f Največji siorenaki dnevnik ▼ Združenih držarah H Y®Jja n tm leto • • . $6.00 n « Za pol leta ..... $3.00 New York celo leto - $7.00 celo leto $7.00 Za Za GLAS NARODA The largest Slovenian Daily in the United States. List slovenskih delavcev v Ameriki« i TELEFON t Issued every day except Sundays □ and legal Holidays. □J 75,000 Readers. NO. 5C. — STEV. 5«. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, »t the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 NEW YORK, MONDAY, MARCH 9, 1931. — PONDELJEK, 9. MARCA 1931 TELEFON: CHelsea 3—3878 VOLUME XXXIX. — LETNIK HOOVER ZAVRGEL PREDLOGO SEN. WAGNERJA PREDSEDNIK NOČE PODPISATI PREDLOGE, KATERA PREVIDEVA POSREDOVALNICE ZA DELO Predsednik Hoover je v precej dolgi izjavi pojasnil vzroke odklonitve. — Delavski tajnik Doak je dobil naročilo sestaviti novo predlogo. — Po Hooverjevih nazorih bi pomenjal Wagnerjev načrt hud udarec za ameriško delavstvo. —Wag-ner bo odgovoril predsedniku. WASHINGTON, D. C., — Predsednik Hoover je včeraj objavil, da ne bo podpisal predloge demokratskega senatorja Wagnerja iz New Yorka, ki predvideva zvezne oziroma državne posredovalnice za delo. Predsednik je utemeljil svojo zavrnitev s tem, da bi Wagnerjeva predloga odpravila obstoječi zvezni sistem za preskrbovanje dela. Po tem sistemu je dobilo lani 1,300,000 oseb zaposlenje. Soglasno z Wagnerjevo predlogo, naj bi se ustanovilo v vseh državah zvezne posredovalnice. — Zvezna vlada bi plačala polovico stroškov. V to evrho je dovolil kongres $1,750,000. Predsednik pravi, da bi trajalo najmanj šest mesecev, predno bi posamezne države sprejele posebne postave, ki bi jih upravičile do tega zveznega prispevka. Wagnerjeva predloga bi potemtakem nikakor ne služila za odpravo sedanje nezaposlenosti. — Ako bi podpisal predlogo, — pravi predsednik — bi pomenjalo to težak udarec za delavstvo. Večkrat sem že priporočil, naj se obstoječi sistem za posredovanje dela razširi, dočim bi Wagnerjeva predloga obstoječi sistem enostavno odpravjila, in bi poteklo več mesecev, predno bi bilo uveljavljeno kako nadomestilo. Tako ravnanje bi bilo podobno prepregi konjev v sredi reke. Konja bi izpregli ter bi morali več mesecev čakati, predno bi imeli drugega konja na razpolago. — Vprašanju je pa treba posvetiti še nadaljno pozornost, — je rekel predsednik. — Soglasno z obstoječo predlogo bi se plačalo oseminštiridesetim državam podporo in sicer v razmerju s številom njihovega prebivalstva, dooim senator Wagner najbrž ni mislil na to, da je v nekaterih državah več, v nekaterih pa manj nezaposlenih. — Zvezni sistem sodeluje že z tridesetimi državami glede preskrbe dela nezaposlenim. Svoje delovanje koncentrira na one dele dežele, kjer je potreba največja. Nadalje vzdržuje zvezna služba posebne urade, ki preskrbujejo delo farmskim delavcem in vojnim veteranom. Wagnerjeva predloga bi tudi te urade odpravila. Istočasno bi bila odpravljena tudi zvezna kontrola, kajti soglasno z Wagnerjevo predlogo, bi bila vsaka država samostojna, dočim bi bila zvezna vlada prisiljena plačevati petdeset odstotkov vseh stroškov. Zvezni sistem za posredovanje dela ima na razpolago nad milijon dolarjev. S tem denarjem bi se dalo poslovanje še znatno razširiti in bi ne bilo treba nobenih drugih dovolil. Včeraj se je posvetoval predsednik Hoover z delavskim tajnikom Doakom ter naročil, naj stopi v stik z tozadevnimi zvezami ter naj izdela novo predlogo, ki bo predložena prihodnjemu kongresu. Ko je zvezni senator Robert F. Wagner izvedel, da Hoover noče podpisati njegove predloge, je re-kel: — • — Vsa javnost bo strašno razočarana. Predsednikovo izjavo bom natančno preštudiral ter podal irneje poročilo. 5 MORNARJEV UBITIH PRI EKSPLOZIJI Kapitan, krmar in strojnik so bili rešeni. — Le dvoje trupel so našli.— Vzrok eksplozije še neznan. Pet mornarjev je bilo v soboto ubtih v brooklynskem pristanišču v bližini Robbins suhegra doka, ko je zletel v zrak vlačilni parnik "Joyce Card". Pet članov posadke je bilo vrženih visoko v zrak ter ubitih. Domneva se, da so utonili še trije mornarji, ki so se nahajali na krovu starega vlačilnd^a parnika, ki je bil zgrajen 1898 ter se je nahajal tik za ponesrečenim parnikom. Do sinoči so našli šele dve trupli. Nadaljni člani posadke so bili rešeni in prevedli so jih v bolnico. Rešeni so bili ter prevedeni v Long Island bolnico: kapitan I/aeslie Harris, krmar Jack MacLean in strojnik Joseph M^Quade. Vlačilni parnik se ije nahajal poleg parnika "Paail Card" pred pomolom, ko se je završila eksplozija. Kapitan "Paula Carda" je sporočil pozneje, da je videl, kako so bila trupla vržena v ziuik, dve v južno in tri v severno smer. POŽAR V JETNIŠNICI Ko je izbruhnil ogenj v stari leseni jetnišnici, je izgubilo enajst jetnikov VI 1 • • življenje. KENANSVTLLE, N. C., 7. marca. Davi je izbruhnil požar v starodavni leseni jetnišnici Duplin okraja. Enjast jetnike j, katerih niso mogli rešiti iz celic, je zgorelo. Nad štirideset so jih pravočasno* spravi-li drugam nra varno. . Kako tje nastal požar, ni znano. Jetinisnica je bila lesena ter oblta spločevino. Stene so gorele ko slama, dočinf se ije pločevina razgrela, da je bilo v notranjščoini tako vr;>-če kakor v žareči ipeči. Omenjenih enajst jetnikov se 'je dobesedno sperttlo. RALEIGH, N. C., 7. marca. — Državna komisarka Mrs. W. T. Bost je odredila obširna preiskavo, koje namen ije dognati vzroke pašara v KenansviUe jetnišnici. POTRES NA BALKANU Bolgarske, grške in jugoslovanske občine s o - precej trpele vsled potresnih sunkov. SOFLJA, Bolgarska, 7. marca. — Silen potres je razmajal zapadno Bolgarsko danes zjutraj ob poltreh. Središče potresa je bilo nekje preko jugoslovanske meje. BEOGRAD, Jugoslavija, 7. marca. Sajzmografični urad je zaznamoval danes zjutraj ob poletreh močan potresni sunek. Središče tega potres:* se je nahajalo nekuko 330 milj vstran od Beograda. Iz Strumnice, Gevtjelija in drugih krajev so prišla poročila o veliki škodi, katero je napravil potres. Tudi v bližini Soluna je bil