8. številka. Tečaj XXI. „EDINOST" izhaja po trikrat na teden ▼ & t'stili i»-danjih oh torkih, četrtkih in sobotah. Zjutranje »danje izhaja ob uri zjutraj, večerno jia ob 7. ari verer. — Obojno izdanje stane : za jeilenmfsed . t. 1.—, izven Avioni« f. 1 50 za tri mea«c. , „ 3.— „ , ,4,50 za pol leta . . „ 6 — „ , , »__ vhb loro . , „ 12,— . „ 1«.— Naročnino je plačevati naprej nt naroobe brez priložene naročnine se uprava ne ozira. Posamično številke se dobivajo v pro-dajalnieab tobaka v 1 ratu po 3 nvc., izven Trata po 4 »»f. G EDINOST Oarlnsi se račune po tarifu v petitu; za naslov^ z debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor obsega navadnih vrstic. Poslana, osmrtnice in javne zahvale. domaČi oglasi itd.se računajo po pogodbi Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu: ulica Casorma S*. 13. Vsako pismo moru biti frankovano, ker nefrankovaim so ne sprejamajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase spro-jeroa ti fir nvniitvo ulica Molino pic* nolo hftt. 3. II. nadst. Naročnino in oglas« je plačevati loco Trst. Odprte reklama rije bo proste p*stnioe ,r edino* H je m oi" Sodne razmere na Goriškem. Interpelacij a poslancev Alfreda Coronini ja, Blaža Grče in tovarišev na Njega Prevzvišenost gospoda pravosodnega ministra in na Njega Prevzvisenost gospođa ministra notranjih poslov radi nepravilnosti pri odiščih na Primorskem sploh in radi sestavljanja porote posebej. IV. Stopimo kot poslušalci javne kazenske obravnave v sodno dvorano okrožnega sodišča goriškega ali tržaškega! Razvija se nam sledeči prizor: Slovenskemu obtožencu Čita se čeloma laška dobro utemeljena obtožnica. Obtoženec, ki od ,vsega ni umel besede ter mu zveni v neumljivih glasovih že bodoča obsodba po ušesih, izve po končanem čitanju le toliko, da je obtožen radi tega ali onega hudodelstva. Potem izprašuje se njega in priče, govoreč neko mešanico besedij iz slovenskega književnega jezika, očividno priučenih, iz slovenskega narečja iz goriške ali tržaške okolice, nemških, furlanskih in laskih. Kedar obtoženec in priča ne razumeta precej prečudnega golča, opominjata se kričč ali prigovarjaje, naj javljata resnico tako, kakor je zapisano v laških in nemških zapisnikih tekom poizvedovanj in predhodnjega preiskovanja. Osupnjen obtoženec ali priča, ki izpoveduje pod prisego, vsled tega jame vnovič pripovedovati tako, da vedno bolj zmešava ali sebe ali poslušalce, ali pa obmolkne ne vedoč, kako obnašati se. Predsednik in prisedniki umeli so več ali manj izpovedi. Na to ber6 se spisi v nemškem ali laškem jeziku, katerih pomen obtoženec čisto nič ne razume. Zopet zine nekaj predsednik ter vstane ob-tožitelj govoreč laški, njemu odgovarja odvetnik-zagovornik laški, ter skušata menda oba obrniti po svoje ustanovljajoče se prepričanje sodnikov. Obtoženec o vsem ničesar ne razume, ni priča, ni občinstvo, kolikor je slovenske narodnosti. Predsednik proglaša obsodbo, dobro utemeljeno z razlogi — vse laški, le končavši povć obtožencu: dobili sle dva ali tri ali več mesecev težke ječe s tolikim postom ter imate čas premišljati o tem tri dni za „rekuršv - Orožnik uklene obtoženca in avstrijskim zakonom, javni obravnavi, prostemu prepričanju sodnika, slepi pravici je zadoščeno — po laAki. """ PODLISTEK. i Še j ta n. Po pripovedanju sarajevskih mosleminov. Spisal Anton Zaje, (Dalje.) Ves čas, dokler sta se kopala, ni bilo žive duše k njima in ko sta se započela zopet oblačiti, rekel je Hasan tako-le : „Jusuf! Oprala sva se, sedaj pa poskusiva, koji med nama doseže z roko tu gori do "stropa!" To izgovorivši, dvignil je v vis svojo desnico, koja se mu je vse bolje in bolje raztezala ter slednjič dosegla gori do kakih pet metrov visokega stropa. Jusuf videvši to, je kakor okamenel gledal na svojega tovariša, ki se je konečno zadri nanj: „No, kaj me gledaš!? Ti ne znaš tega, je-li V A tvoja ničvredna Švabiea tudi ne, A?" Jusuf Čuvši to, je likrutu z velikim skokom planil skozi vrata na ulico, kjer je konečno malo Ista podoba vtiska se pred poroto, le da je vse bolj slovesno. Sestavljanja porotne klopi poslušalec seveda ne gleda. Vstopivši vidi može italijanske fizijonomije, redko kedaj moža iz domačih krajev in še tistega-le, če lomi poleg materinega jezika tudi nekaj laščine Le redko kedaj vidi može iz svojih krajev. V tem slučaju vidi poleg sodnega dvora tudi tolmača, kateri porotnikom na kratko ponavlja slovenski, kar se je točno razložilo italijanski. Resumć predsednika, ki Često in često obudi pravo spoznanje v porotnikih, zveni v tujem jeziku obtožencu in delu porotnikov; tolmač površno posname za njim, kar je rezkejšega. Pravega duha predsednikovega govora v naglici ni moč podati, podaja se le odmev, ali — že oslabeli ali — že ojačeni. Kaj se med porotniki tuje narodnosti ali mešane narodnosti ali mešanih jezikov godi, tega i poslušalec ne more vedeti, to pa, se sliši, da se sodba in govori izrek6 in sliši refrain: .dobili ste dve ali več let težke ječe". Pred tržaško poroto je od goriške le ta razloček, da ondi sploh porotnikov slovenske narodnosti politična in justična uprava ne pozna, torej : tudi ne občinstvo in obsojenci. Kako daleč sega žalostna doslednost in ob enem brezobzirnost državnega pravdništva pred porotnim sodiščem proti slovenski narodnosti in na korist nasprotne italijanske, kažejo slučaji iz porotnega zasedanja pred c. k. okrožnim sodiščem v | Gorici tekom meseca novembra 1895. Posebno