega življenja in ljudi. S to svojo prirodno bistrostjo si je toliko razširil duševno obzorje in pridobil toliko neprecenljivih duševnih zakladov, da ga je mogel sleherni, ki je prišel z njim v stik, občudovati in uvaževati kljub njegovi mladosti. Mladeniška doba mu je potekala v trdem delu; dan za dnem je vozil v Prago kruh, ki ga je sam pekel. To ,furanje“' v Prago, delo v mlinu, v pekarni in na kmetiji ter živi smisel za vsakdanje tegobe delavnega ljudstva je ustvarilo v mladem, bistrem fantu drugačno podobo o življenju kot pa jo je imela večina mož, ki so vodili in se politično udejstvovali v takratnem češkem kmetskem gibanju. Zakaj, Švehla je bil človek, ki je široko objel življenje, ga hkrati spoznaval s treh odločilnih strani: s kmetske, delavske in meščanske. S posebnim zanimanjem pa se je ustavljal predvsem ob življenju proletarske mladine, s katero se je kaj rad družil in zahajal mednjo. Kakor je bil sam sila ukaželjen in naravnost strasten v premišljevanju o gospodarskih in političnih vprašanjih, pravtako je imel že v zgodnji mladosti mnogo smisla za organizacijo in kulturno delo na vasi. Še popolnoma nedozorel se že skrivaj posveča javnemu življenju. Vendar pa to svojo zanimanje prenese v organizacijsko udejstvovanje s tem, da v domači vasi ustanovi sokolsko društvo, goji telovadbo, zbira vaško mladino ter jo navdušuje za prosvetno delo. Sam pa v tem času žrtvuje spanje in počitek ter se ves posveti študiju narodnega gospodarstva in gospodarstva sploh. To bodi temelj — kajti mladi Švehla si je dejal, da politika in politično udejstvovanje ni mogoče in ne more biti uspešno, ne da bi postavil na trdne temelje gospodarske izobrazbe in gospodarskih spoznanj. Švehla je 2e v tej dobi izrazit realist: vse mora biti trdno in solidno zgrajeno, nič v zraku in praznih besedah.
Kot triindvajsetletnika pa ga že vidimo v javnem in političnem udejstvovanju v »Zvezi čeških kmetov", ki jo je osnoval njegov oče, in kamor je bil že 1. 1902. izvoljen v odbor. Švehla je kaj kmalu spoznal, da je mla-dočeško meščansko -nacijonalistično gibanje, ki si je pridobilo pristaše tudi na podeželju, v razsulu, da pa na drugi strani čedalje bolj rasteta socijalna demokracija (proletarsko gibanje) in klerikalizem, pa se je zato z veliko vnemo lotil dela v lastni kmetski stranki. Toda sprevidel je, da se kmetska stranka taka kakršna je ne more zoperstavljati razmahu socijalizma in klerikalizma, niti ne odbiti pritiska in vpliva »kmečke aristokracije". Če je hotel uvesti v stranko in gibanje novih sil in jo pomladiti, je neizogibno trčil ob stare voditelje. Toda mladi, pogumni in odločni Švehla je tvegal ta korak ter pričel borbo s .starimi", ki so gledali v stranki le gibanje večjih kmetov in posestnikov, gruntarjev, obenem pa je iskal zveze z malimi kmeti, bajtarji in poljskimi delavci. Ti novi nazori in politično gledanje so Švehlo dvigali bolj in bolj na površje in v ospredje agrarne stranke.
Udara s silo ni tvegal, ker je pravilno skepal, da mora nova ideja sama in naturno dozoreti v življenje. Rajši se je kot predsednik »Kmetskega tiskovnega društva" posvetil skrbi za strankin tisk, zlasti za kmetski dnevnik. Po šestletnem trudu in zbiranju sredstev mu je končno leta 1907. uspelo izdati 1. št. dnevnika „Venkov“ (»Podeželje"), ki mu je bil glavni sotrudnik. „Venkov“ je Švehli šele prinesel tisti upliv in besedo v stranki in javnosti, ki mu je bil potreben pri uresničenju njegovih političnih in gospodarskih načrtov.
L. 1908. je bil izvoljen v deželni parlament, a že naslednje leto predsednikom češke agrarne stranke, ki ji je nepretrgoma načeloval 30 let do 1. 1929., ko se je moral zavoljo težke bolezni umakniti. Ob izbruhu svetovne vojne se je Švehla odločil, da ostane doma, kjer bo skušal storiti kar največ za osvoboditev češkega naroda. V tej dobi je na vse strani razpredel tajno politično delo, sluteč skorajšnji razpad Avstrije in osvoboditev lastnega naroda. Ta voditeljska polilična slutnja, pa je z letom 1917. postala vera in resničnost, ki se ji je Švehla ves posvetil in predal. Za mejami so kovali novo bodočnost in mlado češkoslovaško državo MasaTyk, Beneš in Štefanik, doma pa med prvimi Antonin Švehla kot član, duša in možgani .Narodnega sveta”, ki je izvedel na Češkem prevrat. In uprav prevdarnemu Švehli gre zasluga, da se je razpadajoča avstrijska monarhija udala brez prelivanja krvi in v miru. V borbi in delu za narodno svobodo, za 28. oktober, dan osvo-bojenja in ustanovitve mlade češkoslovaške države, je Antonfn Švehla eden najzaslužnejših mož.
V	prvi češkoslovaški vladi 1. 1918. je bil Švehla notranji minister. V tej dobi so se razvile njegove politične in državniške sposobnosti do viška, premišljeno in plodonosno jih je vlagal pri sestavljanju ustave. Po padcu naslednjih treh vlad pa je v oktobru 1922. kot ministrski predsednik sestavil takozvana »vsenarodno koalicijsko* vlado, kjer je miril in spravljal v sklad interese petib strank; pri tem političnem in državniškem poslu je pokazal tolike sposobnosti, kot nihče pred njim in za njim. V 1. 1925. je
vsled spremembe političnega položaja reorganiziral vlado; po kratkem presledku pa je v oktobru 1926. sestavil tretjo vlado, vlado češko-nemške koalicije. Prav v tem letu pa ga je sredi dela napadla pljučna bolezen ter od časa do časa prekinjala njegovo zaslužno politično delo. Ko pa se je bolezen še poslabšala, je Švehla na spomlad 1929. odložil ministrsko predsedstvo in se ni več udejstvoval v političnem življenju. Iskal je zdravje v tujini in doma in zadnje leto se je zdelo, da je ozdravel, kajti večkrat je jasno in daleko-sežno govoril svojim političnim sodelavcem o bodočnosti, da je ves narod verjel in pričakoval, da se čimpreje vrne v politično življenje, na delo v težkih dneh in preizkušnjah mlade države. Toda narod ga ni pričakal, v najtežjih in najbolj zamotanih političnih in gospodarskih dneh mu je smrt iztrgala enega največjih in najzaslužnejših mož in sinov: Antomna Švehlo.
(Dalje prih.)
O	rastlinskih boleznih
Ing. I. Zaplotnik
Temelj vsemu kmetovanju je zelena rastlina. Ta čudovita naravna tvor-nica je potom korenin čvrsto spojena z zemljo, a z listi, razvrščenimi po stebljih, bilkah, vejah, se dviga in hrepeni k svetlobi, k soncu. Ker je prič-vrstena v zemljo, ne more menjati mesta, zadovoljiti se mora s prostorom, kakršnega ji damo in pustimo, in s hrano, ki jo na tem prostoru najde. Zato pa je tudi po naravi opremljena s pripravami, ki jo vsposabljajo, da v kar največji meri zadosti naravnemu nagonu, da se ohrani pri življenju, in da se, ko bodo njene moči izčrpane, obdrži v potomstvu, da rodi plod in seme. Glavna korenina se razpreza v vse manjše in tanjše korenine. Končne najmanjše, najnežnejše koreninice pa so na gosto obdane s linimi dlačicami - črpalkami, ki imajo sposobnost upijati in usrkavati vodo in v njej raztopljeno hrano, in jo odvajati po vse večjih koreninah k steblu in deblu. Koreninice in korenine imajo že številnejše naloge in opravke. Rekel sem že, da odvajajo iz koreninskih dlačic vodo in raztopljeno hrano k steblu ali deblu. Druga njihova dolžnost je, da pravilno razmeščajo z dlačicami opremljene koreninice tja, kjer je še dobiti vode in hrane. Kajti te najtanjše koreninice neprestano rastejo. Najmlajši deli — vršički — obdržijo sposobnost upijati vodo, medtem ko starejši delci izgubljajo dlačice in črpalno sposobnost, oni postajajo del provodnih organov ali udov rastlinskega telesa, ki odvajajo vsesano vodo naprej k nepremičnemu deblu. — Kjerkoli v območju korenin je še najti primerne hrane, povsod se razvijajo fine sesalne koreninice. In tretja velika naloga korenin je, dati rastlini potrebno oporo, čvrstost in stalnost.
Večje čudo, še bolj zagonetno in še bolj zamotano kot so koreninice s svojimi dlačicami pa so zeleni listi, tvorci rastlinske snovi. Listi imajo zeleno barvo od drobčkanih okroglih telesc, listno zelenilo ali klorofil imenovanih. Pri nekaterih rastlinah je zelena barva listnega zelenila prekrita z
drugo, rjavo, rdečo, modro barvo. Listnemu zelenilu pripada v življenju rastline zelo važna naloga.
