Poštnina plačana v gotovini. Maribor, sreda 25. septembra 1936 Štev. 217. Leto X. 'XVII.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ni* 11 / Tel. uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejcman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rac. št. 11.409 JUTRA’ 39 Judiutua se*** jiasUd m i&$ssd- m Besfmd Prihodnji teden se, lahko rečemo, otvar-ja v Mariboru nova kulturna sezona 1936-37. Kulturno življenje Maribora kot obmejne nacionalno kulturne postojanke je Jako važno, da je treba podati nekaj Načelnih pripomb. Obramba in pospeševanje mariborskega kuiturnega življenja ie tem večjega pomena, ker nikakor ne Sre podcenjevati nemških kulturnih in družabnih vplivov, spričo katerih se vse točneje in glasneje povdarja potreba afirmacije mariborskega nacionalnega kul turnega žitja in bitja. Ni pa možna ta afirmacija v drugačni smeri, kakor v duhu povdarka kvalitete, ki naj prednja vse mariborske kulturne činitelje, Predvsem pa naše gledališče, Ljudsko univerzo in nosilcc glasbenega in koncertnega udejstvovanja. Naše gledališče je velika pridobitev in pomembna kulturno nacionalna ustanova, katere vrednost in važnost bi fnogli prav pretehtati šele tedaj, če bi jo Zgubili. Že lani so se čule in izražale razne kritike, ki bi morda še danes imele svojo upravičenost. Ni jamstva, da se bo v izvajanju letošnjega repertoarnega programa dvignil kvalitetni nivo mariborske Sledališke tvornosti. V zavesti, da je pač freba v dobi splošne gospodarske depresije marsikje zatisniti oči, pa je slejko-Prej dolžnost vseh pravih in zavednih narodnjakov in nacionalnih mož, da navzlic vsemu temu z abonmajem in stalnim po-sečanjem našega Talijinega hrama pod-ftro to pomembno nacionalno obmejno kultu mo ustanovo. Ljudska univerza vrši svoje poslanstvo že 10 let. Vršila ga je v znaku Nedvomne dobre volje pri izvajanju vzvišenega poslanstva narodne prosvete. Ko }'stopa v drugo dekado svojega obstoja 111 delovanja, pa bi bilo želeti, da sc lijete iniciative postavijo na osnove čistega Zasledovanja nacionalno kulturnih nalog '1 da se iz tega vidika daje prednost domačim in jugoslovenskim ter obče slovanskim problemom. Ne more biti pri km irelevantna osebnost predavatelja, pripomniti bi bilo, da bi se pritegnili v *rog sotrudnikov prvenstveno domači Predavatelji iz področja raznih delov nase države ter sloviti slovanski znanstveni in učenjaki, kateri') sodelovanje naj j dajalo naši mariborski Ljudski univer-'il vse jasnejši in močnejši pečat slovenje, jugoslovenske In slovanske kulturne ^stanove. S tem bi naša mariborska Ljud-ska univerza, ki slovi po vsej državi kot ^aiagihiejša in uajiniejativnejša, svoj slo-Vii !e še potrdila in pomnožila. , Tretji važnejši činitelj mariborskega ^turnega snovanja so mariborske glas'-Vfne. pevsko in godbene organizacije. Mariborsko glasbeno življenj e je precei živahno in kaže zadovo-Jlvo bilanco. Potrebno i je slejkoprr ^glašati moment kvalitete, ki naj v br • °ee čim vidneje prodre pri organizaci-faznih koncertnih prireditev. Lansko- velikopotezno zasnovani koncert letiii ^■'sbeue matice z izvajanjem Verdijevc-p »Requiema« je pokazal smer, v kate-nai se tudi v bodoče osredotoča glas-te,1a in pevsko-kulturna tvornost Mari-s°ra. Razen tega na naj bi se v intere-^ plitnih glasbenili krogov mariborskih -^irila lanskoletna iniciativa z organi-aci'o intimnih komorno glasbenih veče-na katerih naj bi nastopali maribor- ■ Pa tudi ljubljanski in zagrebški vir- v Posameznih instrumentih. ■ v>/.evanjc gornjih misli bo nedvomno fov ski PARIZ, 23. septembra. Dne 24. oktobra prispe francoski trgovinski minister Bastid v Zagreb k otvoritvi zagrebškega velesejma. Nato se poda v Beograd, kjer bo imel razgovore z našimi vodilnimi činitelji v svrho poglobitve jugoslovensko francoskih trgovinskih odnošajev. tffttttfdfefe ofosmslte dek^aesje ftted Uaaskc tmmtim ŽENEVA, 23. septembra. Včeraj ob 11. dopoldne se je ponovno sestal verifikacijski odbor skupščine Društva narodov. Abesinska delegacija zahteva s posebno spomenico, da jo odbor zasliši pred končno odločitvijo. Razen tega pa so Abesinci zahtevali, da sklepa skupščina Društva narodov o poročilu odbora šele 24 ur po predloženem poročilu. Verifikacijski odbor DN pod predsedstvom perujskega delegata Dudela je imel takoj po zasedanju DN svojo sejo, na kateri se je obravnavalo vprašanje abesinske delegacije. Razprava je bila mestoma zelo burna, ker sta angleški in francoski delegat Eden in Del bos zastopala stališče, da se mandati abesinskih delegatov ne morejo priznati, dočim so bili delegati nevtralnih držav pod vodstvom nizozemskega delegata in znanega pravnika Limburga nasprotnega mišljenja in je dr. Limburg nagla šal, da pravniki ne morejo nikdar priznati tega, kar ugaja politikom, ker prehajajo politiki prav pogosto preko vsakega prava. Po dolgotrajni debati se je soglasno sprejela resolucija, da se stavi skupščini DN predlog, da se od mednarodnega haškega razsodišča izposluje mišljenje glede sedanjega pravnega položaja abesinske delegacije. Tako je sedaj odprto vprašanje, ali more abesinska delegacija do odločitve haaškega razsodišča sodelovati pri zasedanju Društva narodov. O tem vprašanju bo odločil plenum DN. PARIZ, 23. septembra. Francoska vlada je profesorju Gastonu Jezeiu prepovedala, da še vnaprej kot strokovanjak zastopa Abesinsko vlado z uteme litvijo, da pod takšnimi okolnostmi francoski državni uradnik ne more ostati v kontraktualni službi neke tuje vlade. icaseveU: HaaseveU LONDON, 23. septembra. Borba spričo predstojecih predsedniških volitev v USA gre v višek. Neki Rooseveltov bratranec polkovnik Teodor Roosevelt, nečak bivšega istoimenskega predsednika, je začel v državi Maine silno srdito kampanjo proti svojemu lastnemu bratrancu v korist protikandidata guvernerja Landona. Med drugim očita svojemu bratrancu, da je požrl vse obljube, ki jih je bil dal v volilni borbi leta 1932, da je v 4 letjh svojega predsednikovanja potrošil več javnih sredstev kakor je bilo potrošenih v -vseh 124 