eklatantna je poleg drugega kazen-| ska pravda proti nekemu Mlakarju radi ponare-j jevanja državnih papirjev. Obtoženec in priče niso umeli laški, kazenski spisi, zapisani pred c. kr. okrajnem sodiščem v Tolminu bili so slovenski, — cela obravnava bila je laška, — izžrebali so se porotniki tako, da je ostalo devet Slovencev, trije Italijani — ker je državni pravdnik, sam slovenskega rodu, odklonil tri Slovence z očitnim name 11 o m, onemogočiti čisto slovensko porotno klop. To ponavljalo se je v pravdi proti županu Kadenaru iz Breginja v Tolminskem okraju. Obtoženec izjavil je, da ne zna laški, priče bile so tudi Slovenci — sodni dvor, državni pravdnik pa so ostali trdi Lahi, porotna klop sestavila se je posredstvom javnega obtožitelja tako, kakor že v povedanem slučaji. Justična uprava trudi se očitno odlikovati postal ter se naslonil na vogal neke hiše, da se malo odpočije in zaod groznega strahu. Tako slonć in premisljevaje, kaj bi to moglo biti, opazil je, da je pozabil na svoj gunj (suknjo) v kupelji, ko je braz slovesa zapustil svojega strašnega prijatelja. Kaj hoče sedaj ? Ali naj ide ponj ? O ne, ne, in trikrat ne, rajše vse življenje brez gunja, kakor pa vračati se tja, od koder jo je sedaj prisopihal. Tako si je mislil Jusuf ter stresnivši se še jedenkrat, je korakal dalje, da po stranskih ulicah dosež« svoje stanovanje. „Ko bi vsaj vedel, koliko je ura ?", dejal si je potoma sam pri sebi ter se pri tem oziral, da-li ne bi opazil kje ka-kovega človeka. Od početka ni videl žive duše, ko pa je prišel že skoraj na kraj gori omenjene ulico, zagledal jo možd, ki je po mohamedanskem običaju s papirnato svetilnico v roki, prišel od latinske čuprije (mosta) ter zavil v ulico, ki vodi proti sahat kuli (stolp, 11a kojem se mestna ura nahaja). Jusuf videvši to, je potrčal za njim, ga predsednika porotniških obravnav ter izbira najboljše svoje moči za ta posel. Zahteva pa od njega še posebej, da ugledno govori italijanski, slovenski je dovolj da — lomi. (Konec pri h.) Politiške vesti. V TRSTU dne 17. jannvarja. 1898. Česa nam treba? Nedavno temu smo na-glašali, da slovanstvo vzlic mnogoštevilnosti in pripoznanim duševnim vrlinam slovanskih plemen je potlačeno še vedno v nekako podrejeno razmerje ne le v naši državi avstro-ogerski, ampak njega moč in veljava nasproti ostali neslovanski Evropi ni tolika, kolikoršna bi bila lahko z ozirom na milijone slovanskih duš in bistrost slovanskega razuma. Zajedno smo povedali tudi, da vzrok temu žalostnemu dejstvu je v glavnem ta, ker med slovanskimi plemeni še ni dovoljno razvit čut vzajemnosti, čut sorodnosti po krvi in čut skupnosti gledć na kulturne potrebe, a to pomanjkanje Čuta vzajemnosti je posledica nedostatku, da se ne poznamo še dovoljno ter da se vsled tega tudi ne zanimamo jeden za druzega. Nikar naj se nam ne poreče, da mi Slovenci smo mal narodič, kojemu ne pristoja, da bi si utikal v svetovno politiko in se urival med voditelje slovanstva! Kdor tako piše ali govori, ta ali nima pravega razumne« vanja za pogoje krepkemu vzletu slovanstva, torej tudi naše slovenske vejice na slovanskem deblu, ali pa nima srca za osiguranje naše narodne bodočnosti in služi namenoma našim nasprotnikom. Kdor ima pravo srce in pravo razumevanje najprvo za položenje Slovanov v monarhiji avstro-ogerski, potem pa za razmerje ukupnega Slovanstva nasproti, neslovanski Evropi, temu ne treba posebno praviti, da je razvoj avstrijskih Slovanov na znotraj zavisen od položenja vsega Slovanstva na zunaj nasproti drugim kulturnim narodom. To misel kaj lepo razvija list „Slov. Svet" v svojem programu za leto 1896. Omenjeni list povdarja potrebo uresničenja kulturnih vezij med slovanskimi narodi. Taki kulturni vezij sta ukupni jezik za više znanstvene potrebe in za občevanje od naroda do naroda in pa skupni cerkveni obredi in pa obredni jezik. V dobro razumevanje stališča, kojega se drži „Slov. Svet", došel ravno kraj kule in ga ogovoril tako-le: , Aga! Prosim te, daj, daj, povej mi koliko je ura fu Pozno je, pozno! N£, jaz ti bom posvetil, ti pa poglej koliko kaže ura 11a kuli !* To izgovo-rivši, se je zakrohotal ter dvignil roko, v koji je držal svetilnico, Jusuf pa je zagledal, kako se mu je roka daljšala — ravno tako kakor popred njegovemu psevdo-prijatelju v kopelji —, in slednjič dosegla gori do kazalne plošče, ki je bila vrli kule. Paničen strah je prešinil njegove ude in obrni vsi se, bežal je v neko drugo ulico ter dirjal, brez pomisleka, brez prestanka, v ravnem pravcu proti svojemu domu. Ko je pritekel že blizo svoje koče, zagledal je kraj pota odprto kavarno svojega soseda Izmaela, koji je čepol kraj ognjišča in pihal v že na pol gorela drva. K6 besen planil je skozi vrata ter se, z vso težino svojega rojstva, inolčo zavalil na nizki stolček poleg ognjiSča. (Dalje prih.) služi naj nastopni stavek, napisan v programu tega lista takoj po zatrdilu, da so Slovani res imeli nekdaj isti cerkveni obred in obredni jezik in da „Slov. Svet" nima druzega namena, nego vzbujati med zapadnimi Slovani primerno stremljenje za utrjeuje teh medsebojnih kulturnih vezij : „Za te Slovane ni »Slov. Svet" nikdar priporočal drugega nego unijo z Rimom '. Zato obsoja delovanje tistih latinizatorjev, ki nasprotujo povratu k cirilo-metodijski cerkvi v uniji z Rimom. To je protivno tudi stremljenju sedanjega papeža Leona XIII." — Nadaljna kulturna vez slovanskih narodov je slovanska u m etnos t. S