Drug važen činitelj v ustroju ali sestavi lista so posebne odprtinice na spodnji strani listov; te odprtinice imenujemo listne reže. Drugi nstroj lista in njegove naprave nas v tej zvezi ne zanimajo. Skozi reže rastlina diha: vdihava ogljikov dvokis, izdihava pa kisik. Torej obratno kot človek. Pri svetlobi prevladuje vdihavanje, v temi izdihavanje. Skozi reže oddaja rastlina tudi odvečno vodo.
Ogljikov dvokis, ki ga vdiha, in vodo, ki jo usrka s pomočjo dlakavih koreninic in dovede po koreninah in steblu do lista, predela rastlina v zelenem listu pod vplivom sončne svetlobe v škrob. To je za nas prvi, važni rastlinski proizvod. Rastlina dela torej pri dnevni svetlobi iz zraka (ogljikovega dvokisa) in vode v zelenem listu škrob. Škrob v vodi ni topljiv. Ker pa rastlina potrebuje škrob tudi v drugih delih, v vejah, deblu, steblu, koreninah, ga mora tja na nek način premestiti. Spremeni ga v sladkor, ki je v vodi topljiv. Vodna raztopina sladkorja lahko potuje iz listov v steblo, ali veje in deblo, in dalje v korenine, kakor je pač rastlini potrebno. Ko je navadna rast končana, ga nakopiči v semenu, gomoljih, čebulah. Kjerkoli rastlina raste, gradi iz škroba in snovi, ki jih usrka raztopljene v vodi, svoje telo, predvsem beljakovine. Sčasoma napravi v posameznih delih tudi druge snovi: vlaknino in lesnino. Deli, kjer se teh snovi nabere dosti, postanejo trdi, ostarijo. In končno rastlina poskrbi za potomstvo: rodi plod in seme. To oskrbi za prvi začetek samostojnega življenja z bogato zalogo: s škrobom (krompir, žito),	z beljakovinami, fižol in druge stročnice,	ali	z	mastmi,
kakor sončnice, lan,	oljno repico in podobno.
Nadzemski deli rastline, kakor so stebla, biljke, veje in debla, služijo prvič kot podstavki ali nosilci za liste, da le-ti lažje dosežejo svetlobo, potem kot nosilci za seme, nadalje pa še kot naprava za odvajanje ter razdeljevanje snovi iz listov v druge dele rastline in za dviganje vode iz korenin v liste.
Videli smo, da po rastlini neprestano krožijo razni sokovi, od listov skozi deblo in korenine v najtanjšo dlačico na koreninici, in od te zopet po koreninah in steblih v najoddaljenejši list. Nič se pri tem ne izgubi, preseljevanje snovi iz enega dela v drugega se nič ne ustavlja, vedno gre naprej. Voda, ki je listom odveč, mora celo skozi liste, ona izhlapi, skozi listne reže.
To je zdrava	rastlina. Vsa rast, ves trud in	ves uspeh	je	njen.	Čim
bolj dela, tem lepše	se razvija, tem več in lepšega	sadu rodi.
Vsak pojav pa, ki to udejstvovanje rastline na kak način ovira, mu škoduje, je bolezenski pojav. Ne samo tisti škodljivec, ki je viden od zunaj, ne le tista bolezen, ki se vidi od daleč, ne, vsako tudi najmanjše tuje telo, ki se v rastlino usesa in živi od njenih sokov, je bolezen. In vsak vzrok, ki kakorkoli pokvari prej opisano delovanje zdrave rastline, je bolezenski vzrok. Pozeba, suša, toča, veter, nepravilna prehrana, neprikladna zemlja, vse to more povzročiti bolezenske pojave na rastlinah. Take vrste obolenja
imenujemo neparasitarne bolezni, bolezni, ki niso povzročene po zajedavcih. Druge bolezni imenujemo parasitarne bolezni, to so one, ki so povzročene po zajedavcih. Taki zajedavci, parasiti so dveh vrst: eni so živalskega izvora navadno jih označujemo z besedo »škodljivci", drugi so rastlinskega izvora, navadno jim pravimo, »gljivične bolezni".
Mi se bomo nekoliko pomenili o teh poslednjih. Zakaj jim pravimo .gljivične bolezni"? — Večina izmed njih namreč spada v posebno skupino rastlin, med one, ki jim v rastlinstvu pravimo gljive. Po tej večini so dobile to skupno ime tudi one boLezni rastlinskega izvora, ki niso gljive.
Dasi so uzročniki gljivičnih bolezni rastline, vendar te rastline niso v stanju same proizvajati žive snovi iz rudninskih sestavin. Uzročniki gljivičnih bolezni namreč nimajo listnega zelenila. Oni so navezani na hrano, ki jo jim pripravijo druga živa bitja, v našem slučaju zelene rastline. V tem je baš njihova škodljivost, da izrabljajo hrano, ki jo pridelajo naše kmetijske rastline, za svojo rast, za svoj razvoj, torej v druge svrhe kakor pa želimo mi, za rast in razvoj škodljivca, bolezenskega uzročnika.
Večina bolezenskih uzročnikov napada samo gotovo, določeno vrsto rastlin; tako pšenična smrdljiva snet ne napada nobene druge rastline kakor pšenico. Prašna snet, ki napada pšenico, ne napade ječmena, ali ovsa, prav tako pa ona prašna snet, ki se razvije na ovsu, ne more preiti na pšenico ali ječmeu. Nekateri uzročniki gljivičnih bolezni n. pr. krompirjev rak, so celo tako izbirčni, da napadajo samo nekatere sorte gotove vrste rastline, drugih sort iste vrste pa ne. Takim sortam, ki jih dotična bolezen ne napada pravimo da so odporne, ali s tujo besedo imune. Odpornost ali imuniteta je v večini slučajev podedljiva. Gljivičnim boleznim te vrste pravimo, da so specializirane.
Drugi uzročniki gljivičnih bolezni pa spet napadajo več vrst rastlin. Tako napada poznani rženi rožiček razen rži še nekatere navadne trave, golšavost napade ne samo vse kapusnice (zelje, kolerabo, repo, redkev), ampak tudi sorodne divje rastline. Tem boleznim pravimo plurivorne bolezni.
Razni so načini, ki omogočajo obolenje. Nekateri uzročniki so tako siloviti, da rastlino lahko napadejo kjerkoli, da prodrejo v njo in se v njej razširijo. Drugi zopet napadejo samo cvet, se zavlečejo v mlado zrno in se pokažejo šele naslednje leto, ko je iz zrna že dorasla cela rastlina (prašne sneti!), nekateri spet napadejo cvet in se pokažejo, ko bi se moralo iz cveta razviti zrno, kakor rženi rožiček. Tretji bolezenski vzročniki prodirajo v rastlino skozi listne reže, zopet drugi skozi rane, ki so jih povzročile bodisi vremenske neprilike, kakor mraz, veter, toča, ali živalski škodljivci, pa tudi človek.
Kakor vidimo, so načini obolenja številni in pota za to mnogovrstna. Obolenje pa bo tem gotoveje nastopilo in zavzelo tem večji obseg, čim ugodnejše so okolnosti za razvoj bolezni in čim slabše so okolnosti za kulturno rastlino. Obratno pa bo bolezen ftm manj nevarna, čim neugodnejše zanjo so okolnosti in čim bolje je preskrbljeno za razvoj rastline.
(Dalje prih.)
&
$
35
m
Otvoritev prosvetno-organizatorifenega tečaja v Ljubljani
V	ponedeljek, dne 5. februarja t. 1. se je vršila otvoritev Prosvetno organizatorične-ga tečaja Zveze kmetskih fantov in deklet. Ob 3. uri popoldne se je zbralo v dvorani Kmetijske družbe 50 tečajnikov, članov in funkcionarjev Društev kmetskih fantov in deklet iz vse Slovenije. Otvoritve se je udeležilo mnogo predavateljev in odličnih predstavnikov oblasti in javnih delavcev. Med drugimi so bili navzočni; zastopnik kr. banske uprave, načelnik prosvetnega oddelka g. Breznik, narodni poslanec tov. Milan Mravlje, predsednik Jug. učiteljskega udruženja, sekcije za dravsko banovino, g. Dimnik, predsednik Kmetijske družbe g. Oto Detela, podpredsednik iste g. Ivo Sancin, ravnatelj gospod inž. Ferlinc, zastopnik Higienskega zavoda g. dr. Korbar, učitelj g. Hreščak, šolski upravitelj' g. Vovk, poročevalca »Jutra« in »Slov. Naroda« in mnogi drugi.
