tedaj* okrajm xibor Socialistične zveze delovnih ljudi v ia uredniški odbor — Odgovorni urednik 9 tiskarna v Mariboru — Naslov urednišj .-ZaJaS Narodne naročnini s tari po-e po-kme-il če- avo- tržne Večkrat se zbero naši otroci v krogu naših bivših borcev, kt Jim pripovedujejo o težkih bojih ra osvoboditev Zasavja. Na sliki: Jože-Metod Gričar pripoveduje otrokom svoje doživljaje r -elj« - >.peJ Štev. 19 Trbovlje, 14. maja 1955 l eto Vlil OB DNEVU ZMAGE Še pomnite, tovariši... Komaj deset let je tega! De- dali smo: mislili so, da so nas jena zemlja je dala svoj prvi set kratkih let. Narava sl je poteptal. Toda ml smo ponovno sad. komaj dodobra nadela zeleno vstali in udarjali z žuljavo pest- Tisočero rok je začelo spre-naš| svobodo- jo. Da! Udarjali smo z gnevom minjati podobo naših krajev. in sovraštvom, ki ni poznalo Tam. kjer je do nedavnega rasla obleko. Ljudje ljubni ljudje — so pohitel; ven na ceste. Z zelenjem in cvetli- meja. Zmagali smo. Topla rdeča trava, stoji danes ponosna te- kri je pojila našo sveto zem- varna, tam kjer so stale borne, eami v rokah In nageljni v gumbnicah. Tedaj je zadonelo iz naših grl v zeleno pomlad: bo obrodila žlahten sad. ni moglo omajat; našega prepričanja, kajti vedeli smo, da je v to naše snovanje uprto milijone oči, ljudi vsega sveta. Na našem početju so se učili, postali smo Jim vzor — svetel vzor. Se bomo gradili našo lepo svoboda, svoboda, svoboda! Ponosno so zavihrale naše s krvjo kratkih let je tega prepojene bojne zastave in na' znanjale: tod bodi svobodno ljudstvo svole usode! Kot plaz, kot silen vihar so Prišle naše partizanske brigade. ljo in vedeli smo: prelita kri nekam vase pogreznjene hiše — domovino! Tisočero ln tisočero domovja rudarjev — stoje da- težav nas še čaka. Najhujše je Tovariš*, komaj deset, deset nes visoke stanovanjske zgrad- mimo. Lahko v/kiiknemo: bili be, iz katerih je slišati prešeren smo nič, postanimo vse! Z nepopisnimi napori smo za- otroških vrišč. Nismo gradili le za vedno čeli celiti rane težkega štirilet- ceste, tovarne, hiše! Gradili smo gospodar nega boja. Nič nismo imeli. Pač! tudi sebe. Postali smo gospo-Imelj smo neupogljivo voljo darji, upravljale! vsega našega zgraditi novo- domovino, takšno, početja. Sami smo začeli odlo-v kateri bo vredno živeti. Se čati v tovarnah in rudnikih. N; bilo sile, k| bi zaustavila pomnite tovariši, kako zveneče kjer se je do nedavnega šopiril njihov korak svobodi nasproti, so zapeli krampi In lopate glo- oholi tujec. ... , Videli smo srečne obraze mater, boko pod zemljo? Vedeli ste. Mnogo, veliko smo napravili * ul° “ , 1,0 1® bl1 T T™°7" da bi v času triletnega šolanja očetov, žena, otrok in vriskajo- da potrebuje industrija veliko v teh kratkih desetih letih. To- „1(far?™ bll,1 tist0 Potrebno tehnično če veselje naših borcev. Tedaj premoga. Tudi vi kmetje Za- liko, kot prej v petdesetih le- " ^ savja še niste pozabili. Prišli ste tih ne. Danes smo nepremaglji-Iz pregnanstva ln našli doma vi. Deset najtrših let je za na- Umrli narodni heroj Tone Okrogar-Nestel s Iv. Klukijem POSVET MLADIH RUDARJEV V TRBOVLJAH Dragocena napotila smo se spomnili težkih štirih let. k., smo se praznih rok spo-PrHelf z zverjo, k; je hotela za- opnstošeno zemljo. Goloroki ste sužnjiti svobodoljubni sveti Pa- se zagnali v zemljo. In osvobo- rudarjev Slovence. Razen trboveljskih delegatov, so prišli na posvet tud- mladi rudarji iz Ko- lt r-T rsr s .“s padu z Vzhoda h, Zahoda. NIČ drugod. v svoji „edin; poz- OB 10. OBLETNICI OSVOBODITVE PRISRČNE ČESTITKE M ’ RŠALU TITU ZA NJEGOV 63. ROJSTNI DAN LETOŠNJA TITOVA ŠTAFETA, KI BO SLA CEZ OKRAJ TRBOVLJE, BO HODILA SKOZI NASA NASELJA 19. MAJA V DOPOLDANSKIH URAH — CEZ REVIRJE BO SLA OB 12. ni rudar če hoče dobro in brez nevarnosti opravljati svoje težko delo. Zato ni prav, da mladim rudarjem, ki prihajajo iz rudar-- Nco industrijskih šol ne priznajo dravih predsednika okrajnega ponekod, v nekaterih rudnikih Letošnje leto je za narode Jugoslavije plodonosno 'n bogato. Praznujemo deietletnico naše osvoboditve, praznujemo osvoboditev od starega življenja v kapitalističnem svetu, praznujemo deset let svobodne graditve naše socia! stične domovine pod vodstvom našega ljubljenega učitelja in voditelja tovariša Tita. Kakor vsa leta doslej bomo tudi letos kar najbolj slovesno proslavili njegov rojstni dan s 'cm da mu bomo v štafet: prinesi: pozdrave in obljube, da bomo še tesneje združeni delali za razvoj, blaginjo in napredek naše scela listične države. V četrtek. 19 maja bo letošnje leto v našem okraju vsakoletna največja man’-fectacija, kjer bomo v štafeti f:zku'turnikov, športnikov in ostalih izrazili čestitke 'n pozdrave našemu ljubljenemu Maršalu, ki bo 25 maja praznoval svoj 63. rojstni dan Tudi letošnje leto te prevzel vrhovno vodstvo nad potekom Titove štafete v našem okraju Predsednik OLO Trbovlje tovar š Martin Go alt Po'eg okrajnega Štaba za izvedbo Titove štafete $o postavljeni zanjo še krajevni štabi ki -o že storili vse potrebno. da ho ta vel ka sloves-Post potekala kar najlepše — Gl?vnn proga štafete bo potekala po isti progi kot lani In «icet od tračnice pri Rimskih Toplicah pa do Zdsnega mosta, kjer se bodo 9’avni štafeti pridruž;'e krMevne štafete iz Vrhovega Radeč Dol Pri L tijt Podkvma. Razborla In Titova štafeta v krškem okraju , Titova štafeta v krškem okraju bo letos zaiela 16 lokalnih in del republ ške proge. Ves okraj u°do ude'ežcnci pretekli v enem dnevu, t. j. 20 maja Planinci bodo tekli z Lisce v Jevnico, kamor bodo prispele še štafete iz Zabukovja Trž.ča m Studenca. Skupno bodo p tem nadaljevali tek preko Blance. Brestanice v Krško. Med potjo se hm bosta pr družili še štafeti iz Podsrede in Senovega. v Krško bo pr spela štafeta iz “Učke, Rake, Leskovca in Zdol v “režice pa iz Bistrice. Blzelj'ke-9a n Pišec. v Prekopi pri Kostanjev ci bodo fizku’turniki krškega okraja hrevzeli štafetno palico od novomeškega okraja in 1o ponesi' Preko Brežic in Bregane dalje v Samobor kier bodo, kot v*a 0 *e*0, predali bratiki Hrvatsk' Na štafeti bodo sodeloval! _ anl »Parfzana« gas-'ci, planin-hV pAZ. pripadniki JLA mla- ■nc predvo)=škc vzgoje :n diu-9e množične organizacije. Lok Glavna štafeta bo nato tekla po cesti ob Savi v Hrastnik mimo steklarne m kemične tovarne do Doma TVD »Partizan« kjer se bodo priključile glavn štafeti lokalne štafete iz Tutja. Dola pri Hrastniku, iz Čeč in od Vrhkarja. Štafeta bo tekla dalje čez hrib v Trbovlje do spomenika na Trgu revolucije. Tu se bo glavni štafeti spet pridružila stnanska štafeta ZB NOV k' bo pritekla s Čebinovega kjer je bil Pred 18 leti ustanovni kongres KPS, in še druge. Iz Trbovelj bo tekla glavna štafeta nato dalje v Za- gorje, mimo Lok, na Medijo n-i Mlinše m od tam dalje na Vače kjer bodo naši fizkulturniki izročili štafetno palico fizkultumi-kom okraja Ljubljana okolica Prav tako pa bodo tudi letos ob sprejemu štafete po vseh večjih krajih mitingi z udeležbo domačega prebivalstva, godbe, pevcev. šolske mladine družbenih organizacij itd. Naši delovni ko-lekt vi, organizacije in ustanove pa bodo v teh dneh poslali pozdravne brzojavke in čestitke najboljšemu sinu naših narodov, ljubljenemu maršalu Titu -av. ljudskega odbora tovariša Gosaka predsednika Republiškega odbora sindikata rudarjev, tovariša Diaccija, člana CK LMS. tovariša Bregarja in druge. Po uvodnem referatu v katerem je govornik poudaril revolucionarno vlogo trboveljske rudarske m’adine pred našo ljudsko revolucijo in v času obnove, je sledil bogat pomenek o problemih, ki tarejo mladino v rudnikih ter o bodočem delu v mladins-ki organizaciji. Rudarska mladina živi in dela v specifičnih pogojih: delo na odkopih, globoko pod zemljo ni lahko in terja od mladih ljudi mnogo več telesnih naporov kot sleherno drugo delo na prostem. Dane« je docela preživela trditev, da je za rudarja sposoben sleherni človek znat: mora le vihteti kramp in lopato. Vsi oni, ki s® posvečajo rudarskemu poklicu. obiskujejo šolo zategadel, ga področja. Ponekod se opaža, da mladinski aktivi zanemarjajo znanje, ki ga mora imet: sleher- politično delo Menijo tudi, da je politično delo marsikdaj neizvedljivo. Kajpak pa je res da mladina ne mara suhih predavanj, marveč se zavzema za taka predavanja, ki jim koristijo pa najsi bodo kakršnakoli. Tovariši: Ribič, Levec in Bregar so obrazložili vrsto problemov s katerimi se mora rudarska mlad:na čimpreje seznaniti in jih zadovoljivo rešiti. Predvsem pa mora vsa rudarska mladina kritično pregledovati svoje delo in se na napakah nenehno učiti. tiste kvalifikacije, ki jim pripada. Največ so mladinci razpravljali o svoji vlog! v celotnem družbenem upravljanju, strokovni izobrazbi varnosti na svojih deloviščih in udejstvovanju v razi čnih panogah kulturnega, športnega in drugega društvene- 0b III. kongresu ZSJ Veliko delavsko zborovon e V dneh od 5. do 8 maja je bil v Sarajevu III. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije. Približno pet sto delegatov je zastopalo sto tisoče sindikalnih organizacij na kongresu in opravilo vel ko delo. Ni mogoče povedati kolikšno delo so opravile naše sind kalne organizacije po vseh podjetjih, zultat načel, na katerih se razvija soc aHstična družba, hkrati pa je aktivnost sindikatov usmerjena na uresničitev načel naše socialistične graditve, ker je to edina pot za popolno reš tev položaja prizadevanj in vseh problemov delavskega razreda.« O mnogočem so razpravljali delegati na tem kongresu: o živ- rudnikih, tovarnah in ustanovah Ijenju delavskega razreda, samo-v zadnjih treh letih v boju za upravljanju, proizvodnosti soci- al*«i r* —1 r- X 4* . Š.v.1 1 n« I, . W —. ■ ■ •« i f M preobrazbo naše socialistične domov ne. Celotna dejavnost sindikatov je pogojena s temeljitimi posebnostmi socialističnega rez- alni zaščiti življenjski ravni in drugem. Načela, sprejeta na kongresu, so jasna. Sindikalne organizacije voja naše države. »Ona predstav- pa imajo važno nalogo vse gra- j.:., - —.-— -------1---divo dobro pregledati in delovati po sklep h kongresa Ija,« je dejal v svojem uvodnem govoru tovariš Djuro Salaj »re- Proč s prekupčevalci! Znano je, da je bil med ®d- tudi mestna mesnica v Brezi- blokirali obratna sredstva, so sc kupnimi podjetji Slovenije in cah, mesnica v Senovem, občin- le spametovali. Hrvatske sklenjen dogovor o ska mesnica v Brestanici in dru- Na sejmih so se pojavili tudi najvišjih cenah za živino in jaj- Se Nekatera podjetja so prepla- predstavn’ki podjetij trbovcll-ca. Do dogovora ki predvideva čevala predvsem prvih štirinajst skega okraja, kt so prcplačevall. tudi kazenske ukrepe (blokira- dni. ko je stopil v veljavo do- Le-ti so se izgovarjali, da »meso rije obratnega kredita za delo- govor med podjetji. Odgovorni mora biti« Iz tega sledi, da točeno dobo), je moralo priti za- uslužbenci namreč niso jemali di ti niso spoštovali dogovora. radi tega. ker so nekatera ed- resno ukrepov ki so določeni v ki ga J« potrdil celo Zvezni iz- predsednica Zvezne kupna podjetja v lovu za čim dogovoru. Ko pa so zvedeli, da vršni svet. Prav je, da so tržni skupščine in zvezni posla- revirje. Najdalje sta sc zadržala LIDIJA ŠENTJURČEVA IN DR. MARIJAN BRECELJ OBISKALA TRBOVLJE V petek, 6. maja, sta pod-ljudske Izvršnega sveta LRS dr. Marijan Brecelj obiskala zasavske večjim prometom preplačevala so nekaterim podjetjem razne kmetijske pridelke I- ----------,“w*1- •- vino. Nekateri menijo, da se kim dogovorom duši zakoi nudbe ln povpraševanja. N mislijo pa da zvišanje cen tijskim pridelkom ln živin stokrat ni Imelo podla; manjši ponudbi marveč ^ lojalnem boju med podjet h; odkupila čim več prld< Značilno za trgovino ln I je. da kmetje takoj podražlj< jo živino, čim se pojavi n« mu predstavnik podjetja k čujc živino draže Pri trgo z jajci se pojavljajo tudi Imenovane »jajčariee«, ki dijo od hiše do hiše In ul ustvarjajo povpraševanje, katere »Jajčariee« prodajaj ca na svoj račun, so pa primeri, ki jih pošiljajo n ren podjelja ln zadruge, k dajejo provizijo en dinar in višajo cene Jajcem. Iz razloženega sledi, da dogovor med podjetji koi žal pa se vsa podjetja ne -tega dogovora. Organi inšpekcije v Krškem so z dni ugotovili da preplai jajca zadruge v Starem na Zdolah. Vidmu. Velik® nu in drugod Te zadrug plačevale Jajca po deset i Jev, namesto po devet, po vorjeni ceni. Tudi meearjl se ne drže vor;jenih cen za živino podjetji, u so preplačeval ki so organi trboveljskega okraja ta- Sivina L-j ..irnAnoii r O nec za trboveljski okraj Lidija v Trbovljah. —v,-----*-—*-■*- dvorani sta se V okraju; sejni sestala s predstavniki oblastnih organov, političnih organizacij In podjetij ter z njimi razpravljala o nekaterih gospodarskih In kulturnih vprašanjih trboveljskega okraja. Po posvetovanju sta si tovarišica Lidija Sentjurčeva in dr. Marijan Brecelj v spremstvu predsednika okraj* Tineta Gosaka, okrajnega sekretarja ZKS Viktorja Kovača, direktorja Borisa Slapnika in drugih ogledala lepo se razvijajočo Strojno tovarno v Trbovljah. 1. maj v Globokem Mladina v Globokem p -i Brežicah je priredila v okviru praznovanja 27 aprila in l maja sicer skromno a lepo pripravljeno proslavo Po govoru o pomenu 27. aprila so mladinke in mladinci recitirali več borbenih pesmi po partizanski pesmi, k; jo je zaigral domači harmonikar. pa je predsednik osnovne organizacije Ljudske mladine v Globokem obrazložil navzočim nomen prvega maja Z D Našim dooismkom Sestanek dopisnikov "Zasavskega tednika« iz Sevnice. Zs-bukovja, Blance Krmelja Šentjanža in TržFča no v ponedeljek, 16. maja ob 15 30 na občini v Sevnici. Prosimo za rone~ViVO udeležbo. Uredništvo. NEKAJ ŠTEVILK S TEKMOVANJA SLOVl,-vifiSKIH »SVOBOD" OkFSjfl TfllOVl|6^ I M Bp \9f HLr 11 6L In fuO V smislu sklepa seie odbore mo posvetiti spominu padlim cah združeno z izletom v Ku ^ Društva učiteljev z dne 15 mar- učiteljem in učiteljicam iz NOV. rovec Podrobno obvestilo bc o® t. L sporočamo vsem članom Vse šole naj po zapisnikih in člana glede te proslave še p idrmnaMtMi anriia le hlln riOnRK NA Pirai s! društva sledeče: šolskih kronikah ugotove te ielL Sedemnajstega aprila je bilo GODBB NA PIHALA: zaključeno republiško tekmovanje slovensk'h revirskih »Svobod« ki se Je začelo v prvi polovici aprila i nastopi in ocenjevanjem Igralskih družin na domačih odrih in se končalo v Velenju z veliko kulturno revijo godb na pihala orkestrov in pevskih zborov Tu se ne bom ustavljal pri strokovnih ocenah posameznih nastopajočih družin, to bodo storile še strokovne ko- ___ . . ........ ... . ... , , misije, pač pa bi rad s številka- M ’ *7aHtet‘ »ečji tehniki h, kulturi tona, kar Je mi v nekakšnem statističnem razpon Z*1® k ‘udi povprečni vplivalo tudi na precejšnjo raz- pregledu prikazal velik napre •f**** doae4enib “lžJj liko v doseženih točkah med dek ki so ea aokazale naše re- klJub Mlmu da prvoplasirani prvima dvema in ostalimi virske »Svobode, v zadnjih letih 6®dbi (Trbovlje Hrastnik) po Največ kulturnikov je na ve- Del. godba • Svoboda -Center« Trbovlje 87 Del godba •Svoboda- Hrastnik L 83.5 Del. godba »Svoboda-Laški 53 JI »Svoboda« Senovo 52JS »Svoboda« Velenje 50 »Svoboda« Zabukovca 44 ORKESTER: »Svobode« Zagorje 53.5 »Svobode« Velenje 52 svojega delovanja doseženem odstotku presegata icnjski reviji revirskih »Svobod. Igralske družine so tekmovale prvoplaslrant igralske družine nastopalo v pevskih zborih. Sest-na svojih odrih. V tem je majh- <87 °roti 82 ** °d®t) Pri ostalih najst zborov se je zvrstilo pred na prednost, ki je združena tudi *°dbab^so ie^precejšnje^pomanj- poslušalcMn komisijo in doseglo MteSanl zbor »Svobodi fkov Prvi in glavni namen tekmovanja je bil Izbrati igralsko družino, ki bi po izboru igre In po kvaliteti lahko najbolj dostojno predstavila slovensko revirsko igralsko dejavnost na zveznem tekmovanju rudarskih kulturnih umetniških društev v Kreki. Glavna pridobitev tega tekmovanja pa je v tem da smo dobili pregled kvalitete revirskih igralskih skupin in s tem tudi splošen pregled njihove kulturne ravni. To velja seveda tudi za ostale skupine. Razveseljivo je da so dosegle naše igralske skupine ob stro- zbor »Svobodi II«, Trbovlje 70 Mešani zbor »Slavček. Svoboda-Center. Trbovlje 65 Mešani zbor »Svobode« Toplice—Zagorje 63 Mešani zbor »Svobode« Laško 60 Mešani zbor »Svobode« Senovo 48 Mešani zbor »Svobode« Zabukovca 44 Mešani zbor »Svobode«, Krmelj 38 Moški zbor »Svobode«, Hrastnik I 74Jj Moški zbor »Zarja«, Svoboda-Center, Trbovlje 73.5 Moški zbor »Svoboda«, Laško 66 Moški zbor »Toplice« Žago« je 54 5 Moški zbor »Svobode« Krmelj 45.5 Moški zbor »Svobode«, Zabukovca 29 Zenski zbor »Slavček«, Svoboda-Center, Trbovlje 89.5 Ženski zbor »Svoboda«. Toplice—Zagorje 59.5 Ženski zbor »Svoboda«, Zabukovca 95 5 V smislu sklepa seie odbora Društva učiteljev z dne 15 marca L L sporočamo vsem članom društva sledeče: V zvezi § počastitvijo 10 obletnice naše osvoboditve katere proslave bodo po vsei naši domovini, ie tud naš odbor obravnaval vprašanje kako nai tudi prosvetni delavci pomagajo in doprinesejo »vol delež k tem proslavam Odbor je sprejel nekatere sklepe s katerimi »ezna n jamo naše člane: 1. Vsi član društva naj prt vseh predmetih zlest pa v okviru pouka moralne vzgoje obravnavajo snov Iz naše NOV. iz življenja naših herojev spominjajoč se tudi tokaln h važnejših dogodkov iz osvobodilne vojne dni osvoboditve ter uspehov na gospodarskih področjih v letih od 1945 dalje. 2 Ob obveznih športnih dne voh naj učite! 1=tvo uvaje zlasti ■zlete v kraje važne lz NOV Pri tem nai učene-’ okrase spomenike in grobove padlih borcev NOV ter tam prirede orimerne spominske slovesnosti Športne popoldneve oa nai porabijo za športne tekme in med«eboina tekmovania. kar vse dv:ga zavest učencev Ti dnevi nai se posveti In počastitvi 10 obletnice osvo* bodtive 3 Odbor društva predlaga da se v okv-ru okraia uvede oraz-novanie Dneva uč:t»1iev v«ako leto Letošnji Dan učiteljev bo- Vse šole naj po zapisnikih šolskih kronikah ugotove učitelje in učiteljice ter sporeče odboru mena padlih žrtev borcev aktivistov talcev itd iz NOV in po možnosti ople udejstvovanja :n smrti žrtve. 4. V proslavo 10. obletnice bo društvo skl'calo spominsko zborovanje učiteljev okraja Trbovlje. po možnoti skupno z društvom učiteljev okraja Krško Zborovanje naj bi bilo v Breži- cah združeno z izletom v Kumrovec Podrobno obvestilo bodo člana glede te proslave še prejeli. 5. Vsem članom naročamo, da sodelujejo pr vseh pripravah za proslavo 10 obletnice osvoboditve v krajih svojega službovanja is teže za tem da bodo te prireditve čim kvalitetnejše in bo tako sleherna vas slovesno proslavila ta pomemben dogodek. Tovariški pozdravi Predsednik: Stefan Marcijan PRED OBČINSKIM PRAZNIKOM IMS V SEVNICI To bo lep praznik Konferenca mladine, ki bo združena v bockč: obč m Sevnica bo v nedeljo, 15 L m Ta razgovor bo račun o pnehoieni pot in doseženih uspehih na katerem bo mladina sprejela smernice za bedoče skupno delo. igro »Prisega o polnoči« $ katero so igralci dosegli doma lep uspeh Igro bodo še ponovit Aktiv v Telčah je počastil občanski praznik z igro »Mostovi«. S to igro bodo gostoval: v Krme Iju Mladina v Šoštanju bo za V pripravah za komunsko proslavo de=etletn ce osvobodit- MlodivErš' em so zbora vali Prejšnji mesec je bila v Kr- ja Razpon med najboljšim in naj- točk. Na drugem mestu je »Svo- kovni oceni precej visoko^ število slabšim je mnogo večji kot pri boda«, Trbovlje-Center z 78.75 dosegljivih točk Povprečni od- godbenih In igralskih ansamblih, odst., tretja »Svoboda«. Kisovec stotek 73.87 doseženih od doseg- jo je tudi razumljivo. Zbori za- s 73.25 odst. ki pa je nastopala ljivih, je kaj lep Ta pa bi bil jemajo največ kulturnikov, zato samo s igralsko skupino, nato verjetno še višji, če bi nastopala nas ne preseneča niti. da je rav- »Svoboda«, Trbovlje—Zasavje tkem ' orva konferenc mladine 'žkciie tudi »Svoboda-Center« Trbovl e no mcd zbon skupina, ki je do- 71.63 odst., ki je prav tako na- Eče komune ^ s svojo skupino ki je morala segla na tem tekmovanju naj- stopila samo z dramsko skupi- zaradi obolelosti dveh nastopa- višji dosegljivi odstotek točk no. Sledi Trbovlje II (meš. pev- jočib teden dni pred tekmova- (Zenski zbor »Slavček«, Svobo- ski zbor) s 70 odst., Kočevje ■te.-.isjsrs. «T žfrsu 32» ls js čene prve tri skupine (Zagorje, vodja Jože Škrinar) in tudi sku- odst., Laško 59.83 odst- Tor lice &tare2a grada in mesta Konte- —* —*-....................... • - - ’ 1 renče so se udeležil tudi za- ve skupno j ostalimi organizacijam pripravila kulturni program Zavezali so se da bodo ustanovil folklorno sekciio ki naj bi na-"topila že na tej proslavi Aktiv v Gabrielah bo organiziral večerni tečaj, ki er sl bo mladna širila obzorje Predavali bodo predavatelji z rudnika Krmelj in šole V načrtu imajo uprizoritev dveh gledaliških iger Sl bodo tudi na festival delavske mladine v Kranju Sevniška mlad na kfer so drugačni pogoji razvija svojo dejavnost v »Svobodi« »Part ra-v okviru giladinske organi- nu«, gacihkemu društvu itd Voki je pozimi naštudi- dt ljudsko knjižn-co ki 1o naj-rala kar tri igre Dobrp dela še več obi«kuje mladina Vsekakor mladinski oktet »Svoboda«, v pa ie Dremale mladine v • Pa rti-katerega je vključeno precej zanu« Aktiv LMS je malo storil. konferenco so se organizacije utrdile m razvile široko kulturno dejavnost zlasti še na vas Na sestankih aktivov so razpravlja li o socialnih problemih mladine. izgradnji športn h objektov sprejemu novih članov in političnih dogodkih doma :n v svetu Zelo se je mladina razg bali na kulturnonrosvetnem področiu Aktiv v Blanci je naštudiral Videm-Krško Na sestanek so prišli mladinci « mladinke z Velikega Trna. ----------- ---------------- Kočevje velike Podloge, Rake. Leskov- mladincev in tnbad.nk Mladin- a samo društvo ie premalo za- "* ve* ---- n ’ — *- -j-i ajca organizacija v podjetju interesiralo m'ad no za množ eno »Tehnika« deluje komaj mesec telesnovzgojno delovanje Na dni. pa je dosegla že kar lepe konferenci ne bo zariooana m!a- razHka6 medraprvo \n tretjo ko- prT^povprečhJf ^ft^KrmeU^sis odst^Zabu- st°Pniki političn h, družbenih uspehe Pred kratkim so usta- maj 3 odst. pri 82.50 i,i 19.50 Poglejmo še kak en o is-otek kovca 43.1 odst ’ organizcij in predstavniki krške no vili mJadnski odbor v Celu- odst. doseženih točk Najslabša dosegljivih točk, so dosegla _________ , _____ , w gamizje JLA. loži ki pripravlja razna preda- skupina »Svoboda-Dobrna«, ki posamezna društva s svoji uti vzamemo še povpreček o dosedanjem delu mladinske vanja ------ —------- (jtnauib&ua umstva o av«j»uu . . . . , . -- . . — -------------- -------------- je poleg tega nastopa a z delom skupinami Sicer to ni celoten vse“ s.,pm- klje .,f,7b ®”st- organ.zacije je poročal Franc ljudskega avtorja ključavnl- pregied. kajti društva niso na- povprec®k najboljših treh iz Šetinc. Iz nadaljnjih poročil je 60*38 d t^>r’UIij-vi^e točkSekar **°pa,a * vseBli skupinami (Tr- je povzi > e ° na 78 19* odst razvlt,no je v Ljudsko mlaje za podeželsko skupino, ki ima brez^dramske Zagorje brer god- dosegljivih točk, vidimo, da za v svojih vrstah samo manuelne pe itd.), vendar nam tudi ta po- znamujejo vsa društva prav lep Po poročilih So delegati obravnavali vse pereče probleme k- se pojavljajo pri njihovem d!n» iz Zabukovia Studenca n Planine kjer do sedai niso ob-oan Pred konferenco in bodočega obč tiskega komiteja mladine stoji težka, a važna naloga- vzgola mladine in m'adin-tk'h kadrov Treba ie micl:ti na • npv:l: mlad'nrke organizaciie konferenco in vodstvom delavce, zelo lep uspeh V celoti pa so se igralske sku- zna,■“ ““ -*0 plne razvrstile takole (številke „(1^ j z 79.2« odst dosegljivih Janez Mohor označujejo doseženi odstotek do-sefeljivih točk) ’** ' »a < dmo vključen« le 25"'« vse mla- delu Poudariti so da se morajo »k n Morov i reoa ie » dine Toda kljub nizkemu od- boriti tudi z* mladino, ki je še ^dočnos, stotku organizirane mladine so izven organtzac ie Govoril, so ^ bol je 7 vzgoje mladega ^rebi ve6je P0UtlČn" človeka pa ni tako Ta ie orven- ni. Ns Velikem Trnu se vsa kultu rno-prosvetna dejavnost od v ■i.,—.................. tivnosti. ^ ® stveno nuina Vzgoia mladine Pa ie dg žno«t v«eh __rlast1_ _pa Svoboda Zagorje 82 50 Svoboda Velenje 86 75 Svoboda Hrastnik 79.50 Svoboda Senovo 75.00 Svoboda Kisovec 73.28 Svoboda Zasavje 71.63 Svoboda Dol ,ia 60.38 Svoboda Kočevje 6813 Nekaj pripomb h graditvi stanovanj v Zagorju Se vedno jih maarlia Zadnje čase le bilo v Zagorju precej hrupa glede perečega na no«, saj terja od posameznika in skupnosti veUte žrtve (nastop izven konkurence) Godbe na pihala, orkestri In pevski zbori so tekmovali v nedeljo. 17. aprila na kulturni reviji v Velenju Tam so se razvrstili takole: stanovanjskega problema kako Premagala pa bomo to vpraša- bl to vprašanje najhitreje rešiti Razumljivo so se razburjeni duhov) nekoliko pomiril., kajti vsak vsaj malo trezen in pameten človek ve. da tega prob la- bilne. ki jih ta nudi Prj posebno egoisučnih posestnik h ka jim je vsak socialni čut nje v etapah v daljšem razdob- poinoma tuj in ki jun je osebna n<, navezana na porabo lesa, saj nalog« Partiie 1n SZDL Biio-«tranck- odnos ki ge imaio v Sevnici že nekaler’ člani odbora Socialistične zveze, ni v soglasju z lintio ZK Zavedati se namreč moramo da mledm-ka orga-n"7acija ni morda kakšna pomožna organizacija marveč poln naši MtfSnovzooiea u-stanova. ^ ^ _______ M1ad’ni ie treba nomagatl Vsaka taka gradnja pa Je tee- moralno in materialno Bi’a ie v 0 korist posameznikom 'ocialisučm skupnosti ju, to pa s pridnim delom m varčevanjem povsod kjer je mogoče kaj prihraniti, pa bito korist vse seveda v nujnih primerih ne bo druge poti kot razlastitev, saj ne bi bilo mo- to z javnim, sredstvi ati pa raino m pošteno, da bi ljudska ftajstare ši v občim Blanca V januarju letošnjega leta je )o počae, odprl to me Donosno minilo 93 let odkar se je rodil pogledal Razumel sem moža na Blanci tovariš Anton Cvel- Iz njegovega pogleda sem bral bar. Možakar je še krepak tn se da je njegov sin položi svoje zelo rad spominja preteklih ča- življenje na oltar domovine ma iaJ ni mogoče rešiti na vrat osebnima prihranka, kar vam oblast trpela, ——— 1 1 bodo žlastj potrdili vsa tisti, k, špekulirajo z 60 že v svojih lastnih hišicah Za rešitev stanovanjskega vpra še najnavadnejšega zakoličenja za stavbo ne moremo opravit brez lesa Težko razumljivo nam le da je okraj kratko malo za- prv^ vr=tah v revoluciji prva pri obnovi domovine in tud dane« u«*varfa velik del naroJ-->ga dohodka S S. Pr-Jar v Podboju Slaboumen. 7-letni deček sin Janeza Pinculiča iz Brezovice. da posamezniki vrnil prvo prošnjo Stanovanjske zemljiščem na zadruge za sečnjo lesa z eno-drugi strani pe so parcele po- stavno utemeljitvijo, »da je trebne za nujne nove gradnje plen sečnje izčrpan« Vprašuje- občina Podbočje, je dne 30 p šanja je mnogo pot Ena je laž- stanovanj za industrijske de lav- mo se. kako bomo gradili, če ne m v dopoldanskih urah zanetil ja, druga je težja S tem vpra- oe, ki so se v kraju po osvo- bomo dobili lesa. v gospodarskem poslopju požar šanjero se ubadajo danes naš« bodltvi zelo pom not li to ie v Zagorju pa se pojavlja tudi Ogenj je upepelil družini Pincu-ijudska oblast naša podjetja zlasti, ker posamezni delavci problem rezanja lesa Doslej Je tiča vsa poslopja In vse premlč-stanovanjske zadruge itd Zelo stanujejo tudi po več ur daleč vršil te usluge zagorski rudnik nine Požar se ie razširil še na - - -J svojega delovnega kraja prezobrestn ke - danes pa sosedno YjnskoJla*‘^ 1 Raihzi Nesrečni oče im;, » važen Je seveda tudi način grad- od ae bi s svojim skoro pevajotim P°ved°. al bomo dali za eno mo ta jim zgradimo stanovanja - *_ . - UT H rt AS f M rt 4 A H —3: — _ I« KI I TO »n*«« 1.. n«. 1 4 stanovanje 6 milijonov din «Jj bomo za ta denar zgradili šest skromnejših stanovanj, al) mor- ■ lasom nadaljeval: •Vidite takšna tišina me Je Kozi vse življenje sr>remlja-a Pa pustimo tol« Iz globoke razmišljenosti se nu je obraz naenkrat sprem e- gradnja^ zelo počen; sil Začel se je smejati: bliže, povsod tam kjer je za te gradnje po regulacijskem načrtu kraja prostor V regulacij- da celo več Praksa je do seda) skem načrtu Zagorja je predvt-pokazala da je Individualna d eno. da zazidamo vse razpo- poslopja pa so k- za 800.000 din Požar »e Jc razširil tako naglo da Je hči, ki je umivala pod v hiši v zadnjem trenutku skočila skozi tivno vsaj rela-Podprto z umnim orga* ložljive površine Z zemlj ščem bomo morali biti zelo skromni To samo 0jmo i„ ei na te način rešila življenje Vsaka pomoč je bila »Sedaj vam bom pa povedal niziranim delom stanovanjskih Posamezniki bodo lahko dobili leld 5pas,» je začel. »Takrat zadrug katerih ustanovitev mo> em bil ie mlad Dobro se spo- ramo samo priporočati p« Je nlnjaro ko je neld gospod pri- zidanje stanovanjskih hišic le lesel nekaj zrnov prave kave dosti bolj ugodno n jo dal svoji kuharici z željo, la bi mu Jo prvikrat skuhala hotenj je mož odšel Stanovanjska zadruga v Za No — “ko ®hr1u le z nakupom zem- ljišč za nove gradnje stanovanj- enje; kuharica mu je namreč ovedala. da se kava ie dve uri uha to da je ie vedno trda — idite, kako je bilo takrat! Ni /odela, de bi morala kavo apra-\nton Cvelbar žiti ta jo zmleti kot smo to de- lati mi z ječmenom Ha — o Današnji ljudje ne vedo. kaj »Divkl« to »Projl« niti pojma je hudo,« pravi ta starček »Mi nismo imeli Do kruha se j« nismo niti poznati hrane, katero prišlo tedaj mnogo teže kot da i && ^55 hi«.»