Tine Orel: V AVSTRIJSKIH GORAH Letošnjo spomlad so naši alpinisti zaživeli ob misli, da se jim bodo končno vendarle odprle meje; da bodo šli kakor drugi člani in pred­ stavniki naše najvišje športne organizacije zastopat naš a1pinizem v sooedne alpske države; da se tam nekaj nauče, spoznajo tuj alpski teren in da preizkusijo znanje, ki so si ga pridobili v domačem gorskem svetu. Mladi rod alpinistov, ki je zrasel v vsakem pogledu v čisto drugačnih, za tehnično usposobljenost najugodnejših razmerah v kratkih štirih letih, je še prav posebno hrepenel po potrditvi svojih letnih in zimskih uspehov v tujih stenah in na tujih turah, ki svoj svetovni sloves črpajo iz starejše in bogatejše zgodovine alpinizma, kakor pa je naš. Srednji rod, ki še pomni iz sv,oje rane mladosti gorniško delo naših alpinističnih pionirjev p-o prvi svetovni vojni, pa je še bolj čutil ves čas po osvoboditvi grobo napako naše športne politike, ker nismo pošiljali alpinističnih odprav v inozemske gore. Naš alpinizem namreč ni rastel samo ob nemškem in italijanskem zgledu, marveč tudi v tekmi z njim. Šlo je vendar zato, ali bo slovenski gornik s svojim znanjem in pogumom mogel osvojiti svoj lastni gorski svet, ali pa bo prepui.ščal najlepše, najmikavnejše in najtehtnejše ,smeri tujcem. Ti so - s prav redkimi izjemami - s svojimi prvenstvenimi turami potrjevali državno, če že ne nacionalno pripadnost naših gora Nemcem. Naši začetniki so to bridko občutili in ta bridkost, Dl' samo pohlep po zgolj šp,ortnem uspehu, je gnala dr. Tumo, Juga, Č:opa, Debelakovo in druge v stene naših Alp. Prišlo je torej že v klasični dobi do mednarodnega uveljavljanja našega alpinizma in tisto skušnjo so naši gorniki dobro prebili. Šele ko so na yi z alpini.stičnimi dejanji po­ kazali enakovrednost tujcem, so ti, čeprav zelo redko, začeli prihajati k r:am v duhu nekega posebnega internacionalizma, ki ga - precej medlo - goji evropski alpinizem že izza srede 19. stoletja. Redki. so prihajali, največ pa jih je ostalo doma, ker niso bili več potrebni, ker bi z njihovega šovinističnega stališča biLo vsako početje v naših gorah nesmiselno. Srednji rod je, pravim, živel iz tega občutka o mednarodnem prizorišču naših zares slavnih alpinističnih začetkov in je zato tembolj pogrešal stlkov z inozemskim alpinizmom. V tej želji za mednarodno afirmacijo ni bilo nič malomeščanske radovednosti ali domišljavosti, čeprav je naravna želja po popotovanju, po sistematičnem spoznavanju zemlje gotovo ena najmočnejših duševnih komponent slehernega alpinista. Saj je naš alpinizem še zelo mlad in že zato je prav, da se preizkuša. Kje je še čas, da bi mislili na samozadovoljno ograjenost! Mi smo daleč od tega, da bi se imeli za vseznalce. Pred nami je še veliko učenja in dela. da bomo v zboru evropskih narodov tudi na alpini,stičnem področju dali od sebe polne harmonične akorde - v civilnem in vojaškem alpinizmu. :E-ri tem učenju se prav nič ne bojimo za svoj osebni, lastni obraz, saj tega nam nihče ne more vzeti. S takimi mislimi smo čakali na brzojavke naše Zveze, da nas pozo­ vejo na vse strani. 21? I Planspitze Foto Fankhauser, Admont Da, brzojavke! »15. 7. ob 11 odhod v Avstrijo. Vzemi s sabo stop, zimsko in letno opremo!« Sapienti sat, za pametnega dovolj, so rekli včasih. T,oda če najde taka brzojavka človeka sredi dela, ki ga drži za obe roki od jutra do večera, taka brzojavka ne zado.stuje. Kam neki bomo šli? Avstrija je sicer majhna država, ali ima devet dežel. V katero so nas namenili? 2/8 Štajersko, Koroško ali Tirol.sko? V kateri gor.ski predel? Kaj je treba poleg opreme še vzeti s seboj? Ali se to prepušča pameti slehernega posam~znika, pa naj bo to 18letni pripravnik iz kakega AO ali naš Joža Č:op, ki je pri najboljšem zdravju praznoval 30letnico svojega alpini­ stičnega delovanja? Na koga naj se človek ohrne z vprašanji, če se bo sploh pripravil k pisanju? Na referenta za inozemske odprave! Ta je, govori se, na predavateljski turneji v Avstriji. Dvomov me je do neke mere rešil popoldanski dnevnik, ki je iz ne­ navedenega vira sporočal javnosti, da bo v prihodnjih dneh večja sku­ pina naših alpinistov odšla v avstrijske gore. En teden se bodo mudili v suhi skali v Gesause, en teden pa se bodo urili v ledu okoli Gros.swe­ nedigerja in Dachsteina. To je že nekaj, da si tistih nekaj večerov, ki so ti še na razpolago, urediš priprave, pobrskaš za literaturo, za zemljevidi, za tem in onim. Bera ni velika, toda sapienti sat. Da bi imel vsaj več specialk Freytag-Berndt! Toda če ni, še cesar ne vzame. že v tistih dneh je bila vsa priprava usmerjena v čisto alpinistične probleme. Ujeti v čar gora alpinisti radi pozabljajo na njihovo podnožje; stene, pristopi, vzponi, tsestopi, smeri, ocene in .stopnje težavnosti, to je tehnično športna stran, ki večino v prvi vrsti priteguje. Na alpinistično zgodovino, na geognostične, geografske in prirodopisne posebnosti gor­ skega predela alpinist, ki se pripravlja na rajžo, rad pogleda ,od zgoraj navzdol ali pa prepusti to naključju, češ bo že kako .spotoma. Ce pa ne bo, o njegovem delu bo itak govorilo samo suho tehnično poročilo, ki bo prišlo ali pa ne bo prišlo v anale našega alpinizma. 