Poštnina plačana v gotovini	Maribor,	sreda	4»	iulija	1934	stev.	148	Leta	vin.	(xv.)
MARIBORSKI
■v*
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 Z Telefon uredništva 2440, uprave 2455	m**
Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 16, url Velja mesečno prejeman	— H HR H KM ImjgaHP
v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglaal po ceniku / Oglase ee bLJSP'
sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra" v Ljubljani / Poštni čekovni račun št. 11.409
Posledice nemških dogodkov
Konsc magiie Hitlerjeve sinteze - Važna sela vlade - Papen komisar za Posaarje - Reorganizacija napadalnih oddelkov - Prestolonaslednik v Doornu
Maribor, dne 4. Vil. 1934.
Kdor je mislil, da je Nemčija za cesarja Viljema II. 1. 1918. umrla in je cesarstvo
trenutku tistim, ki so ga hoteli zrušiti, mu je sicer ohranil oblast, a uničil je definitivno magijo sinteze. In to je velik, zelo velik nauk za vse, ne samo v Nemčiji, marveč tudi povsod drugod po svetu, nauk: da se da z magijo sinteze najbolj nasprotujočih si stremljenj pač priti na vlado, ne da se pa — vladati! S krvavimi dogodki zadnjih dni je v Nemčiji definitivno konec Hitlerjevega narodnega socializma v istem smislu in pomenu, ki smo ga poznali doslej. General B1 o m-b e r g je morda edini zaslutil to resnico, ko je po zmagi nad uporniki dejal, da se sedaj pričenja četrta država. Da, tretje je konec! Se Adolf Hitler tega zaveda? Morda se. Pot, po kateri bo moral odslej hoditi, bo morala biti bolj jasna, zato pa se bo krog tistih, ki se bodo še navduševali zanj. prav gotovo močno zožil! -r.
LONDON, 4. julija. Tukajšnji listi še vedno komentirajo dogodke v Nemčiji in pravijo, da je Hitler sicer zmagal in je gospodar položaja, toda tudi bližnja bodočnost ne bo rožnata. Boriti se bo moral dalje proti skrajni desnici, ki se z njegovim režimom noče sprijazniti. Edina pot bo zdaj zanj srednja pot.
landMa madžarskih ie-itlmlstov
ZANIMIV SHOD MADŽARSKIH LE G1TIMIST0V IN REVIZIONISTOV
V DOMBOVARJU.
definitivno zamenjala republika, se je vedno zelo motil. Revolucija ob porazu ni bila prava revolucija, bila je samo poli-tura, pod katero je ostalo silno veliko starega duha in ostali so tudi — stari akterji. Skoraj neverjetno in nerazumljivo ie, kako je mogel režim socialne demokracije, ki je po »revoluciji« predel krmilo prve republike v svoje roke, doseči tako malo v staro mašinerijo. Če Napravimo bilanco, vidimo, da ni izvedel Prav nič od vsega tistega, kar je v teoriji vedno oznanjal. Ostale so stare države, le monarhe so zamenjali predsedniki, o-stali so stari generali, ostala so veleposestva in velekapitalistična podjetja. In prav v vsem tem je bilo skrivališče in zatočišče za ostanke Nemčije Viljema II. in njene miselnosti. Socialni demokrati, in za njimi tudi vsi meščanski demokrati, so »sode smodnika« samo pokrili, namesto da bi jih bili odstranili, in sedli nanje, igrajoč se — z ognjem.
Prav nič čudnega ni zato, da je stara Viljemova Nemčija vedno bolj silila iz teh Prekritih gnezd na dan, preraščajoč »republiko«, »demokracijo« in vse, kar nosi še taka in podobna imena. V vzduhu tega »vzračanja v preteklost« je rasel tudi Adolf Hitler s svojim narodnosociali-stičnim gibanjem. Rojen in vzgojen v Avstriji, a prerojen in prevzgojen v vojni ter nato povojni Nemčiji, je u-stvarjal že po svojem temeljnem bistvu sintezo obeli Nemčij: stare Viljemove, zgrajene na prusaštvu, in nove republikanske, precepljene z marksizmom. Zato ni le naključje, da je dobilo njegovo gibanje prav tako sintetično ime: narodni socializem. »Narodni« predstavlja staro, »socialni« novo. V tem je seveda tudi vsa skrivnost njegovih prejšnjih silnih in zares občudovanja vrednih uspehov. — Ekstremna stara Nemčija je videla v Hitlerju vodnika vrnitve v staro, pred vsem tudi v monarhijo Hohenzollcrncev, ekstremna nova Nemčija ga jc pa pozdravljala kot odrešenika na poti skozi nacionalizem v boljševištvo. Tako vs.e v ^'derjevih napadalnih oddelkih družila kameradsko bivši (in po njegovem mnenju tildi bodoči) prestolonaslednik ter prev ratnlškl delavec prve republike. V sintezi naiodnega socializma sta videla oba — a vsak na docela druga-c e n način — uresničenje svojih najvišjih sanj: eden nacionalno cesarstvo, drugi nacionalni boljševizem!
I oda ta sinteza ie bila brez motenj in trenj mogoča pač samo dokler sta bila Hitler in njegovo gibanje v opoziciji, dokler sta se šele bojevala za oblast in vodstvo Nemčije. Ko je bil boj v toliko dobojevan in je bilo treba nastopiti pot realizacije, je magija sinteze počasi odpovedala. Kot resnični sintetik je hodil Adolf Hitler sam po sredini in s tem prerezal na dvoje svoje množice. Na eno je po-tisnil od selie nacionalne, to se pravi Dare cesarske, na drugo pa socialne, ”0ve, republikanske in ekstremno levi-Carske. Nezadovoljstvo je nastalo na obeh straneh. Desnici je bil Hitler kljub sredini preveč socialen, levici pa preveč reakcionaren. Najbolj pa je bila nezadovoljna stara Nemčija Viljemovega duha, ko ie spoznala, da Hitlerjevi nameni ne vodijo
nazaj v monarhijo Hohenzollerncev in s tem v stari blesk aristokracije ter uniform vojske. In spet se je nezadovoljstvo zlilo v skoraj en sam tok: stara Nemčija je pripravljala revolucijo, da prevzame oblast, nova pa je hotela to revolucijo podpreti, ne da bi se niti zavedala, kam bi jo to pripeljalo. Prav nobenega dvoma ni, da so Rohm, Schleicher, Papen, Jung in razni voditelji, ki so sedaj že med mrtvimi ali v ječi, bili nezadovoljni iz čisto drugih vzrokov, kakor navadni člani napadalnih oddelkov, ki so jim hoteli pomagati proti Hitlerju. Enako ni dvoma, da ti preprosti bojevniki tudi nišo imeli enakih namenov z navedenimi, katerih glavni cilj je bil obnoviti monarhijo in s tem staro Viljemovo Nemčijo.