« «»«, w pa ee tu pojavljajo težave z za svojo gradnto največ 400 do 500 kvadratnih metrov Travnikov in njiv ne bo v samem kraju pač ps v okol ci Za seda) imamo v načrtu gradnjo 20 hišic ob Cesti talcev, v Borovniku bomo pa sezidati 14 hišic Na Selu smo kupiti zemijlče po 100 din za 1 m» kar otežkoč« nadaljnjo obdelavo lesa In se tesarj bojijo izdelkov te žage Mislimo da nismo tako bogati, da bi tako razmetava li z lesom mimogrede ______ Zelo nas je razveselil članek zaradi 'pomanjkanja vode za-o razvotu Stanovantske zadruge man starši so bili medtem na v Trbovl’ah. zlasti da bodo nje- delu na njivi, oddaljeni pol ure ni član deležni različne pomo- doma. ti Vprašujemo se. kaj bomo v Starši — pazite na svo’e otro-Zngorju napravili v tem po- ke. zlasti le na slaboumno decol gledu V. M -M Občni zbor SZDL na V dmu SZDL Videm je imela pred članov SZDL to da »e jih je ne vidijo ati nočejo videti potreb naše skupnosti — radi pe ljudje sedaj uživajo Biti smo nes Današnja mladina ne ve, ko w mernejl) gradbenj proertor pe mnogo bolj skromni in bili smo kaj ima — Leta 1884 sem se lastnik] zemljišč T dostikrat Tu* tukaj bi pričel] z gradnjo kratkim v prosvetni dvorani občnega zbora udeležilo tako malo je to res graje vredno. Po otvoritvi je predsednik Socialistične zveze tov Jožko Vahčič poročal o delu organ zacti6 v preteklem letu Na zboru So razpravljati tud1 o gradnji višje gimnaz je v Krškem oz. Vidmu Brežiška glr0' nazija je majhna an ne ustreza potrebam. Podpredsednik okrajnega °v' bora SZDL Trbovlje, Franc K°” 4 hišic redni letni občni zbor Na žalost ___________________________Na Izlakah bi lahko pričeli z se ga je kljub vabilom in letana drugi stran sprejemajo do- gradnjo na lepem mestu, ki Je kom udeležilo le 87 članov Ce primemo za z dan je hišic naših pomirimo, da je na Vidmu 455 delovnih ljudi Ne bi bilo po-šteno da naši pridni delavci je bilo iščejo prostor za svoje zasebne tud to hišce po raznih grapah, pri- »Za časa okunecije bolj trdo Končno )e bi obleka ne bila tako «*ala ari K. d ir,,v=Hr.n 0618,8 nezazidan, kjer «o tudi zadovoljni z vsem. Kaša, ie]J ličit za sedlarja. Takratni ^ ®Lk^/l£ vsi pogoji za ugodne komunika- zelje ali repa ob praznikih pa časi eo zahtevali, da je moral JH« nekaj d)e ,n dobro kanallzaejo. Prv^m^^ki ^roslava v Artičah Na predvečer 1 maja smo Imeli v Artičah slovesno prire- četrt kilograma govedine - to vsak vajenec romati po svetu. ^k,Cn^m^0f>ddaV!fat* 61?Z skrbo e pitno vodo itd V ta na- “ jppvezavf^^CUD Lar )c govoril 0 družbenem je bio vse! No_popšU smo pa Tako «*« je tudi Jaz odpravi hlše^nno^ ™ °Tj° ?SS2u!Sčie.PuSSSow£ S dmrim W‘SS,i S raztrga Lansko leto sem skoraj .nan?_1d^ ,cm' Sole in nižie gimnazije so s Cia- ^ več kot sedaj Takrat je bilo vino ceneje in vino nas je poživljalo; pri njem smo se veselili, včasih pa tudi žalostili... Vsega, vsega je bilo « Starčku so se zroeile oči Zakaj, ne vem. Nisem ga vprašal Samo pogledal sem v njegov naguban obraz na njegove osivele lase. zde ane roke — to mislil sem si svoje Nepremično na pot v Gradec v Avstrijo Peš sem hodil polne štiri dni Pri mojstru pri katerem sem »e nastanil nisem imel prav nobene zaščite Pa od kod bi jo čevlje raztrga’ ko sem stalno '* S.TJ> n* Izlakah stal na njivi in pobiral tistega liriem sestanku Stnno- koloradskega hrošča Kaj hoče- vantsks zadruge so član’ poka- Ko^k takrat" imel”OpravTiati mo človek mora v-dno de’nti». wK ve'tke in neb»-„vl1e- etovelt takrat imen upravljati _ s tpm ^ je Mjln ogovor nori za gradnto h'sic kenčal. Mi vsi mu pa ž-ltmo da bi SOI c m niz e gimnazije so f Cia- .. ,A-vnd'-ri* N» ta na- se Je res zelo potrudila, tako dn č-n bom-, n«•—»te- proslavo zelo lepo potekla novanj .ko vprašanje, kar bo v -£• Ob zakRučku #o izvolili J' člsnsk: iinmvni. 3-čl*n<«k! n'*-' zorn! rvthor tor W dolege^p za občinsko konlei cnoo. »Skutna* Hitlerjeva armada je bežala. Vsepovsod jo je preganjala naša mlada partizanska armada. Ljudje so nestrpno pričakovali svoje osvoboditelje: matere *nove, žene može, otroci očete. Tiste spomladanske dm je v Zasavju vrelo. Krog In krog so se zb rali borci kamniško-zasav-skega odreda; borcj 1. bataljona VDV brigade pa so ve zaradi posebne naloge zadrževali v Knez-dolu, Čečah in drugod. V prvih dneh meja so bila v Hrastniku in Trbovljah pogajanja s potolčenimi okupatorjevimi enotami Začudal Nekateri komandanti nacističnih enot so si svoj zlom tolmačili sila različno. Eni so vedeti, da je konec štiriletnega krvavega nasilja nad našim življenjem, in so sprejemali pogoje, «: so jih stavljali komandanti Partizanskih enot, drugi, med njimi tudi komandant oklopnih *nol, pa so hoteli nadaljevati brezupni boj. Medtem pa so se naše partizanske enote pripravljale na svoj največ ji praznik: osvoboditev zasavskih revirjev! Ni moč povedati, kakšni občutki 'n vtisi so prevevali naše borce. Slednjič je prišlo povelje; »Osvobodite Zasavje!* Nikoli ne bodo pozabili prebivalci okoliških hribov borce prvega bataljona 111. VDV brigade, ki so prihajal: s Knezdola, Čeč 'n drugih okoliških hribov. Na Poti v dolino so se ustavili pred 9°stilno Plaznik, kjer so priredili Prvi miting. Radostni množici sta spregovorila načelnik štaba Zvo- ne Riček in komisar bataljona Dušan Povše. istočasno je druga skupina borcev VDV bataljona kammško-za-savskega odreda krenila proti Trbovljam. Največ ji zasavski revir so osvobodili brez bojev Trboveljčani ne bodo nikdar pozabili prvega mitinga kjer je govoril pomočnik bataljonskega komisarja Milan Kožuh. Istega dne je zapokalo le prt Zagorju. Nemške oklopne enote iz Hrastnika so se pomkale proti Zagorju. Niso se hotele predati. Toda borci knmniško-zasavskega odreda so jim pošteno posvetili. Malce pred Zagorjem so jim minirali cesto in zajeli velik plen-, med ujetniki je bil tudi komandant oklopn:h enot. Tako so bili osvobojeni zasavski revirji. Le peščica borcev je ostala tiste dni v naših revirjih. Ostali so le člani narodnoosvobodilnih odborov, ki so imeli odgovorno nalogo omogočiti nemoteno proizvodnjo in preskrbeti prebivalstvu živila. Prvi odbori so svojo nalogo odlično opravili, sat so jim pomagali svobodni ljudje. Naši borci pa so medtem vodili sovražnika proti Celju. Ze pri Hrastniku so naletel na predhodnico dveh nemških divizij, ki sta se pomikali iz Srbije. Dne 7. maja sta imela načelnik štaba 1. bataljona III. brigade VDV Zvone Riček In kom sar bataljona Dušan Povše pogajanja s štabom obeh nemških divizij v Zidanem mostu. Nemci so spoznati, da bi b‘l vsak odpor nesmiseln. Sprejeli so vse pogoje obeh oiidrjev 1. bataljona. Na železniški postaji v Hrastniku je oholi Nemec oddajal svoje orožje, opremo in obilico raznega vojaškega materiala. Dragocen je bil plen. Dragocen tudi za fot ker to se med nemške vojake vtihotapili naši domait izdajalci, ki so st preoblečen: o nemške uniforme, hoteli prebiti na Koroško Naklep se jim je ponesrečil. Ljudje, nad katerimi »o počenjali svoja umazana grozodejstva, so lim kasneje sodili. S SEJE OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA V v HRASTNIKU Niz koristnih predlogov Nedavno je bala v Hrastniku redna seja ljudskega odbora mestne občine. Odborniki so se najprej seznanili s sklepi zadnjih zborov volivcev. Iz teh sklepov je razvidno, da vse večje število ljudi živahno razpravlja o perečih problemih svojega kraja. Danes deduje v raznih društvih, organizacijah, svetih. komisijah in odborih približno devet sto ljudi. Zato je razumljivo, da dobiva ljudski odbor od vseh teh ljudi vedno več koristnih predlogov, v katerih se zrcalijo potrebe občanov. Poglejmo, kaj so predlagali volivci na zadnjih zborih: Za kmečke kraje v okolici Hrastnika naj se organizira še več kmetijskih, vzgojnih in zdravstvenih predavanj, šiviljskih, kuharskih in drugih tečajev; na cestah, ki drže iz Hrastnika proti Prepretnem, Bobnu, Plesku in Podkraju, naj se uredi električna razsvetljava. Letos naj se nadaljuje gradnja vodovoda; za šole v centru je potrebna nova razredna oprema; potrebno je več stanovanjskih hiš in podobno. Hrastničani bi radi trgovino z zelenjavo in trgovino, ki bi prodajala gradbeni in železni material. Radi bi, da bi cesto v poletnih mesecih čim večkrat škropili; zlasti pa so volivci poudarili, naj se mestni ljudski odbor zavzame za pocenitev brezalkoholnih pf.jač, Id so potrebne naši delavski mladini. V nadaljevanju seje so odborniki sprejeli proračun komunalnih ustanov proračuna uprave stanovanjske skupnosti in sklenili ustanoviti pogrebni zavod za območje hrastniške komune. Odborniki so reorganiziranemu podjetju »Elektro delavnica« imenovali novega upravnika in potrdili upravičenost nakupa novega gasilskega avtomobila in predelavo starega v škropilnega. Ob zaključku je predsednik poročal še o pripravah za praznovanje »Dneva rudarjev« in praznika osvoboditve. Jože Kenk Franci Kuhar: HIMNA SVOBODI Pod jasni svod dvigni perut, med Jadran in Savo poglej, tl — sokol ponosni — z naših planin brezkončnemu svetu povej: Med Jadranom, Savo tn Sočo igrava o nebo kipi granitni cvet, o očeh ljudi moind žari deset, deset svobodnih let. Zapojte planjave In Sirne dobrave, zapojte v svobodni maj, da sliši vas zemlja, nebo, da tliil vas sleherni kraj: Med Jadranom Savo in Sočo Igrava v nebo kipi granitni cvet, o očeh ljudi močnč žari deset, deset svobodnih let. OBČINSKI PRAZNIK BO PRIKAZAL KULTURO V NAŠI DOLINI Bogate prireditve Se nekaj tednoo nas loči od občinskega praznika v Trbovljah, k: ga bomo proslavili dne 31, maja in 1. junija s številnimi kulturnimi prireditvami, na katerih bomo lahko opazovali dvig, množičnost tn kvaliteto dela, ki je bilo deseieno v minulem letu. Vse priprave so že o polnem teku in resnost priprav dokazuje, da bo prireditev dosegla svoj namen še bolj razširiti kulturno in športno zanimanje tn udejstvovanje med ljudstvom v naši dolini. Mnogo je bilo že storjenega v tem pogledu, vsi pa se zavedamo, da je pred nami še velikansko polje, bolje rečeno ledina, k: jo bo treba še temeljilo prekopavati, očiščevali in orati, da bo vsajeno seme rodilo rodov«, ki bi jih že dane» želeli imeti in uživati. Vseeno pa vztrajno napredujemo kljub občutnim težkor čam, ki jih je treba nenehno odklanjati in odstranjevati In kaj bo pripravil prireditveni odbor? Ta se je že pogovoril z vsemi zastopniki kulturnih in športnih društev v Trbovljah o tem, kaj naj vsaka sekcija prispeva, da bo proslava v resnici na višini, ki jo zahteva pomemb-nosi dneva, na katerem naj bi vsi Trboveljčani tako ali drugače izrazili svojo zavest, da spadajo v okvir revolucionarnih Trbovelj, ki ne bodo prvič dokazovale, da v marsičem prednjačijo drugim krajem naše domovine. Svetit zgledi trboveljskih revolucionarjev so še živi pred našimi očmi in ne bi hoteli zamegliti njihovega spomina z manjšo prizadevnostjo, kot so jo ti prikazovali v svoji plemeniti borbi za pravice delavskega razreda. Po napovedih, k: bodo bržkone v celoti držale, se bo slovesnost pričela v torek, 31. maja, ko bodo nastopila osa trboveljska športna društva s turnirji, tekmami in šahovskimi prireditvami. Istega dne pa bodo na sedežih vseh trboveljskih »Svobod• kulturne prireditve, na katerih bodo nastopile vse kulturne skupine posameznih »Svobod., še posebej TVD »Partizan, z vzorno akademijo. Težišče proslave pa bo v sredo, 1. junija, ko bo ob 9 uri dopoldan prea spomenikom na Trgu revolucije slavnostni govor, ob deset: url pa se bo pričel koncert vseh trboveljskih pevskih zborov in godb no telovadišču TVD »Partizan., Na tem koncertu bodo izvajale vse skupine program, pripravljen za proslavo, do bodo Trboveljčani lahko sami presodili, kako so se posamezne skupine Rdeči kriz je dobro deloval Pred 10 leti so naš- borci prišli $ hribov okrog Zasavja in osvobodili naše revirje V nedeljo, 8. maja, je bila v dvorani OLO Trbovlje redna letna skupščina okrajnega odbora Rdečega križa. Poleg delegatov krajevnih organizacij RK so se skupščine udeležil številni gostje med njimi predsednik Zavoda za soc. zavarovanje LRS tov. dr Marijan Avčin, zastopnik OK ZK Trbovlje, zastopnik SZDL Trbovlje in še drugi. Ob-š'rno poročilo predsednika okrajnega odbora RK Trbovlje tov. Ernesta Gorška, tajnice tov. Pavl« Razborškove ter poročilo o delu podmladka Rdečega križa na šolah ki ga je prebrala tov. Bogdana Hvala, prikazuje bogato delo te humanitarne ustanove v našem okraju, ki gotovo zasluži več pozornosti od vseh — pravilno bi namreč bilo, da b1" bil vsak volivec član RK kajti 5107 članov je za trboveljski okraj premajhno število. Na skupščini je prejelo priznanje za uspešno delo v tej hu-manitarn organizaciji 52 zaslužnih delavcev in delavk, ki so dobili v zahvalo lepe spominske listine. Organizacija RK okraja Trbovlje je opravila lansko leto veliko delo. Priredila je vrsto te čajev za prvo pomoč, organizirala razna letovanja mladine 'n okrevanja potrebnih, nudila pomoč v na j raznovrstne jših nujnih primerih priredila uspel Teden Rdečega križa 'td — Ob zaključku so delegati izvolili 16-članski plenum — prav takega bodo izvolili tud: za krški okraj — nato pa bosta oba plenuma izvolila Izvršni odbor Rdečega križa skupnosti komun okraja Trbovlje -ar pripravile za ta dan. izpopolnjene pa bodo še z mladinskim pevskim zborom In dvema mladinskima godbama »Svobode-center. in »Svobode II... V popoldanskih urah pa bo izvedel TVD »Partizan, svoj letni javni nastop, na katerem bode nastopili vsi oddelki od pionirjev do članstva, delno okrepljeni e sosednjimi društvi — dobra pripravljenost vseh sodelujočih pa nam je že danes porok, da bo (a prireditev bol/ša. kot je b Ha kdaj kolt doslej. Natančen razpored prireditev tn čas bo pravočasno objavljen z lepaki in o dnevnem časopisju — no podrobnosti pa se bomo Se povrniti, da bo sleherni Trboveljčan obtieščen o izvedbi in prispevku, ki naj ga sleherni občan doprinese k veličastni proslavi tega izrazitega praznika trboveljske doline. i Pomladanski dan hrastniških pionirjev Livade Kala in Mrzlice so ozelenele In zaživele v lepih spomladanska dneh. Prejšnji teden so se zbrali pionirji oseh hrast-niških šol. zapustili učilnice in odšli o prosto naravo, da pozdravijo prihod sončne pomladi. — Prav veselo je bilo. Preko 500 pionirjev z zastavami je bilo v veselem pohodu. Najprej »o se ustavili v Čečah in sicer prt Vrh-kah pod Mrzlico. P’onirfi so ss zbrali pred tamkajšnjo spominsko ploščo. Tu je učencem spregovoril prot. Ostrožnik tn jih seznanil z dogodkom o tem kraju v zimi leta 1942, kjer je nekaj naš‘h najboljših borcev NOV postalo žrtev grdega izdajstva. Po tem govoru so pionirji izvedli svoj kulturni program. S to slovesnostjo so pionirji odredov »Parfzan Luka« in »Lidija Seni* jure. proslavili hkrati 14. obletnico ustanovitve OF. Ob Istem času pa so se zbrali na Kolški planoti pionirji Kajuhovega odreda ter počastili tamkaj spomin padlega partizana, mladinca Pusta Tisti nemški mitraljezec za škarpo je streljal malone brez prestanka. Svinčenke so žvižgale Po partizanskem položaju, strupeno vršale nad glavami borcev to dvigale snežni metež. Vsaka krogla, ki bi zadela v ž vo, bi Pomenila smrt. To je borce sila jezilo. Vedeli so, da ne bo zma-S*. ne plena, če ne uničijo tega hudiča. Zato «o na Dušanovo po-ie odprli ogenj iz vseh cevi hkrati, da je kar pobliskovalo po Soteski, mogočen krohot orožla Po le odmeval med hribi. Ker tudi vsa ta glorija strelja-nia nf strla švabskega mitraljez-$e Jeran ni mogel več krotiti. Proti vsem pravilom partizanstva le skočil iz zaklona ln z dolgim rofalom preklal glavo švabskemu Mitraljezcu. Truplo se je s pol glave sesedlo v jarek, druga po-'Ooico lobanje pa se je kak^r Presekana bučo strkljala na Cefto Od tam ni več zalajal mitra-‘lez. Zdaj je tudi levo krilo zasede Prišlo do be*ede. Pontje so urno P°č stflj teren pred seboj In za-Prti proboj Nemcem proti Marku. desnem krilu je mitraljezec ^Pašnik prikoval vso golazen v Ciklone Z nasprotne strani so Pobijali Milan N ko in Džuro ter JfPko držali bojno zanko v svo-Kr r°kah Poslednja sedmorlca "•meto so je ujeta vrtinčila v mreži nam ne uidejo!