letih obstoja Zedinjenih držav ameriških ter da hoče mesto dosedanje demokratične države uvp=ti svoj osebni nasilni režim po komunističnem, oziroma fašističnem v u. Polkovnik Roosevelt označuje svojega bratranca kot državno nevar nost in poziva volilce, da glasujejo za Landona. Soproga polkovnika Roosevelta pa Istočasno objavlja energične članke v časopisju proti svojemu sorodniku Sovjeti Ih kMdm y OOJI. Krepilo kulturno delavnost v Maribo- LONDON, 23. septembra. Caballerova vlada vodi pogajanja glede popolne reorganizacije španske države, ki se bo proglasila kot federativna kmetsko delavska republika. Verjetno je, da bo sedanji predsednik vlade Largo Ca-balero kot predsednik strokovnih zvez prevzel predsedstvo v projektiranem narodnem svetu. Vsa državna uprava se bo likvidirala in se bo poverila poedi nim zveznim republikam. Razen tega se bo ustanovil posebni vojni svet, ki bo prevzel vrhovno poveljstvo nad vsemi vojnimi silami, ki se bodo sestojale iz vojne milice in vojnih obveznikov. Te vesti potrjuje tudi poluradna agencija Radio. K temu koraku sovjetiziranja španske republike se je odločil Largo Cabalero na zahtevo anarhistov in ekstremnih levičarskih krogov. Vsa oblast se bo izročila delavcem in kmetom, ki bodo takoj pristopili kolektivizaciji zemlje. Ta preosnova španske ustave bi se izvršila še pred koncem tega tedna. V londonskih krogih so zbudile te Informacije veliko razburjenje, ker ima angleški privatni in državni kapital v Španiji za preko 500 milijonov funtov šter-lingov. Doznava se, da pripravlja tudi vstaška vlada v Burgosu proglasitev spanske federativne republike, odnosno zvezne španske države. i&oSjmu uitiuiA LONDON, 23. septembra. »Mor-ningpost« poroča, da bo angleška vlada takoj po vrnitvi prvega lorda admiralitete Hoarea.lz inšpekcijskega potovanja napravila zelo važne zaključke z ozirom na strateško utrjevanje Sredozem skega morja. Hoare se je največ zadržal na Cypru, kjer je pregledal luke, ki se bodo utrdile. Mame, vesti dtemke vditoe 2S.ctoto bodo v sledečih občinah: Srez Šmarje pri Jelšah: Kozje, Pilštanj, Planina pri Sevnici, Sv. Peter pod Svetimi gorami. — Srez Slovenjgradec: Pameče, Pod- grad, Stari trg. Škale, Šmartno v Slov. gor., Šoštanj-mesto, Sv. Andraž pri Velenju, Št. Ilj pri Velenju, Št. Janž na Vinski gori, Topolščica, Razbor. — Srez Ptuj: Breg, Cirkovce, Dornava, Grajena, Hum, Leskovci, Ormož, Podlehnik, Ptujska gora, Rogoznica, Središče ob Dravi, Svetina, Sv. Barbara v Halozah, Sv. Bolfenk v Slov. gor.. Sv. Tomaž pri Ormožu, Sv, Marko niže Ptuja, Sv. Vid pri Ptuju, Sv. Urban, Velika nedelja, Zavrč, Sv. Martin niže Ptuja. — Srez Murska Sobota: Bodonci, Cankova, Gornja Lendava, Gornja Slaveča, Gornji Petrovci, Križevci, Juršinci, Mačkovci, Martijanci, Murska Sobota - okolica, Pertoče, Prosenjakovci, Puconci, Rogaševci, Strn-kovci, Šalovci, Tešenovci, Tišina. — Srez Maribor - levi breg: Duplek, Jakobski dol, Jarenina, Kamilica, Korena, Košaki, Selnica ob Dravi, Svečina, Sv. Jurij ob Pesnici, Sv. Križ, Sv. Lenart, Sv. Martin ob Pesnici, Velka, Volčina. Zg. Sv. Kungota. — Srez Maribor desni breg: Fram, Limbuš, Makole, Pobrežje, Podvelka, Poljčane, Rače, Ruše. Slivnica. Slovenska Bistrica - mesto. Slovenska Bistrica okolica, Št. Lenart na Pohorju in Šmartno na Pohorju. —- Src/. Ljutomer: Apače, Ljutomer mesto, Ljutomer okolica, Mala nedelja, Negova, Slatina Radenci, Štrigova. — Srez Konjice: Ko-uiicc okolica, Loče, Oplotnica, Tepanje, Žreče. — Srez Dravograd: Brezno, črna, Dravograd, Guštanj, Marenberg, Mežica. Muta, Remšnik, Prevalje, Ribnica na Pohorju, Vuhred, Vuzenica. — Sre? Do!. Lendava: Crenšovci, Odranci in Orešje. Tako bodo v nedeljo dne 15. okt. občinske volitve 232 občinah, kar skupnega števila vini. v naši banovini le v je nekaj nad polovico občin v dravski bano- Rcedsedkik kaia&ouske vfade M? PARIZ, 23. septembra. Agencija Štefani poroča, da so v Barceloni ubili komunisti predsednika katalonske vlade Companysa, ni, ki bodi resnični drugi kulturni center slovenstva in močna trdnjava jugoslov. ter obče slovanske kulturne tvornosti ob severni meji riaše države Čuvajte Jugoslavijo! KRALJICA MARIJA V MILOCERU. Na vožnji v Miločer je bila kraljica Marija deležna viharnih ovacij prebivalstva. V Drnišu jo je sprejelo okoli 600 ljudi, med njimi tudi Sokoli. Ves kraj je bil v zastavah. Na sličen način so jo sprejeli na vsem potu, v Vrhgorcu pa jo bil sprejem uprav triumfalen. ADAM PRIBIČEVIC - DAVIDOVIČ. Brat pokojnega Svetozarja Pribičevica Adam Pribičevič je posetil včeraj šefa Demokratske stranke g. Davidoviča in ostal ž njim doli časa v razgovoru. TOŽBA. »Slovenčev« uvodničar toži v včerajšnji številki: »Hlapčevske duše, ki svobode ne prinesejo, so na delu, da bi ljudem pridobljeno in težko plačano svobodo čimprej zapravili. Ali si je mogoče misliti večje ironije kakor so bili dogodki v Logatcu, ko so hlapci s suženjsko miselnostjo lahko svobodno na cesti napadli tiste, ki so se za^svobodo borili in zanjo trpeli?« Kameutar prinesemo svojeeasno; V TEKSTILNIH TVORNICAH BODO ZOPLT DELALI. Včeraj je bil v Ljubljani dosežen sporazum v tekstilni stroki glede kolektivne pogodbe, splošnega iti tavifnega do ja. V svrho sestave zapis n. k a se zastopniki delavcev in industrijcev danes dopoldne sestanejo, nakar se pogodba podpiše itefefe Mue^mdav dtavsidimwm Vinogradniki Dravske banovine pridelajo na 25.000 ha vinogradov povprečno nad 500.000 hi vina letno, če gre po sreči. Letos je v krajih, kjer je vinarstvo razširjeno, listna in grozdna peronospo-ra katastrofalno nastopala in povzročila občutno škodo. V krajih z milejšim podnebjem močneje, v krajih z ostrejšim podnebjem manje. Nekatere sorte kakor n. pr. muškatni silvanec, zeleni silvanec in renski rizling so se izkazale kot zelo odporna napram peronespori. Druge sorte, posebno laški rizling, burgundci in žlahtnine, pa so se izkazale kot zelo občutljive napram peronospori. Manjvredne sorte kakor n. pr. tantovina, vrbovec, vanfol, so tudi precej kljubovale peronospori. Značilno