takim kulturnim programom je pa v neločljivi zvezi tudi narodno-politiška svoboda. Te trebamo mi Slovani in to potrebo na-glašamu mi avstrijski Slovani tem mirnejo vestjo, ker se prizadevanja naša v tem pogledu gibljejo strogo v okvirju monarhije. Nikdo nam torej ne more očitati nelojalnosti, ako delamo na to, da vnanje zveze naše države ne bodo ovirale pri-meniHga, razvoja monarhije na znotraj, primernega namieč v tem zrnislu, da se bodo mogli svobodno razvijati oni avstrijski Slovani, ki so bili od nekdaj in so še vedno steber tej državi. Nikdo nam torej ne sme šteti v zlo. ako se ustavnim, torej zakonitim potem prizadevamo za spremembo sedanje ustave: za odpravo sedanje razdelitve države na dvoje in pa za tako urejenje države, da bode vsak narod zase mogel skrbeti za s v o j e kulturne in narodne potrebe, kakoršno uredbo bi nazivali narodno s a m o u pravo. A ker smo uverjeni, da bi taka uredba le krepila državo, smemo tudi reči, da je to naše prizadevanje eminentno patrijotiško in avstrijsko lojalno. Seveda trelia, dokler ne dosežemo teh ciljev, skrbeti tudi za posebne potrebe našega naroda slovenskega: v gospodarskem, narodnem in slovstvenem pogledu. „Slov. Svet* naglasa še posebno, da hoče — in to v interesu cerkve, duhovščine in vsega naroda — razkrivati napake, v koje je zašla konservativna stranka, ker je postala pristopna tujim uplivom; hoče s« baviti z dijaštvom in ženstvoin ter hoče slednjič delati, da v književnosti pridemo na pravo pot mišljenja in delovanja, dosledno tudi estetičnega čutstvov an j a. Tega zatrdila se posebno veselimo, kajti kdor ime. res zmisel za vse lepo in blago, ta ne more postati nikdar niti trivijalen, ali cel6 brezbožen. Tako smemo reči torej, da program „Slov. Sveta' obseza vse, kar v prvi vrsti treba Slovau-stvu, da pride do primerne veljave pred svetom in česar treba Slovencem še posebe, da si osigu-rajo fspesen razvoj: gojenja kulturnih vezij med vsemi Slovani, prizadevanja za primerno uredbo avstrijske države na znotraj v ta namen, da pridemo do narodno-politiške svobode; skrb za zdrav gospodarski razvoj naroda in slednjič skrb, da se na jedili strani zrušijo spone, v kojih tiči naša književnost, a na drugi strani, da ista ne bode prekoračala onih mej, koje jej predpisuješ mordla in etično čutstvovanje. Vsega tega treba nam Slovanom in o vsem tem hoče razpravljati „Slovanski Svet", jedini ined slovenskimi listi, vsled česar moremo mirno vestjo priporočati slehernemu razumniku, da ne le podpira, ampak tudi čita ta list. Vemo, da nas zavrne marsikdo, sklicevsje se na „čudne44 politiške nazore in .sanjarsko' cilje ,Sluv. Sveta'. Mi pa pravimo, da taki prigovori Obiiarodiiuo še nekaj. a a) minoli čas: dovršnim, nedovršnim in po-navljavniin glagolom, vedno pa v spremstvu po-možnika biti, na pr. Šojanci so potolkli Italijane, Kubanci s o se dolgo upirali Španj-cem, letos so b r u sevali Kurdi svoje meče ; b) sedanji čas: nedovršnikom, na pr. Italijani pošiljajo novo vojsko (armado) v Afriko, do-mogatelj (štreber) biva sovražen; c) bodoči čas pa: ali nedovršnikom s pomožni kom biti, ali pa dovršnikom brezi le tega pomožnika, na pr. Italijani bodo se še dolgo vojskovali v Afriki, a koncem koncev le nič ne oprave; — pa sem tudi navedel in te svoje navedbe podkrepil raznimi primeri iz vseh slovanskih narečij, da grešimo*) zoper te resnice, *) Grešiti je na slovenskem zapadu nedovršnik. Ka-kor dovršnik slove: zagrešiti, pregrešiti, zgrešiti itd. ne veljajo, kajti mi ne zahtevamo od nikogar, da naj se v vsem indentifikuje z nazori tega lista, ampak prosimo le, da naj ga čita, in sicer z razumom Čita; uverjen naj bode, da sleherni h-p najde v istem novih mislij in argumentov, ki mu razširijo obzorje glede na potrebe, koristi in za-dače Slovanstva toli v svetovnem gibanju sploh, kolikor v naši monarhiji posebe; s kratka: razširi se mu obzorje glede na vprašanje: česa treba Slovanom?! Za to vprašanje mora se zanimati, toliko duhovnik kolikor posvetni razumnik! To stori pa lahko in brez skrbij vsakdo, da se le drži našega nasveta: čitaj z razumom! Kajti zapomnite si, da vzbujamo le s u m o p r a v o s t i in veljavnosti svojih nazorov, ako vstiepe-čemo neprestano v strahu, da bi morda svet utegnil doznati tudi o drugačnih nazorih ! Komur je res za stvar, za dobro stvar, ta mora le želeti, da se čujejo vse plati zvona in da se tako bistrijo pojmi. In zato treba, da dovedemo ad absurdum tisto pesimistiško in nihilistiško domnevanje, ki se je jelo širiti po nekod med Slovenci, da je namreč za vse večne čase izključena možnost, da bi duhovnik in posvetnjak vzajemno delala — za blagor naroda! Deželni zbori. V deželnem zboru kranjskem stavili so poslanci Hribar in tovariši predlog, s kojim poživljajo vlado, naj predloži zakonsk načrt za privoljenje olajšav na davkih in pristojbinah pri obrtnostnih podjetjih, ki se ustanove v teku petih let v Ljubljani in v katasterskih občinah Spodnja Šiška, Vodmat in Glinice. Predlagatelji se sklicujejo na to, da se je v minolem letu sklenil jednak zakon za Trst in občino miljsko. — Posl. Hribar je poročal o računskem sklepu gledališkega zaklada za leto 1894. in o proračunu za leto 189G. Pri tej točki se je vnela razprava, ki je bila sama na sebi sicer malenkonstna, ali vendar značilna, ker priča, da so se na Kranjskem toli zarili v medsebojni prepir, da porabljajo vsako umestno in neumestno priliko za slepo — kljubovanje, sicer ne bi