* /e trdil ha ln nestrpno čakaj povelja, p, p° a jur šu zdrvel v sovražni Q"'°n po mitraljez ‘°da Nemci te kllub brezupni ■ uactj' ni*o vdali. Branili so se levi. Njihovi zadetki so b til ni. 0,tto° Precizni Na strelivo o im. >i *- imb In munlcije je Spasn k opo-Kneza v skrbi, — uo 90 hmeli dovolj ‘Do/ naboje!* Hal pomočnika da b; mu ne zmanjkalo v traku prav tedaj, ko bi ga najbolj potreboval. Tedaj je Branko ugledal dva Nemca, ki sta se pognala proti Dolinškovemu svinjaku tn se skrila v koteI sv n/ske kuh.nje Bolničarka Vida, ki ju je tudi videla, pa ni mogla počakati konca borbe na položaju Kot levinja se je pognala proti svinjaku, pred vrati pa je zakričala: •Hdnde hochl. V naslednjem trenutku sta prilezla Iz svinjaka oba Nemca z dvignjenimi rokami. Ko sta zagledala no položaju Branka, Spasni-ka In Kneza, pred seboj pa drzno partizanko, o grozi in strahu sploh nista opazila, kdaj ju je Vida razorožila tn odvedla v ujetn štvo To je btl velik Vidin podvig in grenak poraz Nemcev. Ko sta začelo pleteničiti, da nista streljala, da sta nebogljena Avstrijca z Dunaja, moža !n očeta ln kdo ve kal še vse. f!h je Branko samo strogo pogledal. pa sta utihnila ko dva bebca. »E, kako nam bosta prišla prav7« je menil Spasnlk. »Glejte, kakšna hrusta stal OsedliH ju bomo s plenom ko dva mulca!. Na partizanskem položaju je nenadoma vse ufhnlho ln brž ko so borci napolnili orožje !n pripravili bombe, je zadonelo gromko povelje v lutranjo */n/no: »Na juriš ... I Huraoaa ,1. Vtem so bombaši zalučali o sovražnikove zaklone bombe, in brž ko so eksplozije vrezale po soteski, so se jur šni vzkliki pomnožili najmanj tridesetkrat Borci so se dvigniti kv'Sku in se streljale Dognali v napad proti sovražniku. Nemci so se uprl1., borci VDV pa »o z nezadržno silo drveli proti nfim. Vodnik C rti te lurtšal na čelu svojega voda. In še preden je do- segel cestni most pod Rinaldljem je hripavo zakričal: »Ranjen sem, auuul. dr l se je opotekel In zgrudil na tla. Dva borca sta ga potegnila v zaklon, drugi pa so v silovitem naletu drveti v napad. Poslednja četvorka Nemcev, ki se je branila Izpod mosta, se je njenih klešč. Ko sta pritisnila v Milanov hrbet, da bi se rešila smrti, Milan ni mogel izdreti iz brzostrelke prazen okvir, da bi tja namestil polnega. Tedaj je posegel vmes Branko, ki je pritekel na cesto In požel oba Nemca. Milana je s tem podvigom tešil gotove smrti. Jože Stok-Korotan: (Nadaljevanje tn konec) Rezpetokje v Batom krepko otepala pritiska. Ko pa je uvidela, da se partizanov ne da zaustaviti, je nemški komandir zakričal: »Schnell zurdckl. Švabi so zakrulili kot ranjene zveri tn jo ubrali proti Babiču. kjer so se nameraval! prevrtati na varno. •Ne boste jo odnesli!. se je zaklel Milan, ko so umikajoči Nemci naleteli na njegovo trojko. Brzostrelke so razigrano zareg-Ijale in sejale svinec po Nemcih. Vnela se je huda borba, prša o prša. Neme< so tvegali prav vse, samo da bi st prebili i Milan, Niko In Džuro pa so razpaltll. da je strašno zasmrdelo po smodniku. Zakrknjeni Neme! so »e ranjeni vrgli v zaklone In besno tolkli proti jurišačem ln Milanovi trojk. Udarci so se menjavali s takšno naglico, da človek niti misliti ne more tako hitro. V trenutku, ko so partizani stisnili obroč, da bi pruskim Soldatom zadali odločilni udarec, se je dvema posrečilo, da sta se prav po mačje izmuznila iz og- ln še en udar, še nekaj rafalov in eksplozija ročne bombe, in poslednja dva Nemca sta utonila v lastni krvi. Borba je bila končanat Po dol:ni je spet zavladala zimska domačnost Bojno rezgetanje orožja je utihnilo, razgrete cevi pa »o st hladile v rezkem mrazu. Toda tam v Bobnu je bH precej glasen partizanski živžav. Borci so pobrali vojni plen, z njim polnili nahrbtnike, se ob-oroževall tn zalagali z municijo In bombami... Aktivist Jože Jerti-Miha ki je med jurišem zaplenil nemški mitraljez, je btl menda bolj oesel kol tedaj, ko mu je žena rodita prvega sina. Vsakomur ga je pokazal in povedal kako le že med borbo cikal nanj In kako ga /e naposled le dobil Vojni plen je btl kdk bogat: dva mitraljeza dve polavtomatski pušk, ena tromblonka, ena brzostrelka. 15 pušk ln sedem pištol povrh tega pa še mnogo mun<-clje. bomb. nahrbtnikov in druge opreme... • Na bojišču je obležalo 19 Nemcev, dva vojaka so partizani ujeti, eden pa st je skril pod Dolinškov most in pobegnil v Hrastnik. Ko se je hrastniška zaseda vračala v svoje izhodišče, boči kljub uspehu niso kazali veselih obrazov Preveč jih je grenila bol ob pogledu na ranjenega vodnika Cirila, ki se je s poslednjimi utripi življenja otepal smrti. Nedaleč od svojega doma v Čečah je Ciril podlegel hudi rani v prsih. Borci so sneli ttovke in počastili njegov spomin, njegova žena tn enoletni sinček pa sta zaman hrepenela, da *e njun mož in očka še kdaj vrne na domač:fo. Tam gori nad Katarino je podlegel sm<-tnl rani tudi pomočnik mitraljezca ki je bil zadet od prvega sovražnego strela. Oba padla borca so vedecefevcl odnesi pod Mrzlico In ju v bližini Kojtne *pokopall Vnaprej je za njun arob skrbel aktivist Matija Tomažin Opoldan s ta se sešit prt Zgornjem Durntku obe četi Hrastniška zaseda je b la sila ponosna na svoj uspeh, komandant pa je jezno bentll nad vermant, kt so mu Izpred nosa odnesi/ pete v Trbovlje •Nof fih hudič razgajžltal« je zarobantil In vrgel clgaretn’ ogorek ob tla. Ko pa je zagledal med borci prve čete nemška ujetnika. naložena * plenom ko dve mufi, je porogljivo vzkliknil: •Hej, celo dva magarčka ste prignali! • Po knournem počitku je bil bataljon kot prerojen Borol so bili razigrani ‘n veseli polni borbenega zanosa In poguma, pripravljeni, da bi iU tudi po Lučk terja v pekel. Kaj ne bi bili! Zdaj so bili tisi oboroženi, imeli so tudi dovolj munlcije ln bomb, nihče ni bit brez nahrbtnika in nujno potrebne opreme. Se najbolj razveseljivo pa je bilo, da so bili vsi obuti v čevlje, in le malo je blo tistih, ki niso ime/ zimskega plašča. Prav ko so se borci odpravljali h kuhinji po kosilo, je začelo o Bobnu ropotati. Obveščevalca Zdenko in Branko sta zagotavljala, da se je to streljanje izcimilo iz nemškega strahu, ln imela sta pravi Nemška izvidnica se je šele popoldan približala Bobnu in v grozi ugotovila, da se njihov' kameradi samt ne bodo nikdar več vrnili domov. Zato so p mraku pribrnel/ v Boben nemški kamioni, nanj so soldati naložili ose padle, nato pa jih odpeljati neznano kam Uničena nemška patrola te bila poslednja, ki je šla skozi Boben. Osorej so se Nemci bali Bobna ko hudič križa. Pod noč je bataljon odrinil na Kal h Kanivcu. Tam sta Milan m Zdenko, kt sta nekoliko obvladala nemški jezik, zaslišala nemška ujetnika. Toda Nemca sta bila tako prestrašena, ko da že z onega sveta opazujeta kako jih bodo komunisti umorili. Ko se tz njiju le nt dalo izvleč: nit kaj koristnega, jima je Zdenko naprsni propustnico tn ju nagnal v Hrastnik Tam so ju Nemci zaprli v temnice in nihče ne ve. kako sta končala Naslednji dan je bataljon, poln borbenega zanosa tn novih moči odrinil na pot proti Kozjanskemu, kjer je v novh spopadih tri nemške bulice in slavi/ nove zmage nad sovražnikom. Zn mn!® hmete^nD©® Sira g®gp@dliiiraj® Za boljše življenje Zapiski iz gospodinjskega tečaja za delavke in uslužbenke več znanja o prehrani! Novi N.trofoskal I. iehitra delujoče rnojilo VAŽNO ZA KMETOVALCE IN VRTIČKARJE v Gospodinjski šoli v Trbovljah Kremove rezine — Testo: 'A kg moke. 40 dkg margarine ali H kg surovega mas a 1 limona in mrzla* voda po potrebi — Napravimo masleno listnato testo: margarino ali surovo maslo obdelamo z l/s moke. nato oblikujemo kocke; ostalo moko, li- Svinjski golaž s krompirjem — Vi kg svinjskega mesa, 4 dkg masti, 20 dkg čebule, malo žličko sladke paprike, jedilno žlico kisa, so. po potrebi, kumino, česen 2 dkg moke 2 dkg paradiž- Vaniljini rogljički — Potrebujemo: 20 dkg margarine. 60 dkg moke, 20 dkg sladkorja, 8 dkg orehov (zmletih), 2 del mleka in 1 jajce (10 dkg sladkorja in 1 vaniljin sladkor za pctresar.je) Izpeljava: margarino, jajce in sadkor umešamo, da naraste, nikove mezge V* kg krompirja, nato počasi prilivamo mleko in — Izpeljava: na masti monin sok in po potrebi mrzle žimo drobno zrezano prepra- čebulo, moko ter' urno testo. orehe in zamesimo ki ga na deski malo vode in malo soli pognetemo v srednje gosto vlečeno testi in ga dobro obdelamo. Nato pustimo. da počiva 20 do 30 minut na hladnem V nas ednjem razvaljamo vlečeno testo, na sedo položimo masleno kocko in zložimo skupaj. Testo potolčemo z valjarjem in previdno razvaljamo pol centimetra debelo Nato zložimo skupaj ter postSVimo spet na hladno da počiva pol ure. Tako napravimo trikrat Ko četrtič razva.jamo razvaljamo za dva centimetra debelo, s koleščkom razrežemo v obliki pekača, položimo na pekač in pečemo v močno vroči pečici 10 do 15 minut Predno d smo testo v peč. ga pomažemo z raztepenim jajcem, paziti pa moramo, da ne mažemo na robu, ker bi se testo sprijelo in se ne bi listalo. Za to testo lahko rabimo tudi trdo mast ali salo. pridenemo narezano svinjsko pognetemo, nato pustimo da meso. papriko, kis. sol, kumino počiva 14 ure Potem napravimo in česen ter pokrito dušimo da na deski prst dolge in prst de-se meso zmehča Ce je potreb- bele svaljke ter jih zaokrožimo no. prilijemo 1 ali 2 žlici vode. na pekač v obliki rogljiča (kida se meso laže zmehča Nato f el j ca) Pečemo v precei topli potresemo z moko. pridenemo pečici 10 do 15 minut in še tople paradižnikovo mezgo in 1 liter povaljamo «r vani.jnem slad-vrele vode ter drobno narezan korju krompir Pokrito kuhamo, da se zmehča. Jed mora biti srednje gosta in lepe rdeče barve. Češki hruhovi cmoki — Y, kg moke. H dkg kvasa. 14 kg kruha, žlico masti, žlico drobno zrezane čebule, žlico ze enega peteršilja. sol in zabelo. — Kruh narežemo na kocke ter ga na masti popečemo da se kocke otrde. Iz moke in kvasa ter potrebne količine mlačne vooe in soli napravimo malo mehkejše testo, kakor za kruh. Pustimo, da testo malo vzhaja, nato zamešamo med vzhajano testo Krema — 'A . mleka 6 rum e- ocvrte (posušene) kruhove kocke njakov, 30 dkg sladkorja, 8 dkg ^ dobro pognetemo. Posebej Ocvrte rože — Napravimo testo kot za krhke flancate, nato pa izkrožimo s tremi različnimi okroglimi obodci oblike, od katerih vsako 4-kr at prerežemo, vendar samo na robu. Na sredi pomažemo z beljakom ter stisnemo vse 3 oblike skupa Tako pripravljeno testo ocvremo rta vroči masti svetlorumeno Ko položimo testo v mast. se napravi epa roža in to obliko obdrži. Ocvrte rože potresemo s sladkorjem, na sredo vsake pa damo pol male žličke marmelade. A. B. (Nadaljevanje sledi) moke, 1 zavitek vanllijevega sladkorja, sneg 6 beljakov, 1 žlico ruma Rumenjake in polovico sladkorja mešamo, da naraste, nato primešamo presejano moko in počasi prilivamo vrelo mleko ter stepamo na štedilniku ali nad soparo toliko časa da ee krema zgosti in moka skuha. Iz beljakov napravimo trd sneg, ki smo mu nazadnje primešali polovico sladkorja ter ga narahlo primešamo v vročo kremo. Okus izbo jšareo z vanili-jevun sladkorjem in rumom. Vročo kremo namažemo na masleno listnato testo in ga tudi s tem testom pokrijemo 1 Postavimo na hladno da se ohladi, nato pa z ostrim in tankim nožem razrežemo na kose in potresemo s sladkorjem Džuveč s papriko in paradiž-Vt kg prepražimo še čebulo in zelen peteršilj ter pridenemo k testu. To testo oblikujemo na deski v podolgovato štruco, ki jo zakuhamo v vrelo slano vodo. kjer naj vre pol ure Nato vzamemo ven, položimo na desko, zrežemo na rezine in zabelimo. — Cmoke izboljšamo, če pridenemo v testo 118111 eno ali dve jajci, vendar so Umetnih ali bolje rečeno tržnih gnojil je dandaner že toliko različnih vrst., da lih preprost človek težko razpozna. To sicer zdaj že vsi vedo, da je delovanje posameznih gnoji! različno, t. j da nekatera pospešujejo raft. druga rodovitnost in kakovost zrnja, tretja tvorbo gomoljev n drugih mesnatih plodov L/udje tudi že vedo, da je treba za uspeh pr; gnojenju z umetnimi gnojili navadno uporabl/ah več vrst gnojil — ne vedo pa, katere vrste gnojil je treba mešati med seboj. Zato so tovarne že zdavnaj začele izdelovati tudi mešana gnojila, k: vsebujejo že v»e tiste hranilne snovi, ki jih rnsilna predvsem potrebuje v tleh Ze pred vojno In tudi vse do leto j Jmo razločevali dve vrsti mešanih gnojil naše domače z-delave in sicer tako imenovani KAS (kalij, amonjak. superloslat) In NITROFOSKAL (nitrat, toslat, kalij). Obe gnoj li so izdelovali v več različnih sestavah, vendar je bilo najbolj pril/ubliena in uporabljana sestava 8-8:8, t i mešanica. ki je vsebovalo enake količke in sicer po 8% vseh treh nnjvažneiših raslltn kih hraniln h snovi: dušika fosforja 'n kalija Vendar je bil doslej med gno- Gvidom Vesel, Leskovec: jilom KAS in NITROFOSKAL ve lik razloček Zaradi različnih vrst gnojil, iz kater h sta bili mešani gnojili sestavljeni, je bilo njuno učinkovanje različno KAS je deloval hitro in je bil zla*tt nr-meren za gnojenje že zelenih rastlin, NITROFOSKAL pa je deloval počasi, a je zato učinkoval več let ter so ga uporabljali zlasti za jesensko gnojenje Tud na zunaj sta se obe gnojiti ločili NITROFOSKAL je bil temnosiv. suh prah, a KAS belos.va kaša. Letos d a je dala Tovarna dušika v Rušah v promet pod me-nom NITROFOSKAL I mešano gnojilo ki /e -estavljeno Iz dru-gačnih vrst gnojil kot prejšnja leta In je tudi drugačnega videza. Izgloda kot umazenosiokast. masten zdrob 'n je sestavljeno Iz samih hitro u č ’ n k u i o t h vrst gnojil In »leer o tekem razmerju da vsebuje novo mešano gnojilo po 8% duška, fosforja in kal /a. razen tega pa še precejšen ndftotek apna p hitro topljivi obliki Novi NITROFOSKAL 1. je torej odlično, hitro delujoče mešano gnojilo ki samo zadostuje brez vsakih drugih tržnih gnojil za gnojenje Nevarno otmranie ir stevih dreves (Nadaljevanje in konec) Splošno je znano in praksa na tak način, z razliko i odmi- še. Vegetacija iznad okuženega to dokazuje da uspevajo ran jem, zaradi zadušitve xore- mesta je. kolikor je še moči, breskve, kar se tiče podnebja, nin, kakor smo prej omeni i, otežkočena, kar kaže rastlina na cmoki tudi "brez 'jajc dobri. Na- vsepovsod kjer trta