je, da je letos celo samorodnice napadala peronospora. Poleg peronospore pa je tudi oidij opravil svoje. V mnogih vinogradih smo videli, da je oidij uničil še to malo grozdja, kar ga je peronospori ostalo. V nekaterih vinorodnih predelih je povrh še toča poškodovala vinograde 70 do 100%. O škodi povzročeni po drugih trtnih boleznih in škodljivcih niti ne govorimo. Stanje vinogradov v Dravski banovini je danes z redkimi izjemami zelo žalostno. Ne pretiravamo, če trdimo, da je predvsem grozdna peronospora uničila v splošnem do 75% normalne trgatve. To pomeni, da bomo pridelali letos le V* normalne množine vina, t. j. namesto kakih 500.000 hi, le 125.000 hi vina. ! .dek znaša, če so naše predpostavke pravilne, 375.000 h! vina, kar da, računajoč vrednost 1 litra vina samo 3.50 Din, ca. 130,000.000 Dim zgube oziroma škode povzročene predvsem po grozdni peronospori. Le redki so vinogradniki, ki bodo letos imeli zadovoljivo trgatev. To so tiste redke izjeme, ki ne obratujejo v vinarstvu po šabloni, temveč z razumom. Zima 3935/36 je bila zelo mila, imeli smo le tri mrzle dneve, pomlad in poletje pa deževno, vlažno in megleno. Posledica mile zime je bila ta, da se je narava na pomlad zelo zgodaj prebudila, naravno in umljivo se je tudi peronospora začela preje razvijati nego druga leta in poleti vsled prevelike vlage, katastrofalno širiti na listju in grozdju. Kdor je to dejstvo upošteval in zgodaj, vsaj v drugi polovici maja začel škropiti, je večji del trgatve rešil. Vsa ugibanja o slabi kakovosti modre galice, tvorbi novih napram bakru neobčutljivih trosov peronospore ali o aklimatizaciji peronospore so brez vsake podlage. Vinogradnik, ki ve, da so vsa poznejša škropljenja brezuspešna, če je prvo škropljenje zamujeno, ki ve, da je njegovo delo preprečevalno, ne pa po-končevalno, ne bo nikoli iskal vzrokov neuspeha svojega dela tam, kjer jih ni. V ljutomersko-ormoških goricah je stanje sledeče: Vinogradi, v katerih se je prvo škropljenje zamudilo, ostalo pa pravočasno izvršilo, so brez grozdja, les pa lep in dobro ohranjen; vinogradi pa, kjer se je prvo škropljenje pravočasno izvršilo, na> slednje v presledkih pa zamudilo, imajo sicer nekaj grozdja, listje, deloma tudi les pa je močno napaden po peronospori. Za letošnje leto zadovoljivo kažejo le oni vinogradi, kjer je bilo mandanje in vez pravočasno opravljena ter, kjer se je intenzivno škropilo, upoštevajoč znane inkubacijske termine za razvoj peronospore. Z ozirom na to, da je stanje vinogradov zelo različno, je cenitev trgatve težka, ker so nekateri vinogradi popolnoma prazni: povprečno se lahko računa 30 do 40% normalne vinske letine, to je 5—6 hi na oral. Vinogradi v boljših legah in v katerih so se dela v redu in pravočasno izvršila, se pričakuje do 50% normalne vinske letine. Slična je slika tudi v drugih vinskih okoliših. Nastop letošnje peronospore in ogromna škoda povzročena po njej nam jasno kaže, kako pomanjkljivo je poznavanje rastlinskih škodljivcev in bolezni in njih pokončevanje pri naših vinogradnikih j viničarjih. Tu bo treba za širjenje zadevnega znanja marsikaj storiti. Predvsem bodi vsak vinogradnik član Vinarskega društva, ki bo moralo potom svojih podružnic, predavanj in svojega strokovnega glasila še izdatnejše skrbeti za širjenje strokovnega znanja med vinogradniki. Za strokovno izobrazbo viničarjev pa bo treba tudi na nekak način poskrbeti, predvsem z ustanovitvijo večjega števila viničarskih tečajev kakor so danes v Kapeli in Pekrah. Ni samo zamujeno škropljenje krivo letošnjemu katastrofalnemu nastopu peronospore, predvsem na grozdju, temveč v zvezi s tem tudi zanemarjanje drugih važnih opravil v vinogradu. N. pr. kdor je z vezjo zaostal, ni mogel temeljito poškropiti grozdja, radi česar ga je vzela peronospora. V današnji splošni gospodarski stiski in pomanjkanju denarnih sredstev marsikateremu vinogradniku ni' bilo mogoče nabaviti si pravočasno modro galico in radi tega, ker ni dovolj zgodaj začel škropiti, ima 100% škodo. Najbolj so prizadeti največji reveži. Tudi v tem pogledu, da bo dobil vsak vinogradnik, tudi tisti, ki nima gotovine pri rokah, o pravem času modro galico in žveplo v svoje roke, bo s strani merodajnih čini-teljev treba nekaj storiti. V bodoče se ne bi smelo več zgoditi, da bi šlo milijonsko premoženje v zgubo, v največ primerih po lastni krivdi. Banovina in občine, ki pobirajo trošarino na vino, imajo velik interes na tem, da naše vinarstvo uspeva. Na njih je, da podprejo obubožanega vinogradnika predvsem glede pravočasne dobave modre galice. 2e letos si marsikateri vinogradnik ni mogel pravočasno nabaviti galice, drugo leto pa bo v tem oziru še slabše, posebno za tiste, ki jim je peronospora ali toča ali oboje vzela vse. Merodajni činitelji naj bi že sedaj raz-mišljevali o tem, kako bi bilo mogoče in kaj naj se ukrene, da bo v bodoče tudi najrevnejši vinogradnik pravočasno dobil predvsem modro galico in žveplo v svoje roke. Zemljarina z dokladami vred naj bi se uradoma črtala letos za vse vinograde, ki so 50—100% poškodovani po peronospori ali toči. Ker bo letos vina v Dravski banovini malo, je pričakovati, da bodo cene vinu Doskočile vsaj takrat, ko bodo izčrpane stare zaloge. Vinogradnikom, ki bodo kaj brali, svetujemo, da se s prodajo vinskega mošta ne prenaglijo, posebno takrat ne, če kupec ne bo nudil boljše cene nego zadnja leta. Letošnji vinski mošt bo izborne kakovosti, katero smemo pričakovati z ozirom na trajno lepo vreme, ki smo ga imeli meseca avgusta in do sedaj septembra. Predpogoj za izborno kakovost je seveda pozna trgatev, zato se ž njo ne prenaglimo. — Vinarsko društvo za Dravsko banovino v Mariboru. flSati&aeski famfata*# Itiitd-itiest m testi Janko Furlan: Cene piskač »Sirota, kako si sam!