Za študij nagnjenj in psihoze mas je zato Nemčija prekrasen šolski primer. Udarec, ki ga je zadal Adolf Hitler v zadnjem
BERLIN, 4. julija. Vlada je včeraj izdala poseben zakon, ki naknadno odo-bruje ukrepe, ki So bili storjeni za udu-šitev nameravanega upora. Obenem je bilo tudi sklenjeno, da se zapieni premoženje vseh, ki so bili kakorkoli zapleteni v zaroto. Izjema se napravi samo pri generalu Schleicherju: njegovo premoženje bo v priznanje zaslug za državo zaplenjeno samo polovično, ostala polovica ostane dedičem. Pogreb Schleicherja in njegove žene bo danes popoldne v Berlinu. Glede rekonstrukcije vlade je bila sprejeta Papenova ostavka in prevzame mesto podkancelarja Gbring. Proti državam, ki so segle proti Nemčiji po represalijah zaradi moratorija, bo Nemčija medla protirepreSalije. Za izvedbo tega sklepa so bili opolnomočeni resorni ministri.
BERLIN, 4. julija. Po seji vlade je odletel Hitler v Neudeck, kjer je zvečer konferira! s Hindenburgom, kateremu je referiral o zadnjih dogodkih ter se nato vrnil z letalom v Berlin. Po vrnitvi je pa sprejel Papena in razpravljal z njim dve uri, O tem razgovoru se izve. da je von Papen hote! popolnoma zapustiti politično življenje, da pa ho na Hinden-burgovo prigovarjanje še ostal v vladi kot minister brez listnice ter bo prevzel agende komisarja za Posaarje.
BERLIN, 4. julija. Doznava se, da bo Hitler v kratkem sklical državni zbor, kateremu bo poročal o zadnjih dogodkih. Med teni bo izvedena tudi temeljita reorganizacija napadalnih čet, katerih število bo zmanjšano. Štabi in štabne organizacije čet ne gredo na dopust in smejo njihovi člani tudi nositi uniforme, a s posebnim! znaki, ker bo vsak. ki tega znaka ne bo imel, aretiran In Izročen sodišču. Na pritisk generalov, zlasti pa poveljnika generala Fritscha so ustavili vse justiftkacije in včeraj ni bil nihče več ustreljen. V zaporih je baje okoli 5000 bivših članov SA in drugih upornikov. Državni minister Seldte je prepovedal tudi članom organizacije »Jeklene čelade« do nadaljnjega nositi kr0je.
PARIZ, 4. julija. V zvezi z raznimi govoricami o bivšem prestolonasledniku Viljemu se iz Amsterdama poroča, da ga ie vlada res pozvala, naj zapusti Nemčijo, kakor tudi njegove brate, a se pozivu ni uklonil. Sedaj se pa poroča iz drugega vira, da je bivši prestolonaslednik že priletel z letalom v Doprn.
BUDIMPEŠTA. 4. julija. Preteklo nedeljo je bilo v Doinbovarju, blizu jugoslovanske meje veliko zborovanje, ki so ga sklicali legitimisti. Nastopilo je več govornikov, kot prvi grof Palaviccini, ki je odgovarjal na nedavni govor predsednika vlade Gom bosa in mu očital, da je slab krmar. Nadalje se ie Palaviccini v svojem govoru toplo zavzemal za čim tesnejše sodelovanje z Avstrijo v gospodarskem in političnem pogledu. Ostro ie napadel Gombosa, ker je potoval v Ankaro, nastopil je proti diplomatskim odnosom s sovjetsko Rusijo in trdil, da je francoski zunanji minister Bar-thou s svojimi izjavami v Bukarešti in v Beogradu žalil Madžarsko. Dejal je, da Barthoujeve izjave niso merodajne, da bi bila vojna norost in bi Madžarska samo izgubila, zlasti, če bi se orientirala v pravcu Nemčije, ker nimata usoda madžarskega in nem škega naroda nič
ZAHTEVE FRANCOSKIH MARKSISTOV.
PARIZ, 4. julija. Socialisti in komunisti so sklicali veliko zborovanje pod devizo: »Boj proti fašizmu«. Na zborovanju so govorniki ostro napadali Doumerguevo vlado in odločno zahtevali, da se ukinejo vse nujne na-redbe, da se prizna osebna svoboda, ki jo ograža današnja vlada in da se izvede razorožitev ter razpust vseh krščanskih organizacij ter da sc opustijo tudi veliki nameravani zračni ma nevri nad Parizom.
NOVF GROŽNJE.
BERLIN, 4. julija- Glasilo nemške delavske fronte »Der Deutsche« prinaša članek voditelja dr. Leya, ki pi-
fitaliianš odkSanfaio
RIM, 4. julija. Z ozirom na vest, da je Italija pripravljena skleniti sredozemski pakt s Francijo, Rusijo, Turčijo, Romunijo, Jugoslavijo, Bolgarijo in morebiti tudi s Španijo, prinaša »Giornale d’ Italia« sledeči demanti: Paktomanija, ki je karakteristična za današnjo motno politično sezono v Ev ropi. daje povod za najrazličnejše vesti. Tako so priobčili tuji listi neko ver zijo, ki predvideva sklenitev sredozem skega pakta. O tem načrtu poročajo nekateri listi celo zelo podrobno. Italijanski tisk. ki je registriral vse te vesti, jim ni pripisoval nobenega pomena ter jih je beležil brez komentarja. Italija. ki je največja sredozemska država, ne ve absolutno ničesar o kakem sredozemskem paktu in tudi ne pričakuje od njega prav nobenih koristi.
