sANWALieUHAH MAHtiunid
Eingolangt am 22 AKT. 1914 mit......... Beilagen - ^ .
St. —--""Maribor, dne 22 oktobra 1914.
Tečaj XLVIII.


List ljudstvu v pouk in zabavo.
Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 iC Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrijsk» dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K. Naročnina se pošilja na: Upravtrtitvo ,Slovenskega Gospodarja" v Maribora. — List sa dopošilja do odpovedi. — Udje „KatoL tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška ceste štev. 5. — Rokopisi se na vračajo. — Upravništvo: Koroška
cesta štev. 5, vsprejema naro&rioo, inserate m reklamacije. Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 36 vin. Za večkratne oglasa primeren pop«st. kiserati sa sprejemajo do torka opoldne. — Ne
zaprte reklamacij so poštnine pr
agujemo.
Trdnjava Przemysl popolnoma oteta. - Naši se bližajo Lvovu. — Med Przemyslom in Lvo-vom zasedli važne postojanke. — Mi že stojimo ob reki Dnjestr. — Naši ujeli 15.000 Rusov. — Avstrijska armada prekoračila reko San. — Naša in nemška armada se ob Visli bijeta z veliko rusko silo. — Varšavo obkoljujemo. — Osem ruskih korov poraženih. — Rusi v izhodni Prusiji odbiti. — Nesloga v srbski armadi. — Francozi se na celi črti umikajo. — Belgijci izgnani iz Belgije. — Na nemškem desnem krilu hudi boji. — Ena angleška in štiri
nemške ladje se potopile.
Prestolonaslednik poroča cesarju.
Dunaj, 19. oktobra*.
Z bojišča se uradno poroča:
Prestolonaslednik nadvojvoda Kari Franc Jože! se je pripeljal iz Galicije na Dunaj, da osebno poroča cesarju o vojnih dogodkih v ¡Galiciji. Prestolonaslednik se bo čez nekaj dni zopet vrnil na bojišče.
Vojna še najmanj eno leto ?
Vojaški sotrudnik londonske „Times" ugovarja trditvam nekaterih angleških časopisov, da bi mogla Anglija oborožiti le 60.000 mož ter trdi, da se uana-ja pod zastavami angleške armade že 1,200.000 mož. Novi rekruti pa se javljajo v tako velikem številu, da jih vlliada s svojimi pripraivla^ni kar dohajati ne more. Sedaj se naJiaja 100.000 indijskih in kanadskih čet v Evropi Te čete in pa one, ki se sedaj še vežbajo v naselbinah, so temelj, na katerem bo treba graditi naprej. Anglija je poslala v Francijo del svojih najboljših čet. Ostale čete bodo sledile spomladi 1915, glavna angleška sila pa pride — koncem 1915 na bojišča. Angliji se njikamor ne mudi. Ker se je priglasilo toliko prostovoljcev, se glede telesne sposobnosti zahteva več, ktekor kjerkoli v Evropi. Sicer bi bil pritok prostovoljcev generala Kitchenerja naravnost preplavil.
(Nemška Wolf!ov urad pripominja k temu članku: Iz teh razkritij izhaja* pred vsem, da Anglija ne upa pregnati Nemčije pred potekom leta 1915. Francozi ne bodo posebno veseli, da se Angliji nikakor ne mudi, jih uspešnejše podpirati, kakor se je to do-sedaj sodilo. Izgovor na krepkejšo podporo spomladi
Obleganje Przemysla.
16. sept. so se pojavili pred trdnjavo kozaki in so jo obkrožili. Kozakom je sledila ruska inlante-rija, katera se je polagoma približala trdnjavskemn krogu, da bi v obliki obroča obkolila trdnjavo. Trd-njavska posadka je večkrat v odločnih izpadih predrla sovražno bojno črto in je mnogokrat odvrnila predrzne ruske napade. Tako se je naši posadki posrečilo, da je zadrževala rusko prodiranje proti trdnjavi in povzročila, da so morali Rusi vsako ped zemlje, ki so jo zavzeli, zelo drago odkupiti. Naša artile-rija je obstreljevala sovražnika že na izredno veliko razdaljo. Težki avstrijski možnarji so metali bombe v goste sovražnikove vrste. Vse, kar se je ali pomikalo proti trdnjavi, ali počivalo, prav vse so naši topovi daleč na okrog pomandrali na tla.