Kmalu po 3. uri je otvoril pomembno slavnost predsednik Zveze kmetskih fantov in deklet tov. Ivan Kronovšek, ki je prav iskreno pozdravil odlične goste, predavatelje in udeležence tečaja. Poudaril je važnost in veliki pomen prireditve, katera bo nudila našim kmetskim prosvetnim delavcem in organizatorjem novih pobud in smernic za nadaljnje delo. V tem oziru se mora kmetska mladina z vso eneifeijo oprijeti javnega dela, kajti le od isebe pričakujmo vseh uspehov in vsega napredka na naši vasi. Za njim je pozdravil tečajnike na-
čelnik prosvetnega oddelka banske uprave g. Breznik, ki je naglašal veliko važnost prosvete na vasi. Nato je govoril predsednik Jug. učit. udruž. za dravsko banovino g. Dimnik in poudarjal velik pomen sodelovanja učiteljstva in naših društev pri izobrazbi kmetske mladine in želel tečaju največji uspeh. Kot hišni gospodar je izrekel pozdrave vsem tečajnikom predsednik Kmetijske družbe g. Oto Detela, naglašu-joč, da je kmetski pokret sila, ki osvaja slovenske vasi, mladina se vzjgaja v kmetski zavesti in ponosu, kar je za njo edina rešitev. Potem je govoril nar. poslanec tovariš Milan Mravlje, ki je v svojem in v imenu g. bana dr. Draga Marušiča prav prisrčno pozdravil vse fante, pijanirje kmetskega gibanja in poudarjal, da je vas tista zakladnica, ki tvori državo in ki daje zdrave in sveže sile vsakemu narodu. Vzpodbujal je fante k vztrajnemu delu v javnem življenju, od katerega je odvisna bodočnost našega kmetskega naroda. Nato je predaval tov. dr. Janže Novak, ki je podajal smemioe za gospodarsko, kulturno, socialno in politično delo mladinskih organizacij. — Vse govornike so navzoči nagradila z burnim odobravanjem. Predsednik Zveze tov. Kronovšek je nato zaključil slavnostni del otvoritve in se vsem zahvalil za udeležbo. Potem se je tečajnikom prečital učni načrt, ki je zelo obsežen in disciplinski red. ,S tem je bila otvoritev zaključena.
Poročilo o poteku tečaja priobčimo prihodnjič.
Delo naših društev
Središče ob Dravi. V zadnjem času se naše društvo zelo pridno giblje. Priredili smo več predavanj o srvinjereji, kokošjere-ji in o važnosti silosa za kmetsko gospodarstvo. Predaval je kmetijski referent g. Zorčič. Imeli simo tudi predavanje o elektriki, katero je imel naš domačin gosp. inž. Vajda. Zadmoa naša prireditev pa je bila znana kmetska zgodovinska igra »Za
staro pravdo«. Slednja je uspela nad vse pričakovanje, posebno že zaradi tega, ker so igravci nastopali v lepih hrvatskih narodnih nošah. Režijo je vodil tovariš Vitto-ri. Igralci, stari in mladi, so se prav dobro postavili. Obiskovalci so bili s prireditvijo prav zadovoljni, kar nam daje pobudo še za nadaljnje krepko delovanje.
Tepanje pri Konjicah. Naši kmetski fantje in dekleta, kakor tudi oni iz okoliških vasi, so se zbrali v nedeljo 21. jan. na sestanku, ki se je vršil pri tovarišu Ranklu v iPobrežah. Istega se je udeležil predsednik Zveze tov. Kronovšek in naš kmetijski referent tov. Nemec. Oba sta nam v svojih govorih pojasnila namen in cilje Društva kmetskih fantov in deklet, ter nam dala navodila za delovanje naše organizacije. Vsi so bili navdušeni ob spoznanju, da je usoda in bodočnost v njihovih rokah. Izmed sebe so si nato izvolili naslednji odbor: Franc Pučnik, Tepanje, predsednik; Franc Pučnik, Pobreže, podpredsednik; odborniki; Slava Senica, učiteljica, Tepanje; Justina Rankel,- Pobreže; AdeJa Pučnik, Tepanje, Avgust Rebernak, Tepanje, Anton Hlaster, Dobriška vas, Fr. Pliberšek, Grušovje, Beti Hlaster, Do-briška vas. Nadzornika: Franc Marguč, Tepanje in Avgust Pučnik, Pobreže. Ko smo se še pogovorili o delu, ki nas čaka, je predsednik tov. Pučnik zaključil občni zbor z zalivalo delegatom in udeležencem za udeležbo in je pozval vse člane in članice k marljivemu delovanju.
Skaručna. V nedeljo 14. jan. t. d. se je vršil v naši vasi sestanek kmetske mladine, na katerem smo ustanovili svoje društvo. Prečitala so se pravila in porazgo-vorili smo se o pomenu naše mladinske organizacije, kar so vzeli vsi navzoči z zadovoljstvom na znanje. V pripravljalni odbor smo si izvolili naslednje tovariše in tovarišice: Alojz Podgoršek, Vojsiko 12., predsednik, Mici Polaček, Skaručna, podpredsednica, Matevž Bohinc, Skaručna, tajnik, Andrej Pustovrh, Povodje, blagajnik. Odborniki:	Alojz Drešar, Skaručna,
Franc Polaček, Skaručna, Matevž Pusto-vrh, Skaručna, Ludvik Kosec, Vojsiko, Kati Jeras, Skaručna, Manica Osel, Vojsko, nadzornika: Andrej Podgoršek, Vojsko in Mirko Vode, Skaručna. Članarino smo določili na 6 dinarjev letno. Ustanovili smo si tudi prosvetni odsek, ki si je nadel nalogo, da bo v najkrajšem času pripravil vse potrebno za uprizoritev ijgre. Trdno se nadejamo, da bodo vsi člani in članice skrbeli za proavit in napredek novo ustanovljenega društva.
Dravlje pri Ljubljani. Kot predpustno prireditev smo si določili kmetsko večerjo, katero smo priredili v nedeljo dne 14. jan. t. 1. Prijazni prostori gostilne tovariša Kunovarja so bili zelo posrečeno okradeni,
mize pa obložene s pečenim krompirjem, kruhom in okusnimi krofi. Naši tovariši in tovarišice so vse prav skrbno pripravili tako, da so bili številni gostje prav veselo razpoloženi. Pevski odsek domače gasilske čete je nastopil z izbranimi narodnimi pesmimi. Zastopana so bila tudi sosednja tovariška in druga narodna društva, kakor tudi narodni poslanec tovariš Koman. Večer je potekel v najlepšem redu in v zadovoljstvu vseh.
Beričevo. Redni občni zbor našega Društva kmetiskih fantov in deklet se je vršil v nedeljo 14. jan. t. 1. v Kmetskem domu v Beričevem. Preteklo leto je bilo za naše članstvo polno skilbi in dela in končno tudi pomembno in razveseljivo, kajti dobili smo svojo lastno streho iu ponos nas vseh — kmetski dom. V njem se vršijo redni sestanki in druge prireditve. Pod okriljem društva se vrši pravkar tromesečni gospodinjski tečaj, katerega prireja banska uprava pod vodstvom g. Odlaskove in tovarišice TumSkove. Gospodinjski tečaj poseča IS deklet. Za bodoče leto smo si izvolili sledeči odbor:	Alojz Avsec, pred-
sednik, Ivan Grad mlajši, podpredsednik, Alojz Šimenc, tajnik, Josip Kralj, blagajnik, odborniki: Anton Majdič, Gostinčar Franc, Minka Šimenc, Franči Grad, Angela Velepec, Ivan Grad, Franc Ložar in Ivan Uštinc. Nadzorni odbor: Fortunat Špenko in Jože Grad. Dosedanje delo, ki smo ga vršili z največjo voljo in požrtvovalnostjo, nam bo dajalo tudi novih pobud.
Podzemelj v Beli Krajini. Kruta smrt je pred kratkim posegla v vrste naše mladinske organizacije in nam iztrgala našega agilnega člana Martina šegino iz Prilozja. Pri podiranju drevja mu je bukev zlomila hrbitenico in se je pokojnik več mesecev boril s smrtjo, dokler ni podlegel težki poškodbi. Pogreba so se udeležili člani našega Društva kmetskih fantov in deklet in tudi člani tovariškega društva v Gradacu. Pevski odsek slednjega mu je zapel pred hišo in na grobu ganljive žalastinke. Od rajnega tovariša se ie v imenu našega društva poslovil tov. Ivan Marentič. — Dragemu tovarišu naj bo domača zemljica lahka, vsi pa ga hočemo ohraniti v najlepšem spominu.
Zaplana pri Vrhniki. Pred nedavnim časom se je tudi pri. nas ustanovilo Društvo kmetskih fantov in deklet. Kakor po drugih krajih, tako simo tudi pri nas. spoznali
važnost prosvetne organizacije, v kateri se bo lahko naša kmetska mladina vzgajala in izobraževala v ibodoče zavedne in napredne gospodarje in gospodinje. Izvolili smo si pripravljalni odbor in vložili pravi-vila. (Mladina se za svojo oilganizacijo zelo zanima, kar je razveseljivo dejstvo in naše največ je pričakovanje.
Sv. Jurij ob juž. železnici. Društvo kmetskih fantov in deklet je uprizorilo v dneh 20. in 21. januarja t. 1. E. Tiranovo narodno igro s petjem, petdejanko »Za staro pravdo«. Režijo je vodil uč. g. Fr. Hajnšek. Igra je prav dobro uspela. Tudi obisk je bil dober, posebno še v nedeljo, ko so okoličani napolnili dvorano. D? rale i, skoro sama kmetsika mladina in začetniki, so pokazali mnogo dobre volje in razumevanja težkih tlačanskih prilik v dobi kmetskih puntov. — Društvo Kfid se sploh trudi, nuditi svojemu članstvu pa tudi drugi kmetski mladini čim več izobrazbe. V letošnji zimi je priredilo tri tečaje. Za dekleta kuharski tečaj, ki ga vodi ga. Knez-Goriča-nova in se vrši na banovinski gospodinjski šoli. Udeležuje se ga 18 deklet. Drugi tečaj za šivanje in ročna dela na osnovni šoli poseča 16 deklet, vodi ga šol. uprav.
ga. Mila Schreinerjeva. Tretji kmetijsko-gostpodarski tečaj obiskuje 16 fanitov, vodi ga uč. g. Fr. Hajnšek. Ta tečaj, ki je bil za časa priprav za igro prekinjen, se zopet nadaljuje.