Smrt Marie Curie
PARIZ. 4. julija. Danes ie umrla tu slavna učenjakinja Marie Curie-Sklodow-ska, stara 67 let. Rojena je bila 7. nov. 1. 1 67 v Varšavi in se je pozneje poročila s kemikom Curielem ter z njim skupaj odkrila radij. L. 1903. je dobila Noblovo nagrado za kemijo ter ie postala univerzitetna profesorica. L. 1911. je dobila že drugič NohloVo nagrado.
ZARO AGA STAR LE 100 LET.
CARIGRAD, 4. julija. Truplo Zaro-age so raztelesili in so zdravniki ugotovili, da je imel tri ledvice in je bil kvečjemu 100 let star.
skupnega. Naglasil
je zato, da se mora Madžarska orientirati napram zapadnim silam in Francijo prepričati, naj se ne naslanja na Malo antanto, marveč na Avstrijo in Madžarsko. Napadel je nadalje delo parlamenta in pozval predsednika vla de. naj ustvari madžarsko ustavo in pripelje kralja domov. Kot drugi govornik ie nastopil grof Szigray, ki je naglašal med drugim potrebo po reviziji mirovne pogodbe in potrebo po povratku kralja. Zahteval je, da pripravi vlada Otonu pot, ker bo le na ta način mogoče doseči revizijo mirovnih pogodb. Tretji govornik Gri-ger, je zborovalcem sporočil, da mu je kralj Oton, ko ga je obiskal, dejal, da je prepričan o tem, da se legitimisti bore za siromašen narod in da hoče postati kralj sirot. Po njegovem mišljenju se bo položaj na Madžarskem razvil tako-le:	Najprej	restavracija,
nato revizija in šele potem bo prišlo blagostanje.
še o zadnjih krvavih dogodkih v Nemčiji med drugim to-le: Če nekdo prevzame nase popolno odgovornost za usmrtitev svojih tovarišev, ima tudi moralno pravico, da to stori z vsakim, ki bi se na enak ali sličen način skuša! dvigniti proti Nemčiji. Če bi v bodoče kdorkoli poskušal kaj sličnega, ga ne bo ščitil noben naslov in tudi ne talar.
HITLERIZEM V RUSIJI.
MOSKVA, 4. iulija. »Izvestja« objavljajo članek v volških Nemcih in trde, da se je tudi med temi Nemci pojavil narodnosocialistični pokret in so imeli' pristaši narodnosocialistične stranke že svojo konferenco. Člankar apelira na oblasti, naj ta pokret z vsemi sredstvi zatro.
Dnevne vesti
Nagrade Jadranske straže
Vzpodbuda
Kakor vsako leto, tako je razpisal krajevni odbor Jadranske straže v Mariboru tudi letos več nagrad za najboljše spise mariborskih srednješolcev na teme o našem Jadranu, njegovi .zgodovini, lepoti in pomenu. Nagrade je razdelil na višjo in nižjo skupino, t. j. na dela dijakov višjih in dela dijakov nižjih razredov. Najvišjo nagrado višje skupine je dala mestna občina mariborska in je znašala 500 Din; ostale nagrade je dal odbor J. S.
Odziv dijaštva letos ni bil posebno velik, in še pri tem so se oglasili skoraj po večini le dijaki istih srednješolskih zavodov. Za nagrade višje skupine je tekmovalo 9 dijakov, nižje pa samo 4. Ocenjevalna komisija, ki so jo letos tvorili gg. dr. Vinko Ra pot ec kot predsednik odbora J. S., prot. dr. Anton D o 1 a r in u-rednik ter pisatelj Radivoj Rehar, je razdelila nagrade sledeče:
V višji skupini je dobil prvo nagrado 500 Din. Karol Vitez, dijak V. r. klasične gimnazije za spis »Ali so bili Benečani vedno gospodarji našega morja in ali je vsa stara kultura njihovo delo?« Drugo nagrado 300 Din je prejel Jvan Cestnik, dijak VIII. r. klasične gimnazije za spis »Turistični in zdravstveni pomen Jadrana«; tretjo 200 Din Vladimir Sattler, dijak VIT. r. klasične gimnazije za »Referat o knjigi naše morje«; četrto 300 Din Silvo Dornik, dijak V. r. klasične gimnazije za spis »Dubrovnik, naše
Ciril Metodov kres bo gorel drevi na Stolnem hribu in na Piramidi; mogoče tudi na Meljskem hribu. — Pri kresu na Stolnem hribu se točno ob 21. uri zbero pevci »Lune« in bodo v počastitev slovanskih blagovestnikov zapeli več moških zborov. Gospa Loliertova pa, ki da kuriti kres in ima ta čas vinotoč, bo poskrbela, da se razvije na hribu veselo razpoloženje. Cirilmetodarji iz Maribora in okolice, udeležite se kresovanja na Stolnem hribu!
Mariborski teden razpisuje oddajo sledečih šotorov na svojem veseličnem pro štoru: 2 gostilniška šotora in 1 kavarniški. Pogoji so na vpogled pri Združenju gostilniških podjetij za mesto Maribor, Vetrinjska ll/I. Nadalje 1 šotor za prodajo delikatesnih izdelkov, pogoji so na vpogled v pisarni Mariborskega tedna, Aleksandrova c. 35. Pismene ponudbe se imajo oddati v zapečateni kuverti do naj-kesneje 12. julija 1934 v pisarni Mariborskega tedna, Aleksandrova c. 35 (Put-nik).
Promenadni koncert. Jutri, na državni praznik sv. Cirila in Metoda, bo priredila mariborska mestna godba ob 20.30 v mestnem parku prvi promenadni koncert z naslednjim sporedom:	Fučikova
koračnica -Vedno naprej«, Straussov valček »Kjer citrone cveto«. Rossinijevo overturo k operi »Viljem Tell«, Parmov intermezzo iz opere »Xenija«, Leopoldovo fantazijo »Jugoslovenski biseri«, Leharjčvo pesem iz operete »Zemlja sme hljaja <' in Blankenburgovo koračnico Zvesto tovarištvo«. Pri koncertu sodeluje 34 godbenikov pod vodstvom dirigenta g.. Ivana Koudelke.
Smrtna kosa. V tukajšnji splošni bolnišnici . je umrl v starosti 47 let bivši čevljarski mojster in hišni •posestnik Anton Ertl. Pokojnik je svoječasno z atentatom na Batine šipe na Aleksandrovi cesti zbudil precejšnjo pozornost.