močan .potres. Iz južne Srbije poročajo, da je bil ubit neki pastir in da je bilo poškodovanih več oseb v najhujšem potresu, kar jih zaznamuje ta kraj. V Mirevcah je bilo porušenih 150 hiš. Škoda znaša 80.000 dolarjev. Tudi v bližini so bile porušene S.evilne hiše. Železniški promet je bil ustavljen 2a dve uri. NOVA VLADA KONTROLIRA REPUB. PERU Voditelj južnih vstašev se bo pobotal s col. J> minezom. — Arequipa bo zastopana vladi. novi UME, Peru, 7. marca. — Colonel Gustave Jiminez, načelnik junte, ki zdaj kontrolira Peru rje završil svojo vlado s tem, da je poveril skrb j za mornarico poveljniku Fderericku D. Dulaniu. I Junto Kvorijo: Jiminez, predsednik; Dulanto, mornariški, in Roberto Lcpez. vojni minister. ! Sem s L*, bila dcjcela dva odposlanca Samaneza Ocampa, načelnika južnih vstašev v Arequ'pi, pa . sta se pr oti večeru vrnila, da se posvetujeta s svojim glavarjem, j V splošnem se pričakuje, da se bo , Ocampo pridružil Jiminezu. Vse kaže, da bo v novi vladi zastopana j tudi Arequippa. Včeraj ;je odpotoval prd.i Evropi podpolkovnik Sanchez Cerro, od-! stavljeni provizorični predsednik. K ladji ga je spremilo na:d dva tisoč ljudi, ki so ga navdušeno pozdrav- PROCES PROTI MANJŠEVIK0M PREDSEDNIK MASARYK STAR 81 LET PRAGA, ČahosliOvaška, 7. marca. Predsednik Čhoslovaike republike, Thomas Masaryk, je dqpolnil danes enoinoaemdeseto leto svoje starosti. Iz vseh delov sveta je dobil prisrčne čestitke. PRAV NJIM JE PODOBNO Vodstvo tovarne je hotelo delavce speljati n a led, toda slednji so še pravočasno spoznali prevaro. OCKLREDGE, Pa., 7. marca. — Izdelovalci nogavic, zaposleni pri Fox Chase Knitig Mills, že zopet štrajkajo, daisi (Je prejšnji teden fcazalo, da se je štrajk končal s popolno zmago delavcev. Delodajalci so namreč navidez sprejeli vse zahteve unije. Ko sj se ipa delavci v sredo vrnili na delo, so spoznali, da jih ho-jčejo bosi nesramno ipreslepariti. ■ Med vodstvom tovarne in orga-jnizacije Full Fashion Hosiery Workers je bil oficijelno sklenjen spo-; razum. Ko so se pa delavci vrnili 'v tovarno, so jim bosi predložili ne-jkako lii ino, ki pa ni bila nič drugega, kot "yellow dalj ipogodba" ter je bila naperjena direktno proti uniji, s katero so delodajalci dan prej sklenili "mir". Naravna posledica tega je ibila seveda, <±a so delavci znova zastav-kali. GANDHIJEVA MIROVNA PRIZADEVANJA Pozval je tako Indijce kot mohamedance, d a naj zasledujejo isti cilj. Bojkot se mora nadaljevati. POINCAREJEVO ZDRAV-STVENO STANJE PARIZ, Franci jia, 7. marca. — Bivši ministrski predsednik in predsednik republike Rayp>id Poinca-re bo po zatrdilu zdravnikov kmalu satpuatil bolniško sobo. Imel je hud napad ibrohitisa katerega je po, u-spesno prestal. NaroČite se na "Glas Naroda"- — največji slovenski dnevnik v Združenih državah. BUTLEGARJ1 POMAGAJO DRUG DRUGEMU GREENSORO, N. C., 7. marca. — Da gredo butlegarji drug drugemu ■na roko, je posebno pokazal siu-čaij Sama Lockhardta in Leroya Harri'sa, pri katerima so našli pjjemtje dve guletni žganja. Na vprašanje, 'kdo je lastnik žganja, je trdil Lockhardt, da je mjegovo, dočim je Harris zatrjeval, da (je žganje njegova last. Policij siki agentfje so ofci aretirali, rekoč, da bo že sodnik razsodil, čigavo je žganje. PET BOMB EKSPLODIRALO VHAVAN1 HAVANA, Cuba, 7. marca. — Danes je eksplodiralo v tukajšnjem mestu pet bomib, ki so povzročile precejšni j o škodo. Neki otrok je bil smrtinoaievarno ranjen. Policija nima doadaj Se nobenega sledu, kdo je potožil bombe. NEW DELHI, Indija, 7. m,3rca — Uravnava med menoj ter podkraljem, bo imela le malo vrednosti. — je rekel Gandhi veliki množici pristašev — razven če bo uveljavljena enotnost med Indijci ter moha-medanci za bolj resne probleme indijske politike. — Nam mi treba druge konference, je rekel, — če bomo medtem dosegli resnično zbližanje med tema "velikima ponogama indijskega naroda. — Če ne bo sprejet pogoj premirja s podkraljem, bo izrekla velite! skupščina v Karači svojo nezaupnico komiteju, in stranko si bo morala izbroati drug komiteij. Glede bojkota angleškega blaga je rekel Gandhi, da je bilo to orožje uspešno tekom kampanije civilne nqpokorščine in do. se ga lahko u-porablija še naprej. — £oj.kat inozemsikdša blaga je narodna dolžnost, katere ni mogoče omiliti pod nobenim pogojem. Mahatmia Gandhi je bil danes zopet celo uro pri podkralju. Jutri bo odpotoval v Amahadabad. PUKA, Indija, 7. marca. — 65 tisoč žensk je bilo danes oproščenih iz JerOda jeitnisnolce. To je bila prva skupina nacionalistov, 'ki so bli oproščeni na temelju dlUgovora med Gandttvijem in podkraljem. Stali iso molče dve minuti pred jetnišmilco, na čast Gandhiju, na kar so odpotovale v avtomobilih, katere so jim dali Angleži «a razpolago. Čeh in Poljak se nočeta vrniti v domovino. — Obdolžena sta političnih prestopkov. — Varšava sluti komplot. MOSKVA, Rusija, 7. marca. — Dva uslužbenca inozemskih poslaništev v Moskvi se nista hotela po-korS.i povelju svojih vlad, da se vrneta domov, da se zagovarjata pred sodiščem. Stanislav Lcskovski, upravitelj poljskega poslaništva, je naprosil sovjetsko vlado, naj mu dovoli o-stati v Rusiji, ker noče oditi v Varšavo, da izpove glede zadnjega vlo-' ma v poljsko poslaništvo v Moskvi. ! Danes je naprosil tudi M. Štapin, ataše j poslaništva, za dovoljenje, da sme ostati v Moskvi, j Oba sta baje že dobila dovoljenje. j VARŠAVA, Poljska, 7. marca. — Poročila iz Moskey. da se je upravitelj tamošnjega poljskega poslaništva naenkra.t odločil, du bo ostal v Rusiji ter postal sovjetski državljan, so vzbudila veliko skrb v vladnih krogih. Upravitelj Lcskovski ije plačal šele pred tremi tedni gotovo vsoto denarja, da si kupi hišo na Poljskem. Domneva se, da je bil s silo zadržan v Rusiji, ker smatrajo za možno, da bi podpisal dokumente, ki bi ško dovali Rusiji. MOSKVA, Rusija, 7. marca. — 14 manjševikov, ki so obtoženi ve-leizd^je in proti katerim je bi>a že predlagana smrtna kazen, je pričelo danes prositi milosti. Izjavili so, da so proste volje izpovedali