vsaj ne po- šele po vojni in to najprej rav- ta način, da p oži ne spomladi kruha lahko pridenemo zebe, in to čeprav prazne sorte no v videmski pokrajini, kamor predčasno, predno se razcvete grozdja ne dozorijo (saj je bre- je spadala tudi Stara goriška in akev v tem pogledu skromnejša potem tudi Veronska Zaradi od trte), kot je to primer na pionirskega površnega razisko-Miklavškem hribu pri Celju, vanja tega pojava pri nas v S'-o-Brestaruci, na Vidmu, Leskovcu, veni ji in zaradi nepoznan ja vse-Stan vasi. kjer uspevajo bre- ga navedenega ter pod vplivom akve že deset in če več .et Ven- pionirskega sadjarskega dela, ki dar zahtevajo plemenite breskve se nanj običajno skeptično gle-kvalitetnejše zemljišče. da, je prišlo do neumestnih za- V nasadih zadruge »Osojnik« ključkov in do popolnoma našo začele odmirati breskve naj- pačnih ugotovitev Poleg tega mesto na kocke narezana jabolka Pretlačena krompirjevega juha z opečenim kruhom — Potrebujemo Vs kg krompirja, 2 žlici jušne zelenjave 2 dkg masti, žlico drobno zrezane čebu e, 3 dkg moke pol žlice paradižnikove mezge sol lovorjev list, 1 žlico kisa — Izpeljava: krompir olupimo in ga na debelo narežemo ter denemo kuhati Pri 4 zelenjave (ali 1 koren, peteršilja, pol gomolja zčlene, zelen peteršilj), 2 žlici paradižnikove mezga ali 4 sveže paradižnike, 3 krompirje, Yt kg riža, 10 dkg masti. I žlico paprike, sol in poper po potrebi — Izpeljava: na masti prepražimo srednje debelo zrezano čebulo, nato pridenemo na srednje velike kose zrezano svinjsko meso ter pokrito dušimo, da meso mehko. Po potrebi pri ije-rao malo vroče vode da se meso prej zmehča Potem pridenemo žlico sladke paprike narezano zeleno papriko, jušno zelenjavo in krompir ter še nekaj časa dušimo, da postane krompir na pol mehak. Riž preberemo, zbrišemo in zmerimo na skodelice. Nato ga primešamo k pripravljeni zelenjavi In mesu ter zalijemo z 1 ln polkratno množino riža (na dve skodelici riža prilijemo tri skodelice vre e vode). Primešamo še paradižnikovo mezgo ali narezan svež paradižnik, po okusu osolimo ter pokrito počasi dušimo v pečici ali na robu štedilnika, njava zmehča, riž Med tem časom riža ne mešamo. režemo ter denemo nunau t-n- tam. kjer so bila posajena se skeptikom vedno pridružujejo denemo jušno zelenjavo, na^ma- g|jcer na sfa-feni vendar na sko- tudi zaviralci napredka, ki se v nikom — Potrebujemo svinjskega mes>a 'A kg čebule, “enemu sicer na skrčeni, vendar na sko- tudi zaviralci napredka, ki se rzeS paprik. 4 žlice jušne sti prepražimo čebuK m moko dobro priprav- svojem ozkem gledanju za oču- P P ,, korenino Pridenemoh krompirju Po ^ pre^m (leta 1947 skr- vanje svojih sebičnih, ma erial- okusu Se osoamo m pndenemo leta lg48 zrigoiani in leta nih hi moralnih koristi prizade- paradižnikovo mezgo ko je lg51 podenj) propustni, pešče- vajo prikazati pionirsko delo v krompir mehak, ga pretlačimo rpeniti. na gričevju taki .uči. da bi le prišlo če ne skoz; sito ali cediliik ter po okusu okisamo Na to juho vložimo opečene kruhove kocke, ocvrt grah ali ocvrte stroke. Ješprenjeva juha z zelenjavo Potrebujemo 15 dkg je- — poleti pa drevesa ponovno na obolelih vejicah proti vrhu krone sicer močno cveto, vendar ostanejo — kolikor sploh pr de do op oditve — plodovi drobni in kaj radi predčasno odpadejo. Lubje obolelega drevesa p s.aja sčasoma zarjavelo, vse bolj in bolj temne barve, in dobi razpokano obliko. Najprej odmirajo posamezne veje. nato pa celotno vejevje, ob končni fazi raz-vitka bolezni, vendar z razliko z odmiranjem breskev leta 1936, ko je v vodi strohnel ves koreninski sistem ves žlahtni del drevesa, medtem ko je ostala pod aga s koreninami vred navadno nepoškodovana in zdrava, šprenčka, 1 srednje velik koren, dani vsi najboljši no ilovnati zemlji, na gričevju taki luči, da bi le prišlo če ne jugozahodnega položaja z b aglm do likvidacije, pa vsaj do čim' nagibom, kjer so nekaj desetin večjega zaviranja dela. Na osno- kar da slutiti, da je divja bre-metrov proč rasle čez 40 let vi prej navedenega in takega najboljše vinske trte Breskve zaviralnega delovanja niso po-v zadrugi »Osojnik« so torej za- tem storili potrebnih korakov čele odmirati tam, kjer so bili za omejitev te nevarne bolezni. skev odporne ša proti tej bolezni Cesto požene taka podlaga celo nove poganjke in se razvije v pravcato drevo. Pri takem vseh vrst rastlin, tako pred setvijo kot tudi med t a st j o j Trosimo go od 3 do 6 kg na 100 kv metrov Učinek se pokaže že po prvem močnejšem deževju al. zalivanju. To novo gnojilo lahko tudi raztopimo o vodi za zalivanje, pribl žno 1 žlico na 10 litrov vode. To je zlasti ugodno za gnojenje vrtnih rastHn sobnih cvetlic — po tudi za tekoče gnojenje sadnemu drevju Ker je čas za gnojenje s tem gnojilom vse tja do poznega poletja naj bi ga Imele ose kmetijske zadruge vse leto v zalog', kmetovalci in vrtičkarji pa naj novo gnojilo pridno uporablialo T B Nov ce iz Podkiimu Pred kratkim je gledališka družina v Podkumu postavila na oder češko komedijo »Poslednji mož« Osnovna misej igre je vzgojna. Predstava je uspela, dasiravno so nastopili skoro sami mladi igralci. Posebno dober je bi tov Klanšek v vlogi dr. Gabrška, nadalje tov. Kmetič (vloga Petelina) in tovarišica Cvetka (vloga Petelinke), prav tako tov Feletova kot Helena. Pa tudi ostali igralci so zadovoljili Režiserju igre bi pneoro-čali, da posveti večjo pazljivost vprašanju mimike in tudi medsebojne odnose med posameznimi podajalci nastopajočih oseb naj v prihodnje bolj izpi i V tem primeru bo potem ig.a dosti boljša. Rečemo lahko, da je bila ta uprizoritev po daljših počitnicah igralske skupine dogodek, ki bo mladim gledališčnikom vlila novo veselje za odrsko umetnost. Podikumčani upajo da ta predstava ni bila zadnja v letošnji sezoni. * Tudj v Podkumh so letošnji 1. maj dostojno p ros aivili V šoli so učenci napravili razstavo svojih risb. Skoda je le, da si je niso vsi starši ogledali. Učenci višjih razredov so se v režiji tov. Lušinove predstavili z otroško igrico »Čudežno darilo«. Najlepše pa so počastili praznik dola podkumski lovci, ki so si ob pomoči skoro vseh članov in vaščanov postavili v gozdiču, nedaleč od Podkuma, lovsko kočo. Vodstvo te lovske družine je lahko mnogim drugim za zgled. Z otvoritvijo lovske koče so poslali podkumski lovci maršalu Titu pozdravno brzojavko. pogoji za zaradi česar se je nemoteno ši- načinu posuševanja drevesa od postane dva srednje debela krompirja, uspešno razvijanje te visoko rila dalje, verjetno predvsem s cepljenega mesta navzgor do- 3 žlice jušne zelenjave 2 dkg kulturne rastline. Pač pa so na sadjarskim orodjem v brezkvi- mnevamo, da je prekajene slanine 1 žlico sesek- tem prostoru v obliki sortiment- nih plantažah zadruge »Osoj- Ijane čebule in po žlice para- nega nasada posadili drevesca, nik« in to ne glede na sorte in dižnikove mezge ter sol po po- požlahtnena s cepiči, vzetimi na talne razmere, a odtod s cepiči trebi — Izpel lava: ješprenček Primorskem z dreves, ki so pro- celo po drugih na novo ustvar- preberemo in dobro operemo ter padla na Isti način kot n jihovi jenih breskvinih nasadih med- • potomci. Očitno je, da je bila od tem ko se je bolezen na Primor- da je nastala okužba v kroni po tod prinešena ta nepoznana ne- skem že močno razbohotila prenosu bolezni s kakšnim sad- vama bolezen po cepičih v na- Prva znamenja te nevarne bo- jarskim orodjem, sade zadruge po zajcih Tako lezni se pokažejo na tistih obo- Vzroki te nove bolezni še niso se je bolezen spričo slatrie od- letih vej. Listi izgubi o nenado- znani Raziskovalci tega nevar- pomosti dreves naglo uveljavila m8 svoje običajno zeleno barvo nega pojava, ko ikor nam je do drevesih aorte ‘--’1 ->-* -- nastala okužba ob požlahtnjevanju s cepičem, vzetem od obolelega drevesa Ko pa nastopi odmiranje najprej posameznih vej in vejevja nekje v kakšnem delu krone, menimo, Ali si poslal naročnino za iasavsHi mir ga pristavimo v toplo vodo. da se kuha Korenček osnažimo, ga zribamo in pridenemo k je-šprenčku Krompir olupimo in zrežemo na male kocke ter ga tudi pridenemo k ješprenčku Nato pridamo še Jušno zelenjavo. Na masti najprej prepražimo drobno zrezano prekajeno slanino, nato sesekljano čebulo. 1 žlico moke; ko zarumeni, pridamo Se paradižnikovo mezgo, da se žele- zalijemo z mrz o vodo ter vse pa skuha, skupaj stresemo v juho Ko je ješprenček mehak je juha zgo-tovliena najprej na teh Soška. Admiral Deway (goli Triumpf). Pištola original Me-raviglia dl Verona in domrča Halberta, a potem od tod postopoma in raztrešeno po grupah po vsej parceli po pet »et starih breskvah sorte Halberta in Elberta Pripominjamo, da «o v in postanejo vse bolj in bolj bledikasti Ob robu listov in vzdolž listnih žil se pojavljajo vijoličasto rdečkaste proge oziroma pege Pozneje se tisti na napadenih vejah zvijajo navzgor v obliki cigare postanejo uk-njičaisti. kot da so oboleli od Clasterosporiuma C in se v na- I tali ji zapazili zamiranje breskev daljnjem razvoju bolezni posu- siej znano, se niso še izjasnili, da li je to virusna ati parazitna ali neparazitna bolezen Najmanj verjetno pa je, da bi bil to pojav fiziološkega značaja. Za sedaj nam ne preostane drugo, kot da izkopljemo ln popolnoma uničimo obolela drevesa, čim opazimo bolezen. Na njihova mesta nima smisla posaditi dru- ge breskve, ker se okužijo in propadejo. Razkužiti moramo odšel naprej s Drime-nimi sredstvi (formalinom) sadjarsko orodje, zlasti škarje n ».že in podobno orodje vsakokrat, preden gremo k vsakemu posameznemu drevesu. Pri urejevan u novih nasadov moramo biti zelo previdni, da pač ne vzamemo izhodiščni materiali, semenske koščice, cepiče, podlage, sadike ali podobno iz okuženih nasadov, da se ne v gnezdi v novem nasadu ta nova zelo nevarna bolezen Prejšnji večer so pršil s Bohorja partizani. SvobodaI Pod napuščem stare občinske hiše so govorili o vel,kem dogodku. Toda nihče še m mogel prav doumeti, da je voina zares pri kraju. Ponoi je skozi ozračje hitelo širom po eoetu potrdilo tega, kar to narodi sveta pričakovali že pet let. M/r, mir, konec klanja, konec grozot mir, svoboda m življenjeI Ta noč je pobrala še poslednje smeti, k' jih ni odpihal strah zadnjih dni V kraju se le utaborila Narodna zaščita ki j« trenutno pomenila prvo in edino oblast daleč naokoli Bataljoni s Kozjanskega so morali čez noč drugam. Ta oblaet je zasedla bivšo nemško postojanko Bilo je šest mož, Luka Jerman komandir, lovec Purga, in za nlima še št rje tovariš.. Malo število, orožja pa na pretek. Luka je už val ugled v kraju, spoštoval ga je celo sam Purga, ki je bil dosti starejši, pa Izkušen tudi. Vso noč so možje prebedeli v napetem pričakovanju jutra Ko pa je čez dolino š nila prva svetloba, se Luka ni mogel več zdržati. Planil je ven na cesto in stekel med hišami. Kolonije »o bile le ose šive. .Zastave veni Al slišite? Naše zastave/ Konec vojneeei Mir/ Uveli pari.tanil Čeprav je bilo še zgodaj, je na oknih mrgolelo ljudi. Veliko ljudi Vel ko novica je našla -kozi najbolj skl » kotičke prevzemala je ljudi in jih dv,gala do "uzumja. Trenutki sreče to bil preveliki, da bi mogli takoj kaj ukreniti Drenjali so ee na oknih, tekal po stopniščih, se zaletavali drug v drugega, se objemali In smejali in kipeli v čudoviti mešanic negotovosti In sreče. »Zastave ven, vam rečem/« se je drl Luka »Rdeie-belo-plave z zvezdaI Ali res ne slišite? Kaj čakate vendar1 Mir je — svdbodal Z?viol* Sam menda ni vede j kdaj, snel je čep co In /o vrgel v zrak. Lojze Avsenaki Pred obličjem svobode Takrat to se ljudje šele prav zavedli, kaj je hotel komandir Zastave, saj ret, zastaveI Toda kje »o — kje naj jih pravzaprav vzamejo? Mahoma se je začela nedopovedljiva tekma Kdo bo prvi. « čigave strehe bo zavihrala prva zastava? Vsi pomislek so padli Nobene škode, zastave naj veljalo kar kol i, vendar morajo ven In takojI S ceste It planil vrtič tn petje. »Glejte jo, tam doli že visi prval« No okn h je zamrgolelo. Vse /e kazalo na Cir-novo streho, | katere je vihrala prva zastava »Hudlkal« je zinti nekdo. »On jo je imel pripravljeno. še preden je Hitler pričel z vojno. O, on, Clrn, on ne?l* To je ljudi zdraiilO) tekma je postajala čedalje ostrejša Vsako minuto je šinila na streho nova zastava, n li važna, kakšne velikosti m oblike, in pr; vsaki novi je savreščalo na cesti m skozi okna »Živela svoboda/« Srca so razbijala vedno hitreje m »e topila v čudnem, novem doživetju. Na ovinku ob koncu kolonije se je naenkrat zbralo gruča otrok in zagnala hud vrhi V sredi so mell 2egrovo Jožo, ki le op,la na vse grlo m te pozibavajoč poganjala navzgor po cesti Razburjeno le mahala z rokami. otroci pa »o jo posnemali. »Zastavi doli Zastavi s strehi Brž, bril Dokler le še čas ,. I Naglo za božjo voljo! Ustaši, ustaši/* Smeh je izginil, obraz so se zožili, celo otrokom so oči osteklenele Joža je lomila z rokami, kakor bi usta še zdaleč ne mogla povedati dovolj. »Pa kaj čakate*? je spet začela živčno »AH veste, kaj so ustaš ? V Brežicah so poklali deset žensk, sred mesta, v bunkerjuI Hitrol Zastav* doli Kaj čakate?* Izginila je prvo zastava, poniknila druga, naposled le molela s strehe ie Cirnova Vsi pogledi so te upiral tja dol, odkoder je bila prihitela Jožev vse /e čakalo, kdaj se pokažejo na klancu prvi sovražniki. »Saj jih še ni,* razlaga nekdo, »toda proti Vidmu že detejo. Naš. jih »I skalo v sotesko. • No. če ni resi Ah slišite... ?• Izza Mohorskih hribov se je čulo treskan/e mi-nomelalcev n lopov, celo regljanje oddaljenih m.traljezov je prihajalo otiondo/ Po cerii je pritekel Jerman Razburjeno je mahal z brzostrelko m ponavliul grozečo vest »Zato le previdnol* je svar I »Divji g o, zakaj bi ee j m brez potrebe nastavljali Za njih pomen' konec vojne vse kaj drugega kakor za nas.» Ljudje *o se zgrinjali okrog njega in ga prestrašeno gledali •Kai bo, Luka?* je vprašal nekdo, Za krbljeno je pogledal okrog sebe, kakor bi Iskal pomoči, potem po odvrnil trdno In odločno. »Kaj bo! Nič ne bo. Ne kai te se na cestk to je ve, kor vam zaenkrat lahko rečem * Se je hotel nekaj dodali, v hipu pa »e mu je zataknila beseda. Na cesti onstran potoka se je prikazalo čela, ki jo je spremljalo vpitje »Živelo svoboda/* »Živela/* Prv; le prikorakal mimo komisar Ambrož. Ves mlad je bil. ves v ognju Neugnano je mahal z rokami, pozdravljal In pozdravljal. Ambroža so poznali vsi ljudje N; še minulo dve leti, ko je bil še študent. Nadarjen, od vsega razreda najboljši, je bil oprav?! maturo kar mimogrede »Glej ga, sal je res on!* »Ambroži* »Pa kom sarl* »Tretjega bataljona, KozjanskegaI* Bataljon je odkorakal mimo. Takrat se je pod khneem oglasilo nervozno brnenje «iotorja. Po klancu sta privozila ustaš /n ustašica. Moški se je zvedavo oziral naokrog, kakor bi preiskoval okol co, žen ka je vozila pred njim vsa divja it prožila ralal za rafalom. Na hribu je teknil streh ženska je omahnila in se zakotalila po cesti. Vse je tiščalo na klanec • Hooo! Sai jih je na tisoče!