mogli razumeti nasprotovanja posl. Žitnika proti temu, da se mestnemu županu dovoli reprezentacijska loža. Še manje nam gre v glavo, kako je mogel spoštovani gosp. poslanec primerjati župana stolnega mesta dežele kranjske in kulturnega središča vsega naroda slovenskega s — kranjsko hranilnico. Slovenske stranke bi vendar ne smele pozabiti, da kraj vsega nesrečnega prepira je Ljubljana vendar le naše središče in nje župan — naj je že Peter ali Pavel — odličnjak med nami. — Posl. S c h w e g e l je poročal o proračunih bolniškega, blazniškega, porodniškega in najdeniškega zaklada za leto 1894. Prijavil je zajedno, da je kranjska hranilnica sklenila ustanoviti hiralnico, v koji bode prostora za 200 bolnikov, ki bodo preskrbljeni z vsem. To prijavo je zbor vzel hvaležno na znanje. Položenje na Češkem. Sedaj še le ob odstopu grofa Thuna se je pokazalo, kako temeljito se je premenilo pozorišče na Češkem. Kako dolgo je še od tega, ko je veljalo načelo, da sama in gola državna korist zahteva tako, da se umirajoče štaročeštvo obudi k življenju?! Kako dolgo je temu, ko so uradna in polnuradtia glasila zatrjala v tonu najpristnejega prepričanja, da je mlado-češko gibanje od danes do jutri, ker stoje temu gibanju na čelu sami politiški pustolovci. In danes? ki so tako neoborive, kakor je neoborivo vsemožno slovanstvo, na tri načine, ko nam služi namreč: a) pregostokrat tako zvani praesens histo-ricum, ali sedanji minolnik, b) dovršuik, ki sedanjega pomena nima, v izražanje sedanjosti, c) v izražanje bodočnosti pa a 1 i dovršnik s pomožnikom biti, ali pa nedovršnik brezi le tega pomožnika. Mislim, da je vsaj ta del moje razprave jasen. Kdor me je hotel razumeti, me je razumel; a vendarle pisal je prečastni gosp. dr. Fr. Lampe : „Vsakomur se ne posreči to, kar namerja storiti: tudi našemu pisatelju se ni vse posrečilo. Ker je nekatera pravila, nekatere zahteve izrekel pre-gplošno, ne glede na to, ali so res trdna pravila za slovenski jezik, ali so sami nasveti, pač ne bo mnogo uspehov iz te knjige." Kazgrevši se pa, Danes nam prihaja oficijozni „Fremdenbl att* z izjavami, ki so naravnost senzacijonelne, z ozirom na to, d« se v teh izjavah zrcali koreniti p<>eobrat v tolmačenju in razumevanju češkega gibanja. Danes to gibanje ni več jednodnevna muha in mladočeški poslanci so zakoniti zastopniki naroda. Danes priznava tudi „Fremdenblatr, da Staročehi so mrtvi, a z mrtvimi ni možno tirati politike. Ker pa je grof Thun užival simpatije pri onih, ki so politiško mrtvi, med tem, ko je naletel na najodločneje nasprotstvo pri onih, ki niso le živi, ampak ki so zakoniti zastopniki toli razvitega, samozarednega naroda, ni mu kazalo res druzega, nego da odstopi iz arene, v koji niti ni bilo pričakovati vspehov. Taki to, na kratko povedano, vzroki, koje navaja „Fremdenblatt" za odstop dosedanjega namestnika češkega. KeČeni list pa nam tudi namiguje, kako misli postopati grof Badeni v bodočnosti. Dokazati hoče z izvolitvijo bodočega namestnika, da ume poštovati potrebo, da je politika kabineta v soglasju s poli-tiškimi odnošaji po deželah, dokazati hoče, da prisoja obema strankama v deželi jednako mero razsodnosti in važnosti. Ta izjava v „Fremdenblattu", očevidno na-dahnena iz obližja grofa Badenija, znači globok poklon državne uprave pred pomembnostjo naroda češkega. Za Mladočehe je to velikansk moralni usp«h ; a mi se še bolj veselimo zmage, ki si jo je priborilo načelo s a m o d o 1 o č b e narodov s tem, da so se slednjič pripoznali kot zakoniti zastopniki naroda tisti možje, koje si je izbral narod sam, da se tem zastopnikom priznava svojstvo zakonitosti vzlic vsemu „radikalizmu". S tem je, vsaj za Češko, porušena ona maločastna tradicija, kakor da bi bila odločnost V politiških borbah že nekak zadržek za pravove-Ijavno zastopanje naroda. A mi menimo, da mora grof Badeni pripoznati — po analogiji izvajanj v „Fremdenblattu" —, da je zagrešil, ko je hotel tirati Dunajsko politiko z mrtvimi in ni hotel pripoznati zakonito izvoljenega župana. Sedaj je torej dognauo, da takozvani „radikalizem" ne more služiti nikomur kot naslov za odrekanje zakonitosti komur si bodi, iz česar sledi, da ni bila utemeljena taktika grofa Badenija nasproti krščau-skim socijalistom. Kot nasledniki grofu Thunu se imenujejo deželni predsednik v Sleziji grof Coiidenho ve, princ Ferdinand Lobkovic in grof D e y m, dosedanji poslanik v Londonu. Slednjič treba zabeležiti tudi, da je vodja Staročehov, dr. R i e g e r, odpotoval na Dunaj. Tudi namestnika Nižjeavstrijskemu, toliko imenovanemu po oni glasoviti naredbi, ki jo je bil v kratki dobi ministrovanja svojega izdal do državnih uradnikov, in pa po ulogi, ki jo je bil igral v zgodovini nepotrjenja dr. Luegra županom dunajskim — tudi grofu K i e 1 m a n s e g g u se maje stol, kakor poročajo z Dunaja. Temu se res ni čuditi. Z jedne strani je izpostavljen neizprosni opoziciji krščanskih socijalistov, na drugi strani pa je se svojimi zatrdili in izjavami parkrat prišel v toli kričeče navskrižje z grofom Badenijem, da skoro ni bilo mogoče drugače, nego da se mu je jelo majati stališče. Volitve v Galiciji. Pred državnim sodiščem se je vršila te dni zanimiva razprava o pritožbi, da je pri deželnozborski volivi v Biali na ukaz okrajnega glavarja bilo brisanih kakih 150 volicev, Državno sodišče je spoznalo sedaj, da se je z ome- da sem pohvalno omenil v navedenej svojej razpravi „Slovanski