glede svojejga sovjetom sovražnega stališča ter (prosili milosti, ker hočejo delati za komunizem. Prošnja za milost bo že danes vložena, da se bo lahko jutri sodi-še posvetovalo. POLITIČNI KRAVALINA NEMŠKEM MAČKA USMRTILA SLAVNEGA GOLOBA TWIKENHAM, Anglija, 7. marca. — Danes je usmrtila mačka "Ruperta", ki je bil maj slastnejši angleški goiob-pismomotša. Golob je bil laist seržanta s. G. Passeya. Tekam vojne je golob v najhujšem ogn'joi prenašal važna poročila. Narodni socijalisti s o razbili zborovanje katolikov v Kolinu. — Spopadi v Reichenhallu ter Monako vem. BERLIN, Nemčija, 7. marca. — O strankarsko- političnih kravalih, j ki so v zadnjem času običajni v : Nemiiji, poročajo iz različnih delov dežele. , Pristaši desno-radikalne nncijo-nalLstične stranke, so razbili zborovanje članov centruma v koiinskem predmestju Braunsfeld. Dva katoliška duhovnika, ki sta imela na zborovanju predavanja, sta bila težko ranjena. Deset udeležencev je bilo poškodovanih. V kopališč Reichenhall, na gorenjem Bavarskem, so faiisti napadli zberovanje socijalnih demokratov. V nato sledečem qpopadu je bilo ranjenih nekako 30 oseb. V bavarskem glavnem mestu Mo-, nakevom je bilo zaznamovati slične spopade. Tamkaj je vdrla množica na zborovanje narodnih socijalistov in nastal je tako velik poboj. KOLIN, 7. marca. — Kardinal-nadškof Schulte iz Kolina ter škofje iz Muensterja Osnabruecka, Trier j a in Limburga so izdali danes pastirsko ipismo, v katerem svare pred nauki Hitlerja ,ker se s katoliškimi principi ne ujemajo. Škof iz Mainza je bil pnri v Nemčiji, ki je svaril sv;«jo škofijo pred Hitlerjevo stranko. — Njegovemu vzgledu sta sledila tudi kardinala iz Mcnakova in Breslau-a. NOČNO DELO ODPRAVLJENO GASTONIA, N. C., 7. marca. — Lastniki! tekstilnih tvornic so sklenili pogodbo, s katero bo odpravljeno vse nočno delo v tovarnah. Sprva je bilo rečeno, da bo odpravljeno noono zaposlenje saano žensk in mladoletnih. Pletilnice so dozdaij obratovale po tri dni na teden noč in dan. vbo-doče bodo pa obratovale po šest dni na teden. ŠTIRI URE SPANJA ZADOSTUJE ROCHESTER, Minn., 7. marca. — Danes je praznoval tukaj 97. obletnico svojega rojstva dr. Wilson A. AUen. Pri tej priliki je rekel, da človeku (popolnoma zadoi.ujejo štiri ure spanja na dan. V zadnjih 58 letih ni nikdar več spal kot po štiri ure dnevno. — To zimo sem se zredil za šest-naijst funtov — je rekel. — Vsak dan delam ter se izborno počutim. S Item sem popolnoma zadovoljen in več skoro ne morem pričakovati. :n ADVERTISE 'GLAS NARODA J^eglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je zanesljivo varno in zato koristno za vas, ako se poslu, žujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošilja, janje denarja v staro domovino. Pri nas naloženi zneski prinašajo obresti po . 4 o/o že s prvim dnem vsakega meseca. Naša nakazila se izplačujejo na zadnjih poštah naslovljencev točno v polnih zneskih, kakor so izkazani na izdanih potrdilih. NmsIOTljencI prejmejo toraj denar doma, brea zamud* časa, fern nadaljnih potov in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ti so opremljene • podpisom naslovljencev in Žigom zadnjih pošt, katere dostavljamo pošiljateljem v dokaz pravilnega izplačala. Enake povratnice so zelo potrebne sa posamesnlke v slučaju na-sreče pri delu radi kompenzacije, kakor, mnogokrat v rasnih slučajih tudi na sodniji v stari domovini. Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, N. Y, —Telephone BArclay 7—0380 all 0381 * •OLAI IV Al ODA* NEW YORK, MONDAY, MARCH 9, 1931 The LARGEST SLOVENE DAILY In U. 8. A. Frank B&fcaer. President Owned and Published by ■LOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) L. Benedik. Treaa. Place of business of the corporation and addresses of above officers: 116 W. 18th Street, Borough of Manhattan, New York City. N. Y. "GLAS NARODA" (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays SATANSKI NAČRT načrt" objavljajo zagrebške "Novosti" zanimive podrobnosti o nasilnem in sistematičnem iztrebi j evan ju Slovencev in Hrvatov. Med drugim izvaja pisec: Ea celo leto velja list za Ameriko ln Kanado ............................$6.00 Ea pol leta ..........______________________$Sj00 Ea ietfrt leto ................................$1.50 Za New York za celo leto Za pol leta ...............—~— Za Inozemstvo za celo leto Za pol leta ............................ Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. 'Glas Naroda" Izhaja vsaki dan izvzemšl nedelj ln praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosi:no, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA". 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea 3878 KONFERENCA PROGRESIVCEV Fašizem vrate k k reprezentativni vladi. Nadalje bodo razpravljali o nezaposlenosti in stabilizaciji industrije, o javnih utilitetah, poljedelstvu in ca-linskih vprašanjih. Za vse te točke vlada splošno javno zanimanje. Dejstvo je, da nista niti vlada niti 71. kongres, ki se te te < lni zaključil, skoro ničesar storila v tem oziru, ker .... . „ 7 # , vijak je za Slovence m Hrvate ne- manjkalo odločnega gospodarskega in političnega vod ^izprc,5en ituljanaki kolonisti pa uži-stva. Težko je reči, če bi bilo mogoče preprečiti Sedaj via- vajo vsemogoče ugodnosti. Slaven- sn. Kupci so seveda v vseh primerih Julijanski priseljenci. Po-italijanski uradni sta/istiki je bilo v celoti od leta 1921 do 1929 -predanih na javni dražbi nič manj ko 3525 slovenskih kmetij in domačij. Za leto 1930 še ni uradne statistike. Ni pa nobsnesga dvomil, da seje števlo Pod naslovom -"Satanski, slovenskem zadružništvu, ki se je kljub vedno hujši gospodarski krizi razveseljivo razvijalo. Fašizem je videl v tem veliko nevarnost za uresničenje svojega načrta Zato je naj prvo uničil slovensko in hrval;-iiko zadružništvo. Fašistični komisar ije z občudovanja vredno vir-tuoznJcJstjo -v dveh letih, spravil zadružno zvezo v konkurz. V fašističnih bankah.naloženi kapital je propadel in opore, ki so jo imeli Slovencu