« je takrat vzdihnila žena. »Saj to ne govori ona . . , ti-govoriš*« mu je reklo. V Cenetu- valovi, valovi . . . dviga se in spet pogreza. Tišči ga ... v grlu davi. Samo enkrat da bi bruhnilo iz njega ... da da bi smel krikniti samo eno besedo! A kar nosi Cene tako trdno zaklenjeno, ne more, ne sme v'besedo. Saj mu je že neštetokrat rekla »otrok moj«. Zakaj mu ne reče »sin moj«? In Cene, skraj včerajšnji pastir-piskač, čuti vedno večjo bolest in osamelost, v njem se nekaj bori, vstaja in se spet pogreza . . . Cene je med sanjo in resnico. Tretje leto že pleska. A tudi slika. Ne rečejo mu vajenec, ne mojster, ko se gne tejo pred njegovo najlepšo sliko: Na kraški čeri sedi pastir, bosonog in razcapan; joče za razbito piščalko, čije drobci leže pred njim. Na desnem vogalu slike stoji ime Cene. »Cene jeumeinife« ponavljajo gledalci. »Škoda, da je piščalka razbita,« kričijo otroci in tipljejo okrog kosov kot da bi jih hoteli pobrati in složiti v piščalko. Največkrat se ustavi pred sliko ona žena . .. Cenetova dobrotnica, strmi vanjo in če ni nikogar v bližini, jo poljubi. Samo Cene vidi to in samo on čuti njene pritajene vzdihe. Nekega dne pa ji podari sliko in se naglo oddalji. »Cene . . . otrgk, kam bežiš? sliši za seboj, ko beži skozi ulico. Naslednjega dne je mojster zaman povpraševal po njem. Ceneta je pognalo od tod. Potuje iz kraja v kraj, od mesta do mesta. Slika. Vsako njegovo delo je umotvor hrepenenja. Pa mu prigovarjajo, da naj bi naslikal še veselje in smeh. In poskuša upodobiti smehljajoče sonce, cvetje in petje. Ne uspe. »Ne moreni-,« pria-v z globokim vzdihom. Poutje dalje in dalje. A srce mu bije bolj inbolj, hrepenenje raste. Končno ga požene v domače mesto. Beži v ozko ulico k oni ženi. Ne najde je. »Odšla je takoj za onim velikim Cene- Aleksandrova cesta je postala zadnje čase v svojem severnem delu za pasante direktno nesigurna. Vsako nedeljo se vračajo iz krčevinskih vinotočev in gostiln tolpe pijanih ljudi, ki se medsebojno prerekajo in pretepajo ter vlačijo pijane otroke za seboj, vs-em uredbam v posmeh. Potrebno bi bilo, da poseže mestna policija vmes in par pijanih ljudi vsako nedeljo pozapre, da se bodo ljudje spametovali. Obnašanje pijanih tolp je direktno ogabno in napravi na tujce naj-labši vtis. Treba upoštevati, da je par sto korakov od Krčevine carinsko poslop je, kjer prihajajo in odhajajo ravno z večernimi vlaki inozemci, ki se nemalo začudijo, ko vidijo, kaj se na Aleksandrovi cesti dogaja. Pri tem pa so izpostavljeni še psovanju; če je inozemec le malo bolj obilen, se že zadere kak pijanec nad tujcem, vpijoč »dol z lampom, mi smo delavci itd.« Skrajna potreba je radi tega, da se postavi na križišče Aleksandrove ceste in Tomšičevega drevoreda ob večernih urah ali pa vsaj ob nedeljah zvečer stražnik, ki bo delal red in opozarjal ljudi na dostojno obnašanje. To tem bolj, ker ena električna svetilka na tem križišču ne zadostuje in je od križišča do carinske pošte samo še ena svetiljka ter »e cesta v daljavi okroglih 200 m v temi, Tomšičev drevored je pa stalno pokrit z egiptovsko temo, tako, da ljudje nemoteno razsajajo, bijejo, se koljejo in trgajo obmejnim lastnikom ob Aleksandrovi cesti plotove za svoja pijančevska in aui-biksarska obračunavanja. Od prejšnje nedelje naprej se čutijo meščani na gornjem delu Aleksandrove ceste v večernih urah in zlasti ob nedeljah nesigurni za varnost svojega življenja in imetja, ker sta se pripetila dve nedelji zaporedoma sledeča dogodka: Prejšnjo nedeljo so navalili neki pijani fantje na mirnega pasanta v Tomšičevem drevoredu in ga z nožem hudo poškodovali tako, da so vsi prebivalci Tomšičevega drevoreda bili prepričani, da so nekoga ubili. Vpitje je bilo strašno, tako, da je ljudi postalo strah. Iz vile »Angele« so slišali stanovalci, kako sta se dva taka »junaka«, ko sta bežala po svojem dejanju, menila med seboj: »Ali si ga dobro štihnil?«, nakar je drugi odgovoril: »Sem ga, sem ga!« To je več kakor razbojniško! V nedeljo pa so takoj po 8. zvečer na križišču Tomšičevega drevoreda in Aleksandrove ceste pijani ljudje, ki so po zatrjevanju ljudi že razbijali poprej v gostilni Koren v Krčevini, navalili na mirnega kolesarja, ga podrli na tla, izvlekli so nože in začelo se je strašno kričanje in vpitje od strani žensk in otrok ter je nekdo streljal v zrak tako, da se je ves promet ustavil, ker se je radi teme na ulici sredi mesta vsakdo bal nadaljevati pot, da ne dobi po nepotrebnem kakega vbodljaja v trebuh ali pa krogli v glavo. Promet je zastal iz Krčevine Coli in tudi iz Aleksandrove ceste gori na daljavi 300 m, ker si ni upal nikdo naprej. Razgrajači so pri tem podrli del plotu tt. Rakuš in se oborožili z latami ter se medseboj pretepali in se v pretepu zavlekli proti Tomšičevem drevoredu. Šele v tem momentu so prihiteli trije stražniki in prebivalcem ni znano, če so razgrajače v Tomšičevem drevoredu ujeli ali ne. Prebivalcem tudi ni znano, če so pod ključem raz' Vi od prejšnje nedelje. Vsekakor šča radi nesigur- nosti imetja in i. a prebivalcev v zgornji Aleksandrovi cesti strah in se ne čutijo zlasti v večernih urah zadostno varne. Za boljšo razsvetljavo prosijo že par let zaman. Nujno je vsled tega potrebno: 1. Policija naj ob nedeljah energično nastopi proti pijancem, ki se vračajo v mesto in naj pri tem ne prizanaša pijanim ženskam. 2. Nujno potrebno je, da se gornji del Aleksandrove ceste bolje razsvetli in zlasti je nujno potrebno, da gori pri vhodu v carinsko poslopje vsaj pri odhodu vlakov luč, ker morajo tujci tavati v temi skozi carinska vrata, kjer se ponoči niti napis ne pozna. Nujno je potrebno, da se Tomšičev drevored razsvetli, alr pa naj se kostanji poderejo, če nima Fala zadosti električnega toka. 3. Nujno je potrebno iz varnostnih razlogov, da vrši na križišču Tomšičevega drevoreda in Aleksandrove ceste stražnik v večernih urah stalno službo, to tem bolj, ker je prvi stražnik šele pri kavarni »Jadran«, t. j. v sredini mesta ter je stražna služba v gornji Aleksandrovi cesti tudi iz tujsko prometnih razlogov nujno potrebna. Strup, ki ga povzroča bacil tetanusa in ki ima za posledico krče odrevenelosti, se šteje med najnevarnejše in naj-smrtonosnejše strupe, kar jih poznamo. Obstoja pa velika razlika njegovega učinka na različna bitja. Množiha, ki zadostuje za usmrčenje ene kakoši, bi zadostovala za smrt 500 konjev. tom . . . Tako velik je bil kot vi, le še mlad,« mu pravijo. Cene se trpko nasmehne. jVdaj vstane pred njim oni kraj, kjer je pastirgval. Nasmehne se mu sonce, zažvrgolijo v grmičju slavci, na jasenih legnejo škržadi, pokimajo mu razpaljene čeri. »Še te čakamo, Cene ... V siromaštvu smo te ljubili, v siromaštvu te sprejmemo. Pridi!