Sv. Jurij ob Taboru. Dramatski odsek Društva kmetskih fantov in deklet je na Kraljevo uprizoril Tiranovo zgodovinsko igro »Za staro pravdo«. Uprizoritev je uspela kljub velikemu številu igralcev, med katerimi je sodelovalo precej novincev, zelo dobro. Igra je zadovoljila vse občinstvo, ki je pokazalo s svojo res rekordno udeležbo smisel za dramatiko na kmetskem odru. — Mnogo odobravanja je žela »Kmetsika himna«, ki se je prvič zapela ob tej priliki na našem odru. — Društvo se pripravlja za pustno prireditev in bo takrat dramatski odsek uprizoril burko. — Poročil se je naš dolgoletni odbornik in agilni član tov. Ivan Frglav s tov. Ivanko Konen iz št. Ruperta, želimo mu obilo sreče v zakonskem stanu ter upamo, da nam ostane tudi v bodoče naklonjen!
Himen. Dne 4. februarja t. 1. se je poročil naš delavni tovariš ing. štrajnar Franc z gospodično Reziko Peruškovo. Mlademu paru želimo obilo sreče!
Pregled po slovanskem kmetskem svetu
Delo na medsebojnem spoznanju slovanskih kmetskih narodov.
Prav nič ne pretiravamo, če trdimo, da se slovanski narodi med seboj skoro ne poznamo. Vsa slovanska vzajemnost zadnjih desetletij je koreninila bolj na lepih in slavnostnih besedah, kakor pa na realnih dejanjih. Naše poznanje bratske države in bratskega naroda navadno obstoja v znanju par rek in gora, nekoliko mest, številu prebivalstva; k temu včasih lahko še dodamo par zgodovinskih imen vladarjev, vojskovodij, letnico pomembne bitke; vrhunec znanja je že poznanje kakega veli-Kega pisatelja in njegovih del. Da bi poznali narod, njegovo življenlje in delo, o tem ni govora. In vendar ni mogoče nobeno res mednarodno sodelovanje, dokler ne pozna ljudstvo ene države ljudstva druge.
Dosedanji način »spoznavanja« narodov je bil pogrešen, ker je obstojal v slavnostnih obiskih glavnih mest ali znanih kopališč, kjer so se vrstili slavnostni sprejemi, slavnostni banketi s slavnostnimi govori, kjer je bilo vse v zastavah, v fraku in cilindru, z godbo im živioJklici. Talld obiskovalci so lahko spoznali lepa mesta, navdu-
šenje množic, posamezne odličnike. Niso pa spoznali življenja in trpljenja delovnega ljudstva, naroda, niso spoznali resnice. In kljub vsem številnim obiskom so si ljudstva ostala tuja.
S to zastarelo metodo »spoznavanja« je prelomila mlada kmetska generacija slovanskih držav, včlanjena v Zvezi slovanske kmetske mladine z začasnim sedežem v Pragi. Le-ta pošilja vsako leto svoje člane in članice za pol ali tudi celo leto v druge države, toda ne v glavna mesta na slavnostne bankete, temveč na deželo, k posameznim kmetovalcem na vsakdanje kmetsko delo. Pri navadnem kmetu na vaša živi, dela in je ter api, kakor bi bil njegov sin ali hči. Z njim se udeležuje vaškega življenja, spoznava vaške organizacije, spoznava skratka vas in njenega človeka takega, kakršen je v resnici. Tako gredo Poljaki na češko, Cehi na Poljsko, drugi zopet v Bolgarijo, Jugoslavijo, Damsko, Belgijo, Nemčijo itd. ter oibratno.
Koliko more doprinesti samo en čilovek k medsebojnemu spoznanju dveh narodov, če pravilno vrSi in pojmuje svoje poslanstvo, nam najlepše priča delo poljskega
tovariša Wyszomirskega, ki je lansko leto bival nekoliko mesecev pri nas in proučeval naše razmere na vasi. Cim se je vrnil v domovino, je začel sistematično poučevati svoje rojake o razmerah pri nas. V najrazličnejših časopisih in revijah, predvsem strokovnih, ^ gospodarskih in kulturnih, pa tudi političnih, je priobčili do sedaj okrog 100 člankov o Jugoslaviji. V njih razpravlja prav o vsem, kar in kakor se godi v naši vasi: o našem zadružništvu, o našem čebelarstvu, živinoreji, domači obuti, o naši kmetski kulturi, o naši kmetski literaturi, o društvenem in organizacijskem življenju naše vasi, skratka o vsem, kar tvori slovanskega kmeta in slovensko vas. Vse to pa tako, kakor ga je on sam videl na licu mesita: za plugom na njivi, z gnojnimi vilami v hlevu, za mizo pri večerji, v domači zadrugi, kmetijski podružnici, v nedeljo pri maši itd. — Vsi ti njegovi čflan-ki o Jugoslaviji bodo v kratkem izšli v
brošuri. — O vsem tem je imel tpv. Wyszo-mirski tudi že nešteto predavanj v raznih organizacijah, parkrat je predaval tudi v poljskem radiu. Mimo lahko rečemo, da se je naš kmetski človek po njegovi zaslugi tako približal poljskemu kmetu, kakor še nikdar doslej. Naravna posledica je rastoči interes poljskega kmetovalca za svojega sotrpina pri nas, iz tega interesa raste sodelovanje, iz sodelovanja zbližanje, ljubezen, mir in blagostanje.
To so sadovi prave slovanske vzajemnosti, stvarne in pozitivne, kakršno je začela izvajati slovanska kmetska mladina. Ta način medsebojnega spoznavanja pa je tudi edini, ki more zagotoviti v bodočnosti mimo sožitje danes še prepogosto sovražnih si ljudstev. Tudi na naši kmetski mladini je, da v večji meri sledi tovarišem in tovarišicam bratskih narodov ter se korajžno poda v svet, učit se in spoznavati življenje.
Naša naloga v kmetskem pokretu
Vkljub temu, da so naša dekleta precej vidno in glabokotvomo posegle v tok kmet-sko-mladinskeiga gibanja, smo uvidele, da naše delo v pokretu še ni popolno, da naša naloga še ni rešena, kajti nas družijo še druge slične težnje, želje, potrebe, ki se tičejo nas samih in preko katerih ne moremo.
Vsak dan bolj spoznavamo, da one poti, ki so jo hodile naše prednice pred 50 in več leti in ki jo hodijo mnoge še danes, me ne moremo ulbrati. časi, ko je žena podcenjevana, v svojih pravicah skozi in skozi prikrajšana izročala svojo usodo v roke drugih in se pustila brez lastnega mnenja voditi kot mrtev stroj, so minili. Med nami veje nov duh, ki uravnava nova pota, nove cilje.
Za dosetgo teh ciljev pa je treba medsebojnega sodelovanja in vsestranske izobrazbe, ker le tako (bomo lahko svoje pravice uveljavile in se usposobile za samostojno življenjsko borbo.
Da se me v polni meri te naloge zavedamo, nam pričajo dekliški odseki, ki se ustanavljaijo pri naših društvih, ki jih vo-
dijo tovarišice same in kjer se razpravlja
o	vseh težnjah in potrebah kmetskega dekleta. Zato je razumljivo, da se bo najin-tenzivnejše delo razvilo šele v krožku in da bo šele v dekliškem odseku prišlo po-kretaško delo deklet do pravega izraza. Saj ne bomo več razkropljene in prepuščene same sebi, temveč si bomo dekleta cele vasi skupno utirale pot v bodočnost. Toda ne samo dekleta ene vasi! Dekliški odsek pododbora ima nalogo, da se dekleta vsega okraja spoznavamo, vsestransko podpiramo in po svojih močeh pomagamo do čim popolnejših uspehov, čas pa je, da začnemo misliti na to, da se ustanova dekliški odsek tudi pri Zvezi kmetskih fantov in deklet v Ljubljani, ki bi podpiral stremljenje, mišljenje in delovanje kmetskih deklet širom naše ibanorvine.
Delo je započeto. Kako ga bomo izvedle, je odvisno od vas, drage tovarišice! Predvsem je treba vedeiti, da je vsako delo, kjerkoli sodeluje več ljudi, izvršiti po enotnem načrtu, po kolikor toliko enotnem vodstvu. (Kjer bi se delalo brez slehernega načrta, bi prišli le v skrajno neverjetnem primeru do kakega zadovoljivega uspeha. Zato pa je naša prva naloga sestaviti eno-tem program, ki se bo razširil izven mej dosedanjega delovanja, odgovarjajoč vsem potrebam in zahtevam, ki jih stavi sodobno kulturno, gospodarsko — vobče javno življenje tudi na kmetsko žensko mladino. Skupen enoten načrt, po katerem moramo
delovati me vse, nas bo privedel z manjšim trudom in manjšimi žrtvami do cilja.
čaka nas pa še mndgo dela. Da bomo temu kos, ne dvomim, saj je v nas dovolj jasnosti in zdrave življenjske sile. Treba pa je, da delamo na tem vse, prav vse v najtesnejši medsebojni zvezi. In ta vez med
nami vsemi naj 'bo »Dekliški kotiček« kjer si 'bomo menjavale misli, si medsebojno pomagale z nasveti in se tako najbolj spoznavale. Dekliški kotiček naj positane jasna slika naših stremljenj, naših načrtov, pa tudi naših uspehov.
•	Anica.