15. julij je bil deževen dan. Ni mi prišlo na misel da bi jemal s seboj teiJko dežno pelerino. Naj le gre, samo da bo konec suši in vročini! Vrsta opravkov po Ljubljani me je do kože premočila; zbor vseh udeležencev pa je bil določen na Jesenicah, kjer domuje tudi vodja potovanja Stane Koblar. Toda navodila smo dobili že na kdlodvoru od Marjana. Do vratu je bil zapet v najnovejšo izdajo dežnega plašča in kakor kapitan moštvu je svojim mladim, razboritim učencem naročal, naj dobro zastopajo barve ljubljanskega AO. »Reprezentirajte, če veste, kaj se pravi reprezentirati.« »Bodite olikani, če veste, kaj je to olika! Oomme i1 faut!« »In na ture zgodaj! Ob dveh zjutraj!« »Zavedajte se zmerom in povsod, da ste državljani nove Jugoslavije.« Marjan se je pravkar vrnil iz Dolomitov. Tam so imeli z Urošem in Dovjakom velike uspehe. Njegova beseda je zato še več veljala kakor sicer. Toda vlak je stegnil in njegovi opomini so se vtopili v s!Q-beh za prtljago in za ducat drobnih stvari, ki so rojile po glavah. Kljub temu se mi je zdelo, da berem na obrazih željo, spoznati v kratkih 14 dneh čim več. Naše potovanje vsebuje razburljive čustvene in miselne sestavine. Kot a~pinisti gremo v domovino dr. Prusika, Szalaya, Zsigmondyja, ing. Horna, Zimmerja, Jahna in drugih »znancev«. Gremo pa tudi v Avstrijo, iz katen, so pet let drvele k nam hitlerjevske divizije, vrele zato, da nam z vsemi grozotami vojske in vojne uničijo 219 preprosto človešk.o srečo. Videli in slišali bomo ljudi, ki .so kot vojaki in »strokovnjaki za jugovzhod« in posebej za južno štajersko še pred dobrimi petimi leti hoteli delati z nami, kakor se otroci igrajo z mivko. Gremo v deželo, v kateri so tisoči naših ljudi doživeli najogabnejša ponižanja človeškega dostojanstva v arbeitsdinstu, v taboriščih in drugod. Iz te dežele je plani1a v svet smrtna obsodba našega naroda in ni ga na svetu človeka, ki bi mogel ta dejstva spremeniti, pa naj bi jih obračal, kakor koli bi hotel. »Napravite deželo zopet nemško«, Deutschland tiber al'les, to je vršalo preko Karavank, preko Kobanskega in nosilo s seboj muke, trpljenje, ponižanje, boj na življenje in smrt. In zdaj gremo, da spo­ znamo to deželo v miru, ki ni niti še sklenjen. Na papirju smo še v vojnem stanju z njo. Mnogo jih je v njej, ki nam ne privoščijo mirnega dela, mnogo jih je, ki bi hoteli, da pride nad nas vsemogoče zlo. Saj tu žive mnogi begunci, organizirajo se špijonski centri, 1iul je vrsta organi­ zacij, ki morda komaj čakajo na tako ali drugačno kazensko ekspedicijo proti naši domovini, pa naj jo že vodi soldateska iz enega ali drugega b1tJka. A kljub temu gremo, da vidimo, kakšen je pokrajinski značaj te dežele, kako preživlja svoje veliko razočaranje, ,svoj nikdar pričakovani poraz, zasedbo itd. Gremo tudi gledat, kako kljub napeti mednarodni situaciji, kljub bobneči propagandi svetovnih mogočnjakov živi, se bori h1 trpi tu svetli ideal človeške svobode. Iz teh misli se ne moreš izmotati, ko prestopaš mejo v Podrožci. »Ka­ kor .se magnetnica zmerom zasuče v isto smer, tako se tudi naša dušev­ r.ost ne more osvoboditi osnovnih problemov dobe, v kateri nam je uso­ jeno živeti.« Ne vem, če je bfil kdo med nami tak zanesen romantik, da je skušal v lepotah avstrijskih gora najti le tiho, od vsega rešeno osamelost, da bi se v naročju divje gorske prirode, pozabljajoč na vse, osvežil in dvignil. Držalo je za vse: menjaj kraj, menjavaj pokrajino po mili volji, bistva razmer, v katerih živiš, ne spremeniš. To je bilo 2JU!l1aj naše volje. In v tem srrrislu se je v resnici »razširil krog domovine« čez Karavanke. Ko srno skozi goste štrene mlačnih nalivov gledali Rožci in Go1ici v hrbet, se je v naših srcih nekaj premaknilo. Saj smo vendar na Koro­ škem, v zibelki slovenstva, v deželi Gutsmana, Jarnika, Janežiča, v deželi, kjer se je še pred sto leti zavestno oblikovalo eno izmed slovenskih sre­ dišč, Celovec. Rad bi bil v eno besedo, v eno misel strnil tisočletno bo­ lečino, ki se je ra-zbohotila v našem narodnem razvoju s koroškim pro­ blemom, toda kakor da ni časa za to. Potisnjeni v Prokrustovo posteljo brzovlaka gledamo macesnove hoste, žito v kupih, seno v ostrnicah in križih ter rožanske vasi. V Podrožci se nam prismeje naš znanec iz Ljubljane Martinjak. Koliko živ}jenjske volje in vedrine je v njegovem rjavem, vročem licu, v njegovih košatih obrveh! Na svidenje, dragi naš koroški rojak, mi gremo v Beljak; z nami je že vodnik iz Gradca Hans Gsellmann. Zelo se je začudil, ker nismo imeli vowvnic do iz.istopne postaje. Začudil se je tudi kontrolni organ, ki ga je spremljal angleški okupacijski »berater«, ko smo mu na vprašanje, kam potujemo, morali oclgovoriti: »Ne vemo, to vedo Avstrijci!