« In Cene zbeži proti njim . . . Ob ogradi, kjer je nekdaj najlepše piskal, si gradi Cene skromno kočo. »Kdo si, veliki človek, da siliš med nas in kaj iščeš v našem siromaštvu?« silijo domači. »Cene Klančan seni,« se je smehljal, ne da bi bil pomišljal o svojem priimku, ki ga ni doslej poznal. »Pel sem vsem že, a se nisem še izpel.« »Ali si ti tisti Cene...?« »Sem« je prikimal dobri Cene. »Med nami ostani!« so mu rekli. Oni so orali in sejali in v trpljenju želi svoje skromne plodove, v mukah prislu-žene. Cene ni. Dan na dan je napravil isto pot in isto število korakov, odhajal in se vračal po isti poti. Tako natančno je po- znal vsak kamen od svoje koče v Klancu do jave (komnoloma) tik nad morjem, da bi bil mogel med potjo zaspati, pa bi se ne bil spotaknil. Javar je Cene postal, javar je ostal. Ko se je popoldne prikazala na stezi na griču »Figovcu« najprej njegova podol-gasta glava in je rastlo in rastlo vedno v istega dobrega Ceneta, so se oglasili nagajivi pastirji: »Glava na Figovcu... Figovec na šta-korah... štakore na barkah...« To se je ponavljalo od rane pomladi v pozno jesen vedno »a istem mestu in ob isti uri... ne, ob isti minuti. Ko je že bil Cene mimo gruče pastirjev, so ti pograbili štakore (kole za hojo) in hiteli za njim. »Za živino glejte, da vam ne uide kot je nekoč meni!« jim je rekel Cene. »Ali si bil tudi tl pastir?« »Bil.« Počasi se je zibal navzdol in redki so bili njegovi koraki. Prešteli so jih pastirji od ene do druge ulice (vrzeli) in jih primerjali s svojimi, pretirano povečanimi. (Konec sledi.) Mariborski »Ve čer n it« Jutra &mgF£&* -^maa fHotttmke ift MeMšIte MMite fin damskem ^mda pol vosi Danes zjutraj okoli 1. ure je zažarelo nebo nad Dravskim poljem. Ogenj je zajel vas Spodnja Jablane in je ognjeni element uničil domačije šestih posestnikov. Gospodarska poslopja so zgorela posestnici Ani Frangež, posestniku Štefanu Bačanu, posestnici Lizi Ekartovi ter posestniku Antonu Ekartu, Jerneju Baklanu ter Matevžu Hrganu. Zgorelo je za 20 vagonov sena in se je posrečilo rešiti le ži- vino. Škoda znaša okoli 250.000 dinarjev. Gasilcem iz Ptuja, Mihovcev, Dragonje vasi in Slovenske Bistrice se je posrečilo preprečiti, da ni vsa vas zgorela. Posestniku Ernišu Kolomanu v Tešavcih je o-genj vpepelil gospodarsko poslopje in zna ša škoda nad 10.000 dinarjev. Na Muti pa so ognjeni zublji uničili gospodarsko poslopje posestnika Rudolfa Parta, ki trpi radi požara okoli 7000 Din šlkode. 0 teni Ut oMtH Spremembe v profesorski službi Premeščeni so med drugim: Silva Antičeva iz Maribora v Ljubljano, Tomo Cajnkar iz mariborske humanistične gimnazije na realno gimnazijo, Ivan Molina-*o iz Ptuja v Ljubljano na III. realno gimnazijo v Ljubljano, Josip Pirnat iz mariborske r. gim. na humanistično gim., Sofija Smudj iz Maribora v Rumo, Ljudmila Vedralova iz mariborskega na ljubljansko učiteljišče, Lojze Žužek iz mariborske r. gim. na humanistično gimnazija, Srečko Baraga iz Novega mesta na mariborsko realno gimnazijo, Stanislav, Sune iz Ljubljane na mariborsko real. g., Jože Dular, iz Ptuja v Kranj, Lelia Fer-nievc iz Maribora v-Ptuj, Leopold Gorjanc jz Podgorice v Ptuj, Ana Jančič iz Murske Sobote v Celje, Franc Mihelič iz Kruševca v Ptuj, Novak Vera iz Ljubljane na realn. gimn. v Maribor, Viktor Pet kovšek iz Ljubljane v Maribor, Zora Pre-, tner iz Ljubljane na realn. gimn. v Maribor. Milka Stanojčič iz Maribora v| Niš, Franc Tominc iz Šabca v Maribor, j Ladislav Vučetič iz Šibenika na realno gimnazijo v Mariboru. Kino Union. Sreda in četrtek Lebarjeve melodije« Marta Eggert. Sledi Karl May »Skozi puščavo«. Smrtna kosa. V starosti 67 let je umrl v splošni bolnišnici upokojeni zvaničnik .državnih železnic Simon Divjak. Žalujočim naše toplo sočutje. Rotovška vest. Župan dr. Juvan se je vrnil s kongresa mest in je zopet prevzel županske posle. Popravljamo. Pri zahvali za pokojnim g. Ivanom Pahorjem v »Večerniku« z dne 21. t. m. je pomotoma izostal naslednji pasus: Posebno se moramo zahvaliti za častno zadnjo spremstvo uradništvu Pošte Maribor II, upravniku g. Klemenčiču ter zastopniku g. Marohu. Skozi Maribor je potovala včeraj popoldne delegacija čehoslovaških legionarjev, ki se udeleži dobrovoljskega kon gresa v Beogradu. Člane delegacije, generala Rudolfa Viesta ter polkovnika Ladislava Rutarja in Antona Tilarja, je ob kratkem obstanku na mariborskem kolodvoru pozdravilo zastopstvo mariborskih dobrovoljcev s podpredsednikom tukajšnje dobroveljske organizacije g. ravnateljem Pogačnikom na čelu. Spremembe v vodstvu mariborskega du-1 hovnega in dijaškega semenišča, Za rav-I natelja tukajšnjega bogoslovja je imeno-. Van stolni kanonik dr. Alojzij Ostre, za* Študijskega prefekta, oziroma podravna-' telja tukajšnje bogoslovnice pa dr. Janez 1 Janžekovič, bogoslovni docent. Za rav-’ natelja dijaškega semenišča v Mariboru Pa ie imenovan prof. Jakob Rihter. Raztrgani jur ji. Neki tuk. list piše: *Rajši ,jurje’ raztrgam, kakor, da bi jih dal slovenskim delavcem,« tako je baje pred dnevi pozno po noči kričal v nekem iavnem lokalu nadut nemški tekstilni tovarnar. V roki je držal šop 1000 dinarskih bankovcev in jih tudi raztrgal. Kakor se ^uje ic prizadeti tovarnar prejel tla licu •nesta za svojo ošabnost dve krepki žarnici. Mi objavljamo to vest, ker je razsrjena po vsem mestu, ne jamčimo pa za njeno istinitost. Mogoče se javijo priče. * ostalem pa naj zadevo razčisti oblast.