Trdnjava je bila od zunanjega sveta popolnoma odrezana. Rusi so na naš ogenj le slabo odgovarjali. Našim četam se je posrečilo, da so ujele mnogo Rusov. Ujetniki so nam pripovedovali, da je Rusom znano, da je trdnjava premočna, da bi se je Rusi samo z napadanjem polastili; še s težkimi japonskimi oblegovalnimi topovi se ne bi tega doseglo. Rusi so torej sklenili, da bodo trdnjavsko posadko izstradali.
Dne 2. oktobra, v petek pred roženvenško ne-
je le slaba tolažba. Usoda Belgijcev^ ki se so zana-šali na angleško pomoč, govori le preveč jasno.)
Angleži dosedaj s svojimi prerokovanji o razvoju vojske niso imeli srečo, za to tudi ni nobenega razloga, da bi jim usedfi na prerokovanje, kako dolgo še bo trajala vojska.
Novi nabori.
Vlada je odredila pregledovanje ali novačenje onih čruovojnikov, ki so rojeni v letih od 1878 do 1890. Tozadevne uradne odredbe so v glavnem sledeče:
Med črnovojniki, Id niso bili poklicani v vojaško službo, ker so bili pri novačenju kot nesposobni spoznani, ali pa superarbitrirani, je veliko krepkih mož, ki bi bili sedaj popolnoma sposobni za vojaško službo. Mnogi izmed njih, ki so bili takrat slabotni, so se okrepili; njih telesne hibe so tekom let izginile. Mnogo drugih je bilo spoznanih za nesposobne, ker so bili morda prestrogi predpisi to povzročili.
Ker postajajo zahteve naše obrambe vedno večje in je treba za nadomestilo ustvariti veliko izurjenih vojnih obvezancev in brambno breme na celo prebivalstvo pravično razdeliti, se bo pregledal prvi poziv črnovOjnikov, da se vidi, v koliko so ti črnovojniki sposobni za vojaško službo v črni vojni.
K temu pregledu bodo prišli, vsi črnovojniki rojeni v letih 1878—1890, vštevtši tudi to Oieto, ki so bili do leta 1913 pri novačenju kot nesposobni spoznani, ali pa so kot superarbitriranci iz Armade izstopili.
Izvzeti so sledeči: Tlisti, o katerih je obče že znano, da so za črno vojno popolnoma nesposobni. Tisti, ki se že uporabljajo v vojski, če tudi delajo druga dela in ne nosijo orožja. Ravno tako tisti, ki so že namenjeni za taka dela. Nadalje prostovoljci, ki že služijo v armadi. Izvzeti so tudi tisti, ki so bili letos kot nesposobni spoznani in pa oni, ki so bili že kot črnovojniki superarbitrirani. Nadalje: zdravniki in vojaški upokojenci.
Pregledovanj© ali nabori se bodo vršili t času od 16. novembra do 31. d e c e'm b r a 1914. Vpoklican i pa bodo pod orožje oni, ki bodo spoznani za sposobne, pozneje, in sicer pridejo najprej na vrsto mlaj-š i 1 e t n i k i, t. j. oni od 1. 1890 nazaj. Nabori se bodo vršili brez izjeme po celi državi.
Vsak, kogar ne zadene kak prej omenjeni zadržek, se mora zglasiti pri naborni komisiji. Kraj in čas nabora se bo javno naznanil. Naborniki, ki se morajo peljati k naboru, imajo tja in nazaj prosto vožnjo po železnici. Vsak moški, ki je rojen v letih 1878 do 1890, se mora zglasiti vsaj do 31. oktobra t. 1. pri občinskem uradu v kraju, kjer stanuje ter naj ob tej priliki prosi za prosto vožnjo po železnici za dan nabora. Vsi tujci se morajo pri županu izkazati s svojimi izkazilj: domovinskim listom ali podobnimi listinami.
Naborniki dobijo posebne legitimacijo, katere morajo dobro shraniti. Kdor pa radi neodložljivih zaprek ne more določeni dan k naboru, mora priti k naknadnemu naboru.
Naborniki, ki bodo sposobni, bodo že pri naboru obveščeni, h kateri četi in kam bodo morali iti pod orožje.
Avstrijsko=rusko bojišče.
Maribor, dne 20. oktobra.
Vojna sreča se je v Galiciji in sploh na celi bojni črti obrnila proti Rusom. Sedaj zmagujemo Avstrijci in z nami združena nemška armada, Rusi pa se na celi črti umikajo.