Svet", „Edinost", „Sočo" in „Primorca* in pristavil, da pišo drugi naši vest-niki*) večkrat tako slovenščino, ki ni drugo, nego nemščina, pokrita slovenskimi besedami, (kar sem tudi raznimi primeri jasno dokazal) in misle si menda, kaj se boš vrival literarni ti suhonja v naše književne stvari, zagodel mi je v odpotuico: „kaže pa ta vzgled, kaj lehko piše in govori mož, ako ravna cel6 v znanstvu pristransko". „Privlekateljno" to odpotnico pošiljam pre-osveščenemu gospodu nazaj takošno, kakoršno mi jo je zagodel v „bogabojaznennoe nazidateljstvo", saj se sodi sama s seboj. (Dalje prih.) *) Hazume se politiški, Čemur ni se nikakor ne Juditi, saj jim služe v delu ponajveu nemški listi. njeno odredbo okrajnega glavarstva res kršil z a k o n, ker se je vzkratilo volilno pravo takim osebam, koje dejanski posedujejo to pravico. Ta razsodba pripoveduje nam pač jasneje, nego bi to mogli članki in govori: kako se vrše volitve v Galiciji. Ta razsodba je tem zname-niteja, ker smo nedavno morali čuti z odlične strani, da so sa deželnozborske volitve v Galiciji vršile povsem — zakonito. Slarfjarska lojalnost. V zadnji seji ogerske poslanske zbornice se je zopet pokazalo, kako lojalni so madjarski liberalci. Veliki patrijot poslanec Pazmandy je povodom debate o proračunu za notranje ministerstvo interpeloval notranjega ministra glede cesarskega orla na ministerijalni palači na Dunaju. Akoravno so se v madjarski zbornici že večkrat stavile slične interpelacije, ni vendar nobena tako jasno pokazala madjarske nestrpnosti, kakor ravno ona v zadnji seji. Baron Josika je namreč prosil zbornico, naj še nekaj časa potrpi s cesarskim orlom, ker se itak letos zvrši nekaj poprav na ininisterski palači in se pri ti priliki cesarski orel zameni z ogerskim grbom. Ako se dogajajo take stvari v ministerstvu samem, se ni čuditi, da se dogajajo nelojalnosti tudi v nižih krogih. — Na Ogerskem torej le še toleriraj o cesarskega orla — kam jadramo ?! Italija v Afriki. Tako naglo in tako temeljito pa se inenda tše nikdar ni — izjalovila nobena „sijajna zmaga* Italijanov v Afriki, kakor se je izjalovila ona zmaga, katero si je bil izmislil predvčerajšnjem „Piccolov" Izrael. To .zmago" smo, kakor smo znali že v naprej, zabeležili v poslednjem izdanju našega lista kot namišljeno, ali bolje rečeno: izmišljeno In nismo se zmotili! „II Piccolo« jo je dobil danes že tako po svoji domišljavi butici, da mu bode ista brenčala gotovo teden dnij. Kakor smo že omenili v poslednjem izdanju, razbobnal je „Piccolo" to izmišljeno »slavno zmago" med ves tržaški Izrael, ki je popeval, poln samega italijanskega navdušenja, zahvalno pesem „Lehod6jdi". A kratko bilo je veselje! Današnji „Mattino" priobčuje brzojavko iz Kima, s katero ga pooblaščujejo, da proglasi „Piccolovo" vest o „sijajni zmagi11 kot popolnoma neutemeljeno. Ta vest da se oslanja le na neko govoričenje, da je Crispi baje pisal Baratierijevi sestri o nekem odbitem napadu na Makallč. tfedaj mora cel6 slepec sprevideti, koliko je lažiliberalnemu ,11 Piccolu" do resnice! V ostalem je položenje v Eritreji menda nespremenjeno. Temu ali onemu prihajajo sicer optimistiške zasebne vesti, podobne onim „Piccolo-vim", toda službenih poročil ni in ni. ,,L'Italia Militare" cel6 izrecno naglaša, da ni res, da bi bila utrdba Makall6 osvobojena. Težko, da se bode major Galliano mogel še dolgo časa vzdržati, ker mu primanjkuje živeža in vode. Oble-galci menda računajo na to, da se bode moral Galliano udati kljubu svoji hrabrosti. Vsled dosedanjih naskokov trpeli so Italijani teške izgube. „II Popolo Romano" računa dosedanje izgube posadke v Makallčju, nevštevši izgube dne 13. t. in., na 15% mrtvih in 20^ ranjenih Italijanov in na 1% mrtvih z Italijani zvezanih Askarcev, ki so imeli vsega 190 ranjenih. — Altrocchć due morti e dne feriti! ! Različne vesti. Bratovščina sv. Cirila In Metoda pri sv. Jakobu v Trstu je vrlo, da cel6 sijajuo napredovala v minolem upravnem letu 1895. Število udov je narastlo do nepričakovane višine, a vsporedno z udi množili so se bratovščini tudi dohodki. Le tako je bilo možno, da je bratovščina prav v minolem letu storila velik korak v dosego svojega namena, ki je po §. 2. njenih pravil „češčenje slovanskih apostolov sv. Cirila in Metodija s cerkvenimi svečanostmi in posebno s sv. mašami in cerkvenim petjem v slovenskem jeziku, kolikor to dopušča premoženje bratovščine". Le pomnoženo število udov in pomnoženi dohodki so bratovščini omogočili, da je ustanovila svoj pevski zbor, ki sedaj toli vspešno v ponos in veselje vsem vernim Slovencem pri sv. Jakobu in pri starem sv. Antonu Vsegamogočnemu prepeva čast in slavo — v milem našem materi- nem jeziku! Toda odbor te bratovščine je sklenil tudi, da si bratovščina nabavi zastavo sv. Cirila in .Meto d a, ki naj bi kot viden znak pričala, da tržaški Slovenci iskreno ljubijo svojo katoliško vero in pa mili svoj rod, da so se z vso dušo oklenili teh dveh svojih najdragocenejših zakladov, katera hočejo vedno zvesto čuvati. Letos konča bratovščina svojo prvo desetletje. Kako lepo bi bilo, če bi svoje drugo desetletje mogla pričeti s tem, da bi na praznik sv. Cirila in Metoda razvila zastavo s sliko svojih svetih bratov-zaščitnikov! Toda sedaj je njeno premoženje pač še prešibko za take velike troške; pa upajmo, da si bratovščina pridobi še v kratkem mnogo prijateljev, ki ji pripomorejo s krepko podporo k temu zaželjenemu cilju. — Naj bi torej vsi