* Po dol nt kamor je neslo oko, je bila cesfa nabila s sovražniki. Motorizirano čelo kolone se je bližalo klancu. S hriba, s Porebrl, )* zarezgetal mitraljez, z° njim le zarjul m nomei Ves obionek in grič nad cesto "o že za edll Ambroževi. Minomet le zabrundal drugič, mina /e tteščllo naravnost pred kolono. Krik, nered, kletev ... tank pred kolono je obstal, po cest se le valjalo nekaj ranjenih. Ustaši so že začeli odgovarjati, krogle * hrt" ba so deževale. (Dalje prihodnjič) ASI CITATELJI Iz Litije in okolice • ts yfUM^ir S POSVETOVANJA SENOVŠKIH KOMUNISTOV Komunisti v ospredju vse«o donoian e Prireditve za prireditvijo Proslava 10. obletnica osvoboditve v Dobovi Pred kratkim Je bilo v Senovem posvetovanje članov ZK s ce otne senovške komune Na po svetovanje sta pnš’a tudi predstavnika okrajnega komiteja ZKS tovar ša Jesenšek :n Orožen Iz referata sekretarja občin-skega komiteja ZK senovške komune je b lo razvidno celotno delo komunistov po IV kongresu ZKJ Senovški komunisti so sklenil' ustanoviti posebne debatne večere oziroma -em naije, n? kate rih bodo obravnavali važnejša politična in gospodarska vprašanja V svoje vrste bodo sprejeli več mladih ljudi ki so se dnslei 'z-kazali . svovm delom v društvih in raznih organizacijah Se nikoli niso tako lepo plapolale zastave kot za deseto obletnico osvoboditve. Dobova je ka-V razprav' so načeli vrsto važ- kor mnogi drugi slovenski kraj nih problemov Vse važnejše na praznovala deseto obletnico oWo-loge članov ZKJ je nakazal to- boditve. Od prvega do osmega variš Jesenšek k", je poudaril, da maja so se vrstile pr'red:tve za ■majo komunisti nadvse važno prireditvijo, ki so prikazale rast vlogo pri rasti našega gospo- In aktivnost naših društev to darstva B. K organ zacij V Boštati u so oroslavili V nedeljo, 8 t m. so Boštanj- dinci In mlad"nke s pevskimi, te-čani dostojno proslavili desetlet- lovadnim: in še drugimi točkami, nico naše osvobod tve Občinski Tudi mešani pevski zbor le oo-odbOT ie ime’ slovesno seio ob kazal precej dobro znanje zlasti tem pomembnem jubileju, ob pa je ugajal mošk- pevski zbor, treh popoldne pa je bila v Telo- k: je ob tej priložnosti nastopil vadnem domu v Boštanju skrbno pred javnostjo prvikrat po osvtv pripravljena akademija, na ka- boditvi. teri so nastopili pionirji, mla- Trl USpfile predstave športni nastopi ter družabna »Rokovnjačev- **{££[• mnogo Litijanov in »Rokovnjači« so priljubljena okoličanov oa je odšlo na prvo-narodna igra, ki obravnavajo majsko parado v Ljubljano Ta snov pred 150 leti. ko ao priš i skupni izlet so organizirale naše v naše kraje Francozi Pisatelj množične organizacije: SZDL. Kersnik, ki to žival na Brdu. »Svoboda«, sindikati in dr Ld-nedaleč Omega Grabna, je zbral ti jaki pevci pa so nastopili na po pripovedovanju gradivo in monstre koncertu vseh pevcev val o zdravstvu n.LuL u. rlH. dovršil Josip Jur- slavnostnemu raepoložervu v kor mnogi drugi slovenski kraji redil uspel koncert, malčki so odrsko3upri^Uv jSstitelj Fran b^ditve^ obletmce °SV<> poslušali pravljične grico -Ma Govekar Glasbo k »Rokovnja- K-”,srsus-sss?x 0*1.1 b«*komisijski “p*“.Td£ SST.5,5 “fiS* T°,,"£preg!edi bolnikov v Litiji zbori, gasilska društva so izvedla časa Avstrije — okrajni gla- Se do nedavnega so potovali uspele gasilske vaje skratka, var Čeprav je bil na važnem vsi bolniki iz Litije in okolice tako uspelih prireditev v Dobovi položaju, je bil izredno narodno kj jih je morala zaradi podalj-že n' bilo mnogo časa. zaveden; izjava ob začetku av- šanega bolniškega donusta pre- Dobovčam lahko s ponosom sirijskega napada na Srbijo, s gledati višja zdravniška komi-ugotovijo: lepo to svečano smo katero je Parma vpričo avštrij- sija, y Ljubljano Ti pregledi pa proslavili naš največji praznik skih oficirjev v Litiji obsodil 90 _ bili nekaterim bolnikom po osvoboditvi Dobovčan avstrijsko nasilstvo. ga je spra- ofežkočeni in so obremenjevali , . , vila ob službo in v zapor na tudi blagajno ZZSZ Odkar pa Uspel občni Zbor Ljubljanskem Gradu. 'Zato je imamo v Litiji podružnico LETOŠNJI TEDEN MUZEJEV BO OD 15. DO 22. MAJA V počastitev 10. oMetnče osvotod tve pit fl ISIS IfMli obravnavalo svoje delo v mlnu- ,R0k0vnjajet Igralska družina rovsmeem je to seveda všeč 1e “J1 »Svobode« je podala to delo na x . , odru Sindikalnega doma na Slab električni tok ^ Rdefea lmi*' ■“ do eletolEnegs skega tednika« je že iz našega izbojevali svoje priznane zrna- skih internirancev na Norve-lanskoletnega pisanja znano, da ge, kraj kjer se ie okupator- škem Posavski muzej v Breži- je na pobudo UNESCA s sode- jevo divjanje izpolnilo v raa- cah bo odprt ves teden in bo «»» ,»nravni »vuuireu tri mcscvc nega in prevelikega šte- ... so darovali svoje življenje vidijo po možnosti svoje izlete šem listu dne 7 t m. pod zgor- in _ ga zato tudi podali v ze,nr>T ■ m . « , » . . . ’ t J- Tedna organizacije ZB prav letos mno- vič 3. Milič 2, Stamenkovič J: Letošnje prvomajske proslave jen je bil v družini krojača s za goste pa je dal častni gol so bile v Litiji in okolici do- številnimi otroki Sam se je od- Javoršek. stojne tako pomembnega dneva, ločil za gostinski poklic in poigra, ki je bila od časa do kakor je deset'etnica oevobo- stal natakar v Ljubljani Sedaj 22 maja priključuje priredit- stavila pred težko, a plemenito tev desete obletnice naše osvo- časa ostra, je odlično in avtori- ditve. V okviru jubilejnih pri- je tov Korinšek direktor hote- vam drugih množičnih organi- dolžnost predvsem vzgojitelje boditve dobro uspel, zacij in znanstvenih ustanov in naše mladine ki bodo pri svo-želi skupno z njimi počastiti jem delu našli potrebno pomoč 10 obletnico naše osvoboditve gotovo tudi pri naših organiza-Medtem ko je bil lani poudarek ciiah ZB Prav mnogovrstne so pri organizaciji tega praznova- oblike, ki lih lahko uporabijo nja na vseh področjih sporne- naše šole pri proslavi tega niškega varstva in kulturno- Tedna V ugodnejšem položaju umetniških spomenikov pa naj so tu vsekakor tiste šole. ki pri letošnji organizaciji velja imaio v bližini muzej NOV in posebna skrb in pazljivost spo- muzejska društva, ki bodo or-menikom naše NOV S tem bo ganizirala ta Teden Muzej v lahko to praznovanje postalo Brežicah bo n pr za počastitev res množično, saj se mu lahko tega Tedna uredil v svoji raz-pridruži med drugim še tako stavni dvorani posebno razstavo oddaljena osnovna šola v isti z dokumentarnim in slikovnim vrsti z našimi reprezentativnimi gradivom prvoborcev iz Brežic muzeji v naših republiških in in okolice Večja izložbena okna državnih središčih Saj je težko bodo izpolnjena s slikovnim najti v naši državi kraj ki ne gradivom ki bo prikazovalo bi hranil na videz morda skro- potek narodnoosvobodilne vojne men, toda zanj vendarle zna- naše okolice in divjanje fašl-čilen in važen spomenik naše stičnega okupatorja nad našim NOV- kraj ilegalnega sestanka prebivalstvom Pri izvedbi te članov KPJ ali SKOJ pred voj- spominske prireditve v Brežicah no ali partizanskih voditeljev bo pomagala tudi uprava kina med vojno, mesto boja med ki bo v Tednu muzejev pred-Partizanl in okupatorsko vojsko vaiala film »Krvava pot«, ki tativno sodil sodnik iz Celja. K 10-LETNICI OSVOBODITVE ČESTITA VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU KOLEKTIV (Tjaoame. usn ju Šmartno pri Litiji IN OBENEM PRIPOROČA SVOJE IZDELKE Hejsinger reditev so bile gledališke pred- la »Bellevue« ter sodeluje pri stave. šahovska tekmovanja, vzgoji novih gostinskih kadrov. _______________________________________ V ta namen je sestavil poučno knjigo »Strežba v slikah« Delo je založila Gostinska zbornica LRS. knjiga pa je izšla v visoki nakladi 7000 izvodov. Knjigo je natisnila tiskarna gluhonemnice. Takih koncertov še želimo V nedeljo, 8 maja, je bil \ Podbočju koncert Gostoval je videmski oktet »Kremen« pod vodstvom tovariša Janeza Puntarja. Oktet je zapel dvaiset borbenih, narodnih in umetnih pesmi. Vsako pesem so poslušalci nagradi-! z nepopisnim navdušenjem Čeprav dvorana še ni izgotovljena, je vendar prišlo veliko poslušalcev To pa je dokaz, da ljudje rad; poslušajo naše slovenske pesmi -ski Predilnica £iti[a v Litiji PRIPOROČA SVOJE KVALITETNE IZDELKE IN OBENEM ČESTITA DELOVNEMU LJUDSTVU K 10. OBLETNICI OSVOBODITVE I:: gl* T E S A Delovni kolektiv Lesno Konstrukcijskega pod etja MIZARSTVO ŠmartnopnLitiji čestita vsem delovnim kolektivom širom po naši domovini k 10. obletnici osvoboditve Jugoslavije. •— Za naročila se priporočamo Zasavska lesna industrija Litija priporoča svoje kvalitetne izdelke in obenem čestita delovnemu ljudstvu k 10. obletnici osvoboditve 1 1 1 L'uilski odbor mestno občine < i l i Litija ! čestita vsem množičnim organizaoi- i jam in vsemu delovnemu ljudstvu i k 10. obletnici osvobodite« < < i REMONTNO PODJETJE LITIJA i*,, izvršuje vsa v gradbeno stroko spadajoča dela po najnižji ceni in solidni postrežbi ter obenem čestita i1 delovnemu ljudstvu k 10. obletnici osvoboditve Metov (0 mesarije m prekaieva niče šeitlu im peelevntm prijateljem ae-Uviteijem in odjemalcem ter vicmii delovnemu ljudstvu k prazniku dela — 1. MAJU IN 10. OBLETNICI OSVOBODITVE V neki poslovalnici beste postreženi dobre le eplidn« i vedno svežim mesom •er vsemi vrstami mesnih Izdelkov. Domen d Svofiodi-Zasavie Ni še dolgo tega, ko je duun-ika družina »Svobode-Zasavje« t Trbovljah odigrala v tekmovanju rudarskih »Svobod« Petričevo veseloigro »Vozel«, že je uprizorila novo delo — tokrat slovensko — Jurčičevega »Domna«. Malo skeptično smo pričakovali to upr:zoritev, saj je tako igralsko kot scensko precej zahtevna. Vendar je bil ta pomislek odveč. Takoj ko se je razgrnil zastor, smo se presenečeno zazrli v sceno. Znano je že, da teže vsi tr-boveljski odri za tem da uprizarjajo svoje igre v čim vernejšem okolju. Ne strašijo se izdatkov, ki so s tem v zvezi in ki so običajno na j več j a denarna postavka stroškov za uprizarjanje dramskih del. Zato moramo gledališkemu kolektivu Zasavja le pritrditi da je ostal zvest temu na-čelu. O igri sami pa, ki jo je režiral tov. Igor Mervič, moremo reči da je bilo dogajanje precej žli' to. Res smo opazili nekatere pomanjkljivosti. kar velja zlasti za enotno izgovarjavo, to pa moramo družini oprostiti ker je sestavljena iz samih delovnih ljudi, lii se stežka otresajo svoje narečne govorice, zlasti še ker ne morejo dobiti dramaturga, ki bi jih trdno vodil po poti književnega jezika. Res je tudi da so nekatere vloge vidno prerasle druge, to pa se dogaja na slehernem odru, saj gledališki človek ne zraste čez noč Trde so ure v katerih dozoreva, in leto za letom mineva ko se ugotovi kakšen napredek, da lahko rečemo o tem človeku, da je postal igralec, ki se je otresel večne odrskih začetniških predsodkov in je zaživel z deskami na katerih poustvarja. Vsekakor moramo izreči gledališki družini »Svobode'Za$av-je« vse priznanje za njeno prizadevnost, saj opravlja pionirsko delo med delavci zaposlenimi v trboveljski cementarni in elektrarni, kar je vsekakor tudi lep doprinos k dvigu delavske kulture — Družina je ponovila »Domna« minulo sredo. -a- Mladi taborijo... V starem gradu pn Kostanjevici na Krki je pretekli teden postalo zelo živahno in veselo. Prišla je^prva izmena obveznikov predvojačke vzgoje krškega okraja na pomladansko taborjenje. Prvi izmeni bodo sledile še štiri, v katerih bo skupno okrog 1500 obveznikov. Tudi Bizelčani so praznovali Budnica, ki jo je igrala gasilska godba, nas je privabila na okna že ob 5. uri zjutraj. Bilo je krasno jutro, vse v cvetju in zelenju ter v zastavah, kar vse je dalo vasi prazničen izgled. Posebno živahno je bilo 1. maja okrog Zadružnega doma, kjer je bil popoldne kulturni spored Pozdravnemu govoru tov. Šemroja so sledile pevske točke, dve igrici in deklamacije. Program so dali učenci iz šole ter tečajnice zimskega kuharskega tečaja — kino pa je predvajal film o potovanju maršala Tita po Indiji in Burmi. Ljudje so biti s prireditvami nadovoij-m. V okviru počastitve 10. obletnice naše osvoboditve je bila v kraju odprta razstava iz NOV. Domačini so si jo žalostiti, a vendar ponosno ogledovati ter obnavljati spomine. Cj. Čeprav je z zakasnitvijo pomladi sedaj največ kmečkega dela, vendar je Ml odziv v prvi izmeni skoraj stoodstoten Mladinci so vaseh, dobro razpoloženi in z zanimanjem sledijo predavanjem. Površen opazovalec življenja v taboru niti opazil ne bi, da so to obvezniki predvojaške vzgoje, ampak bi bržkone mistil, da je to redna enoto JLA. Vel so oblečeni v uniforme, imajo skoraj popolno vojaško opremo in tudi disciplina in duh sta popolnoma vojaška. Prvi letnik je sicer še nekoliko okoren, a predem bodo zegKistili tabor, bodo postati kar celi vojaki. Dnevni čas , v taboru je smotrno razdeljen. Vstajanje je sicer precej zgodno, že ob pol 5. uri zjutraj. SSeer je pa tako boljše, ker v opodsnski vročini je bolje imeti prosto, kot P-a se učiti vojaških veščin. Tudi popoldne imajo svoj delovni program. Na vrsti so razna predavanja, ki bodo mladincem širila njihovo obzorje, istočasno Brežiška knjižnica v novih prostorih Prejšnjo soboto je Mia v Brežicah skromna slovesnost otvoritve novih knjižničnih prostorov domače ljudske knjižnice. Otvoritev je bila v prvomajskem razpoloženju prisrčna in obenem proslava 10. obletnice ustanovitve te važne kulturne ustanove. Slovesnosti so se udeležili številni predstavniki državne uprave, političnih in množičnih organizacij ter zastopniki bralcev. Marljiva in odlična krjiž-ničarka tov. Savica Zorko je nazorno poročala o nastanku in delu knjižnice, ki šteje danes nad 2500 dobrih knjig. Da bi bila dobra knjiga dostopna vsakomur, so osnovali več izpostav m izposojevalnic tor uredili tudi skromno čitalnico. Novo urejena je izposojevalnica odrskih ded, ki oskrbuje okoliška društva z dramskimi deli, kar je vsekakor velika pomoč podeželskim odrom. V otvoritveni program so vključiti nekaj dobro podanih recitacij in zanimiv prizorček o nastanku knjige. Pionirji so v lepi in tekoči besedi, kot delavci lesno-ceiulosie stroke, kot paporničar in stavec govorili o skupnih naporih in nastanku knjige, ki je dragocena pridobitev v kulturnem izživljanju in izobrazbi ki jo je zato treba ceniti in spoštovati. Ob zaključku je predsednik LOMO Brežice tov. Ivan Kolenc pohvalil odlično knjižničarko tov. Zorkovo in njene sodelavce ter obljubil knjižnici vso moralno in materialno pomoč Lepa fe naša pesem Mnoge naše proslave so čestokrat žrtve naglice, opravljene so kar tako mimogrede, brez večjega vtisa na navzoče. Prvomajska slovesnost v Brežicah pa je bila drugačna. Na kratko smo o njej že pisali zadnjič. Proslava je bila smotrna ki jo je zlasti lepo zaokrožila naša slovenska pesem. In prav zato bomo o njej spregovorili še ne- Iz preteklosti, ki sega v leta pred drugo svetovno vojno, se še spominjamo »Vrbenice«, ubranega petja moškega pevskega zbora krškovašklh fantov, saj je njihova pesem