Javni železničarski sliod, sklicujejo mariborske podružnice »Ujediujenega sa-veza železničarjev Jugoslavije« za petek, dne 6. julija ob 18. uri v verando pivovarne »Union«, s sledečim dnevnim redom: 1. Novi pravilnik o voznih ugodnostih za železničarje. 2. Slučajnosti (delavska razlika, režijski premog za vdove, upokojitve itd.) Železničarji in vaše žene, pridite vsi!
Zavrnjena prošnja. Prošnjo Strani-lit sena in Rozmana za koncesijo gostilne na Glavnem trgu je banska uprava v [imbljani. končnavelja-vno* zavrnila.
naši srednješolski mladini
Atene«; peto 150 Din Štefan Šo b a, dijak VIII. r. klasične gimnazije za nalogo »Ne-retljani, Zahumljani in Trebinjani«; šesto 150 Din Štefan Nabergoj, dijak V. r. realne gimnazije za spis »Literarna črtica«; sedmo 100 Din Franc Bu tolen, dijak VIII. r. klasične gimnazije za »Predavanje«; osmo 100 Din Franc Za gradiš ni k, dijak VII. r. klasične gimnazije za spis »Dubrovnik, naše Atene«; deveto pa Stanko Kociper, dijak V. letnika ■učiteljišča za spis »Neretljani, Zahumljani in Trebinjani«.
V nižji skupini je pa dobil prvo nagrado 100 Din Ladislav Kovačič, dijak IV. r. klasične gimnazije za nalogo »Kaj prideluje in od česa živi naše primorje?«; drugo nagrado 75 Din Maks Planinc, dijak IV. r. klasične gimnazije za nalogo »Zakaj sem član Jadranske straže?«; tretjo 75 Din je prejela Marija S k r i b e j c-v a. učenka meščanske šole šolskih sester za nalogo »Planine in morje za naše zdravje«; četrto 50 Din pa Marica Starci č e v a. ‘učenka iste šole za nalogo »Naše luke in kopališča na Jadranu«.
Na svoji zadnji seji je pa odbor J. S. sklenil razpisati letos v jesen: še posebne nagrade za dela, ki se uporabijo pri akademiji J. S. Nagrajene bodo: najboljša pesem o morju; dve dramski deli, eno resno in drugo veselo; dve skladbi, ena instrumentalna in ena vokalna. Skupna vsota nagrad bo znašala 500 Din.
Mestno kopališče bo zaradi popravil od 9. julija do 1. avgusta zaprto. Jutri na praznik sv. Cirila in Metoda bo odprto od 8. do 12. ure.
obrtniška veselica
Ne hodite skrivaj čez mejo! Kljub temu, da je banska uprava že pred kratkim z vso resnobo svarila obmejno prebivalstvo. naj ne hodi skrivaj čez državno mejo, se vendar še vedno ponavljajo vsega obžalovanja vredni primeri, da so na necarinskih in skrivnih poteh ustrelili obmejne straže tega al: onega, ker se ni pokoraval pozivu straž. Državna meia mora biti iz razumljivih razlogov strogo zastra žena. Obmejne straže so po predpisih primorane streljati za onim, ki sc ponovnemu pozivu »Stoji« ne pokori. Mnogo je med ustreljenimi žrtvami tihotapske strasti celo takih, ki jim sicer ni sile za preživljanje. Nesrečne skušnje pa, kakor je videti, še niso izučile obmejnega prebivalstva. Zato banska uprava ponovno z vso resnostjo svari obmejno prebivalstvo, nai se tudi samo med seboj opominja in poučuje, da je prekoračenje državne meje po, skrivnih notih strogo prepovedano in zvezano z življenjsko nevarnostjo. Obmejno prebivalstvo mora samo izprevi-deti, da je strogo zastraženje državne meje v interesu vseh državljanov. Zato država ne sme in ne more odstopiti od svoje pravice in dolžnosti, da z vsemi razpoložljivimi sredstvi varuje državno mejo.
Življenje in umiranje Maribora v juniju. V juniju je zagledalo v Mariboru luč sveta 89 otrok, smrt je pokosila 52 oseb, pred oltar pa je stopilo 32 parov. V stolnem župnišču so zabeležili 58 rojstev, in sicer je bilo rojenih 25 dečkov in 33 deklic, nadalje 5 smrtnih primerov, 1 moškega in 4 ženske in I poroko; v frančiškanskem župnišču so zabeležili 8 rojstev, od teh 3 dečke in 5 deklic, 6 smrtnih primerov, od teh 2 moška in 4 ženske, poročilo pa se je 17 parov; v magdalen-skem župnišču so zabeležili 24 rojstev, od teh 16 dečkov in 6 deklic, 40 smrtnih primerov, od teh 25 moških in 15 žensk ter 14 porok; v evangeljskem župnišču imajo zabeleženo l rojstvo, v pravoslavnem pa I smrten primer.
Zagonetna smrt dijaka, v Zlatarju je bil izvršen včeraj zjutraj zagoneten zločin. V stanovanju trgovca Kralja so našli njegovega 16-letne ga sina Vladimirja mrtvega. Mladenič je imel prestreljeno glavo in je bila vsaka pomoč zaman. Ker trde njegovi starši, da je samomor popolnoma izključen, je smrt mladeniča tembolj, zagonetna..
Radost na ztaku m soSmcu uam dale
Pred solnčenietn morate .svoje telo drgnili z Nivea kremo ali Nivea oljem. S tem
zmanjšate nevarnost solnčarice a dobite obenem prekrasno bronasto barvo kože.
NIVEA mu zcafai m $o£mu!
Eleganten pisemski papir v mapah: Zlata Brišnik, Slovenska ulica <1.
Autokarski izlet »Putnika« na (jiross-glockner. Putnik priredi z novim udobnim avtokarom 8., 9. in 10. julija (nedelja, ponedeljek, torek) izlet na Veliki Klek (Grossglockner), in sicer: 1. dan: Maribor - Dravograd Celovec - Vrbsko jezero - Spittal a/Drau - Oberdrauburg - Dol-sach - lselsberg (prenočevanje). 2. dan: Iselsberg - Heiligenbhit - Glocknerhaus -Ileiligenbiut - Winklern - Ober Vellach -Spittal. 3. dan: S.pittal - Seeboden - Mill-stadt - Osojska jezero - Beljak - Blaško jezero - Sv. Peter - Borovlje - Galicija - Jeriše - Žitara vas - Do-brla ves - Klopinjsko jezero - Pliberk - Prevalje - Guštanj - Dravograd -Maribor. Vozna cena vštevši avstrijski vizum in mitnino na Grossglockner .350 Din za osebo. Čimprejšnje prijave pri »Putnikn . Maribor. Aleksandrova cesta .35. tel. int. 21-22.