v svopjih zadrugah, je bilo mahom o konec. Tu .je fašizem spoznal, da mere samo na gospodarskem .polju najprej pri/ti do uspehov. Iz itega. spoznanja se je rodil pos^bDn zavod za pospeševanje kolonizacije, ki mora v smislu svojega statuta "z abso-lliano političnega in nacijonalnega stališča pospeševali kolonizacijo v vzhodnih obmejnih pokrajinah v najtesnejšem sodelovanju s političnimi, upravnimi-in in finančnimi oblastmi v Julijski Krajini. Zlasti mori pogupiii vsa dosegljiva posestva tujerodnih državljanov. V Lio svrho se osnuje v Trstu poseben znvod. Na kupljena posestva se morajo odstopiti za malenkostno odškodnino in na dolgoročna brezobrestna odplačila italijanskim kolonistom. Pri vsem svojem delovanju mora imeti ta zavod na umu italijanizacijo Julijske Krajine. Skrbati mora predvsem rudi za to, da postanejo vsi večji obmejni kraji (Trbiž, Tolmin, Idrija, Postojna itd.) žarišče italijanskega nacionalizma". V okvir te akcije spada tudi sistematično odseljevanje Slovencev in Hrvatov v notranjosti Italije. V ta namen mora' omenjeni zavod v vseh večjih obmejnih krajih osnovati posebne agenture, ki morajo vse domače delo za 1 lil ■ se^jevarile in poudarja, da se lahko v senatu l>o ena t retina novih. \ novem kongresu boago neki zagrebški detektiv. Vsa umetnost zdravnikov, pa je bila zastonj. Ljubavna tragedija v Ražnju. Srbska mestece Raženj je dobilo v kratkem čusu 2 senzaciji. Še ni dobro minil 'dnevni razgovor o skrivnostnih kopalcih zaklada, že je dobilo mesto novo senzacijo. 11. februarja zjuftraj se je odigrala krvava tralgedJja. Žandarmerijski kiaplar Sreten MaUcincviš je dvakrat streljal s puško na neko dekle Z or ko Stamsn-kovie, naito pa je ubil sebe. Tragedija je izzvala .povsem mestu veliko senzacijo. Mrtvi Martinovič je bil t službi zelo vesten in s;ploh na glasu kot izredno dober družabnik in kot tak ipri vseli priljubljen. Zaljubil se je v Zorko in se je z njo pagptstoma shajal. Raakri ji je sva-jo ljuDezen in ji obetal, da jo bo cijikih poizvedbah iziočen preiskovalnemu sodniku. Atentator Žimbrek je ponovno izjavil pri zaslišanJju, da se je hotel maščevala nad gostilničarjem Vrk-Ijanom. Ko je qpazil pred seboj njegovo hčerko, se mu je v njegovi besnoati kar stemnilo pred očmi in je pričel obdelovati deklico z nožem, ne da bi se prav zavedal, kaj dela. Samomor slovenskega potnika v Varaždinu. . Na avojem domu je izpil trgovski pcitnik Avgust Reiter, rojen v Štr>l-govi in v službi pri tvrdki "Singer", dva decila:ra ocetene kisline. Rel-terja so pripeljali v bolnico, a mu kljub •tamošn.ji zdravniški pomoči niso mogla rešiti življenja. Kaj je privedlo Reiterja do samomora, ni ugotovljeno. Samomor zaradi bolezni. Slovenka Helana Prevolnik je izvršila v Sarajevu samomor. Zdravniška komisija je kasneje ugotovila, da je Prevolnikova že dalje časra bolehala na raku. Že nedavno tega je &kušala izvršiti samomer z obešen jem, a jo je pri t-em resfra nijena soseda. Ko je te dni ostaja vzel za ženo, toda Zorka se je ved->sama'lje i2rab"lla PriUko in se obe~ pcspi^uje -iasE-ljevanje Jugaslovaouv T * omorske dežele, zlasti v Ar-lJuliJski Krajilli ai le Prazna fraza' Velikonočni Prazniki Čas pirhov, vstajenja narave in drugih sladkih spominov iz mladosti - - . v se bližajo Prepričani smo, da se bo tudi letos kljub slabim razmeram večje število naših rojakov in rojakinj spominjalo svojih dragih v stari domovini, z večjim ali manjšim denarnim da* rilom za Velikonočne Praznike. Pripravljeni smo popolnoma za točno izvršitev vseh naročil, vendar prosimo, ne predolgo odlašati s pošiljatvami, da nam bo mogoče dostaviti nakazane zneske naslovljen-cem pravočasno. Sakaer State Bank 62 Cortlandt Street New York v iprcfeomcTske dežele, zlasti v Ar-gratino in Brazilijo. Fašizem sicer atrcigo zapira mejo Italijanom, toda listi odkrito naglašajo, da U'.*a-lija nima interesisv zadrževati ljudi, M se še večino iposhažuje{jo slovanskega dialekta, saj jih lahko nadomestijo z rojenimi Italijani, ki jih ne mantjka. « Pri centralni vladi v Rimu je bdi osnovan poseben Odbor za pospeševanje poljedelstva v novo pridobljenih pokrajinah, s ipodporo tega odbora naseljujejo Italijane v Julijski Krajini, da bi na ta način čimprej izpodrinili slovanski živel j. Videč, da s samim zatiiunjem slovenskega in srbo-hrvatskega jezika v šoli in cerkvi, z zapiranjem, kan-finadjami in streljanjem narodno zavednih Ijudi^s teroriziranjem avtohtonih j Ugoskwanskih mas fašizem nikdar ne bo dosegel svojega tako zaželjenega cilja, so se mero-dajni krogi odločUi za droge metode. 'Pozabljajoč na obljubo, ki so jih dajiali .predstavniki Italije, ko so leta. 1918 pod belimi zastavami prišli v Ite kraje, je fašistični režim skltm'1, da kraltkomalo izpodrine Slovence in Hrvate, U 33nre že al pamtiveka na tem ozemlju. Brvi ptvflgufli iuxtoeumcaje z nase-UenkA iz notranjosti Italije so te izJakyvift. Trden odpor eo naitti v imora ta zares satanski načrt nav-| daitii vsakega; optimistu s skrbjo. Ta kalkulacija je za razliko od ostalih patetičnih fašističnih groženj na račun naše narodne manjšine v svojem jedru item halj okrutna in nevarnra, ker je reaOna, matematična in izvedljiva:, brez ozira na to, da je v popolnem nasprotju s pojmom civilizacije in z elementarnim pojmom pravičnosti in človečan-stva. la napram njemu precej odklonilno. Vedela je, da se kot žandarme-rijski ikaplar ne sme poročiti. V zadnjem času je bil Martdnovič izredno pobit, od svojih prijateljev je slišal, da ga Zorka ne mara. Usodnega dne bi se moiial zadnjič sestati s svojo ljubljenko. V razgovoru mu 'je najbrže odkrito povedala svoje stališče, kar je Martinovič a spravilo v obuip in je izvršil grozno dejtanje. Zorko so prepeljali težko ranjeno v niško bolnico. Jugoslovanski zvočni film. V Beogradu je ustanovljeno društvo za izdelavo jugoslovanski!! zvočnih filmov. Društvo je oskrbljeno z najmodernejšimi potrebnimi •.parati za snimiainje slik in glasu. Posli galvnega oiperaterja so poverjeni Turčaniju, ki se mudi sedaj r,-v