Tekma za prvenstvo »Zveze«
Glavna kmečko-smučarska prireditev pa je bila 4. februarja na Blokah, kjer se je vršila meddruštvena tekma za prvenstvo »Zveze kmetskih fantov in deklet« in za prehodni »Zvezin« pokal. Organizacijo tekme je v glavnem — poleg Zvezinega smučarskega odseka — prevzelo naše tamošnje društvo, ki je poleg tega oskrbelo tekmovalcem tudi brezplačno prenočišče in prehrano, za kar smo mu dolžni tovariško zahvalo. Za tekmo je vladalo silno zanimanje, toda prevelika oddaljenost je marsikateremu društvu onemogočila sodelovanje na tekmi. Kljub temu pa se je za tekmo javilo 25 tekmovalcev, ki so v hudi konkurenci tekmovali za »Društvo kmetskih fantov in deklet« iz želimljega, Nove vasi na Blokah, Otav, Skrilj, Golega, Velikega Oselnika, Gore, Grahovega in Zapotoka. Snežne razmere so bile za tekmo naravnost idealne; proga sama, lepo izpeljana, je zahtevala od posameznega tekmovalca precej znanja in sposobnosti, kar pa so tekmovalci pokazali v , največji meri. 22 km dolgo progo je prvi prevozil tov. Stanko Klančar z Blok v času
1	ure 40 minut, 41 sekund ter s tem priboril svojemu društvu na Blokah prvenstvo in za 1. 1934. prehodni .»Zvezin« pokal. Drugi je prispel na cilj tov. Tone Šraj z Blok v času 1:41:31; tretji tov. Franc Gornik z Blok v 1:46:55, četrti tov. Jože Bizjak z Otav v 1:49:10; peti tov. Pepe Zabukovec z Blok v 1:49:21; šesti tov. Franc Stražišar z Otav v 1:50:31; sedmi tov. Kraljič iz škri-ljega v 1:51:16 in osmi tov. Drobnič z Grahovega v 1:51:21. Po tekmi se je v šoli ob navzočnosti številnega občinstva razglasil izid tekrrfe ter izročitev prehodnega pokala »Zveze«. Ob tej priliki so številni zbrani mladini čestitali k uspehu tovariši dr. Krašovec iz Cerknice, Stanko Lenarčič, dr. Jan-že Novak, Korošec in društveni predsednik
tov. Lenarčič, ki so vsi poudarjali velik pomen kmetskega smučarstva, ki naj tudi pripomore do zmage kmetske ideje in gibanja. Vrlim bloškim in vsem ostalim fan-tom-smučarjem tovariške čestitke in krepki kmetski smuk! Pogum in zdravje in smuk za novo leto, nove tekme, nove borbe, nove zmage!	—ž—
Naša mlada smučarska armada.
Močno udejstvovanje naših »Društev kmetskih fantov in deklet« z velikim razmahom zavzema širši in širši kro|g. Tekme koscev in žanjic so danes že pravi vaški in kmetski prazniki, kjer staro in mlado v duhu manifestira za kmetsko misel in njeno zmago. Te tekme popolnoma prirod-no im samoposebi ustvarjajo večji in večji tabor kmetsko-delavske mladine, našega mladinskega gilbanja. Prav v teh tekmah so naši fantje in dekleta dokazali, da so res mladi, sposobni sami kaj ustvariti, sami nekaj žrtvovati za syoje mlado gibanje in bodočnost, sami se voditi v svojih organizacijah. Celotno kmetsko-delavsko mladinsko gibanje je v svoj krog zajelo vse slovensko podeželje:	preporod slovenske
vasi.
V	celotnem gibanju in udejstvovanju je zadnji dve leti krepko oživela še nova panoga našega mladinskega športa: smučanje. Pred leti se je smučanje še zmiraj vrednotilo kot meščanski privilegij, kot nekaj, kar ne spada na vas, kar ni za kmetsko mladino. Toda z malenkostno propagando so bili ti predsodki premagani. Danes je ni vasi, kjer bi se mladina — če so le dane prilike — ne posvečala smučarskemu belemu športu. Vse mlado, da, najmlajše je na »dilcah«, pa bodi da so to res prave smučke ali pa navadne dile in doge od sodov; vse pride prav, samo da drči po snegu. Naše podeželje je zajela »smučarska bolezen«. Stari gledajo od strani, nekateri odobravajo, drugi zmiga-vajo z rameni, mladina pa je zdrava, brez predsodkov, res mlada in od radosti — čeprav je huda gospodarska kriza — vriska čez prelepo belo in zasneženo sloven-
sko pokrajino. To »smučarsko vrenje in bolezen« pa so pričela urejevati im spravljati v pravilen tir naša »Drušltva kmetskih fantov in deklet«: organizacija kmetske smučarske armade. Vsepovsod se ustanavljajo v okviru naših društev »Smučarski odseki«, ki so pričeli sistematično gojiti beli sipo rt in prirejati smučarske tekme. S tem so naša društva brez dvoma zelo pridobila in tudi napredovala v sviojem udejstvovanju; in samo želeti je, da se organizacije belega športa čimprej lotijo vsa naša društva, če so le v njih okolici prilike za smučanje količkaj ugodne, zakaj v našem gibanju ne smemo prezre/ti in zamuditi nobene prilike, ki se nam ponuja in nam obeta uspeha v organizaciji in celokupnem gibanju.
Z lanskoletno smučarsko tekmo »Zveze kmetskih fantov in deklet« na Blokah je bil položen najširši temelj kmetskemu smučanju. Bloke, zibel slovenskega smu-čarstva sploh, so postale tudi zibel našega kmetskega smučarstva. Tamošnje agilno »Društvo kmetskih fantov in deklet« je v največji meri pripomoglo, da se je v tako kraitkem času močno uitrdila misel in organizacija kmetskega smučarstva, ki se danes z veliko naglico širi vsepovsod ter zadobiva trdne organizacijske temelje potom našega mladinskega gibanja.
Letošnji splošni in živahni razmah te nove panoge v našem mladinskem gibanju zgovorno priča, da smo itudi v tem pogledu na pravi poti, da smo se lotili pametnega in koristnega udejstvovanja. Dasi smuška sezona še ni pri kraju, moramo vendar zabeležiti prav lepe uspehe v .kmetskem smučarstvu. Z vztrajnostjo in smo-trenim delom so naši fantje - smučarji dosegih v kratkem času prav odlične uspehe. Posamezna »Društva kmetskih fantov in deklet« so v sodelovanju, roko v roki s »Smučarskim odsekom Zveze«, ki mu načeluje neumorni tov. dr. Janže Novak, ta-korekoč preko noči ustvarila močno armado kmetskih smučarjev.
DrnStvene tekme.
V	dosedanjem času letošnje sezone je več društev priredilo svoje domače društvene smučarske tekme, ki so bile nekak uvod za prvenstveno tekmo »Zveze kmetskih fantov in deklet«. Dasi se je mnogo teh društev šele letos lotilo smučarskega udejstvovanja, so v splošnem vse društvene itekme po svoji organizaciji in izvedbi prav letpo uspele. S pomočjo Zvezinega smučarskega odseka so se s tem mnogo-
kje postavili trdni temelji za bodoče smu-čarstvo, za čedalje bolj rastočo armado kmetskih smučarjev. Velika vnema in požrtvovalnost, ki so jo vsepovsod v veliki meri pokazali fantje sami, more vsakogar prepričati, da je bilo vse naše »smučarsko ravnanje« pravilno ter je v naša društva samo še prililo novega ognja, novega življenja, nove mladosti.
Tekma ižanskega okrožja.
V	prav kratki dobi so posamezna društva ižanskega okrožja že toliko izvedla organizacijo smučanja, da so se lotila večje smučarske prireditve. 21. januarja so »Društva kmetskih fantov in deklet« iz škrilja, Vel. Osolnika, Ponikve, Golega, Zapotoka, želimelj in Iga priredila smučarsko tekmo za prvenstvo 'Ižanskega okrožja. Na približno 20 ikm dolgi progi, ki je vodila s Turjaka na Vel. Osolnik, Za-potok, Kurašček, čez Skrilje na Ig, je tekmovalo 18 fantov - smučarjev. Dasi je bila proga zelo težavna in snežne razmere ne najpovoljnejše, so bili vendarle doseženi prav lepi časovni rezultati. Kort. prvi je prispel na cilj tov. Lojze Železnikar iz Škrilja v času 2 uri 10 min. 30 sek. ter si priboril naslovi prvaka Ižanskega okrožja in uro, darilo tov. dr. Janžeta Novaka; kot drugi je dosegel cilj tov. Jože Zakrajšek v času 2 uri 11 min. in s tem dobil II. nagrado; kompletne smučke, tretji tov. Stanko Podlogar v času 2 uri 13 min. 30 sek.; četrti tov. Franc Debevc v 2 urah 13 min. 40 sek.; peti tov. Nande Kaplan v 2 urah 15 min. 16 sek. in šesti tov. Edo Zakrajšek v 2 urah 15 min. 30 sek. V splošnem so vozili vsi tekmovalci prav dobro; le žal, da niso ibile snežne prilike boljše.
Mladinske tekme.
Poleg glavne tekme Ižanskega okrožja pa je Zvezin smučarski odsek s sodelovanjem šolskih vodstev iz škocijana, Vel. Lašč in Iga priredil istega dne dve mladinski smučarski tekmi. Prvo na Turjaku
v	dveh oddelkih; a) za fante od 12—15 let, b) za mlajše; v obeh oddelkih je tekmovalo nad 50 najmlajših tekmovalcev.