« 220 Most čez Anižo v Gstat• terbodnu. V ozadju Reichenstein Bilo na.s je sram. Toda zdaj je že prepozno. Pomagati si ni.smo mogli več, niti nismo mogli nad nikomer stresti svoje jeze. V dobro voljo nas je spravil Joža, ki je v to godljo z najbolj zbrano resnobo podrobil staro reklo, da bog Kranjca ne zapusti, če le malo nemško zna. V Beljaku smo čakali na zvezo proti Ce1ovcu in LeobnlU• . Zvedeli smo za našo maršruto in se ji nismo nič kaj radi uklonili. Saj je terjala od na.s nočno vožnjo čez Koroško na Štajerskio. Mi pa bi bili radi pri dnevu obvozili Vrbsko jezero, pozdravili Celovec, Kepo, Stol, Obir. Tak.o smo nekoliko razočarani ogledovali lični Beljak. Nahrbtnike smo pustili na kolodvoru, z njimi pa tudi večerjo, kajti o kakem žepnem drobižu, o katerem nam je govoril Marjan v Ljubljani, ni bilo ne duha ne sluha. Lepa kmečka soba »Pri zlatem jagnjetu« je vabila s svojimi dobrotami, a bila je skoraj prazna, kot pripravljena za nas. Še hudič je lep, če ga imaš rad, smo zagodrnjali in načeli novo rundo ob deroči, do roba na­ rasli Dravi, ki je s silno hitrico vršala skozi lepo koroško mesto. Ogledali smo si gotiko obeh vidnejših cerkva, angleško zastavo na najboljšem mestnem hotelu in za tako majhno mesto kar živahno večerno življenje. Po lokalih je iubirala muzika znane šlagerje, plesalcev in drugih gostov pa ni.smo kaj prida opazili. Sem in tja je iz šume poletnih toalet zmotila naše uho hrvat:ska govorica, vse pa je tonilo v dolgočasni, obrabljeni 221 ·,ečerni razsvetljavi. Taka je torej tuja slava v večerni zarji, smo za­ ključili s pesnikom, na kar je Pavle Kemperle, nekdanji kamniški ple­ zalec, fanatični junak iz Rzenika, sedaj vzgojitelj jezerjanskih plezalcev, posegel v svoj valutni trezor in posedli smo menda res »Pri zlatem jag­ netu« na čašo piva, da Beljačanom ne odnesemo spanja. Poskusi, da bi pri prtljažniku v.saj odprli svoje oprtnike, so se vsi končali z neuspehom, kajti skupni prtljažni listek je zataknil za klobuk Hans in z njim odšel po svojih p:>tih. In to je bilo navsezadnje spet dobro za valutno zalogo. Nikomur ni prišlo na misel, da bi ,si postregel z drugo rundo piva. Joža (ta dan smo 1 mlu rek1i Joscha, Iker ga je tako nagovorila goopa dr. Krempelshuberjeva sredi beljaškega korza; njo je pred vojno vodil po svoji triglavski domačiji) Brojan, Kobler in Tomaža Freliha sin smo sedli za mizo in razpletel se je pogovor, lk.i ni bil prvi ne zadnji te vrste na našem potovanju. Tekel je o naši alpinistični mladini. Kakor toliko­ krat zadnje čase drugod, je tudi tu izzvenel v jedrnato Koblarjevo ugo­ tovitev: »Preveč jim nudimo.« »Kaj pa smo včasih imeli? četm kilograma težke kline smo ,5i. sami kovali.« »Kdo pa je nam kaj pokazal? Kar si sam pogruntal, to si znal. No­ benih tečajev, nobenih taborov ni bilo, vsi so nas gledali kot nepotrebne norce in nas temu primerno podpirali,« je žolčno že drugič zaključil Kemperle. • Kimal je celo mladi Frelihov Janez, ne vem ali iz komodnooti ali pa zato, ker ga ti problemi ne pečejo. Mene hrup, ki se vzdiguje zadnje čase v naših alpilntstičnih odsekih, razburja predvsem zato, ker čutim, da je združen z mladinskim problemom na sploh. Ali je res vsa resnica o ) položaju« v napačni vzgoji, ki smo jo pred štirimi leti zastavili kot edino veljavno v odsekih pač z namenom, da množimo vrste mladih ,socialističnih gornikov? Ali pa je krivda vsa v objektu oziroma .subjektu te vzg.oje? Ali res ne more biti nobenih drugih vzrokov za celo vrsto neljubih pri­ kazni, ki jih nismo pričakovali? Ali nam res ni treba a priori niti po­ misliti na delež svoje krivde? Ali ni čudno, da se danes v našem srednjem rodu in to ne samo alpinističnem, ,slišijo glasovi, da je mladina nehva­ ležna, da ne zna ceniti tega, kar se ji danes nudi? Od kod to? Treba bo pogledati resnici v obraz, brez ovinkov, brez olepšavanja. Eno pač drži mimo vseh drugih življenjskih pojavnosti v našem družbenem življenju, da na plodnih razorih življenja vskale, dozore in padajo pok.olenja, zme­ rom znova pa jih spodraščajo novi rodovi, ki prve vzpodrivajo vstran. Vsak rod ima svoje naloge, svoja prizadevanja, svojo zavest in tega do neke mere zakonitega nasprotja med očeti in sinovi nas vzgoja v naj­ bolj progresivnem smislu doslej še ni odrešila. Priznam, tak omahljiv odnos do lastne generacije bi utegnil voditi do tout conprendre c'est tout pardonner,• kar pa je izpodkopavanje vsakega vzgojnega sistema, zdi se • vse razumeli pomeni, vse odpuščati. 222 Gesiiuse­ Eingang Pogled na Ge­ siiuse od Plan­ spitze do Festkogla mi pa, da mimo vmrajnega i.cJkanja vzrokov za položaj, nad katerim tar­ namo, ne smemo in ne moremo Hi. Do rešitve in do sklepov seveda niBino • prišli. Ta ali oni si je mislil pri tem: videant consulei.,!* in zmignil z rameni, češ kaj morem jaz zato. Zlepa, zgrda, taka je več ali manj vsaka dresurra. že, toda dresura še ni vzgoja. Pri vzgoji je treba računati z zavestjo doraščajočega človeka, ki ima čisto svoje posebne vzgibe in zakone. Le prevečkrat se zgodi, da jih ljudje, ki jih od mladih let loči . desetletje ali dve, več ne razumejo, da se jih niti več ne spomnijo. In tako p,otem ni nič čudno, če očetje kar na lepem začutijo, da jim otroci in vnuki rastejo čez glavo. Maršruta nas je čez noč potegnila na štajersko. Nič nismo prisluhnili skrivnostnim glasovom potopljenih zvonov v Vrbskem jezeru in vsem drugim močem koroške zemlje, v katerih brni globoki, zmagoviti, ne­ umrljivi glas naše zgodovine. št. Vid, Unzmarkt, Judenburg, Knittelfeld. Te kraje smo prešli po zemljevidu. Leoben je še ,spal, ko smo izstopili, da počakamo na zvezo proti Selzthalu. V zelenje potopljena P'rotestantska ce:rikev in mogočna montalni.stična visoka šola je dala kiomaj slutiti, da bli2lu nas hrope ena največj!i.h avstrij,skih industrij, ki je zvezana z enim od najstarejših rudarSkih področij v Evropi okoli Eisenerza. Ulice so bile prazne, kljub temu pa smo ugotovili, da imajo tudi planinstvo razcep­ ljeno po strankah - iz razglasnih desk. Iz širokogrudnosti, ki je lastna ve.selim ljudem, smo ustavili delavce, • ki so se zgovorni v :;,;godnji uri vračali z veselice. In vino veritas. Vprašali so nas, kako je mogoče, da smo prišli v Avstrijo, saj bo Jugoolavija vsak čas napadena, če že ta tre­ nutek ni. Res je, današnja Die Wahrheiit je ,prinesla pod veli!kim naslovom uvodni članek o Titu, povzročitelju vojnega stanja na svetu. Clanek se je končal približno takole: » Ukrotitev in kaznovanje beograjske klike je • naj pazijo odgovorni! 