Beogradu, a 'je bil v enaki službi doslej v Parizu. Nauprej prične društvo z izdelovanjem zvočnih žunnalovH kasneje pa: bo produciralo cele filme. Samomor bednega pis k roveza. Na žeeianiškem tiru pri čuvajnici hi. 71 v zagrebški Okolici so našli truplo moškegar, ki ga je vlak na kose raztrgal. Dognalo se je, da je identičen s ipiskrovezom Aiojzijein Širanom, po rDdu iz Čehoslovaške, ki se je v zadnjem času vdal pijančevanju in je živel v veliki bedi. sila. 130 let staro ribo ujeli v Savi. Dva; ribiča sta lovila 30 km od Broda , Turčija, 7. marca. — Turški parlament je po dolgi in o-stri debati zavrnil predlog, naj dobe turške ženske volilno pravico. Dozdaj 'so imeli moški pravico voliti, ko so dosegli starost osemnajstih let. Predlagano/in sprejeto je bilp, da dobe vodilno pravijo šele z enoindvatjisetiim letom, češ, da osem-najstietoim mladeničem manjka potrebno razsodnosti. iiiit»i \ imajo velik uspeh 'r [ Peter Zgaga I Med ljudmi z enakimi nazori, hibami ali prednostmi vlada nekaka simpatija. Veliki se najraje družijo z velikimi. bolnik nikogar bolj ne sovraži kot zdravega človeka, ta.'t je s tatom prijatelj, pcJ:enjak pa s pošte-r4jaikom. V vročem p:Ietju zro tii.i moški, ki imajo slamnike, z nekakim zaničevanjem v človeka, ki je s klobukom peki It. Z drugimi bEsedami rečeno: enako se najra je druM z enakim. Pa se je zgodilo, da je policija ujela zakrknjenega zločinca in ga pritirala pred sodnika. In, k3.r ni o-bičajno, zločinec je nosil dolgo čr-cn bjado, dečim je bil sodnik gladko obrit. Že to dejstvo je bil nekak vzrek, da se ne bosta kar tako zlepa pobotala. Sodnik ga je zaničevulno motril, in njegove prve besede so bile: — Zdi se mi, di imal:e tako kosmato vest kot je vaša brada. Razbojnik je nekoliko pomislil ter odvrnil: — Doslej sem bil prepričan, da sodij'j sodniki po zakonih, ne pa bradi. Če ima brada z vestjo kako zvezo, potem -ste vi, gospod sodnik, popolnoma brez vesti. Damašnija mladina je precej brihtna ter ima -sirje duševno ob-■sorje kot so ga imeli v prej- šnjih leLih. Učitelj ije predaval uženčrkom o pticah ter jih vprašal, če vedo, katera ptica je na svetu največja. — Noj, je največja ptica, so odgovoril soglasno. S t£m lje bila pa 'seveda tudi-njihova modrost končana, obenem pa vzbujen si njihcva radovednost. — Gospod učiteij, — vpraša malček v ,prvi kloipi — ali ležejo noji jajca? — Seveda — je odvrnili uč Velj. — noj je vendar ptica, in vse ptice ležejo jajca. Mladi modrijan pa še ni bil zadovoljen. — T^da na> svetu ni dO£ti nojev? — je vprašal radovedno. — No, iprav dosti jih ni, — odvrne učitelj. — Se mi je zdelo. — reče šolar-ček. — Zakaj se ti je zdelo? — poizveduje učitelj. — No, dosti jajc se ubiije, ker taJco zviška padejo. V- Rojak ije bil šel v soboto zvečer z doma in 'se je vrnil šele v ponedeljek zjutraj. — 3aij veste: vino je v vsski k-le-ti, karte, druščina — pa se človek zmoti in zadrži. Šele v sredo se je zopet sestal s prijatelji, >ki so ga radovedno vprašali: — No, 'kalj je rekla žena? — Tega vam ne morem povedati, — je odvrnil, — ker še ni gotova s svojim govorjenjem. V ponedeljek zja&raij je začela govoriti, in ko sem nocoj odšel z doma, je še vedno govorila, ipa še ni vsega povedala. * Urednik je odposlal pismo sledeče vsebine: — Vaše pesmi sino sprejeli. Toda pi'sane so tako nečitljivo, da si pisave ne moremo raztohnačiti. Pišite vendar na typewriter. "Pesnik" je pa odgovoril: — Če bi znal pisati na tipe-wrAtar, hi pisal bolj koristne stvari kdt so ipesmi. * Indijski nacionalistični voditelj Mahatma Gandihi je sklenil premirje z angleškim ipodkraljeni lordom Irvkiom. s tem je preprečil strašno prelivanje krvi. S tem je pa -dosegel, da mu bodo zgodovinnairji posvečali le malo besed ter da mu tovarnarji, ki izdeiu-jdjto nrimicijo ne bodo postavili spomenika. V zgodovinskih kmjigah zavzemajo vojskovodje prvo mesto, do-čim boril oe za mir agodorvina le mimogrede omenja. * — Potjte notri, poj te notri! — se je drl komedijant na sejmu — in videli boste največjega čftovefca na svetu. — Visok je osem čevljev ln osem irič. Hlače si mora preko glave oblačiti, ker ima tako relHCa stopala, da. jih ne more spraviti skozi hlačnice. -o L A 8 H A B O D A" NEW YORK, MONDAY, MARCH 9, 1931 H« LARGEST SLOVENE DAILY L DOBROTNIK PROTI SVOJI VOLJI Perigard, lastnik vei.ke trgovine, ie bil rojen pod srečno zvezdo. V Pariz je prišel 2 devetindvajsetimi leti in sprejet je b:i v eno največ-.« h trgovin v rue de Rennes. V začetku je raznašal samo blago od- pišejo po noulnah, in hotel je protestirati. Tajnik mu je pa nujno svetoval, naj molči tudi drugič, če je molčal prvič. Ko se je zadeva ponovila tretjič, je pograbil Perigard klobuk in ho- jemalcem in pri tem je pretrpel! tel takoj hiteti v redakcijo. Na mnogo lakot^Toda sreča mu je bi j pragu je pa srečal štiri reporterje, la mila, hitro je napredoval, bil je! ki so biV namenjeni naravnost k mari> v in tudi na izpolnitev svojega ?>nin)a r>i pozabljal. In tako je postal po volji usode v razmeroma kratkem čaou iz siromašnega fantiča milijonar. Z naraščajočim bogastvom je pa okamenelo njegovo srcc in tako je veljal Perigard kma u za največjega lakomneža vsega Pan za. Kakor vsak trgovec je imel tudi Perigard svojega konkurenta in sicer lastnika bližnje trgovine v rue de Sevres Bouchivala, ki je pnšel do svojega bogastva nekako tako kot Perigard. Toda Bouchival ni nikoli pozabil njemu. Prosili so ga, naj jim da svojo fotografijo, da jo objavijo v novinah. Zdaj Perigard ni mel več poguma priznati, da ni dobrotnik, ki bi ga radi ovekovealli. In tedaj se je pričela njegova nesreča. Od blizu in daleč so začeli romati k njemu siromaki proseč ga, naj j»m pomaga v stiski. Zaman se je Perigard prijemal za glavo, zaman se je zagovarjal, da ne more dajati tolikim podpore. Hočeš nočeš je moral podpirati reveže, čeprav je na tihem vzdihoval za izgubljenim denarjem. Obenem ga je mučila misel na neznanega povzroei- Ko je pa vprašal, kakšen je bil do-tični uradnik, je ugotovil, da je bil