verni Slovenci, vse pobožne Slovenke — ko jim pridejo pred oči te-le vrstice — pristopili kot člani bratovščini sv. Cirila in Metoda, ali pa darovali kako svotico — malo ali veliko — za njeno zastavo. Darove sprejema bratovščinin denarničar gospod Luka Saražin, vi a Colombo, šit. 9., ter se bodo isti objavljali v »Edinosti". Dosedaj so za zastavo sv. Cirila in Metoda darovali, do upravnega leta 1895.: Luka Saražin 10 kron; po 2 K. Blaž Baša, Ivan Macarol, Ivan Vari, Jakob Mikol; po 1 K. Andrej Švagelj, Marija Rožanc; po 80 stot. Jakob Bunc, Pilili; Bernard Sever 4 K. V upravnem letu 1895.: Luka Saražin 40 K., Neimenovan 20 K.; po 10 K. Jožef Turk, Miha Bavcon, Marija Vehovec; Ivan Slavec 6 K.; po 4 K. Jožef Kralj, Agata Jerič, Matija Kolman, Anton Babič, Frančiška Komar; po 3 K. Marija Kune, Neimenovan; po 2 K. J. Šnebelj, J. Mihelj, I. Božič, E. Gombač, L. Zega, M. Verhov, K. Zega, Ana Perhavec, Miha Vatovec, Uršula Ker-ševan, Marija Ušaj, Urša Orjen, Urša Veljak, Kat. Viđala, Anton Žitko, Jakob Perhavec, Jože Urban-čičf Marija Godnig, Ivan Prelog, M. V.Živic, Urša Mrevle, Al. Vesel, Antonij Trošt, Terezija Lavren-čič, Jernej Raič, Marija Kumar, A. Marinčlč, Marija Vuga, Kat. Germon, Jožef Benkan; po 1 K. Miha Hervatin, N. Pegan, Atit. Vitez, Ant. Stradiot, Luka Ljubič, Martin Vidmar, Ivan Gregorič, Jernej Furlan, Fr. Žitko, Ana Skabar, Jože Kocijančič, Ana Kraljic, Matija Saražin, Marija Posarei, Ana Ušaj, Ana Mihelj, Janez Pavlica, Ana Benkan, Karol Gerlanec, Miha Cetin; po 80 stotink Ivan Kastel, Barbara Krapež; Ant. Vatovec 80 st.; po 40 stot. Marija Ušaj, Groga Elver, Marija Šmit, Roza Zarneli, Jožefa Gruden; Marija Rožanc 20 stot.; X. 6 st.; Andrej Furlan 1 K. 20 st.; Neimenona 5 K. V upravnem letu 1896.: Luka Saražin 10 K.; Peter Flego 6 K.; po 2 K. Jernej No-vak, Ivan Božič, Neimenovan; po 1 K, Anton Vitez, Jakob Ujčič, Luka Ljubič, Matija Kolman, Jožef Kralj; Neimenovan 60 st.; po 40 stotink France Zorn, Jožef Gombač, Jožef Brezovec, Marija Vatovec, Urša Gorjan, Uršula Veljak, Katarina Vedola, Marija Gregorič. Vsega skupaj torej dosedaj 269 K. 06 stot. Mestni svet tržaški. Došlo je sicer novo leto, a večina v našem občinskem zastopu ostala je stara. V sedanje leto prinesla je s seboj trmo ntT sproti naredbam namestništva in bržkone tudi svojo nestrpnost nasproti sodeželanom slovenske narodnosti. Naš občinski zastop „dičijo" nekatere osebe, ki so poosebljeno nasprotovanje proti ka-koršnikoli si bodi odredbi namestništva in to baje le zbok tega, da razprave občinskega zatopa, oziroma mestnega sveta, niso prejednolične. Kar pa se dostaje mržnje te večine nasproti nam sodeželanom slovenske narodnosti, sodimo, da ostane tudi to pri starem. Saj se izvestuo ta ali oni me-rodajni „liberalec", ki poseda v mestnem svčtu tržaškem, ni kar čez noč spreobrnil od svojega „prepričanega* laško-Jiberalnega" mišljenja v prijatelja Slovencev. A o tem nas brezdvombeno pouči najbliža bodočnost. V prvi letošnji seji veleslavni naš občinski zastop ni sicer ropotal proti Slovencem (niti na galeriji ne), ker ni imel povoda k temu, pač pa seje nekako demonstrativno obrnil proti naredbam namestništva. Seji predsedoval je župan dr. Pitteri, prisotnih bilo je le 32 svetovalcev. Po odobrenju zapisnika zadnje seje minolega leta spominjal se je župan v kratkem govoru t.e dni umršega trgovca Mojzesa Segiv-ta, ki je bil leta 1882. izvoljen v II. volilnem telesu v občinski zastop. Zbor je vstal v znamenje sožalia. Na to je priobčil župan, da je tržaška občina vsled Najvišega sklepa pooblaščena, pobirati tudi tekoai leta I89i>, občinske doklade na žgane pijače itd. (občinske do-klade na erarijalni užitninski davek), le na voli niže kakovosti je dovoljeno občini pobirati samo 120/O, namesto naprošenih 140%. Zatem so pre-čitali nujni predlog svetovalca Burgstallerja in tovarišev, glasom kojega se nalaga mestni delegaciji, da naprosi vlado, naj dovoli v prid mestu tržaškemu in njega okolici še za daljnih pet let pobiranje hišarine in pa da mestno občino oprosti progresivnega višanja 5%' davka na poslopja. Zbor je v smislu tega predloga sklenil soglasno. Po razpravi o kompetenci mestnega sveta glede imenovanja plačanih magistralnih vežbeni-kov in po raznih nevažnih priobčenjih, ki nimajo za nas nikakoršnega zanimanja, prestopil j« zbor k razpravi o točkah dnevnega reda. Precitali so v prvi vrsti namestništveno naredbo, glasom katere naj mestni svet pooblasti nekatere izmed svojih članov, da bodo razpravljali z vladnimi organi glede tega, da prevzame vlada občinski srednji šoli (gimnazij in realko) v svojo obskrbo. Vstal je večno nemirni „liberalni" duh dr. S p a d o n i in predložil, naj se ta točka briše raz dnevni red, češ, stvar je prevažna, da bi moglo „bistveno in temeljito" razpravljati o njej številce prisotnih svetovalcev. Temu je prigovarjal svetovalec Luzzatto, vendar pa je izrazil željo, da naj stvar temeljito presodi šolski odsek ter da naj zbor omenjeno namestništveno naredbo izroči istemu v „proučevanje in poročilo". Spadoni je s svoje strani prigovaijal temu predlogu in ponavljal svojega; podpiral ga je v daljšem govoru tudi dr. C o n s o 1 o. No, o glasovanju propadel je Spadonijev predlog, obveljal pa je predlog Luzzatto v, po katerem so izročili namestništveno naredbo šolskemu odseku v proučevanje. — Še značilniši je bil sklep mestnega svćta glede namestništvenega ukaza, da mora mestna občina osnovati ljudsko