Do dne 12. oktobra so se naše čete na gališkem in rusko-poljskem bojišču razvrščale. Prihajala so od
deljo, je po telefonu sporočil poveljnik predutrdbe, da želi ruski odposlanec govoziti s poveljnikom, Castnil: našega generalnega štaba je Rusa sprejel, mu dal prevezati oči in ga je z avtomobilom prepeljal k trd-njavskemu poveljništvu, Rus je bil podpolkovnik in član ruskega generalnega štaba, po imenu vanDamm. Prinesel je seboj pismo poveljnika ruskih oblegovalnih čet, generala Radko Dimitrieva. Kakor znano, je bil Dimitriev poveljnik bolgarskih čet, ki so pri Lo-zengradu in Llile-Burgasu v krvavih bitkah porazile Turke. Dimitriev je bil bolgarski poslanik na ruskem dvoru v Petrogradu, a je ob začetku sedanje vojske vstopil kot poveljnik v rusko armado. Radi tega je bil odpuščen iz svoje prejšnje službe.
V pismu, ki ga je Rus izročil trdnjavskemu poveljniku, predlaga Dimitriev, naj naš poveljnik preda trdnjavo Rusom, da se tako prepreči nepotrebno prelivanje krvi. Poveljnik trdnjave, general Kusmanek, pa ruskega odposlanca niti ni spustil pred-se. Odpeljalo se ga je v okolico trdnjave. Pri slovesu je rekel Rus: „Na svidenje!" Avstrijski spremljevalec mu jo pa odgovoril: „Videl bi Vas zopet rad, a le kot našega ujetnika!"
Med tem so Rusi spravili pred trdnjavo svojo artilerijo, med katero je bilo mnogo težkih oblegovalnih topov. Dne 3. oktobra so postali napadi na trdnja-
vo zelo resni. Rusi so se pripravljali, kot bi hoteli našo trdnjavo z veliko silo napadati. V to svrho so obstreljevali naše utrdbe iz težkih topov. Mi smo odgovarjali z bombami iz topov, ki najdalje nesejo, in sicer v najgostejše taborišče sovražnika.
Odkar je bila trdnjava obkoljena, smo bili v ved-ni zvezi z našimi in nemškimi četami in sicer potom brezžičnega brzojava. Vsak dan ob 10. uri dopoldne se je v trdnjavi izdajal časopis, pisan v treh jezikih: „Vojna poročila", iz katerega je posadka izvedela vse važnejše dogodke na drugih bojiščih. Ko sta dne 1. oktobra priplula stotnik in nadporočnik generalnega štaba z zrakoplovom v Przemysl, sta bila zelo presenečena, ko sta videla, da se dobiva v obkoljeni trdnjavi tiskan časopis, ki vsebuje novice, katere so bile v glavnem vojnem stanu znane še-le pred eno uro.
Kmalu se je videlo, da pripravljajo Rusi silovit napad na trdnjavo in sicer z veliko močjo in obstreljevanjem trdnjave po poljski in težki oblegovalni ar-tileriji. To početje Rusov nam je bilo velika uganka,. Naše utrdbe so bile še večinoma nepoškodovane. Vedeli smo, da smo s svojimi topovi in strojnimi puška^-mi prizadjali Rusom ogromne izgube. Ali so si mogoče Rusi domišljali, da so že premagali našo artilerijo?
Sedaj se je začel od vseh štirih strani divji, 72 ur trajajoči napad. Rusi so imeli pred trdnjavo o-
Najnovejla gjtarofila se nahajalo ored taserati.
vseh strani nova ojačenja in od tega dne naprej je začela naša armada zmagovito prodirati proti Rusom. Naše orožje je blagoslovljeno z zmago. Molitve, knte-re kipijo iz milijonov domoljubnih src, niso zastonj, sedaj je bojna sreča na naši strani. Začela se je nova bitka, ki se na celi črti za nas ugodno razvija.
Naša armada je stala pred 12. oktobrom ob roki Dunajeo v zahodni Galiciji. Prvi uspeh našega novega prodiranja je bil, da smo osvobodili trdnjavo Przemysl, katero so Rusi pod poveljstvom generala Dimitrieva oblegali cele tri tedne. Našim četam, ki so osvobodile Przemysl, poveljuje general pl. Boroevič, rodom Hrvat.