nedvomno njegov blagajnik. Nesrečno naključje je pa hotelo, da se je bil ta smrtno ponesrečil na železnici baš pred dvema mesecema. Ko je pregledal račun, je Perigard opazil, da ga je bivši blagajnik olajšal pnbližno za petdeset tisoč frankov, a na enem listku je bilo celo napisano. — Na račun tega starega skopuha vzel 30,000 frankov. Toda Perigard se ni jezil. Radostno al je oddahnil, kajti edini človek, ki je vedel, je bil mrtev. In od vselja mu je dal Perigard postaviti marmornat spomenik. MARŠAL, KONJ IN KIPAR ANGLEŠKA SODBA 0 JUGOSLAVIJI V svojem letnem gospodarskem Evrope, ki ji lahko tuji kapital po-pregledu objavlja "Times" članek pod naslovom: —Gospodarski", napredek Jugoslavije, — v katerem piše med drugim: — Rumunija, Jugoslavija in Bolgarija so tri poljedelske države, ki so se morale boritii vse leto pro-ti desorganizaciji v cenah cerealij. Rumunija, ki je najbolj cčutila to krizo, je uvedla pokret za sodelovanje poljedelski h držav s ciljem, da se zasigurajo boljše cene agrarnih proizvodov. Kljub vsem težkočam pa kaže Jugoslavija make zdravega gospodarskega napredka. Državni dohodki so se tudi v letu 1930 povečali. Vloge pri bankah n ostalih denarnih zave dih so znatno narasle, število konkurzov se je zmanjšalo. Aktivnost na denarnem trgu je zelo velika. Narodna banka je znižala obrestne mero od '3 na 5.5 odst., njenemu vzgledu ro popolnoma zaupa. Dober znak za gospodarsko obnovo Jugoslavije je znižanje davkov, ki je bilo 'zvedeno lansko leto, a za letos se napovedujejo še nadaljnje davčne o-lajšave. POSEBNI NAČINI ŠTRAJKANJA KAZNILNICE V RUSIJI Načelnik ruskega sovjetskega kaznilništva je danes Dimitrijevlč Gerasimov. Ta mož je ruske kaz_ nilnice že zelo preuredil in o ru_ skem preurejenem kaznilništvu poroča prav zanimivo v Prager Tagbiatt-u nemški časnikar Artur Rundt. Ta pravi med drugim: — V sovjetski Rusiji je vsaka kaznilni ca ob enem tvornica. Glav_ Moskve) imajo n. pr. veliko tkal_ nlco. Zaslužek porabijo v prvi vr_ sti za kritje upravnih stroškov kaznilnice. Vsak kaznjenec zasluži mesečno 30 rubljev za hrano in za svoje neprostovoljno stanovanje in za precej skromno kurjavo. Kar zasluži kaznjenec nad 30 rubljev, to se razdeli na dvoje: polovico na. Jože na kaznjenca kot prihranek družbe, ker je brezsmiselno in ne_ gospodarsko pustiti kaznjenca "se_ deti" in ga rediti na državne stroške. V kaznilnici Lefortovo (blizu Delavec v neki japonski predilnici jo na peseben način prisilil svojega gospodarja, da mu je dovolil posebno dekla do za njegovih 12 otrok. — Mož je zlezel na tvorniški dimnik in tam je sedel 5 ur in je na ta način vrs delo ustavili. Take izvirne metode v vzhodnih deželah niso redke. Nameščenci cestne železnice v Pekingu so dosegli uspeh, ker so - promet vzdržali v najlepšem redu, V Londonu se zadnje čase samo voznine niso pobirali, da so se izacie kar vrste. Nedavno je na misel ruske kaznilniške refor_ za čas, ko bo izpuščen, za drugo po_ me je to, da se mora izrabiti vsa j lovico pa lahko nakupuje v kaz-delavna moč kaznjenca v korist nilniški kantini kakšne malenkosti, NAJVESELEJŠI LONDONČAN ŽENI. SE 3cn-umrl slepile tudi privatne banke. Borze ljudje vozili brezplačno. Tako nabi- najbolj zdrav mož, zdaj S3 ;pa na- kažejo živahen promet. Vlada vodi energično politiko gospodarskega razvoja in daje v istem praveu. Angažiran je domači :.n tuii kapital, javna de.a s? izvajajo na veliko .List navada nato i-tatilstične podatke iz državnega gospodarstva to polni še niso bili vozovi cestne icleznsce še nikdar prej ne pozneje, ker se je vozilo mlado in staro od jutra do večera. Štrajkujoči železničarji indijske železniške druž- merava oženiti naj vesele j ši Lcndon-čan. Piše se William de Vere Cole in ž? 95-krait se je proslavil kot velika šaljivec. Že kot visokošoleo se je iprec. slekel v zanzib-3rske^a sul- V Angliji se že precej časa bije' nje trgovine ^In plačilne billn- na svoj nizki rod In rad je poma-; telja te nesreče in niti v spanju pa1, siromakom. Nikoli ni odrekel i mu ni dala miru. Besnel je pri pomoči tam, kjer je bila res potreo misli , keko se mu mora iznajdljivi na in zgradi'« je dal celo bolnico sanatorij, : teden dni so priobčili listi drugo vest, podobno prvi. To pot Je Perigard povedal tajniku, da on v resnici nI dobrotnik, o katerem V času ko se je vršil v Berlinu senzacionalni proces proti mladoletni mon.lki Liziki Neumannovi in njenima dvema pajdašema, v Muen chenu pa nič manj senzacionalni proces proti "izdelovalcu zlata" Tausendu, so opravili v Berlinu še tret)l proces, ki je pa zbudil manj pozornosti, čeprav je bil njegov junak, Jožef Janoschka, celi dve leti junak neštevilnih dovtipov, kabaretnih sketehev in uličnih popevk. Janoschka, ki mu je njegovo nenavadno opravilo dalo priimek "nočni strah", je bil specialist za nepojasnjene vlome v sobe spavajočih žen in deklet. Včasih je te vlome opravil brez posebne nadaljnje škode razen tega, da je je izginil z vsemi dragocenostmi, ki so mu v naglici prišle pod roke. Noben zapah nd bil varen pred pjim, neb en o nadstrqpje previsoko, bil je nedosežen plezalec po pročeljih, a policija je bila pred n>lm brez moči. Slednjič so ga u_ je ji le zato, ker si je bil na begu pred zasleduj očim očesom postave zlomil nogo. V mladih letih je bil Janoschka izvrten učenec, a je kmalu zašel na vlomilska pota, sedaj mu je oblaist začasno prekinila karfero s tem, da ga je obsodila na tri leta in pol težke ječe. Special Interest . Accounts Vsak, kdor še nima vloge pri nas je vabjjen, da se pridruži mnogoštevilnim našim Vlagateljem, ker pri nas je denar VARNO naložen in ga zamo-re vsak vlagatelj dvigniti vsaki čas, brez vsake odpovekli, kar je v gotovih slučajih velike važnosti. Vhge obrestujemo po in obresti teko od vsakega prvega v mesecu naprej in se pripišejo h glavnici vsakega 1. januarja in julija. -1-— Sakser State Bank ' ..... DEPOSITORY tf* TH« OTAT* OF NEW YOfVK « vamm mn* top* N. X. 11 1 Hardmanu kip maršala na konju, i To naročilo pa ni prineslo doslej