slovela daleč naokrog. Cas pa je zredčil vrste teh pevcev in razen nekaj posameznikov je ostal ta pevski zbor samo še spomin. Da, spomin, a vendar takšen, ki spet budi v nas upanje. Združeni pevski zbor fantov in mož iz Sel, Krške vasi in Brežic nas je s gojitvijo lepe slovenske tradicije, M žal zamira, z narodno pesmijo sedaj spet resnično razveselil. Ob njej smo se spomnili večernega fantovskega petja na vasi, zanosnega petja »iz rok«, v partizanih padlega pevovodje Ivama Kobala in prijetnega pevskega doživetja na Pianini na Gorjancih ob odkritju spomenika padlim, ki so ga postaviti Sevničank Vsega smo se spomnili, in to s tistim notranjim ganotjem, ki ga lahko ustvari le domača pesem. Njihov pevovodja Baškovič jih je neopazno ztfru- Zeba se »im je izpolnila Naša mladina rada bere nja. Vsaka izmena bo obiakska tudi kino predstavo v Kostanjevici, ob zaključku pa bodo imeli kulturno prireditev, ki jo bo priredilo delavsko kulturno društvo »Svoboda' iz Videm-Krškega. Kaj več o žtv^anju mladincev v taboru boste zvedeti prihodnjič. Pionirji v Krmelju se zahvaljujejo Uprava osnovne šole in pionirji v Krmelju ee javno zahvaljujejo DPD »Svoboda«, ki je z veiikrm razumevanjem oskrbela pevskemu zboru nove enotne pionirske uniforme. Enaka zahvala nadalje upravnici bifeja »Svobode«, ki je v ta namen tudi prispevala znaten znesek. Pionirji obljubljajo, da bodo še z večjo vnemo in veseljem gojili nato lopo slovensko pesem. Za Titov rojstni dan sc bodo spet predstavili občinstvu s samostojnim koncertnim programom. Zakaj se ne podpišete Člani stanovanjske skupnosti v Hrastniku so nam poslali zanimiv članek o življenju ljudi v novih stavbah na Logu v Hrastniku. Zal tega dopisa ne moremo objaviti zategadelj, ker se člani stanovanjske skupnosti niso podpisali. Pozivamo tovariše iz Hrastnika, da nam sporeče svoja imena, drugače dopisa ne moremo priobčiti. Uredništvo Že od jeseni so imeli vaščani v Tepah pod Polšnikom postavljene drogove za napeljavo električnega toka od transformatorja na Klevišah do njihove vasi, manjkala pa jih je še žica. Pred kratkim pa se je vaščanom njihova želja izpolnila — domači fantje so na okrašenem vozu pripeljali v vas delto pričakovano električno žico. Takoj so vaščani pustili delo na polju ter priskočili na pomoč Bizeljskemu rojaku so odkrili spominsko ploščo V nedeljo, 8. maja, so na Bizeljskem odkrili spominsko pV>-ščo rojaku Antonu Smehu, prvemu snemalcu stoveriritega filma. Zastopnike »Triglav-filma«. predstavnike okrajnega ljudskega odbora Krško, svojce pokojnega in ostale navzoče je pozdravil predsednik KZ Bizeljsko Gustav Pečnik. Besedp je predal tovarišu Kavčiču, ki je v imenu »Triglav-filma« osvetlil lik in delo pokojnega Smeha in odkril spominsko ploščo na Zadružnem domu. Množica ljudi je spremljala z zanimanjem potek slovesnosti, na kateri je sodelovala gasilska godba. Venci filmskih sodelavcev pokojnika pod spominsko ploščo in lepa dekoracija pročelja Doma so napravili še posebno dober vtis. Tudi šolska mladina je zapela dve pesmi, na koncu pa «e je v imenu sorodnikov zahvalil za spominsko slovesnost še brat pokojnika. Bizedjčani so ponosni, da je iz njihove srede izšel človek, ki nas je povsod zastopal kot izredno nadarjen in požrtvovalen filmski delavec. Ohranili ga bomo v lepem spominu. C j monterjem, da So lahko čim hitreje napeljali na drogih žico, tako da so skončali delo ravno na predvečer 1. maja. Domačini so v proslavo dogodka, da jim je prvič zagorela električna luč, in v počastitev delavskega praznika — 1. maja — priredili veselo ljudsko rajanje na Klevišah z godbo in plesom. Tepljani se ob tej priložnosti zahvaljujejo vaškim odbornikom, ki so mnogo pripomogli, da je ob pomoč; delavnih vaščanov sedaj tudi v njihovi vasi zagorela težko pričakovana električna luč, ki so je vsi napredni domačini zelo veseli. žil in povezal v celoto, v kateri je dovolj posameznih glasov tudi za težje, zahtevnejše reči. Lep, obetajoč začetek! Kdor pa je slišal drugi, »nočni del« koncerta, ki je bil zaradi svojstvenega okolja, lepote noči in dobre volje kakor dogodek pod lipo ali za vasjo — nam bo to še krepkeje p c trdil. Saj je bilo to po nočeh razgrajanja in kričanja brežiških ponočnjakov prvič nekaj, kar te je prijetno zbudilo iz spanja. Tudi za to »nadaljevanje petja« v lepi prvomajski noči, ki je bilo morda še bolj naše, pozdrav prazniku delovnih ljudi — pevcem in solistom pa za užitek prisrčna hvala. Brežičan Kapele pri Dobovi Množične organizacije v Kapelah bodo priredi e v nedeljo, 15. t. m., skupno proslavo 10 obletnice naše osvoboditve tor 10-letnico vrnitve prisilne izselitve prebivalstva. Na slovesnosti bodo sodelovali gasilci, njihova, godba na pihala in pevski zbori. Ta gasilska godba je ena izmed najstarejših godb, pa ne samo v krškem okraju, marveč tudj v Sloveniji, saj bo preteklo kmalu 110 let njenega delovanja. Tako sodelujejo v njej kar tri generacije Staničev: oče, sin in vnuk. KUD v Kapelah pa ima kar tri pevske zbore: moškega, ki je po okraju s svojimi nastopi že znan, nadalje ženski in mešani zbor, ki se bosta v kratkem predstavila z moškim zborom na samostojnem koncertu. Nadalje ima KUD v Kapelah ljudsko knjižnico, ki bo lahko zadostila povpraševanju po knjigah prebivalcev sedrpih vasi, če bo dobila potrebna sredstva za nakup novih knjig. Ko bo Dom, ki ga gradijo gasilci s KUD, skončan, bo prosvetno delo v Kapelah lahko še bolj zaživelo. Vse, ki so spremljali naše ljudi v času izselitve, bili med našo osvobodilno vojno v mislih z njimi pri njihovih tegobah, ter vse, ki so jim pomagali in jim dajali poguma v prvi dobi obnove po vrnitvi iz tujine, vabimo, da se te slovesnosti jutri "deleže. D. V. Ceste bo treba popraviti V Brežicah je na cesti od savskega mostu do železniške postaje in na delu repub iške ceste do bolnišnice cestišče asfaltirano. Zaradi lanskoletnega deževja in zaradi zime je asfalt močno poškodovan, tako da so številne jame na cesti predmet upravičenega negodovanja voznikov. Kakor smo izvedeli pri cestnih organih, bodo pričeli ta mesec e popravilom asfaltne obloge. Mnenja eny>. da e takimi popravili ni odlašati, ker ee obloga vedno bolj kvari. da o škodi na vozilih ne govorimo. Nadalje bi radi opozorili cestne organe in komunam^ upravo, da je treba cesto večkrat opirati, ker nesnaga asfaltu le škoduje. Ker imajo avto cisterno že v Brežicah, bo treba s pranjem kar pričeti. Tudi ostale ceste so v zrelo slabem stanju. Med najslabše spada vsekakor cesta iz Brežic skozi Dobovo v Zagreb. Tudi tukaj bi bilo mogoče nekaj napraviti, saj je dovolj gramoza v neposredni bližini ceste. M. T. Nevaren požar v Zakotu Pred dnevi je izbruhnil nevaren požar na gospodarskem poslopju Jožeta Vebleta iz Zakola pri Brežicah. Poslopje, ki je bilo pred nedavnim zgrajeno, in zaloga lesa, kakor tudi orodje. Je pogorelo do tal. Uspešna takojšnja pomoč domačinov in pozneje brežiških gasilcev j c preprečile, da se ogenj ni razširil še na sosednje objekte. Ogenj, ki je napravil nad 600.000 dinarjev škode, je povzročil mati otrok, ki se je igral z vžigali- cami. Skoda je krita !e delno, saj je bilo poslopje zavarovano le za 50.000 din Ob tej nesreči, ld bi bila Lahko še večja, ponovno ugotavljamo, da je treba paziti na male otroke, da poslopja še vedno niso pravilno in zadosti zavarovana in končno, da naj pristojni faktorji posvetijo vso pozornost urejevanju vodnjakov, cistern in vodovodnim napravam za gašenje požarov. Telesna vzgoja je zlasti med našo mladino precej pereče vprašanje. Poklicani so se že dosti prizadevali m razcvet dobre in zdrave telesne vzgoje, mnogo je bilo že govorjenega in pisanega o tem važnem problemu, vendar so uspehi največkrat izostali. Ni se nam posrečilo, da bi telesno vzgojo res posplošili. Ker pa je ta vzgoja izredno pomemben člen splošne vzgoje v naši družbi in ker služi namenom socialistične izgradnje pri nas, se je treba v to vprašanje temeljiteje poglobiti in storiti še mnogo več, da bo pjostala ta vzgoja vsestranska in resnično naša — ljudska. Potrebno je, da posebno naši mlajši generaciji posredujemo telesno vzgojo tako, da bo le-ta doumela njen izreden pomen za življenje vsakega posameznika. Telesna vzgoja je umetno sredstvo za vzgajanje, zato je hkrati tudi znanstven problem, M terja nenehno proučevanje in izpopolnjevanje- Pri nas služi — kot smo že rekli ciljem socialistične izgradnje, zlasti še gospodarske. Prav zaradi tega je telesne vzgoja za nas z ekonomskega, obrambnega in tudi Ideološkega stališča zrelo zanimiva, sama po sebi pa tudi prikupna. S pravilno telesno vzgojo od- stranjujemo najrazličnejše pojave v našem življenju, kot so to n. pr. nesreče pri delu, počasnost, slaba fizična razvitost, bolehnost in podobno, kar vse močno zavira razvojni tempo našega gospodarstva. Edino z dobro telesno vzgojo bomo lahko odpravili neprevidnost, nespretnost in Se druge nevšečne pojave, ki tako čestokrat tepejo in tarejo človeka v življenju. Vse to in še marsikaj drugega bomo odpraviti s pravilno telesno vzgojo človeka. Toda kolikokrat grešimo proti naši mladini, ld se želi udejstvovati na tem važnem področju, e suhoparnim in za duha mučnim izvajanjem telesnih vaj. Kolikokrat se zgodi, da različni, največkrat konservativni teovad-ci bivšega »Sokola« v naših telovadnih društvih zagovarjajo linijo izključno telovadnih vaj in ne dovoljujejo naši mladini vsestransko Izživljanje tako v izvajanju potrebnih telovadnih vej kakor tudi v telesnovzgojnjh Igrah in v športu, ne zavedajoč ee, da s svojim konservativnim stališčem zavirajo naš družbeni razvoj in napredek. Zavedati ee namreč moramo prav vsi, da nam interesi naše družbe narekujejo množično, kolektivno delovanje v športu, telesni vzgo- ji in kulturi, kajti prav to področje je tisti prostor, kjer lahko vršimo tiste naloge, ki jih narekujejo naši politični in gospodarski interesi. Ravno tu lahko dosežemo to, da bomo preko najprimernejših In raznovrstnih oblik telesne vzgoje vplivali na tiste posebnosti posameznika ln kolektiva, ki ao odločilne za oblikovanje osebnosti našega socialističnega človeka. Dobra telesna vzgoja je izrednega pomena za formiranje značaja človeka, ld * razvija. Vseh teh momentov ee pa vsi premalo zavedamo. Organizacija naše mladine, to je Ljudska mladina se je tu in tam sicer poelužila telesne vzgoje kot sredstva za poživitev svojega delovanja, toda niti od daleč ni uporabljala te oblike delovanja za širjenje svojega vpliva in programa na posameznika to na ves kolektiv Prečo takih oblik dela bi mogla Ljudska mladina ln ostali čintteljl vplivati na razvoj to rast slehernega pripadnika. Seveda pa naša telesna vzgoja ne sme hiti brez eocia i-stično-etičnlh in idejnih načel. Temeljiti mora na organiziranem in množičnem Izvajanju teh načel z razlikovanjem smotrnosti in anarhije v telesni vzgoji. Možnost udejstvovanja mora dati stotinam in tisočem, zato pa je potrebno organizirano društveno življenje, ki Istočasno terja ne šemo zunanjo, marveč tudi notranjo disciplino. Osnovna principa, ne katerih mora sloneti naša vzgoja, sta načelo demokratičnosti in množičnosti z izključitvijo kakršnih koli posebnih pojmovanj posameznikov, kjer sme po načelih anarhije delati v društvu vsak kar hoče. So še med nami ljudje, ld tako razumejo pojem demokracije. Telesna vzgoja pa mora biti raznovrstna to taka, da najde vsakdo svoje mesto v njej, zato je vsako ozko, enosmerno delovanje društev škodljivo za naš razvoj. Ne smemo nadalje trpeti v društvih klu-baštva. profesionalizma, razvijanja šovinizma to podobno Vse te pojave naj prepreči dobra zunanja to notranja demokratična disciplina v naših društvih, ki bo hkrati znatno pripomogla k hitrejšemu napredovanju na vseh področjih. Ce ee pomudimo na primerih paših sedanjih telesnovzgpjnih ln športnih društev, lahko takoj ugotovimo, da so med njimi nasprotja ln nejasnosti. Velike večina razume udejstvovanje v Športu lov za dobre rezultate na tekmovanjih to podobno. Ker pa je število tistih, ki lahko dosežejo dobre in vidne rezultate, omejeno, je povsem razumljiva možnost, da kaj rado pride do primerov šovinizma, profesionalizma Itd. To pa nima vzgojne vrednosti, kajti vsi vemo, da sp naši vrhunski športniki prečestokrat negativni elementi za stvar socializma, da so vdani to dostopni za različne kvarne vpMve in tudi za emti-socialistična dejania. Seveda pa 6 tem ne moremo reči, de je treba šport zatreti, pač pa moramo usmeriti to naravnati tako, da bo skupaj s telesno vzgojo vzgojen element, ki ga bomo posredovali najširšim krogom. Tudi mi smo za rekorde, toda to naj bodo rekordi socialističnega športa to izraz mladinske potrebe. Postavljamo pa zahtevo, da naj bo tisti, ki goji šport, zaposlen to nikakor ne sme biti profesionalist. šport naj bo samo dopolnilna dejavnost, razvedrilo, usposabljanje Človeka za lažje opravljanje poklicnega dela, sredstvo za krepitev telesnega zdravja itd. — in tak šport naj podpira TVD »Partizan«. Vemo, da mladine v njenem hotenju m prizadevanju ter željah ne moremo ustavljati, zato ji dajmo, kar želi in hoče, toda v oblikah, ki so svojstvene in koristne za našo družbeno ureditev. Telesna vzgoja naj bt se razvijala nekako po tehle principih: 1. načelo enotnosti vzgoje — telesna vzgoja ne sme biti element vzgoje zase; vzgoja v šoli mora biti vsak dan povezana tudi s telesno vzgojo; 2. načelo enotnosti te'osne vzgoje — pri nas naj bo ona sama telesna vzgojia, ki ima razne oblike udejstvovanja; razlike se pokažejo po metodi dela. Dos ej smo imeli Zvezo športov in Partizana, ki sta umetni tvorbi in sta zato nepotrebni (pripomba: uredništvo lista ne aog aša z mnenjem, ld ga izraža pisec članka v tem stavku); 3 načelo demokratičnosti; oemovna de- javnost naj se razvija tam, kjer so ljudje; spoštovanje organiziranosti in disciplinirano urejenega življenja z uvedbo takih oblik, ki najbolj ugajajo članom; vaditelje je treba rekrutirati iz mladinskih organizaciji toda ne tako, kot se je dogajalo; postavljeni so bili za vršltev te naloge ljudje, ki niso imeli osnovnih pojmov o taki vzgoji — vaditelj mora namreč poznati tudi duševnost ljudi, ki pridejo k telovadbi; to je nujno potrebno, da telesna vzgoja ne bo povečala duševnega napora mladega človeka. Kako naj torej teče ta dejavnost? Težišče dela bo v komunah, kajti tudi komune bodo organizirale to dejavnost. To še zlasti, ker je ta dejavnost s°' stavni del našega ekon. živ j«1!