Rusi so izgubili pred Przemyslom 40.000 do 50 tisoč mož, kar je sedaj že uradno potrjeno. Najprvo so naši pregnali Ruse od zahodne trdnjavske strani, sedaj pa stojijo že tudi na izhodni strani med Lvovom
krog in okrog vse polno jarkov in okopov, v katerih so se skrivali pred našimi kroglami, Rusi so v redkih vrstah dirjali proti našim utrdbam. Ruski vojaki so imeli v rokah škarje in ročne bombe, za njimi pa so stali ruski častniki z biči ter so jih priganjali k naskoku. S škarjami so hoteli Rusi porezati bodečo žico pred našimi utrdbami. Častniki so uboge vojake tako tepli in priganjali, da smo našli pozneje med ujetniki in ranjenci nekatere reveže, ki so bili polni krvavih ran od ruskih bičev. Ako se je kak ruski oddelek upiral ter se je umaknil, so ga Rusi obsipali s kroglami iz lastnih topov in strojnih pušk. Tako so bili ubogi Rusi, večinoma možje med 30—40 leti, obsojeni v gotovo smrt. Na blatnih njivah pred trdnjavo so rili reveži naprej: pred njimi avstrijski topovi, avstrijska inlant°rija z naprsnimi oklepi, ki je vse pomandrala v tla, kar se ji je bližalo, za njimi pa, če se umaknejo, ruske krogle. V desetih vrstah so ruski mužiki drli naprej, drveli v bojnih vrstah sem in t je ter zaporedoma padali na tla, zadeti od avstrijskega ognja.
Ko je nastopila noč pa do jutranje zore so naši metalci luči razsvetljevali bojno pozorišče pred trdnjavo, puške so pokale in v jasni, umetni luči, so naše strojne puške in topovi morili neštevilne ruske ba-taljone. Nebrojni valovi oborožene ruske sile so se valili od vseh strani proti trdnjavi, a so se drug za drugim razbili. Grozote teh treh dni nimajo para v svetovni zgodovini.
Ruski ujetniki so pozneje pripovedoval', da se jim je reklo, da mora trdnjava do jutra, dne 8. oktobra, za vsako ceno pasli Rusom v roke, ker je drugače cela ruska armada izgubljena. Pozneje smo dobili pri padlih ruskih iastaikih res seznainloe, na ka-
in Przemyslom naše čete. Junaški poveljnik general Kusmanek je odločno zavrnil predrzno rusko ponudbo, naj preda trdnjavo. Otetje Przemysla je za nas velikanske važnosti; Rusom se je s tem izjalovil načrt, korakati proti Dunaju in Budimpešti.
Naše čete so sedaj zasedle že važne kraje na jugoizhodni strani Przemysla. Zavzeli smo višine o-krog mesta Medyka, Stara^Sol in Stari Sambor, ki ležijo na jugozahodni strani Lvova, Na skrajnem južnem krilu se je našim krdelom, ki prodirajo čez Karpate mimo mest Skole in Turka ter gonijo pred seboj Ruse, posrečilo, da so prišli do gornjega toka reke Dnjester in se tako bližajo Lvovu, katerega Rusi že polagoma zapuščajo, Med Lvovom in Przemyslom so naši v zadnjih bojih ujeli 15,000 Rusov.
Severno od Przemysla prodira naša armada pri mestih Jaroslav in Rozwadov čez reko San. Našim
terih je bilo popisano, da so bili Rusi res prepričani, da se jim bo do 8. oktobra posrečilo, zavzeti Przemysl.
Prebivalstvo v mestu se je izborno držalo. K večjemu le polovica prebivalstva je zapustila mesto pred obleganjem. Vsi drugi so ostali mirni in so svoja dela opravljali naprej.
Posadka je bila mirna in na vse pripravljena. Vsi srno se pripravili na smrt. Rekli smo: „Ali zma-gati ali umreti!"
V jutru, dne 7. oktobra, se je raznesla vest, da so Rus; udrli v neko našo utrdbo. Vest je bila pretirana. Res je bilo, d'à se je neka drzna ruska četa po noči ukradla v zunanji del neke utrdbe ter se je skušali tam na vsak način držati. A naša premoč in napad na to sovražno krdelo je bil tako velik, da je padlo vse moštvo do zadnjega, kar so ga ni poprej udalo. Obiskal sem dotično mesto, kraj smrti za Ruse.
Dne 7, oktobra zvečer je došlo poročilo, da so dobili Rusi pred Przemyslom znatna ojačenja. Ujeti Rusi so nam pripovedovali, da se za % na 1. uro ponoči drugega dne pripravlja nov glavni napad. Rusom je bilo takrat že znano, da se bliža od juga in zahoda avstrijska armada, ki ima nalogo, da otme trdnjavo. Ce Przemysl to noč ne pade, potem je za Radko Dimitrieva in njegovo armado le ena rešitev: umikanje, sicer se mu lahko pripet, da ga Avstrij,-ci obkolijo in bi tako stal med dvema sovražnima ognjema.