22J stvar miru; samo na ta način je možno preprečiti delo imperialističnih vojnih hujskačev.« Nehote sem se spomnil na pisanje Gobellscwega lista Das Reich v predvojnih letih. Ob takem pisanju ni čudno, če so me­ haniki iz Donawitza delali velike oči, ko so nas ogledovali, če smo še celi, če smo duh ali človek. Na poti proti Selzthalu se nam je čudil invalid pri 30 letih, ki je zaverovano bral roman »Franz Josef, eine Tragodie in guten alten Zeiten.« In guten alten Zeiten! Kje so tisti časi zate, ubogi plavolasi enonožec, ki si tolažiš .svojo nesrečo z miniaturami treh železnih križev na listrastem površniku? Ali morda tisti, ~ si ob zvokih koračnic in bojnih davorij nesel svojo zdravo kožo naprodaj za megalomanske načrte poblaznelega vodje? Zdaj čitaš roman o Francu J ožefu, kadiš pipo in prav dobro se ti vidi, da celo pri tem poslu pogrešaš nogo. Kaj vse je v tem človeku umrlo! Zoprni so mu celo rojaki, štajerski kmetje, ki se vsipajo v vagon. P.oman, ki ga bere, vidiš v vsaki kolodvorski knjigarni. Kaj bi se ne čudil invaziji J'llgoslovanov! Zdaj nismo več daleč od našega cilja. Iz Selzthala zavijemo po dolini Aniže v Gesiiuse in se ustavimo v Gstatterbodnu, glavnem izhodišču za vse ture v Gesause. Lepa, mikavna pot je utonila v deževni noči v sa­ jasl!ih vagonih. Kaj vse pripoveduje dolgočasni Otto Hartman o prirod­ nih, zgodovmskih in zemljepisnih posebnootih od Ziljske doline do Eisen­ erza. Le kdaj je vse to videl in preiskal! časa je imel verjetno res več, kot nas eden, saj se blesti pred njegovim imenom očarljivi »von<<. Toda saj je že prebrati njegovih 1600 strani o lepotah visokih gorstev dovolj zamudno delo. Pozabiti je treba na vse to, urediti prtljago in začeti te­ den našega gorniškega življenja. Dan se je ubrisal in v zraku je p:0lno veselih upov in radostnega pričakovanja. Stene Gesausa se blešče v od­ sevih opoldanskega sonca, izza Sparafelda pa se napihujejo grmade zlatih oblakov. Mali Buchstein se je opasal s tanko meglico, ki ga napravlja še višjega, še bolj vabljivega. Kakor da bi hodili po domači zemlji, smo pod Stanetovim vodstvom usmerili pot proti Haindlkaru. Julijsko sonce, strma steza, ki je s Haindlkarskega mostu in Gesause ceste zavila v sušično borovje in nizko bukovje, ki se je upiralo v hudo­ urniškem grušču, pa 1JU'di neusmiljeni oprmniki so nas ožemali, ko smo po razdrti grapi z zatajeno vznemirjenostjo prodirali v osrčje gorske .sku­ pine Hochtora. V ušesih mi je zvenela bučna štajerska himna »Hoch vom Dachstein an, wo der Adler haust, bis in.s Wendeland am Bett der Sann.« Kdo jo je ~očel v vsej njeni politični surovosti že davno prej, preden je južnonemški šovinizem ščuval proti našim pravicam na Koroškem? Nem­ ška pesem, ki vpleta zibelko Savinje, Okrešelj, ki je en sam v vseh Alpah, mi je okrepila občutek tujine. Prijazni sprejem, ki so nam ga priredili planinski funkcionarji iz Admonta in Gradca, nagovor admontskega sport­ nega voditelja v duhu alpinističnega intemacionalizma, domačnost oskrb~ nika v Haindlkarski koči in zraven mogočno, uro vzpona oddaljeno trd­ njavsko obzidje Hochtora je prilivalo v hladno obču,tje vznesenost, vro­ čično zanimanje in morda nekam naivno vero v dovršenost in zaključe- 224 nost naše alpinistične .stvari. Zdelo se nam je, da bomo tu kot ljubitelji gora izpolnili oožitje z gorami pa tudi z ljudmi, ki nas obdajajo. To se sicer ni čisto tako zgodilo. Kako bi mogel z ljudmi, ki si jih prvič videl in ki te njih duševna vsebina mika, živeti v nekem popolnoma nevtralnem ozračju! Koliko svojih nepozabnih sestavin bi izgubilo sleherno poto­ vanje, če ne bi z ljudmi izmenjal misli o vsem mogočem, kar ravna naše življenje, kar je naše življenje ravnalo in tudi o tem kar ga bo. So tre­ nutki, ko čuti človek potrebo, da se v gorah pogovori o najintimnejši bo­ lečini in radosti. Tako smo ogledi prvi dan, v nedeljo, izpolnili ne samo z gledanjem na zemljevid, na vrhove in v stene, marveč tudi z vsemi mogočimi raz­ govori. Ponosne hladnosti ali neotesane brezčutnosti, ohole brezdušnosti, ki smo jo pričakovali iz različnih razlogov - ne samo pod vtisom lite­ rature - nismo opazili. Alpinizem res utegne združevati narode in ljud­ stva, če združuje ljudi. Je torej res nekaj, kar po vsej pravici spada k evropski in svetovni kulturi. Pri tem je zanimivo, da jih pod napačnim vodstvom, na primer, kakor se je to zg , odilo pod fašisti, lahko tudi raz­ družuje in meče v žareče žrelo sovraštva. Tu smo v območju ene najbolj znanih, alpinistično najbolj obdelanih, najbolj slavnih gorskih ~kupin. Opisovati g.orska pota je težko že za­ radi tega, ker se še vedno pričkamo in premišljujemo o vsebini gor­ ništva. Zato se tudi alpinistična literatura lovi od suhega tehničnega opisa, do zasipanja z nadrobnimi poPočili o posameznih mestih v smeri in turi in o vseh mogočih in nemogočih doživetjih. Brez dvoma je poslednje bolj prav, če res drži, kar se pri nas stanovitno trdi, da je alpinizem kultJu;rna zadeva. Saj nas gore navdušujejo na popolnoma dru­ gačen način kakor kateri drugi šport. Bilo je leta 1933, ko sva z Jane­ zom Gregorinom v začetJku februarja preždela viharno noč v Klinu. Bila je dolga zimska noč, metež in negotovost sta jo še podaljšala. Minila je nama večji del v pogovorih o romanu iz športnega življenja, ki ga je imel v načrtu Gregorin. 