« „ Vandalizem. V pretekli noči so doslej neizsledeni zlikovci razbili šipe reklam 11 * h izložb tukajšnjega Grajskega kina, in , sicer v Maistrovi ulici, na vogalu Slo Venske in Gledališke ulice ter v Smetanov j ulici Škoda, ki io trpi lastnik ome njenega kina. znaša okoli 500 dinarjev, ^•a storilci poizveduje policija gUdatjske fusatne Novi gledališki abonentje, ki doslej še niso izbrali sedežev, ker je gled. blagajna do danes hranila lanskim abonentom dosedanje sedeže, lahko od danes srede, 23. t. m. naprej izberejo sedeže, kolikor jih je na razpolago. Ker >3 povpraševanje dokajšnje in se otvori sredi prihodnjega tedna sezona, je v interesu vsakogar, ki si želi boljši sedež, da se pobriga za abonma čimprej. — Gled. uprava nudi letos 22 prireditev, 14 dramskih, 7 glasbenih predstav ter en koncert za sedem zaporednih mesečnih obrokov, ki so zelo nizki (od Din 9.— navzgor). Pripominjamo, da so obroki celo v dobrih ložah tako nizki, da si lahko abonma omisli vsakr do, kaj šele gmotno bolje situirani sloji, ki jih gledališče razen nekaj častnih izjem pogreša med abonenti. Ob 60.-letnici Cankarjevega rojstva uprizori mariborsko gledališče njegovo vedno aktualno farso »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Predstava bo druga v novi sezoni (prihodnjo soboto) ter govori spominski govor dramaturg dr. Ivan Dornik. Režijo vodi glavni režiser J. Kovič. Zasedba je popolnoma nova in igra letos Jacinto Rasbergerjeva, Petra Na-krst ter zlodeja Gorinšek. V ostalih ulo-gali; Starčeva, Zakrajškova, Kraljeva, Sa vinova, P. Kovič, Košuta, J. Kovič. Ras-berger, Blaž, Borko, Verdonik in drugi. iadkie Mefmmemti Belpipke oeašje aa madridska viada BRUSELJ, 23. septembra. Belgijska oblastva so prišla na sled velikemu tihotapstvu z orožjem v korist madridski vladi. Ugotovilo se je, da je znani španski levičarski novinar Huerta vršil v Belgiji večje nakupe orožja za madridsko vlado. Pri tem mu je pomagal belgijski socialistični poslanec De Vigne. Belgijska oblastva so zaplenila parnik »Raymond, na katerem so našli 15 ton orožja in vojnega materiala za madridsko vlado. Amona firifuauCjeu jttepuslili Madrid ustom*,? TALAVERA, 23. septembra. Havas poroča: Vstaši so zasedli Macedo. Na begu so vstaši s strojnicami kosili vrste rdečih miličnikov. Kakor poročajo, je bilo okoli 3000 rdečih miličnikov ranjenih in nekaj tisoč pa ubitih. Izgube na strani vstašev niso znane. CADIX, 23. septembra. Vstaška radijska postaja iz Seville poroča, da je predsednik Azana pripravljen izročiti Madrid vstašem, da se prepreči nadaljnje prelivanje krvi, vendar se temu najostreje upirajo komunistično anarhistični krogi z Largoin Cabalerom na čelu. Vest ni potrjena. O&sfuu^-ftaMadu-iHatcški meji JO.060 LONDON, 23. septembra. Tukajšnji listi poročajo, da so Francozi koncentrirali ob španskj meji 30.000 senegalskih črncev. Domneva se, da jih bodo poslali v Španijo v borbo proti vstašem. ’ Francosko poslaništvo demantira ta poročila in komentarje. hkugMpska ufada t&ekškfa odnašaje ® ffcadeidm* BUENOS AIRES, 23. septembra. Uruguayska vlada je prekinila diploma-tične odnošaje z madridsko vlado radi grozot nad nedolžnimi ljudmi. Pov-darja se, da so bile tri sestre uruguayskega podkonzula bestialično umorjene. MADRID, 23. septembra. Madridska vlada je imenovala bivšega socialističnega poslanca Martineza Casemena za poslanika v Moskvi. 36 HuUjG^ai/ ml kave v mom RIO DE JANEIRO, 23. septembra. Letošnji pridelek kave v Braziliji je tako ugoden, da je vlada sklenila, da uniči 25% vse kavne letine, to je 6 milijonov vreč kave. Od leta 1931 sem je po sklepu brazilske vlade bilo uničenih 36 milijonov vreč kave. Pretežno se kava vrže čisto enostavno v morje. Na ta način naj bi se doseglo zvišanje cen kavi. Madjmska m/aja sftiašm v^aska daSiuasi? PARIZ, 23. septembra. Poročevalec »Information« poroča iz Berlina: V nemških političnih krogih krožijo vesti, da bo Madjarska v kratkem sledila avstrijskemu zgledu in da bo uvedla splošno vojaško dolžnost. BUDIMPEŠTA, 23. septembra. Tukaj so odkrili komunistično zaroto. V neki kleti so našli ogromno propagandnega materiala. Sledilo je več aretacij komunističnih kolovodij. Js^md sadita vili konec njegovi svobodi ter ga oddali v zapore tukajšnjega okrožnega sodišča. Društvc »šola in dom« bo imelo redni občni zbor v petek 25. septembra ob 19. uri 30 minut (7.30) v dvorani kina Apolo. Posestna sprememba. Mestna občina mariborska je prodala soboslikarju Maksu Dolinarju 823 m2 veliko parcelo v magdalenskem predmestju za 12.345 Din. Razpisane so licitacije: za popravilo voj. zgradb v Mariboru (26. tm.), za dobavo ljudske hrane za vojsko (29. t. m.) in za dobavo mesa pri inž. podof. šoli v Mariboru (10. X.). Interesenti dobijo informacije pri mestnem voj. oddelku, Slomškov trg 11. Enodnevni tečaj o brezalkopolnih sadnih in grozdnih pijačah se vrši v sredo, dne 30. septembra t. 1. na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Tečaj, ki je brezplačen, je teoretičen in praktičen ter traja od 8.—12. in od 14.— 18. ure. Za hrano skrbe tečajniki sami. Prijave je poslati pravočasno ravnateljstvu šole. Avto v brzojavni drog. Na vogalu Tržaške ceste in Stritarjeve ulice je neki tovorni avto zavozil v obcestni brzojavni drog. K sreči ni bilo nobenih človeških žrtev, pač pa sta avto in brzojavni drog močno poškodovana. Radi onemoglosti se je zgrudila včeraj popoldne v Kopališki ulici 75 letna Elizabeta Gerrnovšek iz Kamnice. Poklicani mariborski reševalci so jo odpremili v tukajšnjo bolnišnico. Šverc z živino. Varnostni organi so na Remšniku prijeli tri tamošnje posestnike, ki so skrivaj spravljali živino v Avstrijo. Pri zaslišanju so priznali, da so spravili preko meje dva para volov ter eno kravo. Kako je z Vremenom. Dunajska vremenska napoved predvideva za današnji dan nadtiormalno temperaturo. Večinoma vroče, ne preveč oblačno. Dve leti robije, ker je ubil mačeho. Pred malim kazenskim senatom se je danes dopoldne obravnaval žalosten slučaj krvoprelitja, ki se je pripetil dne 30. maja v Adrijancih, ko je 48 letni delavec Ludvik Matuša ubil svojo mačeho, 691et-no Ano Matuševo. Ozadje tega žalostnega dogodka opisuje obtožnica takole: Ob toženi Ludvik Matuša, ki je bil 20 