Pri boleznih želodca, črevesja in presnavljanja privede uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice prebavne organe do rednega delovanja in tako olajša tok hranilnim snovem, ki preidejo v kri.
Vseslovanski kongres medicincev. Včeraj je bil otvorjen v Beogradu V. vseslovanski kongres medicincev. Iz Češkoslovaške in Poljske je prispelo na kongres 150 delegatov. Češke in poljske študente je pozdravil predsednik Združenja jugoslovanskih medicincev Momčilo Katanič, za njim je pa spregovoril na svečani o-tvoritvi kongresa rektor beograjske trni-
za
onemoiie obrtnike
verze Gjaja, ki jc pozdravil študente slušatelje medicine slovanskih držav.
Obup nad življenjem. Na vse zgodaj jc danes pretresla Ptujčane vest o tragični smrti ,37-letnega sodnijskega uradnika Franca čreslovnika. ki je bil uslužben pri kazenskem oddelku ptujskega okrajnega sodišča. Ob 5. uri zjutraj so ga našli z razbito glavo pod železniškim viaduktom pri mestnem parku. Iz prva niso mogli-ugotoviti, kateri vlak ga je povozil. šele ko so dobili iz Maribora, kjer so preiskali stroje, obvestilo, so ugotovili, da ga je povozil tovorni vlak, ki pelje po navadi okrog druge ure mimo Ptuja. Ker jc bil zadnje čase silno potrt in je tudi nekaterim svojini prijateljem pripovedoval. da bo napravil sam konec trp-lonju. so takoj vedeli, da je šel prostovoljno v smrt. Tudi je zapustil pismo, naslovljeno na svojega Šefa, v katerem poroča, da so ga skrajno neugodne družinske razmere in pa velika socialna beda pognale v smrt. Tudi je bil zadnje čase večkrat popolnoma zmeden in je storil strašno dejanje prav gotovo v hipni drševin zmedenosti. Pokopali ga bodo v petek ob !7. uri na mestnem pokopališču v Ptuju.
Radio IJubljara, Spored za četrtek 5. trn.: Ob 12.15: »Slovenec. Srb. Hrvat za vedno brat iu brat« reproducirani koncert vojaških godb): 12.45: poročila: 13: čas. pesmi iz naših krajev (reproducirani vokalni koncert); 18: »Kresovanje v gorenjskih planinah« (Josip Vandot); 18.30: ra-dio-orkester; 19: plošče po željah; 19.30: radio-orkester; 20: prenos iz Beograda; 22: čas, poročila, lahka glasba.
Grajski kino. Do vključno petka krasen velefilm .-Sveta prcšestnica« z Greto Mosheimovo, Camillo llornovo in Oskarjem llomolko v glavnih vlogah. Od sobote dalje sijajna muzikalna veseloigra Bil nekoč .je mttzikiis«. Glavne vloge imajo iSzdke Szakall, Viktor dc Koma, Ralph Artur Roberts, Ernest Vercbes in Trude Berlinger.
Kino Union. Danes zadnji dan Misterij d/imgle-'. Od jutri četrtka dalje'dražestna veseloigra Ljubavne pripovedke* z Vi-liem Fritschem in- Ros# Ba.r-sonyje.vo.-
Pri želodčnih težkočah, zgagi, zmanjšanem občutku za tek, zapeki, pritisku na jetra, tesnobi, tresenju udov, zaspanosti povzroči kozarec »Franz Josefove« gren» čice takojšnje poživljenje zastale prebave. Zdravniška sporočila iz tropičnih dežel slavijo »Franz Josefovo« vodo kot važen pripomoček proti griži, kakor tudi proti želodčnim obolenjem, ki nastopajo v zvezi z mrzlico. — »Franz Josefova« grenčica se dob: v vseh lekarnah, drogerijah in .špecerijskih trgovinah.
Vidovdanska proslava v Krčevini seje
na tukajšnji osnovni šoli izvršila prav slovesno, kakor vsako leto. Po službi božji so se šolski otroci in učiteljski zbor razdelili v nižjo in višjo skupino, katerih vsaka je imela na sporedu govor, petje, deklamacije, rajalne nastope v okusnih kostumih ter igro »Naš Vidovdan«. Proslavo je obiskalo zastopstvo občinske u-prave Košaki in kraj. šol. odbora Krčevina s predsednikom g. Iv. Janžekovičem na čehi. odzvalo pa se je vabilu učiteljstva tudi večje število staršev šolskih o-trok. V govoru se je prisotnim primerno objasnil pomen Vidovega dtie.va kakor tudi našega, s pomočjo junaških bratov Srbov izvojevailega osvobojenja, spomnili pa smo se tudi v tujem jarmu zdihujočih naših bratov in sestra v Korotanu iu v Italiji. Deklamacije in petje raznih jugoslovanskih budnic so otroci izvedli precizno in živahno, upoštevajoč pravilno modulacijo, dinamiko in mimiko. Prav posebno so ugajali rajalni nastopi iu dra-matski nastop odbranih učencev VI. razreda v igrokazu »Naš Vidovdan«. Zaključila se je proslava v obeh skupinah s petjem naše narodne himne »Bože pravde«. Oba lokala sta bila dostojno okra-, šena. šolska mladina je prekvašena z nacionalnim in državnim čustvom. Ginljiva
na nronoru
Sokoli.
je bila poslovitev učencev in učenk od zaslužnih, na šoli dolga leta zelo uspešno službujočih učiteljic ge. Anke Mešičkove in ge. Viktorije LichtenvvaMnerjeve, ki nameravata s prih. šolskim letom v. pokoj. Po iskreno izrečeni zahvali sta prejeli vsaka v viden znak vdanosti otrok krasen šopek. Odgovorila jc otrokom ga. Mešičkova, opominjajoč jih, naj ostanejo vse življenje dobri, marljivi in. pošteni-Če se tovarišici res ne vrneta v jesen na službo, je še izrekel obema zalivalo za vneto in požrtvovalno delo tudi šolski u-pravitelj.