2al nam je lahko vsem, ki smo Janeza poznali, da TIIBmo ohranili osnutka tega nomana, saj smo vsi s slastjo brali njegova bistra, duhovita poročila o najbolj zakotnih tekmah. Morda bi bil Janez izvrtal iz nogometa, kar je na svoj,ski način dobil v gorah. Morda, a težko verjamem. Gore za marsikoga predstavljajo znaten del življenjske vse­ bine, pišejo se knjige o gorništvu kot življenjski obliki in svetovnem na­ zoru, cele množice uživajo na nedopovedljiv, nikdar prazen in dolgočasen način, ko se dejansko potapljajo v skrivnosti gonskega sveta, v to pre­ čudno neskončnost ~alovja in pečevja. Nerazumljivo bi bilo, če bi ljudje pri vsem tem ne čutili potrebe, da premislijo, odkod to iuživanje, v čem je vir tega navdušenja. Tudi o tem smo izmenjali misli in poglede, potem pa smo v gostem mraku pri mizah za kočo naredili načrt za prihodnji dan. Gorska skupina Hochtor je del Gesausa, ki ;;e začenja pri Himbeerstnu in Haindlmauru in se od tu štiri ure hoda do 20 km vleče na obeh straneh Aniže na vzhodu do Hieflaua. Aniža si je s težavo priborila pretok skozi ozko globoko dolino z i!Zredno strmim padcem. Tu je sijajno področje za 225 največje mojstre kajaškega športa. Pravijo, da jih je zelo malo doslej premagalo izredno težko brzico streljaj daleč od Gstatterbodna. Zaradi šumenja in bučanja Ani.že je po ljnndski etimologiji gorska iSkupina dobila tudi svoje ime (sausen = šumeti, bučati). Naša alpinistična odprava se je za prvi dan odločila za lažje ture, deloma po Hansovem nasvetu, deloma pod vti.m opisov v vodiču, de­ loma pa pod vtisom ogledovanja z velikim artilerijskim daljnogledom. Večina je odšla v centralni del ostenja, v smeri tretje in četrte stopnje na obeh straneh Haindlkarskega stolpa. Tako smo prvi dan obdelali tri klasične smeri in dobili prve izkušnje. Jezeršek pa je v družbi z nemško navezo (Schlachter, Berghofer) preplezal znamenito Rosskuppe. Hees in Pichl, ki sta za ta del Severno apneniških Alp izdala alpinistični vodnik, štejeta Gesause med najzan1mivejše in alpinistično najzahtevnejše predele Alp. Ture četrte, pete in šeste stopnje v tem predelu spadajo med najtežje v Alpah. Pravita, da niso nič lažje kot Zinne, stolpi Vajolett in Fiinffingerspirt:ze. Od čLoveka terjajo ne samo tehniko, marveč tudi vztrajnost. Značilna je izredna re'lativna višinska razlika, ki daje Gesausu videz in značaj visokega gorstva, čeprav je absolutna višina najvišje kote komaj nekaj metrov višja od naše Ojstrice. Da imata Hess in Pichl vsaj deloma prav, smo preizkusili že 17. julija tu,di v Zimmer-Jahnovi smeri, kjer nas je bilo največ. morebiti zato, ker imata ta dva plezalca najpopularnejšo smer v Triglavski severni steni. Ko smo jo ogledovali skozi Zeissov daljnogled, se nam je zdela ravno pravšnja, posebno za tiste, ki smo za Gesause opravljali J«mdi­ cijski trening na različnih delovnih mestih. Res nam ni dala posebnega opravka; v treh urah smo bili čez in prav radi smo pritrjevali Čopu, ki pravi, da preden skale ne pošlataš, ne moreš reči, kakšna je. Po razritem koritu nad Haindlkanom smo v slabi uri pristopili v lahek, drnast svet in po njem križem kražem čez žlebove, žlebiče in zaprodene 226 Z Gesause-cest. Skupina Re:chenstein. plati nenavezani prišli pod strm, izrazit kamin, ki pomeni šele dejanski vstop, čeprav smo dosegli že lepo višino. Po kaminu smo navezani prišli na gladke izprane plati, s trdnimi, skromnimi oprimki in stopi. Nad seboj smo v kočljivem položaju gledali prvo navezo v ključnem mestu te smeri in slišali govoriti Slavca iz Kranja o resničnem užitkJU, ki ga taka mesta nudijo plezalcu. Drug za drugim smo se potem splazili preko tiste nekoliko prevesne prečnice. Nekateri so j,o delali bolj na rokah, čeprav to ni bilo potrebno. Kdor je tisto mesto premislil - in Joža je bil prvi - ne da bi se mu zaradi gledalcev mudilo k jurišu, je lahko prav varno na rokah in na nogah zmogel to v resnici lepo mesto. Nad to prečnico se stena še za dolžino vrvi trmasto pne in prepada nad prvo klasično smerjo v Hochtoru, smer, ki sta jo v okovankah naredila konec prejšnjega stoletja Maischperger in Pfannl. Kmalu nato pa se stena po­ loži. Nasmehnejo se ti blazinice gorskih trav, mahov in šopki cvetlic na belem apnenem svetu. Po grebenu sta s Haindlkarskega stolpa raz­ položena prispela Jerovšek in Šavelj in tako smo se po lahko pridoblje­ nem tIBpehu zbrali na vrhu Hochtora. Tu stoji znamenje z naslednjim napisom: »Hier ist Freiheit - ewige Pracht teure Kameradschaft ha.It Wacht.