let v Ameriki in si tamkaj prihranil okoli f)000 dolarjev, se je leta 1929 zopet vrnil v svojo domovino. Pri delu pa se je nekoč tako prehladil, da so mu noge ohromele. Za zdravljenje je Matuša izdal ves svoj prihranek, tako da ni imel lani ničesar več, s čimer bi se preživljal. Ker je bil tudi za delo nesposoben, je naprosil svojega polbrata, da bi ga vzel v svojo hišo ter mu dal stanovanje in hrano. Proti temu pn >■; bila mačeha pokojna Ana Matu-ševa; polbrat je kljub temu obtoženega Ludvika vzel pod svojo streho. Toda mačehi to ni bilo všeč in je hotela Ludvika spraviti iz hiše. Dne 30. maja, ko je bil obtoženi z nrnčeho sam doma, ga je pograbila za roko in ga hotela vreči iz hiše. Ludvik pa je v jezi s svojo palico nekajkrat udaril mačeho s tako silo po glavi, da ji je prebil lobanjo, da je nekaj časa zatem izdihnila. Pri razpravi je Ludvik Matuša vse odkrito priznal. Obsojen je bil na dve leti robije ter na izgubo častnih državljanskih pravic zn dobo dveh let. — Senatu je predsedoval s. o. s. dr. Tombak, prisednika pa sta bila s. o. s. dr. Kotnik in Kolšek. Obtožbo je zastopal državni tožilec dr. Dev, obtoženca pa je branil ex offo odvetnik dr. Reisman. Dober plen. Tezenskim orožnikom se je posrečilo, da so aretirali 25 letnega zlo glasnega delavca Ignacija Ilešiča, za katerim je bila izdana tiraiica. Ilešič je nam reč prejšnji mesec iscvršil v Zagrebu več vlomov ter je nato zbežal v Varaždin, kjor so ga"aretirali. Posrečilo pase mu je, da :e iz tamošnjih policijskih zaporov pobegnil. Sinoči pa so orožniki zopet napra K naši notici z \lne 17. t. m. pod; Špekulacije s hran. knjižicami« pojasnujemo: V navedeni notici smo ciljali na zakotne prekupčevalce s hran. knjižicami in njih agente, ki so v Mariboru precej poznani, nikakor pa ne na Bančno kom. zavod, Aleksandrova 40. Nav.edeni zavod poznan po vestnem in solidnem poslovanju, no špekulira s hran. knjižicami, ampak izvršuje nakup in prodajo istih samo po nalogu in za račun svojih komitentov. — Ker je vsak zavodski dolžnik — po uredbi o zaščiti denarnih zavodov, opravičen kupiti od vlagatelja vlogo istega zavoda ter z njo poravnati pri njem do 50% svoj dolg, izvršuje navedeno koncesioni-rano bančno podjetje le naloge svojih kli-jentov-dolžnikov, za katere je seveda, kakor za vse druge denarne in bančne komisionalne transakcije opravičen. P."»bHeI| knjige Nekdo, ki je svojemu prijatelju posodil knjige, mu po dolgem času piše naslednje pismo: »Predragi prijatelj! Posodil sem ti štiri zvezke Molierovih spisov in bi samo iskreno želel, da je po dolgem času celotna zbirka zopet sku-kaj. Ker pa so bile vse moje dosedanje prošnje za vrnitev knjig zaman in ker ne morem prenesti, da bi bilo to znamenito delo raztrgano, Ti pošiljam v prigibu še ostale zvezke. Tako bo vsaj celotna delo znamenitega Moliera pri tebi, če bi se kdo pozneje zanimal zanj«. Ostrige dobimo navadno že v globini 10 metrov, so pa nekatere vrste ostrig, ki živijo tudi v globini do 1000 metrov. V toku enega poletja znese samica 60 milijonov jajčec. Ko ostriga je, črpa vodo z neverjetno hitrostjo in to l liter vsakih 20 minut. Po preteku tega časa se zavžita voda že zopet izloči iz njenega telesa. Umke m dbam^she doiute Banovinski šolski nadzornik, g. Štru-kel Ivan je pretekli teden nadzoroval šolo v Poljčanah. Dan prej pa se je službeno mudil v sosednjih Ločah pri Poljčanah. Cvetlični dan Rdečega Križa. Občinski odbor tukajšnjega društva RK, ki je med letom priredil več predavanj in večdnevni samarijanski tečaj, je v nedeljo v korist RK priredil cvetlični dan, ki je razmeram primerno uspel. Za uspeh gre zasluga vnetim nabiralcem pomladkarjem. Iz učiteljske službe. V -zadnjem času so bili premeščeni Jandl Prane v Studenice iz Zagozdeca, iz Studenic pa Verderber Justina v Liboje, v Makole Ivanuša Valentin iz Frama, iz Makol v Črnuče ta-mošnji šol. uuravitelj Ivančič Albert, iz Zagorja v Laporje pa Brglez Marija. j last. Schicher, Kamnica, Pekrčan, lastnik Pfrimer J. & R., Maribor, Rizling laški, dr. Ferdinand Attems, Slov. Bistrica, Traminec, lastnik uprave veleposestev dr. I. Mirana, Pekre, Muškatelec, lastnik uprava veleposestev dr. 1. Meratia Grifon, lastnik uprava velepos. dr. I. Mera-na, Silvanec last, npr. veleposestev dr. I. Merana, Traminec, lastnik Skerbinek Jakob, Sv. Kungota, Burgundec beli, lastnik Skerbinek J., Sv. Kungota, Rizling renski, lastnik Skerbinek J. Sv. Kungota, Burgundec beli, last. Daj dam, Ljubljana, Rizling renski, lastnik Daj dam, Ljubljana, Rulandec, lastnik Levanič Josip, Ljubljana. Pekrčan lastnik Miklič Fran, Ljubljana. — Dunavska, moravska in vardar-ska banovina. Muškat Lynol, lastnik Bru no Moser Zemun, Frontignan, last. Bruno Moser, Zemun, Furmint, lastnik Bruno Moser, Frtiškogorski biser, lastnik trnke Bruno Moser, Rekord lastnik Bruno Moser, Merlot, lastnik Bruno Moser, Casino vermut, lastnik Bruno Moser, Royal de-mi sec. lastnik Bruno Moser Scamola, Brača Vaš Horgoš, Samotok, lastnik Brača Vaš, Horgoš, Rizling IT, lastnik Brača Vaš, Burgundec črni Rekord, lastnik Majcen Ciril Ljubljana. Na živinski sejem v Mariboru je bilo prignanih dne 22. t. m. 14 konjev, 17 bikov, 190 volov, 505 krav in 24 telet, skupno 750 komadov. Povprečne cene za vse vrste živine so bile sledeče: debeli voli za 1 kg žive teže od 4 do 4.50, poldebeli voli od 3.40 do 3.90, plemenski voli od 3.50 do 4.—, biki za klanje od 3 do 3.50, klavne krave debele od 2.90 do 3.15, ple-rrienske krave od 3 do 3.50, krave za klo-basarje od 2 do 2.25, molzne krave od 2.25 do 3.—, breje krave od 2.75 do 3.50, mlada živina od 3.50 do 4.—, teleta od 5 Mali oglasi Gradišče. Ob številni udeležbi domačinov se je vršil v nedejjo, dne 20. sept ustanovni občni zbor Podružnice družbe sv. Cirila in Metoda, katerega je vodil po prisrčnem pozdravu šol. upravitelj Jo-^ko Turk. Z velikim zanimanjem so sle-Veceniik.i«. 4768 Sprejmem takoj GOSPODIČNO ;< lirano in stanovanje. SIo-| venska ul. 24. dvorišče. 4761 | Novi modni salon za damske klobuke »SALON OLGA <, t .'