Občinski odbor R. K. v Krčevini»Koša-
kili priredi 15. julija ob 15. uri v ■ gostilni Glavič v Košakih ljudsko veselico z godbo, petjem -Lune . kegljanjem •n streljanjem za lepe dobitke ter razno drugo zabavo. Čisti dohodek je namenjen za obleko in obuvalo uboge šolske dece.
Na Dravskem polju je zopet gorelo. V noči na pretekli lorek je izbruhnil požar pri posestnici Mariji Klasinčevi v Straž-gonjcih. Ogenj se je razširil tudi na sosedne objekte posestnika Franca Berani-ča in Josipa Baumana. Na pomoč so prihitele gasilske čete iz Šikol, Cirkovec, Mihovec in Dragonje vasi, ki so z zurumenimi močmi rešile stanovanjske hiše o-menjenih treh posestnikov, dočim ie o-genj vse gospodarske objekte uničil do tal. Škoda, ki je le deloma krita z zavarovalnino, je precejšnja. Ogenj je zanetil požigalec, ki ga varnostne oblasti z n&J-večjo vestnostjo zasledujejo.
Lovska sreča. V lovskem revirju g. Škrablaka na Kapli je ustrelil gostilničar g. Anton Beranič iz Maribora šestero-rogatega srnjaka.
Vremensko poročilo mariborske m^e* urološke postaje. Davi ob 7. je kazal toplomer 15.6 stopinj C nad ničlo, minimalna temperatura ie znašala 14.3 stopinj _ nad ničlo; barometer je kazal pri stopinjah C 730, reduciran na ,,IC 111 736.8; relativna vlaga 75. Vreme .se vetrovno ir? oblačno.-
V Mari H'o' r ti, 'tfrte 4' Vfl. 19*54.
MarlborsS! »Več er ni K« Julra
isshbi
stran 3.
Pij XI. In drugorodci
(Dalje.)
(Poglavje iz boja naše manjšine v cerkvi in molitvi v luči -
Nemški in slovanski katoliki so torej zaman čakali, da bi se Pij XI. oglasil in obsodil, kar se je dogajalo po cerkvah Južne Tirolske in Julijske Benečije. Prav za. prav, da govorimo resnico, v marcu 1928 je papež, v razgovoru s kardinalom Pifflom, dunajskim nadškofom, vendarle čutil potrebo, da izda svoje mnenje:
Papež ie tedaj, sklicujoč se na Poadiž-je, izjavil, da ga bolestno vznemirja očitek, ki mu ga stavijo nemški in avstrijski katoličani, da ni interveniral v korist verskega pouka v materinskem jeziku. Dodal je, da je storil, kar je pač mogel storiti: kajti on je oče, ki skrbi za vse svoje sinove, predvsem pa za tiste, ki trpe. »Toda recite Vašim katoličanom, da Mi nismo svobodni in da so odnošaji med cerkvijo in državo v Italiji še vedno isti kot so bili 20. septembra 1870. 1’udi v bodoče bomo storili vse, kar bo v naši moči in bomo molili. Toda obstoji bojazen, da ne bodo naši novi napori samo še poslabšali položaja, namesto, da bi ga zboljšali.«*
* Kommunikat Amtliche Nachrichtenstelle, obiavljen v katoliških listih 24. marca 1928, ki sa je pa list >,Osservatore Romano« popolnoma prezrl.
Primorja za pravice našega jezika r>
— italijanskem komentarja)
Tudi Pij IX., Leon XIII., Pij X.. in Benedikt XV. so po 20. septembru 1870. molili, ker so sc stvari slabo razvijale; vendar pa se niso omejili samo na molitev: so tudi protestirali, ne da bi se pri tem vprašali, da-li s tem poslabšajo položaj ali ne. V marcu 1928 se je papež Pij XI., ko je govoril s kardinalom Pifflom, že nad poldrugo leto pogajal z Mussolinijem, da postavi na novo podlago odnošaje med cerkvijo in državo v Italiji. Zavestno je torej govoril neresnico, ko je zatrjeval, da so »odnošaji med cerkvijo in državo v Italiji povsem enaki kot 21. septembra 1870«. V pogajanjih, ki so dovedla do sporazuma v februarju 1929, je Pij XI. v resnici storil za dru-gorodce »vse, kar je bilo v njegovi moči«: zahteval je, naj se »verski pouk v osnovnih razredih v novih pokrajinah vrši v materinskem jeziku«; to je bila teza. Mussolini je to zahtevo odbil.
Pij XI. se je vdal in se zatekel k molitvi: to je bila antiteza. V onih pogajanjih je imel tudi Mussolini svojo zahtevo:	znanje	italijanščine	mora	postati
obligatorično, to je, obvezno za vse škofe in duhovnike. Tej Mussolinijevi tezi pa Njegova Svetost ni postavila nasproti nikake antiteze: sprejela je kratkoma-lo Mussolinijevo tezo v členu 23. kon-
kordata: pozabila pa je zahtevati, naj bi v drugorodnih conah bilo potrebno-tudi znanje lokalnega jezika.
Zaradi avtoritete, ki jo nemški katoličani uživajo v Vatikanu, se je Pij XI. držal rajše rezervirano v vprašanjih, ki sp nastajala v Poadižju med nemško duhovščino. laičnimi oblastmi in fašisti. Tam prepušča svobodno pot fašistom, čeprav jih aktivno ne podpira: uporablja pač po svoji vesti metodo molitve.
Toda slovenski in hrvatski katoličani ne uživajo pri rimski kuriji iste avtoritete kot Nemci. Zato v Julijski Benečiji Pij XI. aktivno favorizira raznarodovalno fašistično politiko.
V konkordatu z dne 11. februarja 1929 je Pij XI. dosegel za Katoliško akcijo v Italiji pravico obstoja, da sme imeti svoja zborovanja, da sme objavljati svoje vestnike, da sme vršiti svojo versko propagando: in na te pravice Katoliške akcije je papež skrajno ljubosumen, tako v Italiji, kakor v drugih državah.