« Da, tu je svoboda, omejena od nespremenljivih zak.onov skale, vre­ mena in človeških sposobnosti. Tu je večna le;iota, nekaj, kaT bo vse ro­ dove za nami, kakor nas, vabilo na .strme vrhe po težjih in lažjih pri­ stopih. In tu je in tu bi zmerom moral-o biti na straži zvesto tovarištvo, nekaj, kar je, kar mora biti v jedru družabnega sožitja, če je jedro zdravo in kleno. Lep napis, ki pa ga lahko razumeš tudi popolnoma drugače: svoboda člove.3ke zveri, ki ne prizna nad seboj nobene prirodne in druž­ bene zak,onitosti, večna lepota, ki je pristopna le za izbrance, ki si med seboj podajajo roke, ne priznavajoč nikogar izven svojega sklenjenega kroga. Mi smo si izbrali prvo razlago in d,ovolj lepih zgledov imamo v zgodovini našega gorništva, da jih lahko s ponosom množimo, izobčamo pa iz naše srede tiste, ki tega temeljnega načela v praksi ne priznavajo. Bil je prelep dan. Zameglena obzorja proti Dachsteinu, Totengebirgu in proti 'Ikvram so kazala na dolgo lepo vreme. Medleli smo v prijetnem vetru in se izgubljali v širnem horizontu, razgrinjaje zemljevide. Hans in Slavec sta odhitela naprej, da vstopita ponovno v težjo smer v severni steni Rosskuppe, mi pa smo uživali, kakor da je ture že davno konec. Jožu se je zdelo primerno, da je pripomnil: »Pa še poribali so steno na­ lašč za nas.« V skalnih rakah in skledah se je posebno v plateh še od­ tekala in se parila dežnica nedeljskega naliva. Na levem bregu Aniže je v popoldanskem soncu žarel Veliki in Mali Euchstein. Veliki je kljub precejšnji višini neizrazit velikan, Mali pa nas s 19Vojtim drznim trikotnim obrazom spominja na naš Špik. Od vseh strani ga oklepajo strme razorane stene; vidi se, da so precej krušljive, kakor da so se s kaminastih, gotsko grajenih reber sesuli vsi mali stolpiči in 22? ornamenti. Nad dolino Johru:bacha se odražajo konture kristala Rei­ chensteinstock, najlepše gore Ennstalskih Alp. Za Haindlkarturmom pa se dviga izraziti L>dstein, od tu prav nič posebnega. V primeri s Hochtorom in Reichensteinom je masiv Hallerma 11.1ern in Kaiserschild (Folzgruppe), ki tvori sicer slikovi 1000 m, kjer stoji Haindlkarhiltte in postojanka gorske re vevalne • .;lužbe. Toda nič od tega. Sestopali smo po razdrapanem, zaprodenem grebenu, po gladkih policah, preko skokov in travnatih vesin kakih 400 m, da smo prišli na teme znamenitega Dachla. Smer sestopa čez Dachel in Rosskuppe se ocenjuje z drugo in tretjo težavnostno stopnjo, je ne-zava­ rovana in zamamovana do Peternscharte le z možici. Tudi nadelana, a ne­ zavarovana Peternpfad, ki pripelje mimo severne stene Rosskuppe na Peterm:charte je v He~su ocenjena z drugo stopnjo. Toda d::> Petern­ scharte je z Dachla še daleč. Strešica je re.s edinstvena, njen::> sleme ka­ kih dve sto metrov dolgo, njeni Špirovci z blagim nagibom, kakor pri tirolskih kmečkih hi.šah pa kakih 50 m. Vsa je v ;krapah in razpokah, ki jih je izstružila odtekajoča deževnica in snežnica. Naši gumijasti pod­ plati so se tu imenitno obnesli, edini Brojanov Janez bi bil tu lahko potihem robantil nad ,svojim specialnim jeklenim okovjem, če ne bi bil tako blagega značaja. Ubrati je m::>ral čisto svojo pot čez streho. »Na ledenikih bom pa jaz hodil brez derez, nikar mi teh ovinkov preveč ne privoščite!« To je bilo vse. Ko smo se spustili z Dachla, smo na travnatem sedlu opazovali na­ vez,::> v raZJu Rosskuppe, ki je preko težjih mest hitro ubirala zračno pot proti vrhu. Nato smo si ogledali Todesverschneidung med Dachlom in Rosskuppe. Tako ljubeznivo, vzpodbudno ime sta ji dala prva plezalca. Doživela je menda samo eno ponovitev. T,o je 500 m visoka zajeda v rjavi in rdečkasti skali, ki že sama na sebi od daleč odbija. Ves čas ni nobene razčlembe, vse je ena sama borba s klini, zankami in drugimi tehničnimi prijemi ves čas v absolutni izpostavljenosti. Ne do.sli dru­ gačno podobo je kazal zgornji del smeri v Dachlu, ki jo je predzadnji dan s Schlachterjem preprezal Dane Škerl. Dachel prepada na sever kakih 300 m v navpični, gladki steni z enim samim tveganim prehodom. Kakor odurna, ogromna, slabo pleskana kamenita stavba brez slemena, s streho samo na eno stran, tak je Dachel s severa. Ni čudno, č-e uživa pri avstrijskih plezalcih tak sloves. ' . ns Gesause s Haindlkarskega mostu; skupina Hochtor. Z grebena Rosskuppe smo se spustili na Peternscharte. 200 m pod nami se je bliskalo zrcalce planinskega jezera, ki zbira svojo bistro vo­ dico s Planspitze, z Jahrlingmauern in Gschuhma 1 uern, s Zinodla in En.s­ ecka. Sonce je stalo še visok, o, pred nami smo imeli samo še Peternpfad. Ime je dobila po divjem lovcu, ki so ga na divjem 1ovu zalotili lovski čuvaji v Haindlkaru ter ga pregnali proti neprehodnim stenam. Sledili so ga do vstopa v ostenje Ro$kuppe, tu pa jim je za zapadnim obnožjem severnega ostenja Planspitze nenadoma izginil izpred oči in našel sv,ojo pravico v divjem prehodu foz pragove in drni na plečetu, s katerim se Planspitze naslanja na Rosskuppe. čop je rekel, da ima te poti dovolj za v.se življenje, a besedo je snedel po treh dneh, ko je peljal dva člana naše odprave po Zimmer-Jahnovi smeri. Presenetila nas je izglajena pečina. Kaže, da je obiskovalcev mnogo, čeprav pot ni zavarovana, predstavlja pa vsekakor zanimivejšo smer k Hesshi.itte na južni strani Hochtora ka­ kor pa Wasserfallweg iz Gstatterbodna vzhodno od Planspitze. Na Peternscharte smo torej imeli več kot dovolj razloga, da spet posedimo. Pokramljali smo z nekim turistom, starejšim. možakom, ki je popeljal svojega 14-letnega sinka po nadelanih poteh. Pozna Slove­ nijo, ker