Zvečer, dne 7. oktobra, je bila napetost v trdnjavi največja. Vsak mož je bil pripravljen na boj, vsaka mišica je delovala; vsi smo se pripravljali, da ali zmagamo in za to zmago prelijemo, če treba, zadnjo kapljico krvi, samo, da porazimo sovražnika. Ko
se je posrečilo, da so že prekoračili reko in se pomikajo v okrožje Lublin.
Glavna ruska bojna sila se zbira ob srednjem toku reke Visle od izliva reke San do Varšave. Tukaj se borita proti Rusom združeni avstrijska in zavezniška nemška armada ter obkoljujeta znamenito mesto Varšavo, Zavezniška armada je že na več mestih prekoračila Vislo. Blizu trdnjave Ivangorod, ki leži jugoizhodno od Varšave, so Rusi dne 13. oktobra skušali napasti zavezniško armado, a so bili s krvavimi glavami odbiti. Osem ruskih korov so naši junaki porazili v tem boju. Rusi hočejo poljsko prestolnico Varšavo na vsak način držati. Radi tega se bo gotovo že te dni v bližini Varšave, to je na črti Zawichost (izliv reke San v Vislo), Ivangorodom in Varšavo vnela zelo krvava bitka, kakoršne še ne po-!zna svetovna zgodovina. Rusom so prišli tukaj na pomoč tudi nekdanji njihovi sovražniki, Japonci, s svojimi težkimi topovi.
Danes, dne 20. oktobra, ko pišemo te vrstice, še nimamo podrobnih poročil o tej znameniti bitki. Cita-uiaupBAtju uu jodoz np^oaod ngtOAOu US1311 opo<l IfR prostoru pred inserati.
Zaupajmo v božjo pomoč in zmaga bo gotovo na naši strani!
Na celi črti napredujemo.
Dunaj, 19. oktobra opoldne.
Avtstrijski generalni štab razglaša:
V. bitiri izhodno od Przemysla) in Chyrowa je včeraj (v nedeljo, dne 18. oktobra) dosegla naša ar" mada zopet lepe uspehe. Posebno huda je bila borba pri mestecu Mizryniec. Višino Magiera, katera je bila dosedai v rokah sovražnika in odkoder so Rusi z velikim uspehom zadrževali naše prodiranje, smo včeraj popoldne po daljšem in močnem obstreljevanju s topovi zavzeli. Severno od Mizynieoa so naše čete že tako daleč napredoval« proti sovražnim vrstam, da so stale naizhodni strani Ptrzemysla. Našim se je posrečilo, da so prodrli celo na višine pri mestecu Medyka.
Na južnem krilu so Rusi neprestano, tudi po noči, napadali naše postojanke na višinah na južno-zahodni strani Starega Samborja. Naše čete pa so vse ruske napade krepko odbile.
V Solini rek Stryj in Swioa so naša krdela r vednem boju, s sovražnikom ter so dosegla že znatne uspehe.
TuOi ob reki San so se «6eraj na več mestih vršili boji. Rusi so napravili včeraj (nedeljo) zvečer, ko je nastopila teofe, napad na naše postojanke pri mestu Jaroslav na izhodnem bregu reke San. Sovražni napadi so bili krepko odbiti.
Na Rusko-Poljskem je združena avstrijsko-nem-9ka kavaleriia porazila močno rusko kavalerijo. Ta sovražna četa je poskušala prodiralno napadati naše zavezne oddelke v smeri zahodno od ave, a je
bila vržena pri mestu Sochaczew nazaj.
* *
*
Mesto Mizyniece in gora Magier!a ležita kakih 35 km izhodno od Przemysla v sredini med Lvovom
so začeli ruski topovi peti svojo peklensko pesem, je bd to znak, da se začne zopet ruski naskok. Splošno pa je zavladalo v Przemyslu presenečenje, ko je ostalo pred trdnjavo razmeroma zelo mirno in je pričakovan ruski obisk izostal. Skoro gotovo so prišli Rusi do prepričanja, da je ves obupen napor, dobiti našo trdnjavo v roke, brezuspešen, in so torej raje preprečili nadaljno prelivanje krvi,
V jutru, dne 8. oktobra, smo razločno opazili, da se sovražnik pričenja umikati. Rusi so se umikali korak za korakom po globokem blatu izpred trdnjave. Naša art lerija je umikajočim se sovražnikom pošiljala še zadnje morilne pozdrave.