šolo za vasi Gro-p a d o in P a d r i č. Tudi ta ukaz izročili so po Goriškem receptu Šolskemu odseku v „proučevanje". Samo, da se stvar zavlačtije, pa je vse dobro ! (O tej stvari spregovorimo nekoliko obširneje, kajti razlogi, s kojimi namestništvo utemeljuje ta svoj ukaz, so zajedno najbolja podpora zahtevi mestnih Slovencev, da jim mora občina zasnovati zahtevano slovensko ljudsko šolo. Op. ured.) Ostala razpravljanja nimajo za uas nikakoršnega zanimanja. Župan je ob 83/< uri zaključil sejo. „II Mattino" pri svojem — delu. To pa že mora pripoznati našemu „Mattinu" tudi najhujša zavist: dosleden je, neizprosno dosleden v zagovarjanju sedanjih odnošajev na Primorskem. Kadarkoli je kdo toli drzen in lahkomišljen, da reče kojo, ki ne zveni baš tako kakor mogočen slavo-spev našim oduošajem, hitro ga loputne „Mattino" po ustih. Kdor noče verjeti, da je prava kultura doma le v Trstu, Poreču in v — Piranu; kdor noče verjeti, da ima politiška morflla svoje glavno pribežališče med večino deželnega zbora istrskega ; kdor je toli trdovraten, da noče verjeti, da ima avstrijska lojalnost svoje gorko gnezdo le v onih liberalnih in — konservativnih krogih, kjer sklepajo soglasno, da se bodo neizprosno upirali naredbam namestništva in ministerstva, in zlasti v onih krogih, ki proglašajo italijanščino kot jedini razpravni jezik v isti hip, ko sti Najviša volja in Najviša pravičnost razsodili baš nasprotno; kdor v svoji trmi noče pripoznati, da je „Lega Nazionale" vrlina zaščitnica zakonitosti — menda sosebno zato, ker za slovenske otroke prireja italijanske zavode, — kdor se sploh drzno ziniti besedo o raznih prikaznih, koje so v zvezi z gibanjem in vrvenjem po raznih društvih in korporacijah ter so odmev konečnih ciljev dobropoznanih oseb : ta si je nakopal jezo „Mattinovo". Iz večernega izdanja našega lista od minole sobote so izvedeli naši čestiti čitatelji, da se je tudi v o j a & k o - strokovni list „Reich»wehr" spozabil toliko, da je omenil nekaterih prikaznij doli v našem vojnem pristanišču, v mogočni trdnjavi puljski. Dotični članek je bil sicer pisan od avstrijskega patrijota — kajti sleherno vrsto je prevejal duh staro-avstrijskega čutstvovanja — in je bil naperjen le proti tam naseljenim podanikom tujih držav. Toda „Mattino* je toli zaljubljen v te naše sedanje odnosaje, da ne more odpustiti onemu, kojemu ne ugaja vse prav tako, kakoršno je. Tako ne more odpustiti tudi dopisniku lista „Reichs-wehr", kojemu odgovarja ogorčeno v daljšem dopisu. Seveda mu dela pii tem nekoliko preglavice, da se ne more zaletavati po stari izvrženi, ali vendar neizrečeno priljubljeni mu poti, ker nima namreč pred seboj: „italijanofobov* in „pansla-vistov". Pri takih okolnostih se čuti seveda nekako vezanega, tembolj, ker je tisti šmencani dopisnik „Keichswehri" navajal le fakta, izogibajo se osebnim napadom in narodnopolitiškemu prepiru. Še-le v zaključku vskipela mu je stara kri in se je po-vspel do nastopne zares divne stilistiške cvetke: „Te insinuacije so gole in nage surovosti in so mogle priti ali iz možganov prismojenca, ali pa od pokvarjene duše, ki bi hotela loviti v kalni vodi in izzivlja duša mirnega, skromnega in poštenega prebivalstva — na odpor!* Ali , ljubček „Mattino": ,R«ichswehrM ni črhnila ni žal-besedice proti „mirnemu, pokornemu in poštenemu* prebivalstvu puljskemu, ampak navela je le in grajala dejstva: da se je užitnina dala v zakup i n o z e m c u, dasi so se n a t e-c a 1 e tudi domaČe tvrdke ; da je dotična tvrdka svojedobno pozvala služabnikov istotako iz inozemstva in celo takih, ki bi bili lahko postali nevarni v svoji lastnosti kot bivši častniki tuje države; in da prijaznost do katere koli druge države ne sme sezati tako daleč, da bi jej razkrivali svoje tajnosti za obrambo svojih tal. To je naglasil dopisnik v ,ReichswehrM. Ta fakta naj bi bil ovrgel „Mattino", mesto da je napisal gori navedeni izbruh na adreso poštenega, eminentno patrijotiškega lista. Uprav „Reichswehr* bi bil smel pričakovati posebno od „Mattina" — stvarnega odgovora. Ker pa tega ni dobil, naj le svobodno in popolno pravico napiše na surovosti »Mattinove* : retour 1 Res diven je nai ,Mattino" pri svojem — delu ! Premeščene posadke. Tržaški poluslužbeni italijanski list javlja, da bode tukajšnji pešpolk št. 87. prihodnjo jesen po končanih orožnih vajah premeščen v Pulj, v Trst pa pride pešpolk št. 27, ki je sedaj v Ljubljani, domači pešpolk št. 97 pa bode premeščen v Celovec. Slovanska čitalnica v Trstu priredi nocoj v svojih prostorih tombolo in ples. Začetek ob 9. uri. Za veliki ples „Del. podp. društva" se že prodajajo vstopnice pri g. Antonu Žitku, (ulica Stadion 1), v kavarnah „Commercio" in „Tedesco" ter pri vseh odbornikih in poverjenikih društva. Odbor „Tržaškega podp. in bralnega društva" nas prosi, da objavimo udom tega društva, da so se že razposlala vabila na veliki ples. Pri mno- naj ali prinaša naj nam kolikor mogoče mnogo vestij, toda v uredništvu naj se mudi kolikor mogoče malo. III.) Kdor nam kaj piše, izraža naj se čim krajše, piše naj jasno, posebno tedaj, kadar navaja imena. Pisati mora se samo na jedni strani papirja, druga mora ostati prazna. — IV.) Naj nihče ne dohaja k nam prosit, da zamolčimo resnico ali pa da sasučemo važne stvari. — V.) Kot naročnik ali dopisnik moraš znati, da izhajajo časniki za širše občinstvo. Ne nadleguj nas zatorej z osebnostmi in malenkostmi, ki zanimajo le najože