je pred vojno montiral v Slovenski Bistrici. Pokazal nam je dvanajst žigov, ki mu dovoljujejo gibanje v vseh štirih conah, angleški, ameriški, francoski in ruski. Ko smo ga povprašali o teh conah, se mu je razvezal jezik in predstavil nam jih je s pravo ljudsko modrostjo. Avstrija res preživlja okupacijo posebne sorte. Na prvi pogled vlada v njej »hladovina«, posebno če jo primerjamo z zasedbenim režimom v 229 Nemčiji, v Berlinu ali celo na Koreji. Tu je v glavnem še vse tako kot leta 1945. Avstrijci radi poudarjajo, posebno mlajši, ki preživljajo mo­ ralnega mačka zaradi strašnega propada nacistov, da je okupacija samo še na papirj-bella gerant alii, tu felix Austria nube«,* vključila v silovito spremembo dru,žbenih pojmov in navad, ki .smo jo v 20 letih morali doživeti in jo še doživljamo? Kak.o se danes vključuje? Ali v njej res ni nobenih pol­ nokrvnih ljudi, ki bi lahko pogledali na razvoj z občečloveškega vidika, ne samo z osebnega, to je avstrijskega, da se izpolni tisti lepi pentame­ ter? Ali je res izgubila orientacijo na velike cilje in je vsa njena poli­ tika v pnošnjah na kontrolni svet za olajšanje okupacijskega režima? Ali se res zadov.oljuje s čitanjem raznih B~uernbliitter, v katerih se po­ natiskuje odgovor katoliške cerkve na socialno vrašanje, kjer se pona­ ti,skujejo Karl May in razni hintertreppenromani? Ali je res vsa politična modrost v tem, da se grize od nevoščljivosti, ker se je Italija bolje znašla v Marshallovem planu? Koliko vprašanj za to prelepo okolje, ki v človeku vzbuja čustveni vznos! Pustimo zgodovino, pustimo težka vpra­ ido obne.sli. Toda Grosswenediger je na glasu kot idealna smuška tura, mi pa smo pravkar natvezli dereze, se vpregli v amerikanske vrvi ter se oborožili s cepini. Veliki in Mali W enediger bi nam kljub temu di$al že zaradi razgleda, toda na jugu nad Dolomiti in na zapadu, nad mogočnjaki Zillel'talskih Alp, že vre cela armada mokrih megla, razgled dobesedno »visi v zraku«. In vrh tega ledenik Dorflerkees res ni kratek. Zato se mu izognemu in se v ključih povzpnemo preko razpok in rež na Mau­ rertorl. Nič po.5ebnega se nam ni pripetilo; zato se nam zdi, da si bomo na ledu predvsem pasli oči. In paša od tu, iz tega sedla je neizčrpna: pod nami f>e začenja umazani, izredno naglo usihajoči Maurerkees, ves posejan z ledeniškimi mizami. Široko nasmejano sonce ves dan mehča njegov jekleno hladni obraz. Desno od nas, rekel bi, nekaj raztežajev vrvi je greben Grasser Happ (3350 m), levo pa Grosser Geiger, na ka­ terega ,se bomo povzpeli mi. Tam zadaj se dviga pohlevni vrh Gross­ wenedigerja in se nadaljuje z divjo Crno steno (Schwarze Wand 3577 m), Hoher Zaun in Kril;italno steno (Kri.stallwand 3329 m). Proti jugozapadu se nam .oči ustavijo na Simonyspitze (3488 m), polni ogi;omnih opasti. Tura na Veliki Geiger res ni bila nič posebnega. Kurt nam je nehote pokazal, kako se lahko ujameš, če se te vkreber grede drži smola in zdrkneš do ramen v prepoko, ki jo je sveži sneg zakril. Bilo je nekaj takih zased, in če smo jih pravočasno opazili, nas je vseh šestnajst tiz­ redno ,obzirno z nogami otipavalo otrdeli vodni element. Posebno ena taka kočljiva zaseda nam je ostala v spominu. In tu so naši fotoama­ terji počeli nemogoče stvari in zahtevali celo, da jim stojimo. Naše zim­ ske ture so seveda težje in bolj zahtevne kakor takle udoben 5Prehod v 1 ep e m vremenu po bolj ali manj napokanem, bolj ali manj vstrom­ ljenem ledeniku. Na grebenu tik pod vrhom smo ,se čudilli jezercu, ki mu je odtok v dolino zagradila razjedena naJdadnina snega. Kako le, da si voda ne predre pota tja dol, kamor vsako sekundo zdrve z lede­ nika mase H 2 O? Vprašanja nismo rešili, pač pa smo z gumijasto cevko 55 Um'ballkees Foto Matjan Savelj vsesavali ledeno mrzlo, zelenomodro vodico, po kateri so se drsali razni pajki in žužki. Po nič kaj zanimivi poti smo pohiteli na vrh, kjer nas je po krat­ kem razgledovanju osvojil dobrotni vladar - opoldanski dremec. Z vrha Velikega Geigerja smo se previdno spustili po isti pot:i do Maurertorla, od tam pa po položnem ledeniku Maurerkees v Maurertal. Pri tem smo imeli priložnost videti nekaj, kar se vsak dan ne vidi v delavnici vsemogočne narave: s pobočij Geigerja se je odvila 10 kubična skala in se pognala po strmini proti snegu. Kako je puhnilo na v-re strani, ko jo je prijel! Drvela je še kakih 300 m navzdol, pobirala in trla v.se, kar ji je bilo na poti, nato pa je zmagal odpor snega in usta­ vila se je ne daleč od jezika :in groblje. Kaj bi bilo, če - no, mi smo bili 200 m stran. Izpod Maurerkeesa in Simonykeesa izvirata ledeniška potoka, ki hranita I.sel, globoko doli v Virgentalu. Č:lovek bi komaj verjel, kakšne 56 množine vode bruha ledeni kolos. Skoraj razumeš skrbi glaceologov .u, druge znanstvene preroke, ki ugotavljajo, da stojimo v dobi velikih vremeruik.ih sprememb, da se puščave širijo, tanjša pa .se debelina ledu od severnega tečaja do Gronlandije pa vse do Kilimandžare. Ledeniška groblja raste, ledeniški jezik pa se umika in oži, vsa Maurerska dolina pa je polna šumenja in žuborenja, skoraj bi rekel, da se giblje, toliko izvirov in virov skaklja čez njena prodišča, in zmerom višje se ~­ jajo rušnate blazinice, na katerih se prijema planinsko cvetje. V višini 2200 m, kjer .so rajhovci