kiparju posebne sreče in posebnega vese-lja. Komaj je predložil svoj prvi osnutek za spomenilk, se je že vnel boj, ker so bili nekateri ljudje ogorčeni nad tem, da jezdec na konju ni bil prav nič podoben pokojnemu marša«lu, konj pa je ne— stvor, kakršnega pokojni maršal nikdar ni jezdil. Maršal Haig je jezdil namreč vedno le vitke konje. Zato je "javno mnenje" reklo da se tak spomenik ne sme postaviti. Kipar je sicer izjavil, da tu ne gre toliko za sličnost potez v obrazu, ampak za to, da pride do veljave in izraza bistvo junaštva; on je ustvaril pač prispodobo (alegorijo), ki ima nekaj maršalovih pote?, ne pa portreta. Bilo pa je vse zaman: celo državna uprava je namignila kiparju, naj napravi rajši — potrtret maršala Xn njegovega konja. Na vestranski pritisk je Hardi-man napravil nov osnutek. Novi osnutek pa je naletel na še večji odpor kakor prvi iln "javno mnenje" je rekCo, da je jprvi osnutek1 mnogo boljši kakor drugi. "Javno' mnenje" je podpirala tudi maršalova vdova, ki je trdila, da svojega moža na konju sploh ne more speznatr. V prepir pa se je vmešal tudi tajnik pokojnega maršala Bo-raston, ki je na kratko izjavil: — — Ko sem videl prvi osnutek, sem bil prepričan, da se kaj slabšega in gršega sploh ne da narediti. Pa sem se strašno zmotiL Prvi spomenik je izgledal, kakor da bi bili maršala in (njegovega Konja celo leto s silo pitali, drugI spomenik pa je, kot, da sta maršal in njegov konj celo leto stradala. Proti obema osnutkoma je končno nastopil še admiral Jelllcoe v imenu "zveze bojevnikov"^ ki se je čutila razžaljeno. Admiralu tudi uniforma na osnutku ni bila všeč, češ, da nima toliko gumbov kolikor je prepisanih. In dalje: Ali je že kedaj videl kdo sedeti angleškega maršala na konju gologlavega? Stvar je prLšla na razgovor tudi v parlamentu Albrecht) grada, lvzlrna povest, 104 str-broširano .................... .56 St. 2. (Rado Murnik) Na Bledo, Izvirna povest, 181 str., broS... JSt Št. 3. (Ivan Rozman) Testament, ljudska drama v 4 dej., broS. 105 strani .................... ^ St. 4* (Cvetko Golar) Poletne klasje, izbrane pesmi, 184 str., broširano..................... M Št 5. (Fran MUČlnskl) Gospod Prfdoiln Žolna in njegova di bBiii veselomodre črtice I-. 72 strani, broširano ................ JE5 Št. 6. (Novak) Ljubosumnost .. .30 SEZNAM KONCERTOV BANOVEC- 22. marca: Chicago, I1L 29. marca: Detroit, Mich. POZIV l Vfci naročniki katerim je, oziroma-bo v kratkem posla naročnina za Ust, so nagroieni, da' jo po možnosti &mproj obnova* — Uprava "G^N." Št. 7. Za slovensko mladino priredile Utva, 111 str^ broš. .......;.. .35 Štev. & Akt. štev. 11».......... M Št. 0. (Oniv. prof. de Franc Weber.) Problemi sodobne filme-fije, 347 strani, broS ........ .71 Št. 10. (Ivan Albreht). Andrej Ternoae, rllijefna karikature ln minulosti, 60 str., broS. „...... Si ŠL 11. (Povel Goliš) PeterOtove poslednje sanje, božična povest v 4 .slikah. 84 str, broS....... Št 12. (Pran MilČlnski) Mo«efad psieu, nerodna pravljice t 4. dejanjih, 01 str, broš.......... ŠL 13. (V. M. Gerfiin) Nadeida Nikolejsvs, roman, poslovenil U. Žnn, 112 tsr, broS......... M fit. 14. (Dr. Kari Englifi) Denar, narodnogospodarski spis. poslovenil dr. Albin Ogrl% 230 str, turoi. ............ fit, IS. Št. 18. (Jarosl. Vrchlicky) Oporoka lukov&kejca erajšiakn. veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač. 47 jtr., broS. .. M Št. 1». (Gerbart Hauptman) Potopljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Fuutek. 124 stra, broS. ...... -M Št. 20. (JuL Zeyer) Gompaii in Komurasaki, japonski roman, iz SeSČine prevel dr. Fran Bradač, 154 str, broS..............4® Št. 21. (Fridolln Žolna) Dvanajst kratkoiasnib xcodbic, U, 73 str. hrofi. ........................ -25 Št. 22. (Tolstoj) Kreotzerjeva---- sonata ........................®® Št 23. (Sopbokles) Antigone, žalna igra, poslov. C. Golar, 00 str, broSlrano .....................S* Št 24. (E. L. Bnlwer) Poslednji dnevi Pompejev, I. del, <155 str, broš..................................96 Št 25. Poslednji dnevi Pompeja . n. del ...................... -»0 Št 28. (L. Andrejev) Črne em- _ ske, poslov. Josip Vidmar, 82 str. broš. ................-....... Št 27. (Fran Erjavec) Breipo-selnost in problemi skrbstva za 80 sšr, broS....... -35 ko va'?no delo. Prosil je meš-žana, naj mu drži vrv za en ko-z drugim koncem je pa 3t-.pil na. vogal blifnje hiše in prosil drugega meščana, na/j mu drži drugi konec vrvi, po^sm je pa izginil. Kako dclgo sta moža držala vsak za svej kcnec vrvi, ni znano. Ne smemo se tare j čuditi, da £2-ljivcu n hčs ne verjame, misli z ženftvijo resno. Mož pa trdi, da je njegov sklep glede ženitve resen. Nevesta je stara 21 let in baje je ženinu svečano obljubila, da mu ne bo brsnila, če se bo hotel k:>: šaljivec tudi v zakonskem življenju prcrduclrjuti. M 3* Št 29. Tarzan sin opic ....... -90 Tarzan sin opiee, tr. vet. ....1.20 Št 31. Reka roke............... -25 Št 32. Živeti ................. J5 Št 35. (Gaj SalostU Krlsp) Vej-« na z Jngnrto, poslov, krt. Dokler, 123 strani, broš........... M Št 30. (Ksaver IfeSko) Listki, 144 strani.................. j65 Št 37. Domaie iivali.......... JO Št 38. Tarzan in Štev. 30. La Bshtme .......... JO Št 40. Macda M Št 47. Mistertj doSe •».....••••.L-Štev. 48. Tarzanove iivali .... M Štev. 49. Tarianov sin ........ JO Št 4». Št GOL At. KL fit 54. Št 55. fit. 50. fit 57. Tarzanov sla, trd ves ....1.20 8Uka De Graze..........1JN Vmetein................L Namišljen ihoftiik ...... JO Ta la onkraj 8etle .... JO Tamum mledoet, trd. ves. ................U• (Hamsup> .... (Dostojevski) L dol (Dostojevski) IL del. Št 01. (Golar) Bratje in sestre .75 Št 02. Idi jot I. del. (Dostojevski) .90 Št 03. Idtjot II- del .......... JO Št. 04. Idi jot. III. del ...... JO Štev. 65. Idijot, IV. del ...... JO Vsi 4 deli ..............3J5 Št. 60. Kamela, skozi nho filvan-ke, veseloigra ................. Slovenski pisatelji n. zv. ' Potresna povest, Moravske slike, Vojvoda Pero i Perica, Črtice ........................ n. pr. tobak, sladkor, agarete aH obleko. V ruskih kaznilnicah nam. reč ne poznajo posebne kaznilnic ške obleke. Lefortovo je kamilnica strožje vrste in tu sem pridejo le tisti, ki so že bili kedaj Kaznovani in pa tisti, ki so obsojeni', na več kot na 3 leta ječe. Kaznilnica obstoji iz upravnega poslopja, iz tvornice iln iz ječe. Vsa poslopja obdaja visok zid. Kaznilnice milejše vrste so pa namenjene za tiste, kil so kaz-nova_ ni prvič, ali pa ki so obsojeni na manj kot na 3 leta zapora. Poslop. ja "lahkih" kaznilnic ni so obzidana z zidovi ln tisti, ki se dobro ve_ dejo, smejo tudi iz kaznilnice od_ ha jati, tako da so te kaznilnice pfav za prav le neke delavske vo_ jašnice. A tudi v Lefortovem za_ klepajo celice samo ponoči. V vsaki celici spita po dva jetnika; ker pa mera en del jetnikov vedno de_ lati, dočim drugi del počiva, stanu^ je torej v vsaki celiol prav za prav le po en jetnik. V vsaki celici pa imajo radio, da ne Izgube jetniki zaradi samote vsega veselja do de_ la. Jetniki, ki so prosili, smejo tudi kaditi. V Lefortovem »majo jetniki celo "rusko" parno kopel, imajo pa tudi svoje klube in svoj kino. V neki drugi "'i!ahki."ka~nilnlci, tudi v bližini Moskve, delajo kaz_ njenci v neki opekarni. Tam sploh nihče ne opazil, da je to kaznilnica, ampak vsak misli, da je to le na. vadna opekarna. Pnlznal pa je nadzornik kaznil_ nic Gerosimcv, da niso še vse kaz. milnice v Rusiji preurejene, toda za vsako stvar je treba mnogo ča_ sa. Vso to smo videli — vpraševali smo se vseeno :čemu pa vse to raz. kazujejo ameriškim turstom in nam? Mar ne zato, da bi videli, kako človekoljubno ravna sovjetska Rusija z jetniki? Povedal so nam tucT odkrito, da je to, kar smo videli le višek — kako pa je drugod? Tega nam niso povedali, dokler nismo sami pn.šli v Sibirijo v kraj, kjer smo slšali, kako muo jo jetnike z neverjetni.. mi mučili. V Sibiriji smo videli dolge vrste pregnancev, ko so se vračali vsi zdelani od zastonjskega dela zvečer domov v svoja tabori, šča. In takrat se nam je zdelo, da bi sovjetska Rusija storila bolje, če bi o svojih reformah raje mol. čala, doker gledamo na svoje odi, da so današnje muke še mnogo hujše kakor pod caristično vlado. Za tiste, ki so zaprti v Lefortovem, ni sreča to, da so zaprti v Leforto. vem, ampak to, da leži Lefortovo pni Moskvi. Toda drugod? — Tiffrovi zobje....................................1-— Tik za fronto ................... Tati i, (Bevk), trd. vez..........75 Tri indijanske povesti...........30 Tunel, soc. roman ................1-^0 Trenutki oddiha ................ JO Turki pred Dunajem ...........30 Tri legende o razpelu, trd. vez. .65 Tisoč in ena no« (Rape) vez. mala izdaja ---- ........$1— TisoČ in ena noč I. zvezek..................1.30 II..........................1-40 III..........................150 KNJIGE SKUPAJ........$3.75 V robstva (Matičič) ..............U& V sorskem zakotju ............ J5 V oklopnjakn okroc sveta. 1. del JO 2. del .......................»O Večerna pisma, Marija Kmetova . .75 Veliki inkvizitor ................1-— Vera (Waldova). broš. ........ J5 Vojska na BaSkann, s slikami .. .25 Vrtnar, (Babindranatb Tagore), trdo vezano ................ <75 broširano ..»•••..... .60 Volk spokornik ln drnze povesti 1.— Trdo vezano _..................U5 VUnjega repatica, roman, 2 knjigi 1J0 Vojni, mir ali pocanstvo, L zv... ,35 V pustiv je 61a, HI. zv..............J5 Valetln Vodnika Izbrani spisi .. JO Vodnik evajemo narodu ................J5 Vodnikova prsHks L 1027............JO Vodnikova pratika L 1928 ............JO Vojlaiki in preparole! .....................00 Zoiisri flurtl «00000000000000000 «00 Zadnje dnevi nesrečnega kralja .. .00 povest ............ J5 vojska ..........75 brofl. .......... JO Zgodovina o nevidnem človekn .. J5 Zmaj Is Bmce ............ .T\ Življenje slov. trpina, izbrani spisi ▲leiovec, 8. zv. skupaj ........U0 IJ1|II1^I1II!I1I11!!1M^11!!1I!1J!!1IM POZOR Nekateri nam Še vedno pisarijo na naš stari naslov — 82 Cortlandt Street, česar posledica so zamude in včasi se tudi kako pismo izgubi. Naš sedanji naslov je; "GLAS NARODA Zt6 West 18th St., New York, N. Y. kar naj blagovolijo, vsi vpoštevati. Kdor. ima še stare zalepke; naj na nji popravi naslov« prer dno-pismo odpošlje. Uprava. NEW YORK, MONDAY, MARCH 9, 1931 LARGEST SLOVENE DAILY kO.li SKRIVNOST NEZNANKE ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Za Glas Naroda priredil G. P. .................................................. 18 (Nadaljevanje). — Oprosti, moram se najprej navadili, Gun ter, — je rekla pritajeno ter negctovb. — Ali me hočeš spremij-cttl k očetu? — je vprašal hitro ter obrnil pogovor v drugo smer. Dihala je težko. — Pojdi, prosim (te, sam. Jaz te bom tukatf (pričakovala, dokler se ne zmeniš vse potrebno z očetom, — je rekla. On pa je bil nekoliko presenečen ter tudi gin j en, videč, kako ni mogla deklica obvladaU ipoj^žaja nekoliko mirneje. On Ji je poljubil roko ter odšeL je zrl« za njim, nezmožna, da bi se premaknila. Njene oči so bile goreče in pekoče vprte v vrata. — Kaj bo z menoj? Moj ponos mi bo pomagal! — si je mislila. Zunaj, na hodniku, pa si je brisal grof Taxemburg rosno čelo. — Zahtevati ne morem ničesar, česar mi noče dato. Pravzaprav pa j« neumnost skleniti tak zakon! — si je mislil. Nato pa je zamahnil z roko ter šel hitro naprej. — KLnečno pa je dobro tako. Na drugem temelju ne moremo sklepati sKikcmov. Napotil se je h Klausu Ruthartu. OSMO POGLAVJE. Komercijsjki svetnik ga Je sprejel s smehljajem. — No, dragi gospod grof, ali prinašate dobra poročila? — je vprašal prisUjeno-hlarino. Grof Taxemburg ga je pogledal začudenb in resno. Nekoliko razburjen je bil. — Vaša hčerka mi Je dala besedo, komercijski svetnik, ter mi naročila, naj se domenim glede ostalega z vami. Komercijifei sveetik mu je ipodal roko s trdnim oprijemom. — Ničesar drugega nisem pričaJkovul, vendar pa me veseli, da d.e prinesli pon^čito. Sedite, prosim, in pokadite cigareto, da