V	prvem oddelku je prispel prvi na cilj Ivan Skender, v drugem pa Stanko Jaklič. Druga mladinska tekma (pa se je vršila na Igu; v tej tekmi je tekmovalo 42 naših najmlajših smučarjevi; prvi je dosegel cilj Jože Anzelc z Golega, drugi Hinho Piler z Iga. Na ofoeh tekmah so bili visi tekmovalci obdarovani, šolskim vodstvom, ki so pri teh mladinskih tekmah sodelovala, naša iskrena kmetska zahvala.
1. kdaj je čas za valjenje?
2. kaj je menjalni travnik ali omica?
3. kaj je ustava?
4. kaj je nujni delež?
5. kdo je uporabil kmetski punt Matije Gubca za snov svojega romana?
1. Kadar govorimo o konjih, v naših kmetijskih obratih, moramo strogo ločiti med delovnimi konji, ki jih imamo samo zato, da nam opravijo delo na polju in vožnje. Tu velja strogo upoštevati gospodarski princip, da se izplačajo delovni konji le tedaj, če je kmetija tako velika, da so konji redno, dan za dnem, zaposleni. Ako je manj dela, postane konjska vprega predraga in jo moramo zamenjati s cenejšo volovsko ali kravjo vprego. Konji so tedaj, slično kakor stroji, pomožno obratno sredstvo, ki je na svojem mestu, ako je zadostno uporabljano.
Drugače pa je tam, kjer se konji gojijo, to se pravi, da se kobile plemenijo z dobrimi žrebci in tako gojijo konji za prodajo. Taka konjereja je lahko rentabilna, če ima rejec veselje in znanje. Glavno pa je, da se s to panogo bavijo lahko samo maloštevilni kmetovalci, .ker pride sicer preveč konjev na trg in prodajna cena živali pada pod lastne stroške za njih vzrejo.
Ing. W.
2.) Deteljna mešanica je travišče, nastalo na ta način, da si sejal na njivo v žito najprej deteljo, takoj nato pa še eno ali dve vrsti trav. V semenski mešanici zavzemajo detelje 80—90%, trave pa le 20 do 10%.	Ing.	S.
Usoda Slovencev na Koroškem. (Na Koroškem se pripravlja ljudsko Štetje, ki naj se izvede 22. marca. Pravična statistika še vedno kaže, da je na Koroškem okrog’ 90 tisoč Slovencev. Kako foo izgledal rezultat marčnega štetja, pa je veliko vprašanje, ker imajo nemški nacionalisti interes, da se našteje čim manj Slovencev.
Mir na Balkanu. V petek dne 9. februarja je bila v Atenah podpisana pogod-
3.) O enodomnem sistemu govorimo pri oni obliki vladanja, kjer izvršuje zakonodajno oblast ena zbornica; pri dvodomnem sistemu pa dve zbornici.
Prednost parlamenta z enim domom je, da opravlja zakonodajno delo redno precej hitro. Hiba je pa njegova v tem, da lahko postane premogočen, da se loti prenagljenih in nepremišljenih reform in pa da je strokovno znanje takega doma navadno na nizki stopnji radi s splošno volilno pravico izvaljenih članov doma (skupščine).
Prednost dvodomnega sistema je v tem, da zavira prenagljene in nepremišljene akte spodnje zibomice, ker sestavljajo drugi (gornji) dom običajno zrelejši in strokovno Lzvežbani ljudje. Zakonodajno delo je vsled tega bolj uravnovešeno; hiba je pa tega sistema, da je zato tudi vse delo počasneje.
Sedaj ima večina držav dve zbornici, ki se pri raznih državah različno imenujejo: ljudska ali poslanska zbornica in spodnji dom, oziroma gornji dom, gosposka zbornica ali dom in pa senat. Tudi v Jugoslaviji je sestavljeno narodno predstavništvo iz senata in narodne skupščine.	P.
4.) Zakoniti dedni delež otroka se določi na sledeči način; Od zapuščine se odšteje eno četrtino, ki pripade zapustniko-
vi	ženi, ostala zapuščina, itorej tri četrtine, pa se sorazmerno po enakih delih po-razdele med otroke. Primer; Pokojni je zapustil ženo in tri otroke, vsak izmed njih dobi eno četrtino zapuščine.	D-
5.) Anton Aškerc (roj. 9. I. 1856. v Globokem pri Rimskih Toplicah, umrl 10. VL 1912. v Ljubljani), jnajš največji pesnik balad in romanc, predvsem v vencu balad »Stara pravda«.	P.
ba štirih balkanskih držav; Turčije, Ru-munije, Grške in Jugoslavije, a katero si te države jamčijo varstvo svojih državnih meja ter se medsebojno obvežejo, da ne bodo pokrenile nobene politične akcije proti drugim državam, ne da bi se prej posvetovale, in da ne bodo prevzele nase nobene politične obveze proti drugi balkanski državi ibrez pristanka ostalih pogodbenih strank.
Iz[gleda, da zadobiva stari klic »Balkan balkanskim narodom« sedaj realna tla. In kar je pri tem značilno, je dejstvo, da se je sklenila ta pogodba na lastno pobudo in iz lastnih sil balkanskih narodov, brca
protektorata velesil, kakor se je to dogajalo .prejšnje čase.
Res je, da zaenkrat manjkata še dve državi, to sta Bolgarija in Albanija, ki dogovoru nista pristopili, Čeprav sta bili od ostalih držav povabljeni. Toda ita okolnost ne more zmanjšati pomena pogodbe, s katero so si glavne balkanske države zagotovile mir in z njim predpogoj za svoj razvoj in napredek.
Diplomacija balkanskih držav je dosegla velik uspeh, ki ibo lahko rodil ne samo za Balkan, temveč za vso Evropo ugodne posledice. Saj pomeni pomirjeni Balkan v današnjih negotovih mednarodnih razmerah Evrope trden steber miru in sodelovanja med narodi.
XVI. mednarodni kmetijski kongres se
bo vršil v dneh od 13. do 20. junija 1934 v Budimpešti. Posebno pozornost 'bo letos posvetil tudi mednarodni zadružni kmetijski statistiki in organizaciji prodaje mleka in mlečnih produktov.
češka kmetska mladina tekmuje.
V	okviru propagande hlevskega gnoja in domačih krmil je organizirala Zveza češke kmetske mladine tri velike natečaje v vseh okrajih republike.
Prvi natečaj obsega napravo gnojišč in gnojnih jam ter konserviranje gnoja in gnojnice. Natečaj traja do meseca septembra in se ga pole(j organizirane mladine udeleže itudi drugi kmetovalci, organizirani v kateri izmed strokovnih organizacij. Sodelujejo vse strokovne organizacije.
Drugi natečaj stremi za dosego največje zelene ma3e na hektar. Namen na/tečaja je, vzbuditi interes, da bi v vsakem gospodarstvu bilo dovolj krmil za zeleno in suho krmljenje, zlasti krmil, bogatih na beljakovinah, da bi se tako osamosvojili od nakupovanja dragih krmil.
Tretji natečaj je natečaj v pitanju prašičev. V tem natečaju se mora doseči v teku 90 dni pitanja največji prirast v teži, to je, doseči rentabilno izpitanje prašičev, torej doseči v najkrajši dobi prodajno težo. Obenem se bo proučevala sposobnost izpitanja posameznih prašičjih plemen.
Boj proti sadnim škodljivcem. Preteklo leto je bilo naše sadjarstvo težko prizadeto po škodi, ki so jo povzročili sadni škodljivci. Ministrstvo za kmetijstvo je zato podelilo baniskim upravam posebno podporo za pobijanje sadnih škodljivcev. Potrebno pa je, da pri tej akciji čim intenzivnejše sodelujejo tudi vsi sadjarji.
»Matica hrvatekili kazališnih dobrovo-fjaca« v Zagrebu razpisuje natečaj za ljudsko igro. Najboljše delo — poslati ga je do 31. avgusta 1934 na označeni naslov — bo nagrajeno z zneskom 7.500 Din. Kdor se zanima za ta natečaj, naj se pismeno obme na naše uredništvo.
Hercegovina izvaža — gade. Revni hercegovski kmetje, ki razen tobaka in sadja skoro nimajo kaj prodati, so dobili priložnost novelja izvornega predmeta, ki daje tem pasivnim krajem precejšnji zaslužek. So to strupeni 'gadje, ki jih je v Hercegovini prav veliko. Znano je, da izdelujejo iz gadjega strupa serum, kd se rabi za zdravljenje raka. Ta način zdravljenja je zlasti pogost v Framciji, a strup hercegovskih 'gadov je baje najboljši. Preteklo leto so izvozili iz Hercegovine več tisoč gadov, a za vsakega gada je prejel hercegovski kmet po 25 Din.
Dobra letina pomaranč v Dalmaciji. Pomaranče rastejo v vseh krajih južne Dalmacije, kjer so zaščitene pred »boro«. Letos so posebno dobro obrodile. Samo v> občini Orebiču so jih natrgali 7000 kg. Ponekod rodi posamezno drevo po 800 in še več komadov tega žlahtnega sadja. Najstarejša drevesa so stara čez sto let in so bila pripeljana v Dalmacijo iz Španije, Grške in Italije. Pravijo, da dalmatinske pomaranče prarv nič ne zaostajajo v svoji kakovosti za onimi iz Levante. In vendar veljajo pn nas samo one iz tujih držav.