Popoldne je prišla od zunaj, od jugozahodne strani, prva avstrijska kavalerijska patrulja, Hfctero je vodil mladi liuzarski stražmojster, kateri je imel na prsih veliko srebrno hrabrostno kolajno. S tem je dobila trdnjava zopet zvezo z našo glavno armado.
Naše čete so odslej vedno huje pritiskale na rusko oblegovalno s lo in tako so bili Rusi prisiljeni, da so se umaknili izpred trdnjave. V nedeljo, dne 11. oktobra, je bil Przemysl zopet popolnoma prost. Od zahodne strani so došle v trdnjavo nekatere naše čete brez boja.
Ruski napad na trdnjavo Przemysl ie bil zelo dobro pripravljen, a stal je Ruse več desettisoč mrtvih in ranjenih, Rusi so pred trdnjave žrtvovali mnogo svojih polkov. Naša infanterija je tako sigurno streljala v sovražnika kakor na strel šču v tarčo. Stavili smo na ruske glave in smo drug drugega prekosili s streli. Topničarji so pa delali naravnost čudeže. Dunajski trdnjavski polk bo odlikovan z mnogimi redovi in kolajnami.
^ \
Zemljevid bojišča t Galiciji 1* na Rusko-Poljskem.
Na poleg stoječi sliki lahko čitatelj vidi, • kje stoji sedaj naša armada, Spodaj vidimo naslikano reko Tiso (Theiss), Tukaj so se vršili boji naših in ruskih čet na Ogrskem, Naše juž-tio krilo prodira sedaj v bližini mesta Sambor proti Lvovu (Lemberg). Nekako v sredini med trdnjavo P r z e m y s 1 in Lvovom ter Samborom se bijejo sedaj hudi boji med nami in Rusi. Na zemljevidu vidite severno od Przemysla zaznamovano mesto Jaroslav, kjer so naši že prekoračili re-
ko San. Tam, kjer se izl.va reka San v Vislo, (Weichsel), južno odArinopola, in do mesta V a r-š a v a (Warschau) se bije sedaj zelo krvava bitka. Nekako v sredini te črte leži močna ruska trdnjava Ivangorod.
in Przemyslom. Stary-Sambor, imenovan tudi Staro-Miasto, leži ob gornjem toku reke Dnjestr 45 km ju-< goizhodno od Przemysla. Reka Stryj izvira v Karpatih pri prelazu Uszok in i£če po jugovzhodnem delu Galicije.
Poveljnik Przemysla priznava junaštvo Rusov.
Poveljnik trdnjave Przemysl, podmaršal Kus-manek, priznava pohvalno neustrašeno junaštvo ruskih čet, katere so oblegale Przemysl. Bajka o noju-naštvu Rusov se mora enkrat za vselej pozabiti. Podmaršal je kazal neke škarje, s klaterimi se morejo bodeče žice, ki branijo bližanje sovražnika do trdni a-
ve, tako tiho prerezati, da posadka trdnjave tega ne sliši. Te škarje so nemškega izvora in jih je našla posadka po vsakem naskoku v velikem številu pri padlih ruskih vojakih. Podmaršal Kusmanek je pripomnil, cla je sam prerezal brez najmanjšega napora s takimi škarjami 5 mm debelo bodečo žico. Tudi je pokazal zaplenjeno rnsko jjuško-repetirko, ki je popolnoma novega izvora in ki ima namesto bajoneta škarje, s katerimi more strelec, zavarovan v strelskem jarku, prerezati pred seboj vse bodeče žice, ne da bi se pri tem izpostavil kaki nevarnosti. Tudi ta iznajdba je bila v avstrijski armadi popolnoma nova.
laj pripovedujejo slovenski junaki.
Hrabri spodnještajerski fantje.