Konkordat ne razlikuje med italijanskimi in drugorodnimi katoličani:	drugo-
rodccm sicer ni izrecno priznana pravica, da smejo imeti lastno zadevno organizacijo. pa jim tega izrecno tudi ne brani. Škofje Julijske Benečije so, oči vidno po direktivah iz Vatikana, povabili Slovane, da se pomešajo z Italijani v italijanski Katoliški akciji. Slovani pa so se temu uprli, sklicujoč se na pravico last-
lajša n | e
pri vsakodnevnem d 1 O nudi -
čokolada
PROIZVOD: ..UNION', ZAuREB
ne, samostojne organizacije, kakor io Imajo vsi katoliški narodi na svetu. Še tisti med njimi, ki za hip niso vedeli, kako naj se v tem pogledu zadržijo, so se oprijeli odklonilne taktike, ko je italijanska Katoliška akcija pri volitvah meseca maja 1929 pozvala svoje privržence, naj glasujejo za Mussolinijevo listo. Pij XI. si ni upal vsiliti Slovanom svoje volje in je dopustil, da so ostali brez tiste organizacije, ki je, po njegovem lastnem mnenju nujno potrebna v vseh drugih državah sveta. Slovani pod fašističnim gospodstvom so edini katoliški narod na svetu, ki mu ni dovoljeno imeti nikakega verskega glasila, nit; skromnega vestnika v svojem jeziku: Pij XI. tudi v tern pogledu nič ne ugovarja: on moli.
(Se bo nadaljevalo.)
teominiaife sa KM®
Eno uro pri grafologu Karmahu
življajem človekovim. Grafolog ugotovi iz rokopisa vse solnčne in senčne strani človekovega značaja in so njegovi nasveti
"*V
K
Praktični pomen grafologije - Pisava posameznika razodeva značaj in sposobnosti - Karmahove analize
Ko je tokrat prispel v Maribor slovenski grafolog Karmah, ga je drugi dan po njegovem prihodu obiskal v hotelu pri »Zamorcu« tudi vaš poročevalec. S prikrito radovednostjo se je podal k njemu, da mu razkrije zanimivosti grafologije in morebiti nekatere skrivnosti iz pestrega življenja grafologov, ki bodo nedvomno zanimale tudi črtatelje vašega lista. Že na stopnicah v hotelu je srečal znanca, vidno vznemirjenega, ki je bil pravkar nri Karmahu.
^ tedni hotelski sobici je sedel Kar-Hi.di za nvjzo, pre(j njim so ležali razgrnjeni raznj rokopis:, na njih pa veliko povečevalno steklo. Po nad vse ljubeznivem sprejemu sta se 'zapletla grafolog in poročevalec v živahen razgovor. Daljša so bila poročevalčeva vprašanja, krajši pa so bili grafologovi odgovori. Grafologa je že precej stara veda, jfc nadaljeval grafolog, č«Prav so jo praktično z znanstvenega stališča pričeli uporabljati šele pred nekaj desetletji, ko se je prvi resnejše pričel z njo baviti Lombroso. Grafologu je strokovna knjiga slab rripomo-ček in je vsa znanost zapopadena v pri-rodnem talentu vsakega pravega grr>;->. loga. Izvzeti so seveda hiromanti, ki i ie grafologi ja le maska in ki včasih z jIo kvarijo ugled grafološke vede.
Deli se pa grafološka veda na več pa-n°2, na medicinsko, kriminalno, eksperimentalno, špijonažno grafologijo itd. Med grafolog: je Karmah omenil dr. Klagesa, ki se jc zanimal pred vsem za medicinsko grafologijo in dosegel prav lepe uspehe, nadalje pariškega ?ra-«> oga Scherniana, ki se bav: s kriminal-**> srafotouo te?jega kalibra in jc danes zaposlen pri ^ vocis-tvu pariške policije.
Njegovi odlični sposobnosti so zaupali tudi preiskavo raznih rokopisov v znani aten St a viškega, ki jc zbudi,a OKrf>mno
zanimanje po vsem svetu in v kateri ,ic Prav Soherman razsvetlil marsikatere temne momente. Grafolog dr. Bulver pa se bavi bolj s špijonažno grafologijo in •se pri njem spopolnjujeta znanstvena in eksperimentalna grafologija. Oa ni grafo-logiia zgolj liumbug. nam dokazuje že dei stvo, da jo danes praktično uporabljajo tudi najvišja državna oblastva in sodišča zlasti v primerih, ki jih še tako spretno Policijsko oko ne more razjasniti Mnogi °dlični in vodilni državniki so polagali
nogo paznic na grafološke ocene in upoštevali dane jim nasvete.
Grafolog ne oceni na podlagi rokopisa le značaja posameznika, marveč more enako z veliko točnostjo ugotoviti njegovo nagnjenost do bolezni, sposobnost za zakon, naklonjenost do kateregakoli Poklica in vse drugo, kar je v zvezi z vsakdanjim življenjem in duševnim do*
čestoikrat dragoceni, ter so rešili že marsikaterega posameznika zla in nesreče. Dobra grafologova ocena je človekov načrt, po katerem se more ravnati. Pričela pa se je zadnje čase grafologija uveljavljati tudi kot zelo koristno sredstvo pred zakonom. Svarilni nasveti dobrega grafologa so rešili že premnoge zaročence m zaročenke pred nesrečo v zakonskem življenj1!!: Na podlagi rokopisov točno u-20 tov i grafolog, če sta duši, ki nameravata skupno na življenjsko pot, sorodni ali ne.
Ime slovenskega grafologa Karm..ha, Ki jc po rodu iz Žalca in se je že v mladih letih piičel resno zanimati za grafologijo, ki jo je pozneje študiral tudi v drugih državah, je med imeni popularnih grafologov, ki so znani širom sveta. Bogata je njegova praksa in ga ni skoro večjega mesta v naši državi, kjer ne bi Karmaha visoko cenili. Številni pa so primeri, v katerih si je Karmah dal sam najlepše spri oevalo. Ko jc bil pred dvema letoma v Mariboru, ga je obiskala neka dama z rokopisom svojega zaročenca. Resno ji je odsvetoval zakon, toda njena srčna čustva so bila močnejša kot njegov svarilni opomin. Ko pa je prišel čez leto ponovno v Maribor, ga jc dama obiskala že kot — ločena žena. Nedavno je bil v Beogradu povabljen na neki banket. Ko so mu pre-dočili nekaj vrstic rokopisa, je takoj ugotovil zakonsko nezvestobo. Ker je bila na banketu žena dotičnega gospoda, jc takoj najela taksi in se odpeljala domov, kjer je našla moža v objemu prijateljice. Neki znani lesni trgovec iz Dravske doline sc je lani oglasil pri Karmahu in mu predložil dopisnico človeka, s katerim jc nameraval stopili v poslovne zveze. Pri analizi je ugotovil, da jc človek slabega značaja in da je sposoben za vsako hudobijo. Trgovec ni upošteval grafologove occ-
ne. Po preteku nekaj mesecev ga je doti-čnik ogoljufal za večjo vsoto denarja. Ko mu je v Zemunu neka mlajša dama izročila rokopis, je že na prvi pogled razbral iz njega, da je obupala nad življenjem in da namerava v smrt. Pomagati ji je skušal z raznimi nasveti, toda zaman. Dama se je v teku enega meseca obesila. Vsej javnosti pa je znano, kako je Karmah razkrinkal grbavca v Ljubljani, kako je pogodil karakter zločinca Andreja Malija, kako je pripomogel policiji, da je dobila v svoje roke zloglasnega vlomilca Ko-delijo i., t. d.