® in zaradi tega ne moremo W mimo nje v novih oblikah našega družb, življenja in upravljanja. ' Telesna vzgoja se bo rnp-rala vršiti zato na sami va®» na terenu. Tukaj si bomo izbi' rali najrazličnejše oblike delfl-Vadili bomo po oddelkih v PO" sameznlh telovadnih in športni«1 področjih, nato skupaj po posameznih področjih, poslužib P® se bomo specialne vadbe v športu, ki neetopa kot tekm-ovn na oblika. Ne bomo pospeševa« sekcij, ker je to zoževanje okvira dela. Posebna ali specialna vadba mora biti etosrtopna vseh1! to pa ne bi bita, če bi imeli spelje. tiNadaljevuMijo prihodnjič) Josip Brinar: PIONIRSKI KOTIČEK Nadalievaniel Iz naših Zasavskih krafar IRBOVUE Krmelj v zelenju in zastavah iki/Lf*AOc Nova slaSčičama. — Pred ne- nem domu »Tončke Čečeve« gle- Za delavski praznik ei je davnim je odprla mestna Pe- dališko igro, in sicer so dali do- Krmelj nadel slavnostno oblekama in slaščičarna v Trbov- mati igralci »Težko uro«. Va- ko. Vsepovsod so plapolale za- !jah. ki upravlja pekarno na ščani so bili z uprizoritvijo za- stavo, hiše pa so bile okrašene Partizanski cesti in slaščičarni dovoljni • na Ulici 1. juni>a, še eno siašči- Gradbena dejavnost. — V tr- čamo in sicer pod Kolonijo boveljski dolini je tudi letos slava L maja popove glav-® ^ ie pripravila z zelenjem. V Krmelju je bila glavna pro- 15. Kako je volk ribe lovil Pripodila se je pravkar tropa po- klicat na pomoč!« ga je tolažila vc_Hri,do^.i.tve, so ljudje veseli- zidajo več novih stanovanjskih »Svoboda« s svojimi skupinami ... . . , strvi. Gotovo jih je sto. Tudi lisica in jo odkurila proti vasi. z,a» .=• -Vtotoll! k G111 , 1 , Gospodinjska šola v Zagorju Povsem nedelavna. Ob tej pripet rebnje nove prostore. - Po- jožnosti so sc hvaležno spomni- "raster iišMik SiSrlB V 18. številki našega lista smo bodo ribe. drage, brate Lakot- vajnj bazen, ki bo mnogo večji P3 ^o a v sedanjih prostorih predvsem pa prj gradnji vodo-prinesli za naše pionirje nagrad- nik — plačal jih boš s svojo ^ 0,beh dosedanjih Ker ni bilo ne more uspevati, ker so občut- voda. ■ - ' " " " dovolj denarja, so morali grad- no premajhni. Ce bo le mogoče, " Lakotnik se je čudom čudil no uganko — prestavljanje s kožo! ter naposled vzkliknil; »Kaj črkami Opremljenih opek ki Lisica je izginila onstran nj0 odložiti. Letos pa vse kaže. 5>odo Prihodnje leto našli za zlomka delaš, kuma...« A Z vi- dajo, pravilno razvrščene znan ribnika v goščavo, a volk je da bodo začeli. Prva sredstva eo 5000 nove> prostore, torep-ka ga je pogledala tako slovenski pregovor. Pri tisku te ostal priklenjen na ledu, sredi pripravljena. Zemljišče, kjer očitajoče, da se je kar zdrznil, uganke pa so se posamezne črke svojih neprijateljev ki so se bodo zidali nov bazen, si je ogle- Zatorej je kar tiho In ponižno na opekah tako slabo odtisnile, zgrinjali od vseh strani na nje- dala komisija in dala gradbeno dostavil: »Mila mi kuma, čemu da niso čitljive in jih moramo ga ne brigajoč se več za ubeglo dovoljenje. Zato smemo priča- mi bo repu?« Novemu odboru želimo pri njegovemu delu mnogo uspehov! lična škatlica na zaradi tega danes še enkrat po- lisico Groza in strah sta prenoviti. Črke na posameznih ope- šinila Lakotnika ” »»s1 oS" 5žS“ JA« mu je rekla Zvitorepka. „„„ .... Slivnikova pekama v Brežicah **.« mu je reiua zvuorep««. vo1t . a T.uiueio. vuua vse zaman »Na ta način jih bova polovila gM TJE J KAC’ JAK’ CLZ “J«« se ni premaknilo. kar vse naenkrat. Zdaj pa le kovati, da bodo Zagorjani poleg S podvojeno Počitniškega doma rudarjev do- . ________ močjo je vlekel svoje primrzlo bili še nov sodoben plavalni je v maju ponovno pričela obra-omelo. toda vse zaman — niti bazen. Do tedaj pa se bodo mo- tovati v splošno zadovoljstvo rali Zagorjani zadovoljiti še s - ' ' IZ BREŽIC Do črpalke na primernejšem mestu bi bil koristen cevovod, Tedaj pa je pridrvel do ribni- starim kopališčem. lepo zlagoma pomoči rep v vodo ^te^dobite mV5X ^Lhiapec. Z visoko po- » ”° “ rovatj v Splošno zadovoljstvo h; „ t ,. , r’ prebivalcev. Zdravo tekmovanje std0r ^ Pretakanlu .z z Mestno pekarno bo kar korist- * Polna rib!« Lakotnik je pomolil rep z ve- vedenega vzroka vposlanje n ra drico vred v luknjo v ledu In vilnih odgovorov do nedelje. Prejšnji torek eo se v Zagorju začeli zbori volivcev, na katerih Na pločnikih po mestu pone-Delikatesna trgovina, moderno k<,d zastaja voda v plitvih jami-urejena, je nujno potrebna v sre- cak na okrušenem betonu. Z ma-. . dišču mesta saj je že pred l mi stroški bi to lahko popravili. . ' jvltAln Letošnji proračun se nekoliko vojno dobro uspevala Stalno na- Upajmo, da bo še marsikaj dnr “ICla /vi IpncImVfnofto T ,9Tli i«. — v __________ » naru nroionn (Jq letOŠlljCfld ob “ ppeš EstSl ss=s__ _____________________________________________________ •nrzl* voda se je zgrnila nad 15. maja opoldne, do kate- v ° h' u „‘e odetela ra2>0fuje od lanskoletnega Lan: raščanje prebivalstva oosebno gega urejeno tem čudnim sakom. Lisica pa rega dne naj nam pionirji pri- ter zadela tako nesrečno ob vol- ^ ^h^inn namenUn nroreišnia s~ , _nJ_;.P v j ... čmeV^a nra* J"e šestovilila okoli ribnika, nesejo ali pa -—* • mrmrala nekaj nerazumljivega te uganke. predse ter zdaj zdaj zapuhala Po ledu; »Sšššc! šššc!« vpošUejo^rešitev ^-^llTep'iTkoS tn . „ „f,£l Lakotni« se je pe je večji del sredstev d Gi -lorheim in njegov "ri'| knjigovod ia mudila v tr-ryv,'’h po loijski uslužbenec ki jc bilo v doUnoet slikati ra 'Navadnimi dogodki, Je bil nartC‘«^ da Jc *uč v oknu prvega ustropia vredna njegove ur.id-pozornosti Povzpel se je v a;’ uadaSropje. da bi dognal tip ■ 'e °kno ra-svetlieio. Se-=mindva<»etega j. bila sobo-a. trgovski šefi In nameščenci sknaJkisnele ob treh nfiivajo svoje posle, Gllrlerhelm. pritožen " je na trkanje pohltol k ki _°m. *n zsrabll za revolver. ž«.n,,a „le Imel »a vsak primer v vidni ° ** J® oddahnil ko je VzneL, ... nc gre za not-eno Ve? , rU*vP pustolovščino mar-*a razgovor z znanim mu dal ^S,Um »rivž!,cneem ltove-steVd?^. Jc da J® dobil iz Am-da ir. Ta PfLHJko diamantov in de u "uld kamne, preden poj-ue domov še sor lratl. Ko ee pollciet ie nulo počel U, češ kako zane’jlvo privlačni bi utegnili biti šestdeset tisoč funtov vredni diamanti -nedeljka, 18. maja ob 6. in 8. url zvečer Jugosl.-avstrijski film »POSLEDNJI MOST«. V sredo, 18. maja in četrtek, 19. Gasilski naraščaj v Brestanici, • ?b 6 in 8- uri zvečer ame-ki je bil vsa leta po osvobo- ^£2,*.til™ »CHARLEV- ditvi zelo delaven, za kar gre JEVA TETKA«. V petek 20. ma- priznanje predvsem tov Žmav- ob 6 in 8 ur* jugo- ’ cu, se je tudi že letos predsta- »POTOVANJE .............. T J vil javnosti. Pri zadnji vaji smo 7}TA. V ročno torbico. 4000 din gotovi- imeli priliko gledati naše gasil- BURMO«. V soboto dopoldne Delavcem in delavkam v industriji in kmetijstvu, ki so aktivni politični delavci in si žele razširit) svoje politično znanje, sporočamo, da se bo novi tečaj politične šole pri CK ZKS začel 1. septembra 1955 ln bo nem poklicu, zaposlitvi ln vi-trajal 5 mesecev. šini mesečnih prejemkov pošljt- Priglasitve a osebnimi podat- te do 20. junija t. L n* upravo U, podatki o dokončanih šolah Politične šole pri CK ZKS, in tečajih, o stažu ln funkciji v Ljubljana, Parmova 37, drugi polit, organizacijah, o osnov- trakt, tel. 23-981, int. št. 206. hkrati P* tudi na svoj okrajni komite ZKS. Sola, internat — Podrobnejše informacije dobite na upravi Politične šole ali na okrajnemu komiteju ZKS svojega okraja. Oproščene obtožbe Svoječasno smo v bivšem »Za-zavskem vestniku« poročali o sodnijski obravnavi pred okrajnim sodiščem v Trbovljah proti tov Ljudmili Javoršek, roj 5. maja 1933 trgovski pomočnici, stanujoči v Semniku št 10 nad Zagorjem ki je bila obtožena, da si Je dne 30. decembra 1953 na cestj proti Semniku prisvojila iz denarnice tov Fani Ras potnik, ki ji je pomagala nositi BRESTANICA ne. Sodišče je tedaj spoznalo obtoženko za krivo in Jo obsodilo na 1 mesec zapora. Na dvakratno pritožbo obtoženke proti tej obsodbi pri okrožnem sodišču v Celju pa le okrajno sodišče v Trbovljah s sodno listino opr št K 38-53 po členu 329-3 ZKP oprostilo tov Ljudmilo Javoršek dne 26 marca 1954 Izrečene kazni enomesečnega zapora Pozor, znižane cene! Obveščamo vse nakupovalce v naši trgovini ter ostale potrošnike. da bomo v počast tev 10 obletnice naše osvoboditve praznika dela znižal1 rene blagu široke potrošnje (gospodinjske potrebščine) za 5 odstotkov. Znižanje cen bo trajalo od dneva objave do 31 maja 1955 KOLEKTIV IN UPRAVA TRG PODTBTIA »ŽELEZNINA. V TRBOVLJAH ske pionirčke, ki jih ni bi o nič manj kakor 48 (dečkov in deklic). Pridno so se vadi. z »brglavkami« ter pokazali vzorno disciplino. Skoda le, da nimajo še gasilskih oblek, ki si jih tako želHo Škropljenje ceste se še ni prebudilo iz zimskega spanja čeravno avtomobili stalno drvijo skozi naš trg ln povzročajo oblake prahu Želja trženov je, da se spet začne s škropljenjem. Soma je ujel v Savi znani brestaniški ribič tov Jože Ku-selj. Ta lep 12-kllogramsk) dar mu je poklonila Sava ravno za njegov 43 rojstni dan. — Čestitamo! »Vaško komedijo« so ponovili Igralci našega SKUD prejšnjo nedeljo v dvorani Zadružnega doma na Blanci Dvorana le bila nabito po na Po končani igri so jo veseli ln zadovoljni zapuščali tako Blančaol ki so ob komediji preživeli veselo popoldne, kakor tudi tgralsta družina, ki se Blančanom zahvt-lju-fe za tako lep obide šolske predstave. Kinematografi Kino Brežice: od 16 do 19. maja sloVenskl film »TRI ZGODBE, v počastitev 10-letnice osvoboditve. Od 20 do 22 maja amer. barvni film »MEIBA« »Partizan« Videm Krško: 14 maja ob 20 url ln 15 maja ob 18 tn 20 uri hrvatak; film »ANKINI ČASI« Dne 18. maja ob 20 uri in 19. maja oh 18 in 20 uri angleški film »VESELI NORMAN« Brestanica: 13 do 15. maja film »S HUDIČEM SO TRIJE« Od 18 do 19 mala avstrijski film »STARI GREŠNIK«. Od 20 do 22 maja ameriški film »ŠAMPION«. Kostanjevica na Krki: 15 mala ameriška psihol. drama »UROČEN«; dne 18 maja ang eški vzgojni tim »CIRKUŠKI DEČEK« »Partizan« Sevnica: amer barvni film »LIDIJA BAV EY« Po predpisih Uredbe o zaključnih računih gospodarskih organizacij za leto 1954 so dolžne vse gospodarske organizacije v 15 dneh po prejemu odločbe o potrditvi zaključnega računa za leto 1954 objaviti tega v Uradnem listu. V skladu z Navodili k uredbi o zaključnih računih za leto 1954 je Svet za gospodarstvo Okrajnega ljudskega odbora Krško sklenil, da so dolžne Izvršiti objavo svojih bilanc naslednje gospodarske organizacije: Tovarna čokolade in likerjev Brestanica. Celuloza Videm, Elektro obrat Videm Gradbeno podjetje »Sava« Krško. Agro-servis Brežice Opekarna Brežice. Gozdno gospodarstvo Brežice, Rudnik Senovo Termoelektrarna Brestanica. Prevoz Brežice. Vino-sadje Brežice. ZTP Posavje Brežice Tovarna pohištva Brežice, Rudnik Glošioko, Kopitarna Sevnica, Pletilnica Dobova. Ze ezniška delavnica Dobova. Gostinstvo »Cateške Toplice«, Jugotanin Sevnica, Lesno industrijski obrat Sevnica Trgovsko podjetje »Krka« Brežice, Mizarska zadruga Sevnica, Rudnik St. Janž Ostale gospodarske organizacije v okraju Krško niso dolžne objaviti svojih zaključnih računov v Uradnem listu. Iz pisarne OLO Krško NAZNANILO Učenci in profesorji drž. glasbene šole v Trbovljah prirode slavnostni koncert dne 24. maja, ob 19. uri v dvorani Delavskega doma v Trbovljah v počastitev rojstnega dne maršala Tita In 10-letnlce osvoboditve. Na koncertu sodelujeta tudi solistki Majda Hauptman ih Vilma Zupančič ter bivši učenci naše glasbene šole. Vljudno vabljeni vsi! Drž. glasbena šola v Trbovljah Obvestilo Zaradi odsotnosti zdravnika splošne ambulante Kr5k0 bosta v mesecu maju do 9. junija or-dlnirala le dr. JOŽE CAK§ in dr. MIROSLAV KRIŠTOFIČ po sledečem redu: V ponedeljek, sredo In petek ordinira dr. Jože Cakš od 7.30 do 13. ure; v torek, četrtek in soboto pa dr. Miroslav Krištofič od 10.30 do 13. ure. Obiske na domu opravlja dr. Miroslav Krištofič. Obvestilo Uprava za komunalno gospodarstvo v Trbovljah obvešča prebivalstvo, stanujoče na območju Kolonije 1. maja Žabjeka in Savinjske ceste od 1 do 6 in od št 15 do 30, da sc pepel in smetj do nadaljnjega ne bodo odvažale z avtomobilom ter naj se odlagajo v zato določene pe-pelne jame Uprava OPOZORILO Uprava za komunalno gospodarstvo v Trbovljah opozarja prebivalstvo, da zaradi pomanjkanja pitne vode v občinskem vodovodu varčuje vodo. Vse lastnike In koristnike vodovoda prosimo, da okvare na vodovodu redno popravljajo oziroma sp o roč e okvare Kovinsko-elektrrlnslalaterski delavnici v Trbovljah Uprava Obvestilo Okrajni ginttik.tini svet Krško obvešča vse »Indikalne aktiviste, da bo v četrtek 19. t. m., kan-ferenca v zvezi z z«ključki III kongresa zveze slnd"kata Jugoslavije v sind dvorani Tovarne celuloze ln papirja na Vi Lnu s pričetkom ob 9. uri do .oldne Poročilo bo poditi tov llatlo rt« rov:č — Vabljeni! OGLAS Rudnik rjavega premoga Tr-bovije-Hrastnik razpisuje natečaj za oddajo lokalov v stanovanjskem bloku (v gradnji) poleg LOMO Trbovlje. Projektirani so 3 lokali in sicer za trgovino z mešanim blagom vključno z delikateso mlek.mo in frizerskim salonom. Podjetja, ki se zanimajo za prevzem novih lokalov, naj pošljejo najkasneje do 31. maja 1955 ponudbo na upravo rudnika (Zunanji obrat), kjer dobe interesenti podrobna pojasnila. Osnovni pogoj za prevzem lokala je njegova ureditev z lastnimi sredstvi. Obvestilo Stanovanjska zadruga v Trbovljah sporoča svoj in članom in interesentom, da ima uradne ure v prostorih LOMO Trbovlje (soba št. 4) in sicer vsak torek od 10. do 13. ure ter vsak petek od 16. do 19. ure. Upravni odbor Zahvala Ob nenadomestljivi izgubi našega skrbnega in dobrega moža, očeta, starega očete in strica Janeza Kovača se vsem. ki ste ga obiskovali v njegovi dolgotrajni bolezni in ga spremili na njegovi zadnji poti, številnim darovalcem vencev, kakor tudi lovski družini Zagorje, upokojencem in Gasilski četi za izraženo sožalje in številno udeležbo najlepše zahvaljujemo. Žalujoča rodbina Kovač * Naj epše se zahvaljujemo dr. Ivki Krasnik za požrtvovalno zdravljenje in lajšanje bolečin pokojnemu Ivanu Kovaču. Rodbina Kovač NAJDENO Našla se je denarnica z nekaj denarja od trboveljske žel. postaje do »Apenske peči«. — Naslov v upravi lista. PREKLIC Obžalujem tn prek'icujem žalitve, izrečene tov. Ivanu Ran-cingerju in Viliju Maurerju v gostilni Loger, ter se jima zahvaljujem, da sta odstopila od tožbe. — Alojz Barič, Hrastnik štev. 74. MALI OGLASI NEMŠKEGA OVČARJA, poldrugo leto starega, proda Varšek-Raka pri Krškem. Prodam BRZOSlVALNI STROJ »Dtirkop«. — Vprašati: Vrbin-ska vas 13, Videm. Ugodno prodam VINOGRAD na * Litini pri Vidmu. — Vprašajte v KZ Pehan ca — Artiče PRODAM MANJŠE POSESTVO s hišo, oddaljeno 20 min °d železniške postaje Blanca —' Ugodna avtobusna zveza s Sinovim. — Vprašati pri Karl'* Cckoranja, Čanje 1. Blanca. PRODAM skoraj novo registrsko harmoniko za 50.000 din ~~ Ana Podgoršek. Dečno 80,0 št. 139 — Artiče. Nov trofazni ELEKTROMOTOR »Sever« 6 KS 2203/80 * 2SOO-OM za ceno 75 000 proda Rudi Zajbcr. pismonoš3' Lennrd 41 — Brežice. PRODAM HlbO z go:* odarskinj poslopjem (z električno lnsta' ladjo), sadovnjak ki vrtove. Vprašati: Bušeča vas št 8 Cerklje ob Krki. TRGOVSKEGA POSLOVODJO- samostojno moč, sprejmem«-Plača dob.a. Pismene P«n , L z navedbo dosedanjega Sl bovanja Je pcs.ati na upi;lV. Kmetijske zadruge. Studen-pri Selnici. Inir«. v nedelje. VELIKA TOMBOLA v Trbovl.eb