Stotnik celjskega 87. pešpolkai Koezian je pisal mestnemu svetu v Celju iz južnega bojišča .(kjer se, kakor znano, nahaja del 87. pešpolka in sicer bataljon, ki je b|ijl dejtaširan v Skadru) pismo, v katerem pravi:	,
Veliki napori bojev proti Srbiji ne morejo zadržati uspehov našega orožja. Naš vrli celjski domači polk si je pridobil v vseh dosedanjih bojih že slavno ime. Naš poveljnik major Pinter je obogatil dne 14. septembra zgodovino našega polka za. prekrasen list sjllave. Tvorili smo rezervo. Popoldan zapazi major Peter, da utrjujejo Srbi visok breg na, desnem krilu. Poprosil je, da sme zavzeti to postojanko z naskokom. Ta prošnja ni bila uslišana. Pač pa sta dobila dva voja moje kompanije pozneje ukaz, da gresta.1 poizvedovat. ¡Zašla sta v strašen ogenj. Srbi so ju obstreljevali s pušk in m^trajj;ez ter obmetavali z bombami, Nadporočnik Holub je bil ranjen. Dobil sem povelje, da pomagam svoji če,ti,iz og-nja|. Toda fantje so prosili, da naj se jih pusti, koder so, in da naj se jim pošlje le ojačenje in pa mu-nicije. Major Peter se je naglo ddločil. Zapoivedal je, da pričnejo strojne. puške obsipavati 500 m dolge sovražne okope s kar najsilnejšim ognjem, nagovoril je 13. in 16. Kompanijo z naivilulševallnimi besedami in že smo drli kakor vjtria in z nrn obesiti mi „ura"' klici proti sovražniku. .Ujetniki so nam pozneje pripovedovali, cla še niso videli s tako bravuro izvršenega naskoka. ,Odpor sovražnika, je bil knSfiflu strt in Srbi so panično bežali. Cez 300 jih je ostalo mrtvih, mi smo uplenili dve strojni puški, mnogo municije, konje, puške. Srbske čete so štele tri bataljone. Naš u-speh bo tudi za nadaljne akcije odločilnega pomena. Marsikateri naših fantov je moral plačati ta uspeh s svojim življenjem, toda (to je že talko. Drugi dan smo pokopali 31 našiih,i po vojni Jim pOstajvimo lep spomenik.
Svoje življenj© je žrtvoval.
Naši slovenski vojaki vseh oddelkov kažejo iz-vanredno vstrajnost in junaštvo. Mi. smo v „Slovenskem Gospodarju navedli že več činov, ki pričajo, da mi Slovenci res s celim srcem ljubimo svojo skupno domovino Avstrijo. Iz pisma nekega slovenskega top-ničarja posnamemo sledeče:
„Bilo je po bitki pri Grodeku. Umaknti smo se morali pred sovražno premočjo proti Przemyslu. Naš oddelek za strelivo (mu ni oljska kolona), je imel nesrečo, da je zavozil v močvirnato ozemlje in ni mogel uiti pred Rusi, ki so z veliko silo prodirali proti nam. Ni nam drugega preostajalo, kakor cla smo izpregli konje in pust lf dva velika vozova s strelivom v močvirju. Moj prijatelj Janez Brezina,, doma nekje od Save, ki je bil topničar pri ... bateriji, je zaostal za nami. Ko smo prišli na bližnji hrib, 'je naš poveljnik z daljnogledom opazoval, kaka usoda bo zadela naše zaostalo strelivo. Kar naenkrat pravi stotnik: „Brezina pa leži kakor mrtev na prvem vozu streliva, a se giblje tako, kakor da bi se pripravljal, da zažge strelivo".
Z veliko napetostjo smo opazoviaHi, kaj se bo zgodilo. Velik roj Rusov se je vedno bolj bližal mestu, kjer je bil naš tovariš s strelivom. Rusko krdelo - bilo je več sto mož - je od|vseh št rih strani ob. stopilo oba voza. In glej! V tem hipu švigne v zrak velik- oblak dima in grozen pok je sled i temu. Visoko v zraku pa smo videli posamezne predmete, ki jili je z ljudmi vred odneslo kvišku. Naš poveljnik je razburljivo vzkliknil: „Bravo, vrli dečko!" Vsi smo bili presenečeni od tega drznega čina.
. Ko se je dim malo polegel, se je skozi daljnogled videl učinek junaškega dejanja našega topničar-ja. Na. mestu, kjer sta stala oba voza, je ležalo vse polno raztrganih ruskih trupel. Sodili smo, da je izgubilo življenje pri tem c^tovo več sto Rusov, kajti na široko okrog 100 metrov od onega torišča ni stal noben Rus več. Vse je ležalo mrtvo na tleli. Seveda je izgubil pri tem svoje življenje tudi naš prijatelj in tovariš Brezina,. . ."