sezidali Rostockerhiltte, kar po­ meni, da je to kočo .sezidala in vzdrževala sekcija Nemško-avstrijske plan.i!nske zveze liz daljnega baltskega mesta, leži bogata planšarija, ki prepase do 100 goved in nekaj 100 ovac. V Rostockerhiltte smo se uta­ borili na tesnem, nekam skopem skupnem ležišču za tri dni. Tist!i teden je bila zelo malo ob.iskana. Tudi sicer se je prijazna o.skrbnica iz Prag­ ratna pritoževala nad majhnim obiskom in ni mogla verjeti, da hodi pri nas po vojni petkrat toliko ljudi v gore kakor pa pred vojno. Tu smo se spoznali s starejšimi možmi, šestdesetletniki, ki so d0$tojno predstavljali germansloo ozkosrčnost in dolgočrumo.st po receptu »na pet ur taroka, četrtinko ribezljevega vina«. Nekaj ljudi je prebiralo stare planinske revije in brez .sramu kazalo, da ubijajo čas. Mladine, ki je pri nas že glavni obiskovalec gora, nisem opazil, ali vsaj zelo, zelo malo. Tudi nam je ostajalo časa in tudi mi smo iskali zaposlitve. Ta je bila toliko bolj nujna, ker smo začutili prve vznike domotožja in hre­ penenja po toplini naših planinskih domov in koč. Naredili smo že načrt za naslednji dan, nato pa smo .se potaknili sem in tja. Pogovorov smo se hitro naveličali. Slišali smo, da je v ledeniškio režo zdrknil nek du­ najski profesor in izdihnil vpričo žene, viseč na vrvi, medtem ko je hčerka hitela po pomoč. Slišali dalje, da sta na Zugspitze našla smrt dva angleška uradnika, ki sta nastopila turo v promenadnih čevJjih, ne ve se, ali ker ru.c;ta imela drugih ali pa iz anglosaške hladnokrvnosti. V drugi družbi so te pitali s .samimi razburljivimi novicami, ki so jih pravkar pobrali iz Tirolervolksblatta. Takrat so bili na vrsti atomski špijoni, Kleinkrieg, Churchillova izjava o sovjetski vojaški pripravlje­ nosti; prav radi so se pečali z oborožitvij,o Nemčije. Waffenlosigikeit! Wahnsinn! In ko poslušaš tihi žolč, ki je razlit v presojanju povojnega položaja premaganega naroda, ti pred očmi še bolj zraste pomembnost in resnoba naše horbe, borbe zmagovitega ljudstva. Waffenlocsigkeit! V AV'Striji se ne more govoriti, da ni orožja, saj štejejo armade četrt mi­ Ejana ljudi, vojske, ki jih vzdržujejo štiri velesile na račun avstrijskega ljudstva. Trpi avstrijski proračun, avstrijski davkoplačevalec, široke množice ljudstva. Jasno je, da niso zadovoljne, čeprav na vide-L žive samostojno politično življenje. In tako ne-zadovoljstv;o, prikrito ali ne­ prikrito, zveni iz političnih pogovorov in iz omlednih pripomb politi­ k.astrov. In taki pogovori se prav radi zaključijo, češ, &j nismo prišli v gore, da se bomo o teh stvareh pogovarjali. 57 Foto Savelj Marjan Pod vrhom Dreiherrcru:.pitze Postopali smo okrog koče, se zazirali v vedno enako fasado Schlils­ selkogla in Nikla\Skogla, se pogovorih s pa.stirjem, ki je v trdni k,om­ paniji z gospo oskrbnico in mu še na misel ne pride, da bi dal kak polič mleka na svojo roko ali pod rok,o; nekaj članov se je spravilo nad balinanje, ki pa je bilo že bolj podobno modificiranemu golfu na moč­ virnt travi za kočo; tretja grupa je zbijala kozo - klamf. Vsega pc1 smo se hitro naveličali, vdirati je začela slaba volja zaradi pomanjk­ ljive oskrbe in tudi osebna trenja bi začela kazati svoje zobe, če ne bi pravočasno pre,sodili položaja in zatrobili na umik, na vrnitev domov. Cudne so take malenkostne zdrahe! Brez prave življenjske vsebine se lahko razrastejo kakor goba na zdravem telesu; zaradi njih, kakor za­ radi malenkostnega pišča na ustnicah, nastopi zastrupitev; tako kakor strup raste srd in sovraštvo. In srd, sovraštvo je nekaj, kar pogubno vpliva v dolini, a kaj šele med ljudmi 'v gorah. In kako malo energije je treba za pomiritev takih zdrah! Č:lovek ne sme izgubiti srni.sla za 58 humor, za smešno stran raznih načelnih prepirov. Moliere bo imel večno vrednost, ker je znal v komediji upodobiti našo smešno stran, kadar hočemo biti najbolj resni. Kadar robati značaji posegajo po svojih naj­ bolj čudaških izrazitih, pobrskajmo po najbolj normalnih, najbolj po­ mirljivih. Le tako bo pot v gore imela lep prostor v našem spominu; spominjali se je bomo kot pesem :iskrenega, odkritega, do kraja člove­ škega tovarištva. Ce jo zagreni prepir, je zapravljena, čeprav ima v sebi še tako v.i.sokovredna alpinistična dejanja. Pošastna je v svoji etični ne­ smiselnosti, v minusu, ki ga vseka v srce. Zelo rad se ,spomnim ture na Dreiherrenspitze. Od Rostockerhiitte do tega , vse tja do prostranega kraljestva notranjskega Snežnika, da ne govorimo o planinskih vencih odtod proti Jadranu, so večini naših planincev popolnoma neznan svet. Gotovo je temu vzrok odmaknjenoot od večjfa središč, slabe 'Prometne zveze in velika neob}judenost tako širokih ,goronih ,področij, !kjer na ure in ure dolgi poti ne naletiš na še tako majhno naselje. še tistih nekaj o.53lllljenih žag sredi gozdov je uničiila okupacija. Seveda tudi tu pdje zadnje čase sekira svojo pesem in -se čuje hrušč podirajočih se stoletnih debel; iz daljave zaznaš !Zdaj u>a zdaj votel odmev eksplozije - novo gw.dno pot grade nelqje. Vendar so vsl ti gozdovi preobširni, da bi moglo novo življenje zabrisati vtise prostranosti in miru. Mnogi plarunei meni~o, da moremo o veličastnosti naTave govoriti le ob tisočmetrsk:h stenah naših severnih in zapadnih gora. Toda vsakdo, ki je bil le enkra