Velika brezposelnost na Holandskem. Po
tiskanem poročilu ministra za soc. politiko je bre2poselnost na Holajndskem dosegla višek: tretjina delovnega ljudstva je brez zaposlenja. Poročilo navaja, da je brezposelnost večja kakor so jo navajale strokovne organizacije, keil veliko število brezposelnih ni Mo zavarovanih.
če šoferji stavkajo. V začetku tega meseca so stopili šoferji pariških avtotaksijev v stavko, da bi dosegli odpravo zvišanih taks na bencin. Ker je stavka trajala več dni, a šoferji niso hoteli popustiti, so se pojavile na pariških ulicah po mnogih letih zopet — kočije s konji.
Slika, ki smo jo pripravili za to številko »Grude" je morala radi pomanjkanja prostora izostati. Bo prihodnjič!
Naročnine mnogi naši naročniki še niso poravnali. Vljudno jih prosimo, da se zavedajo svoje dolžnosti in nakažejo naročnino!
Knjižna poročila
Deseti brat.
Za devetdesetletnico Jurčičevega rojstva je izdala založba »Naš oder« novo dramatizacijo najibolj popularnega slovenskega romana »Deseti brat«. Dramatizator režiser Ferdo Delak je vse dejanje navezaJ na osrednjo osebo desetega ibrata, ki sitopa močno v ospredje, da se nam približa še celo bolj kot v romanu. Odlike odrske predelave Ferda Delaka bodo — po sijajnem uspehu te|ga dela v mariborskem gledališču — spoznali brez dvoma naši odri, ki pogrešajo dolbrih ljudskih domačih del. Knjiga obsega 71 strani v obliki osmerke in stane 20 Din. Odri, ki želijo vprizoriti »Desetega brata«, naj pišejo na založbo »Naš oder«, Ljubljana, Gajeva ul. 8, ki jim pošlje 15 izvodov igre (12 izvodov za glavne vloge, 1 izvod za režiserja, 1 izvod za šepetalca in 1 izvod za inapicijenta) in dovoljenje za avtorskih tantijem prosto vpri-zarjanje za Din 300.—. Naši odri imajo 50 Din popusta.
Miško Kranjec: »Predmestje.« (Roman. Založila Delavska založba »Krekove knjižnice« v Ljubljani, 1933.) — Med današnjo slovensko mlado literarno generacijo je brez dvoma eden najvidnejših in največ obetajočih mladi Prekmurec, Miško Kranjec. Njegovi prvi obsežnejši deli, »Težaki« in »življenje«, sta vzbudili velike nade, ki jih moramo predvsem mi, kmetsko-delav-ska mladina, videti in upati v Mišku Kranjcu. Upati zato, ker je mladi pisatelj glasnik in revolucijonar kmetsko-delavskega življenja, glasnik zemlje in vseh tisočev in tisočev, ki so z dušo in srcem spojeni s to zemljo, se zastran nje sovražijo med seboj, se do onemoglosti bijejo zanjo, bežijo z nje v mesta, s trudom izsesavajo iz nje sokove življenja, verujejo vanjo, jo preklinjajo ter vanjo zaupajo svojo usodo. Miško Kranjec je v svojih delih, kot doslej še nihče, zapel visoko pesem o pozabljeni in zavrženi prekmurski zemlji, o otožni prekmurski pokrajini in njenih malih ljudeh — težakih; zapel revolucijonamo pesem kmetsko-delavskega duha in življenja; pesem borbe za zemljo, katere sužnji so pred agrarno reformo bili vsi mali prekmurski ljudje, težaki in bajtarji, ki so ko črna živina garali madžarskim grofom in magnatom. Pesem osvobojene prekmurske zemlje in njenega človeka! (O Mišku Kranjcu, njegovih .»Težakih« in »življenju« bomo ob priliki v »Grudi« obširnejše poročali.)
Tretje večje Kranjčevo delo je njegovo »Predmestje«. Tu je pisatelj sledil mladim kmetskim ljudem, ki so zapustili zemljo in vas ter pribežali v mesto, kjer so upali najti lažje in lepše življenje. Mesto pa jih je vrglo na svoj obod, v predmestje, med umazane ulice, ceste in barake, kjer so se v obupni borbi za življenje složno združili z delavci proletarci; kot mestni kmetski proletarijat pa so večinoma vsi utonili v predmestnem močvirju.
Kmečki beg v mesto je osrednji problem Kranjčevega »Predmestja«. Tu so življenjsko orisane zlasti usode mladih, zdravih kmečkih deklet, ki so prišle v mesto, kjer pa kot služkinje, natakarice, pomočnice, delavke itd. večinoma podležejo težki in naporni borbi za življenje ter končno, propadle, zapeljane, onečaščene in izgubljene, živijo v predmestju iz dneva v dan svoje bedno in zavrženo življenje. V tem delu je mladi pisatelj globoko dojel predmestje in njegove ljudi ter kakor na dlan razgrnil življenje iz »nižin in zakotij«.
Del nažega blagorodnega slovenskega meščanstva, zlasti katoliškega, je Kranjčevo »Predmestje« obsodil, češ, da ni etično in da je brezbarvno, v njem orisane osebe pa izgubljenci in slabiči, tako slabi in brez vsake etične in moralne sile, da se ne morejo izvleči iz. predmestnega močvirja. Res je, da je večina teh ljudi iz »Predmestja« shirala in utonila v močvirju, toda uprav ta Kranjčev realizem v »Predmestju«, kjer ni oseb idealiziral, jih zavil v plašč lažne in hinavske morale ter jih skušal rešiti z meščansko socijalnostjo, je vnebovpijoč krik z nižin življenja, kamor je današnji družabni red steptal' in strl delavne ljudi potem, ko jih je izžel in izsesal do konca. Prav ta krik, ta udarec v zločinski obraz današnjega družabnega reda, je visoka človečanska etika, morala in socijalnost iz »Predmestja«, obsodba gnilobe in močvirja družabnega življenja, a tudi obsodba vseh tistih, ki sentimentalno in z »meščanskim visokostoječim gnusom« zrejo z viška na predmestje in njega močvirje, pa čeprav oni tega močvirja niso neposredno krivi.	—ž—
Mirko Javornik: »črni breg.« (Povest. Založila Delavska založba »Krekove knjižnice« v (Ljubljani, 1933.) — Naši slovenski rudarji so prav v svojih' najtežjih dneh, ko razsaja in divja po rudarskih revirjih beda
bregu« Mirka Javornika svojo resnično podobo, ki jo bereš in občutiš kot bridko slovensko usodo, »črni breg:« zatorej ni knjiga, kd jo prebereš zavoljo užitka in lenobne zabave, temveč knjiga, ki jo tesnobno premisliš-. Njen avtor Mirko Javornik, eden najmlajših slovenskih pisateljev, se je ž njo brez dolgega '»literarnega pred-obotavljanja« močno uveljavil ter poleg Miška Kranjca postal vodilna oseba mlade pisateljske generacije.
»Črni breg« je enostavna in čisto preprosta povest iz rudarskega življenja, a vendar tako časovna, aktualna in sodobna, da pove več, ko vse komisije po revirjih in več, ko vse dolge debate in razprave, ki jih sučejo in vrtijo okoli rudarskega vprašanja. Dasi ji različni kritiki v mnogočem oporekajo — za kar pa dolžijo Javornikovo mladost — je vendar močno in zrelo delo, ki ga moramo biti samo veseli, zlasti še veseli, ker v tem delu ni klonila umetnost pred poslanstvom in nujnostjo življenja, temveč je odločno in pogumno zastavila svojo besedo za življenjsko borbo rudarjev, ne da bi se ustrašila meščanskega očitka, da je »socijalno tendencijozna«.
(Preprosta vsebina pravi: Kmet Koren, ki mu je bila pogorela domačija, je šel v
rudnik z upanjem, da si z zaslužkom postavi novo hišo ter se potem povrne v svobodno in neodvisno kmečko življenje. Garal je trideset let, a je bilo prgmalo za novo domačijo; upokojili so 'ga, za njim pa so šli v rudnik vsi trije sinovi. Toneta je v jami zasulo; noge so mu ohromele, da ni bil več zmožen dela. Po tej nesreči ga je njegovo dekle Fani ljubila z ljubeznijo, kolebajočo med usmiljenjem in obupom.
V	drugo pa je Toneta zasula očetova hiša, zgrajena na zemeljskem plazu, kjer se je lepega dne sesedla. To pot je Toneta zasulo za vedno. K temu glavnemu dejanju so pripojena še manjša dejanja o redukcijah, rudarskem življenju, življenju Korenove mame, ki je čudovito lepo orisana itd.
V	to preprosto dejanje povesti je pa avtor nanizal celo vrsto misli, ki globoko posegajo v današnjo gospodarsko in socijalno krizo. Tej »krizi« je tudi odkril njen pravi obraz in vzroke, ki dovolj glasno vpijejo in kažejo, kje je krivda in kje krivci. Mladim ljudem, ki se danes bijejo za slovensko bodočnost, ne bo v škodo, če to knjigo temeljito in premišljeno preberejo.
—ž—
ReSitev ugank iz 1. številke
1. Križanka (Franc Kač). Vodoravno: 1. kovač, S. noč, 6. tat, 7. rebus, 9. Borut, 13. pik, 14. Nil, 15. komar.
Navpično: 1. kor, 2. oče, 3. atu, 4. čas, 8. bok, 9. bik, 10. oko, 11. Una, 12. tir.