kroge, ali morebiti celo samo tebe. — VI.) Ne pozivaj nas takoj na dvoboj, ako priobčimo karkoli tebi neugodnega, ker nam je čas dragocen ; zato nam raje dokaži pismeno, da nismo imeli prav. — VII.) Preobširna poročila o gostijah, svatbah, svečanih govorih in sprevodih, ki ne zanimajo vsacega, pošlji rajše kojemu drugemu časopisu, in, Uco ti isti ponatisne tako poročilo, mi mu bodemu hvaležni. — VIII.) Ne zahtevaj od nas nikdar, da te priporočimo deželnim ali mestnim zastopnikom, ali poslancem, prima - donam, tenoristom, baritonom ali pa gledališčim ravnateljem. - - IX.) Ne obupaj v dopisu nikdar radi svojih privatnih oduošajev. Saj imamo mi dovoljno vzroka, da obupujemo zaradi vseobčega politiškega našega življenja.,— X)Vsakdo ■aj si zapomni, da smo glasilo naše stranke in da imamo na vso srečo samo jedno glavo, ki sedi na naših ramenih. —Ravnajte se torej, gospoda naročniki in dopisniki po teh „zapovedih", pa bodemo vsi zadovoljni. Ni treba še posebno naglasiti, da tu navedenih „deset zapovedij" podpišemo z „obema rokama". Ukraden in najden dinamit. Iz Pulja pišejo dne 15. t. m.: Danes je policija vršila hišno preiskavo pri delavcu Franu Klinčiću. Našli so 62 dekagramov dinamita. Ta dinamit bil je bržkone ukraden v kamenolomih v Karpanu. Klinčić imel je to nevarno snov shranjeno poleg nekoliko smodnika in užigalnih vrvic v kleti, kamor so zahajali vsi domačini, ne da bi bili znali, kakšno „hlago" ima Klinčić skrito tam. Klinčića so seveda zaprli in preiskava menda dožene, kaj je nameraval z razstreljivom. Ubogi Berolin! Po najnovejših statistiških izkazih je v Berolinu 87.000 trgovcev, med katerimi je 41.000 Židov, torej 47 trgujočih Židov na vsakih 100 tam naseljenih Židov. Izmed 100 zdravnikov je 25 Židov; tekstilna industrija ima 20$ Židov, a izmed državnimi pravd-niki je celo 75^ Židov! — Poslov (služabnikov in služabnic, kuharic, voznikov, postreščkov itd.) je v Berolinu 107.900, a med temi je komaj koji Žid ! Policijsko. Minulo noč torkljala je tolpa navdušenih „italijanskih" mladeničev po Acquedottu, prepevaje „Garibaldijevo himno". Ko sta se tem „pevcem" približala dva stražarja, razpršili so se hrabri .Garibaldinci" na vse strani. Stražarji so ujeli dva izmed njih ter ju spravili v zapor. Ista sta : 18letni trgovski pomočnik Robert P. iz Fiu- žini razposlanih vabil je mogoče, da so se urinile i micela in 181etni mehanik Albert B. iz Trsta. — pomote, ali se je morda kdo prezrl izmed častitih členov. Zato bodi opozorjeno še jedenkrat na tem zagovarjal prošnjo učiteljev in ga je podpira^ Kompare, proti prošnji sta govorila Gambini in Costantini, strastno napadsjoC učitelje po (2o.): Fabijan in Boštjan, mučenca. — Mlaj. — 7. uri zvečer. Poziv. Nadzorniki in nadzornice „Del. podp. društva" se poživljajo tem potom k seji, ki bode v nedeljo dne 19. t. in. ob 5. uri popoludne v društvenih prostoiih. F r. A n d r e j č i č, načelnik. Deset zapovedi) za naročnike in dopisnike. Milanski demokratski list „Italia del popolo* objavil ročnike nauče te zapovedi na pamet. Te zapovedi glasijo: I.) Vsakega naročnika prva dolžnst je, da plača naročnino v naprej ter da opozori na to svoje znance in prijatelje, posebno one, ki niso pristaši naše stranke, ker boiiemo skušali spreobrniti jih. II.) Vsak naročnik ali dopisnik pošilja Solnce izide ob 7. uri 43 min., zatoni ob 4. uri 39 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 4 stop., ob 2. pop. 9 stop. C. Najnovejše vesti. Poreč 17. (Izv. por. „Ed.u) Današnja seja bila je nenavadno burna. Mandić je za je te dni zanimivih „deset zapovedij za na- hteval, ila se popravi zapisnik, na kar se ni like in dopisnike", proseči j i h, n a j se oziral predsednik. Poslanec Laginja ni hotel storiti obljube na italijansko formulo, čemur so sledili burni prizori v zbornici in na galeriji. Poslanec dr. Dinko Trinajstić je govoril proti podpori učitelju Maligoju, Poslanec Vi-dulicli je interpeliral vlado radi šole na Sušku, Trinajstić radi iztirjevanja davka. Mandić je Za svojo, na veliki in zeld živahni cesti Trst-Reka stoječo hišo in gospodarska poslopja iščem najemnika) ki bi hotel vzeti v zakup tudi krčmo in ki bi imel dovoljna, sredstva in sposobnosti za ustanovitev prodajalnice z mešanim blagom in deželnimi pridelki na drobno in debelo. Pripravljen sem v prvem letu vdeleževati se tega podjetja z delom in denarjem. Radi svoječasne preselitve na Dunaj prodam tudi vse posestvo, ležeče blizu svetovno znani škocjanskih jam, proti plačilu na desetletne obroke. Aleksander Mahorčič, iUatavun pri Divači. Kranjske klobase se prodajajo v žganjariji na vogalu ulice Tor-rente in ulice S. Francesco. Krčmarjem in drugim prodajalcem daje se navadni skonto. JAKOB STKUKELJ - TRST via Caserma štev. 16 uhod piazza detla Caserma. (na*}>roti VšUM t»JainM), prodnja po neverojetnih nizkih cenah vnakovrntna angleška KOLESA (bicykle) Zastopstvo kole« „Bftlelgh* iz tovarne „Raloiph Cyclo C* L.td. Nottii'gham An^^ko" in kolen „Adlev" i« tovarne H. Kleyer Frankfurt. Kolesa „Ralei^h" in Adier bo hvotovno znana, poalcilnja rabijo bo v nemški vojski. Kolima poSilja so na de&olo in na v»e kroje brez vneh stroSkov. Sprejema He poprara vsakovrstnih no-vili in starih kolon in bivalnih strojev. V zalogi nahajajo se vnaknvrstna orodja in priprave za kolesa. | Zahtevajo n:»j eniki! | Lastnik politično društvo „Edinosti'. Izdavatelj in odgovorni urednik : Julij Mikota. — Tiskarna Dolenc v Trstu.