Mogel bi navesti še marsikaj, toda zaradi pomanjkanja prostora je potrebno le še ugotoviti, da naj ljudje ne smatrSjo grafologije za nekaj površnega ali koristo lovskega, marveč naj tej vedi popolnoma zaupajo, kakor ji zaupajo sodišča in marsikateri drugi.
Sokolstvo
Sokolsko društvo Tezno priredi v nedeljo 8. julija popoldne na lastnem telovadišču pri šoli svoj letni nastop. Tiho dela to mlado društvo, a uspehe dela je že večkrat pokazalo. Na vseh obveznih zletih in tekmah je v lepem števila in več ali manj uspešno1 sodelovalo. Čas zletov in nastopov je minil in lahko zopet vsak žrtvuje še en popoldan Sokolu. V kraju samem so se pojavili v zadnjem času stari sovražniki narodnega dela in Sokolstva posebej, ki odvračajo mladino od Sokola, zato je vsakega narodno in sokolsko čutečega Mariborčana in okoličana dolžnost, da društvo jioditre s svojim obiskom. Ni jih mnogo, a nekaj jih je in tem dajmo z obilnim obiskom vzpodbudo. — Sodelovalo bo tudi vojaštvo in vojaška godba. — Na svidenje na Teznem.
Mali oglasi
Razno
ŠIVALNE STROJE.
kolesa in otroške vozičke proda po ugodnih cenah Alojz Ussar, Trubarjeva ul- 9-1. 2540
BOLJŠEGA DELAVCA
sprejmem na stanovanje iu hrano. Frankopanov« ul. J 5, dvorišče, levo.	27.J1
KANARČEK
je ušel pred tednom 'i. Morebitnega najditelja naprošamo, da javi na naslov Vrba-nova 69, pritličje.	2737
Prodam
DIVJAKOV ŠPORTNI ©TROSKI VOZIČEK
naprodaj. Vprašali Koroška c. 4S/I, levo.	2728
HIŠICO
7. vrtom, cena 9000 Din. Vprašati dopoldne .lože-Vošnjakova ul. 21/(1.	2726
glasovir
dobro ohranjen, poceni na prodaj. Smetanova ul. 20. 2714
IZ GRAJSKE KLETI.
Prišlo je novo. izborno dalmatinsko črno vino. Prodaja se liter po 10 dinarjev. Cez ulico popust.	270f)
Stanovanje
MANSARDNO STANOVANJE
dve sobi iu kuhinja, s pritiklinami, takoj oddam. Betnav-ska cesta 39.	2735
SOBO
s štedilnikom v novi hiši bd-■iam. Vodnikova ul. 11. pri Kovini«. Tezno.	2729
Kupim
LAHEK. ENOVPREŽNI VOZ
z gumijastimi kolesi kupim. Pismene ponudbe pod »Takojšnji plačnik« na tiprav-ništvo.	2718
Posest
HIŠE PRI MARIBORU
od 20.000 Din dalje. Posest-vice. 3 oralov, z štirisobno hišo, bližaj Krče v;-c, 135.(30 Din. Vile, gostilne, prodaja Posredovalnica, Maribor, Slovenska ul. 20.	2730
lokal
LEP LOKAL'
na ulico, dvoriščni prostor, za delavnico ali skladišče in stanovanjc oddam v najem. Slovenska ul. 26/1.	2733
Oglašujte !
Aleksandrovo
OTOK KRK NAJLEPŠE KOPALIŠČE GORNJEGA
JADRANA
HOTEL VILA LUCIJA
TIK OB MORJU — PENSION DIN 55*- DO DIN 65--. PRVOVRSTNA POSTREŽBA — ZAHTEVAJTE PROSPEKTE - UGODNE PAVŠALNE CENE - NOVA UPRAVA BORIS M. PLESNIČAR
Sobo odda
ODDAM
opremljeno sobip ob Tomšičevem drevoredu. Slomškova ul. 3/11.______________2724
Vino
od 5 litrov naprej, burgundec in rizling po Din S’- in 7"- liter.
Istafcam dobite tudi vinski kis.
Vinogradništvo Ipavi.
Psihografolog Karmah v Mariboru.
Obisk* sprejem« v hotelu ..ZAMORC-. Ostane v Mariboru do 10, jutlj*.
Na dopis« odgovarja!
Svoj dopust boste najbolje izko-listili z zdravimi nogami.
Obiščite naš oddelek za negovanje nog, kjer Vam bomo brez bolečin odstranili kurja očesa in strokovnjaško masirali noge.
Naša izoira nogavic bo zadovoljila Vaš okus. Moške nogavice, flor za
Din..............7'-	in 10'-
ženske nogavice, svilene, za Din ..... . 19'-, 29
Kadar greste v kopališč-:, in na počitnice potrebujete udobno obutev, Brez zračnih in I a h K i It čevljev nimate p jleti pravsqa zadovoljstva. Pri nas dobite poletne čevlje, ki bodo zadovoljili Vaš okus in Vaš žep
% Š &"t i
Izdaja konzorcij. »Jut^a« v Ljubljani; predstavnik Izdajatelja In urednik: RA D1V0J REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru.
napravite največje veselje če jim kupite naše udobne in trpežne SPORTKE". Kratke nogavice, bele ali barvaste, za otroke Din 5'— in 7'—, za ženske Din 10-