2. Kvadrat (Vladimir Puc' 1. Golar, 2. Vrata, 3. Skuta, 4. sreda, 5. Bosna. I. — II. Gruda.
Žreb je določil, da prejmeta za pravilno rešitev ugank prvo nagrado Jelka Jesihar iz Ljubljane, drugo pa Zdravko Reven iz Vrhnike, Idrijska c. 193.
Posetnica.
(Castor & Pollux)
E. Plod
Kaj je ta mož?
Magična zlogovnica
1 1 2	3
2	
8	
sad
priroda
šega
Izločilnica
Poroka, rokovnjač, umik, kovač;
Vzemi iz vsake besede nekaj zaporednih črk tako, da dobiš pregovor!
Radi pomanjkanja prostora smo tokrat opustili rubrike: dijaški kotiček, vprašanja in odgovore ter poskuse iz naših vrst, ravno tako pa tudi oceno došlih prispevkov.	Uredništvo.
Slike, ki jih prinašamo zadnje čase, so vzete iz mesečnika »Foto-amaiter«, ki ga izdaja drogist gos,pod Beno Gregorič iz Ljubljane, Prešernova 5. Zahvaljujemo se g. izdajatelju za prijazno dovoljenje, ravno tako pa tudi gospodom avtorjem.
Uredništvo.
Mlad in napreden kmetovalec uporabljaj stalno umetna gnojila, ker ista povečajo in poboljšajo poljske pridelke. V to svrho priporočamo:
Mežano gnojilo Nitrof oskal - Ruše,
ki vsebuje 40/0 dušika, 80/0 fosforne kisline, 80/0 kalija in 330/° apna. To gnojilo priporočamo za okopavine, posebno za krompir in travnike.
Nitrofoskal I,
ki vsebuje 8 0/°' dušika, 60/0 fosforne kisline, 80/0 kalija in 350/° apna priporočamo za gnojenje vinogradov, sadonosnikov in vrtov za zelenjavo.
Nitrof os,
ki vsebuje 4°/® dušika in 120/® fosforne kisline priporočamo za gnojenje žitaric in travnikov na težjih tleh.
Apneni dušik
je izvrstno dušično gnojilo in ga priporočamo za vse gospodarske rastline. Z apnenim dušikom naj se gnoji redno vedno pred setvijo in se ga naj zaorje. Travnike pa gnojiti v jeseni ali zgodaj spomladi, ko sneg skopni.
Naročajte skupno, ker v tem slučaju Vam pride gnojilo cenejše. Naročila sprejema Tvornica za dušik v Rušah.
Listnica uredništva. Zopet smo v zadregi s prostorom. Marsikaj bi radi še prinesli, vendar ni in ni prostora. Edini izhod je povečanje obsega lista, to je pa zopet v zvezi z znatnim povečanjem stroškov, ki jih konzorcij za enkrat ne zmore.
Najboljši šivalni stroj in kolo
je samo
ADLER"
Lepe opreme! Ugodno odplačevanje! Pouk v umetnem vezenju brezplačen
Pisalni stroji v treh velikostih kakor tudi pletilni stroji na zalogi Nadomestni deli za vse stroje in kolesa ter pnematika edino le pri
Josip Peteline, Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika, ob vodi.
Konfekcijska manufakturna in modna trgovina
nudi v veliki izbiri moške in deške obleke, suknje in površnike. Kamjrarni iz domačih, čeških in angleških tovarn stalno na zalogi. Obleke se izvršujejo tudi po naročilu.
Velika zaloga moškega perila lastne tovarne »TRIGLAV*.
JOSIP OLUP,
lllilllllilllllillllll
Ljubljana
IZ
Sprejema se blago tudi v izvršitev.
Trgovci znaten popust!
Trgovski prostori: Stari trg 2 —Pod Trančo 1 — Kolodvorska ulica 8
Prvovrstni koruzni in činkvan-tin zdrob, najboljšo rženo, ajdovo in koruzno moko ter koruzno krmilno moko kupite najceneje pri
Pavel Bertoncelj
valjčni mlin, DOMŽALE
j „Rude in kovine" *.
I	Ljubljana, Masarykova cesta 12
| (Glavno zastopstvo Cinkarne d. d. v Celju) 1%	Na	veliko:
rUg svinec, cink, kositer, aluminij, baker, cinkova pločevina, svinčena pločevina, pocinkana železna pločevina, cinkovo belilo „Briljant“, Cinkopon, cinkov prah, razne barve i. t. d.
Kupuje: rude in stare kovine.
Naslov zabrzojave: RUDE Ljubljana. Tel. inter. 2727, 2827.
I
I
I
LEGAT Špecerija, delikatese, zajtrkovalnica
,,Expres kava**
■ m H ■ ■ n dnevno sveža	Miklošičeva c. 28.
K Alf A* 'mut;;ai:;::dobH' ljubljana
r
Sveže meso
Goveje, telečje, prešičje in razDi mesni izdelki
Janko Zevnik
Ljubljana, Dunajska 41
Kupeje v«e vrste ^živino In preši
Ako želite
sadna drevesa
ki bodo dobro rastla in rodila, jih naročite zjj jfupčičeve
drevesnice na ?tujs%i gori.
Mr. R. SUŠNIK
LEKARNA PRI ZLATEM JELENU Ljubljana MarijLn trg
Ustanovljena pred 1. 1619. Telefonit. 2115 Post. hran. rač 10.522
Zaloga najnovejših tu in inozemskih zdravilnih špecijalitet.— Postna naročila se izvršujejo točno.
/v		
H / \ H		
■i / _ .. \ i* / Fantje \ / in dekleta \ / če hočete biti lepo / oblečeni kupujte si blago ( v Ljubljani / Pril ikifiji 3, lli|i[|i«i uliti 3 / \ R. MIKLAUC / \ Škofu" / ■X / ■		AS® najictidmjše KUiARNAfTDEU llUBLIANA-DALIOTINOVAll
		mm/
Parna pekarna in slaščičarna
Franc Dolinar
Ljubljana
Poljanska cesta 19
Telefon 30-56
Vsaki dan trikrat sveže pecivo Izdelovanje vsakovrstnih slaščic Prvorazredna postrežba.
F. Lubas in sin
Podružnica Ljubljana
Borštnikov trg 1
dvorišče
Imamo v zalogi vseh vrst
h armoni k
naše svetovno znane znamke. Prevzamemo vsako popravilo, katero strokovno izvršujemo hitro in poceni.
M. ŠIFRER	se priporoča za
	vezavo vsakovrst-
knjigoveznica Ljubljana Vagova ulica štav. 6.	nih knjig ih revij. Točna izdelava. Solidno delo.
LAP ANTON
trgovsk^wtnar^^^^N^£
podružnica, Kranj
Vam dobavi nagrobne vence, trakove z napisi, sveže in umetne šopke ter vsakovrstne vrtnice. Izvršujem vsa obdelovanja vrtov po lastnih in po danih načrtih.
ZOBNI ATELJE
Dentist
Koblar Adolf
Ljubljana, Poljanska c. 12
Ordinira od 8—12 in 2—6 ure.
Po dogovoru tudi izven teh ur. Ob sobotah se ordinira le do 4. ure.
Zavese posteljna pregrinjala, namizne prte, prtiče itd. krasno vezene in po nizkih cenah dobite pri
MATEK & MIKEŠ
Ljubljana
poleg hotela Štrukelj
Vezenje in šivanje oprem za neveste, monogrami, gumbnice. Entlanje. ažuriranje, predtiskanje.
Velika izbira predtiskanih ženskih ročnih del
Zakaj
bi hodili v mesto, ko dobite ceneje v
Drogeriji HAFNER
v Sp. Šiški
Celovška c. 44 (v hiši g. Mahkota)
vie, kar iz drogerije potrebujete
Obrtniki
pridite po barvo, lak in firnež
Nudim Vam
zajamčeno sredstvo za uničenje * t e n i c
Blago najbolje! Postrežba točna!
TISKARNA
Cn
DRUŽBA Z O. Z. m
KAMNI K
Čekovni račun štev. 10.560
*
Moderno urejeno grafično podjetje. Ustanov. I. 1900
izvršuje vsa tiskarska dela hitro, lično in po konku-	s
renčnih cenah. Specijalna	|g|
dela: trobarvne razgledni-	jj
ce in prvovrstni tisk knjig
Nujna naročila izvrši takoj
Proračuni poštnoobratno!
*
70
KMETSKI
Blagajniške ure:
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
V	LJUBLJANI, Tavčarjeva (Sodna) ulica I
Brzojav: »KMETSKI DOM“ — Žiro račun pri Narodni banki — Račun poštne hranilnice 14.257 — Telefon 2847
Podružnici: Kamnik — Maribor
Vloge na knjižice in tekoči račun sprejema in jih obrestuje po 4 °/o brez odpovedi, po 5 °/o pri 8 mesečni odpovedi
Jamstvo za vse vloge presega večkratno vrednost vlog
Vložne knjižice drugih zavodov sprejema brez prekinjenja obrestovanja.
Stanje vlogi
Din 35,000.000--.
Rezervei
Din 1,200.000*—.
Posojila daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter kredite v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji.
Oskrbuje: Kavcije, inkase, srečke in vrednostne papiije Preskrbuje: Čeke in nakaznice (nakazila) na druga mesta
Ob delavnikih od 8, —12.'/, in od 3. — 4.'/j. le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8. — 12.'/j ure.