/mribor. Kopališka ul. 2, ss csnjenim damam priporoča. . Na zalogi kape od Din 12.—, klobuki od Din .35.— in popravila od Din 10.— na- 1 zgor. Sprejme se učenka. 4755 i Ce želite kvalitetni pisalni 1 stroj, tedaj kupite neuničljiv »VVANDERER - CONTINEN-; TAL«. — Cene smo za 20% znižali. — Sa.uopro-daja: Ivan Legat, specijalist ; za pisarniške stroje, Maribor. Vetrinjska 30. Podružnica Ljubljana. Prešernova ni. 44. 2569 do 6 dinarjev. Prodanih je bilo 440 komadov (od teh 18 komadov za izvoz v Italijo). Mesne cene so bile sledeče: volovsko meso I. vrste od 10 do 12 Din, volovsko meso II. vrste od 8 do 10 Din. meso bikov krav in telic od 5 do 8 Din, telečje meso 1. vrste od 12 do 14 Din, H. vrste od 10 do 12 Din, svinjsko meso. sveže od 10 do 14 Din. ai&oteie, Slavna letalca. Diok Merrill (l&vo) in Harry Richman. : Podpisana preklicujeva vse ltresnične govorice ki sva iili raznašala o gg. ŽUNKU IN RACNIKU ter se zahvaljujeva, da 'sta j odstopila od sodnega postopanja proti nama. Seinlca, Zg. Boč, dne 23. sept. 1936. Zofija Ferleš. Ivan Stanipfer. 4760 Ljubljana : Hašk 2:2 (1:1). Včeraj popoldne se je odigrala v Ljubljani prijateljska tekma med zagrebškim Haskom, ki se je vrnil s svoje švicarske turneje, in SK Ljubljano. Tekma se je končala neodločeno. Mariborski nogometni »derby« bo v nedeljo 27. t. m. na igrišču SK Rapida. Srečala se bosta namreč v prvenstveni tekmi ISSK Maribor in SK Rapid. Drugi del nedeljskega prvenstvenega razporeda ■bo v Celju, kjer bosta merila svoje moči SK Celje in Čako-večki SK. Jugoslavija na letošnji balkaniadi. Minister za telesno vzgojo naroda je dovolil podporo v znesku 35.000 Din za jugo-slovensko lahkoatletsko reprezentanco, ki se udeleži letošnje balkaniade, ki bo od 27. t. 'm. do 11. oktobra v Atenah. Poverjeništvo SK (službeno). K prv. tekmam dne 27. t. m. se delegirajo: V Čakovec:Qradjanski-Mura ss Jančič (rez. Bizjak), v Ptuj: SK Ptuj - Lendava ss Turk (rez. Klippstatter), v Maribor: Sla-vija - Drava ss Kasper (rez. Klanšček), rezerve Rapid - Maribor ss Peteln (sporazum). Poverjenik. ■MMMMMIMMlKMHHimMI HJI. — Ko se bo na nebesnem svodu pojavila druga luna belgijski zvezdoslovec Belporte je od kril v početku letošnjega leta v vsemi'-ju mali planet, ki je relativno vzeto zelo »blizu« zemlje, saj je oddaljen »samo« 2 milijona kilometrov. Ta planet je ime-nova1. Anteros. Iz tega odkritja predvidevajo sedaj ameriški zvezdoslovci možnost, da bi lahko postal ta planet no vi mest c naše zemlje, tako da bi ime1 a zemlja kar dve luni. Novi mesec bi bil nekoliko manjši od Marsa in bi potreboval nekaj manj nego 24 ur, da bi prišel okrog zemlje. Tudi ni izključeno, da bo. ako st bo še nadalje približeval našemu planetu prej ali slej zadel ob našo zemljo. Isto izjavljajo tudi belgijski zvez do:'.;.wci. Monolog ob morskj obali. Postopač: Če bo ta gospodarska kriza še vedno trajala, bom res primoran, da grem med nudiste. Strogo uradno. Gospod ravnatelj, vaša žena vam pošilja mnogo pozdravov in poljubov. Hvala, gospodična Mici, mi jih boste že pozneje izročili. 15 Benito Juarez je postal odvetnik. Tako je zašel v politiko, ki ga je privedla na mesto predsednika Mehike. Njegova kariera kakor tudi njegov režim zelo spominjajo na avtoritativne režime naše dobe. Juarez je bil zelo oblastiželjen, neizprosen in trd do okrutnosti. Za- evropske pojme je bil izredno grd, čudna figura s široko, navzgor ploščato glavo in dolgimi, gladkimi lasmi. Iz oči je sijala i/.ulnost, prebrisanost in zvijačnost. Na čelu je bila zarisana krvava brazgotina. Vse njegovo bistvo je zgovorno pri-č ilo o strastni energiji, neomajni volji in trdni veri v srečno zvezdo, pod kateroje 4>il rojen. Temu Benitu, takratnemu »fiihrerju« mehiških Indijancev, je bela Evropa vrgla rokavico. Juarez je rokavico pobral. Njegovi sovražniki so že preje uživali podporo evropskih držav. Kakor vsepovsod, tako so tudi tukaj bile finance v najtesnejši zvezi s politiko. Francoski denarniki in finančniki so dajali Juarezovim nasprotnikom in sovražnikom visoka posojila. Francoske terjatve v Mehiki niso znašale nič manj kakor 75 milijonov frankov. Ko je Juarez postal predsednik Mehike, ni hotel priznati niti vinarja. V tem je bil eden od vzrokov za veliko mehiško pustolovščino, katere žrtvi sta postala zlasti Maksimilijan in Šarlota. V to kupčijo se je iz sebičnih razlogov vmešal tudi Franc JoSef I„ ki je lastnega brata pognal v to pustolovščino, da se ga znebi. Napoleonovo ženskarstvo in politika. V Evropi, zlasti v Franciji, je bilo tedaj mnoštvo mehiških emigrantov, ki so po Juarezovi zmagi pobegnili iz Mehike. Večinoma so bili to veleposestniki, katerih bogastvo in posest je zmagovita Juarezova revolucija zelo ogrožala. Verjetno pa je, da bi vse akcije telr emigniu-tov ne imele nikakšnega uspeha, vsaj ne v doglednem času, da se ni pripetil svojevrstni slučaj. Kneginja Lonyay, Rudolfova žena Potujoč v Biarritz je na postaji Bayon-ne cesarica Evgenija slučajno srečala Don Josa Hidalga, enega od voditeljev mehiške emigracije. Evggnija ga je poznala že odtlej, ko je bila- še samo grofica Montio. Evgenija je takoj pozvala Hidalga k sebi. Hidalgo je bil v tem trenotku trdno prepričan, da j; to prst »božji«. Takoj je izkoristil ugodno priliko in je cesarici Evgeniji pričel razlagati žalosten položaj, v katerem se nahaja njegova domovina Mehika. Skušal je cesarico prepričati, kako veličastna in vzvišena bi bila zamisel, da se v Mehiki ustanovi monarhija in se na ta način reši del aovega sveta za »latinsko raso ih katoliško cerkev«. Francosko cesarstvo naj bi s tem izvedlo svojo zgodovinsko poslanstvo in prevzelo*dediščino stare Španije ter na ta način ustvaril državo, v kateri ne bi sonce nikdar zašlo. Evgenije ni bilo težko pridobiti za ta ;načrt. Hidaldo ji je bil simpatičen žc takrat, ko je bila ,še samo grofica in ko jc razpletala svoje niti na vse strani Odkar ji je Hidalgo na postaji v Ba-yonns razložil svoje načrte, je bil stalno v njenem spremstvu. Postal je-važna ir: vplivna osebnost na dvoru Napoleona !