Slava slovenskemu junaku, ki je ra.ie žrtvoval svoje življenje, nego, da bi bilo prišlo avstrijsko strelivo sovražniku v roke!
Zadnje pismo slovenskega junaka.
aj priobčimo ginljivo pismo, ki je je pisal domov svoji družini Andrej Beričič, posestnik v Rake
ku na Notranjskem. Ta plemen ti krščanski mož, ki je bil član izvrševal lega odbora S. L. S., je odšel na boj šče in ondi padel. Malo pred smrtjo je pisal dano v ženi naslednje pismo:
,„. . . Sedaj vidim, da sem zplo blizu skoraj neizogibni smrt, Krogle, šrapneli, ruski pešci in koza-ki so blizu. Zato čutim potrebo, da se poslovim od vseh vas . . ., posebno od svojih ctročičev in od Tebe, moj angel varuh, moja zvesta, ljubljena in neizrekljivo spoštovana ženka,, predobra., osrečujoča spremljevalka . . . Kako rad bi še videl ctrožiče in jih blagoslovil, pa, ker to ni mogoče, jih blagoslavljam od tukaj z očetovskim blagoslovom,, M naj jih spremlja skozi življenje in pripele do večne sreče! . . . Odpust te mi vse moje pogreške in moliie za-me! Jaz bom pri Bogu prosil za vas, zlasti, da se vdaste v Njegovo srato voljo. Ako je On tako dok«5 1, že ve, zakaj. Gotovo ne v kazen meni ali drugim, temveč iz ljubez-i i, ker mogoče hi ne bil i.ikdar tako pripravljen . . . Zrt) se ne žalost preveč..., todi pogumna, moja ljuba, zvesta žena. Veš, saj jih bo mnogo, ne boš sama . . .. in to ;e vendar4e časi in, smrt. Tudi meni se sicer krč' srce, a vem, da brez božjo volje tudi padel ne lom. Mi lil sem tako in Ga prosil, če je Njegova volja, da o; tanem ... P šem kar med maršem, zato je slabo p's a o, in ne vse en dan, zato je slaba zveza .. . Skrb te, prijatelj in strankini pristaši, da Do:n na Rakeku ne propade in da stranka ne zaostale! Pozdravljam vse s prošnjo na spomin v molitvi... Na srečko svidenje pri Jezusu, vrelcu ljubezni, iu pri Mariji!"
Kmalu r.ato ga jc zadela sovražna krogla.
Kako sg bij© Slovenec z Rusom,
Ž s med prvimi ranjenci smo čitali ime Martin Rezek, alpinist 27. brambovskega ali planinskega polka iz Ljubljane. Ti planinci so se dne 15. avgusta iz Goriškega odpeljali skozi Ljubljano in Ogrsko v izhodno Galicijo blizu do Tarnopola. A pri svojem dohodu so po napornem maršu že zadeli na sovražnika. D..e 24. avgusta so se že začeli manjši boji, v katerih je bilo mnogo naših ranjenih. A dne 27. avgusta je bila huda bitka pri Premislany-ju. Oddelek, v katerem je bil Rezek, je dobil povelje, da zavzame sovražnikovo baterijo. Planinci so se vrgli na-njo kakor levi. Vnelo se je mesarsko klanje s puškami, meči in puškinimi kop ti. Padali so na obeh straneh. Kogar ni podrla krogla, prebodel ga je meč. V tem me-težu je Rezek dvema Rusoma s kroglo pomagal na oni svet, onega pa je z mečem zabodel, da se je kar sesedel. Med tem pa se proti Režeku zakadi močan Rus, pravi Harajnbaša, ter ga začne, zgrabivši ga za vrat, kar daviti. A naš alpinist ne izgubi samozavest", mahoma odrine Rusa ter ga istotako zgrabi za vrat, z drugo roko še puško držeč, in tako se rovata na življenje in smrt, Režeku se posreči, da podere Rusa na tla. Hitro zgrabi za puško in s kopitom premaga sreči o sovražnika, ki se več ne gane. A med tem metežem je eden izmed ruskih ranjencev ustrelil proti njemu. Zato Rezek skoči tudi na tisto stran ter mu vrne to prijaznost s kopitom, da ruski vojak ni nikomur več škodoval»
Režekov tovariš pripoveduje dalje: Pa pozabil sem povedati tudi, da mi je prej ena izmed frčajočih krogel ena tik ob sencu odstrelila peresni šopek na čepici, in kmalu nato je priletel šrapnel, ki mi je te-lečnjak na hrbtu odrezal s takim prit skom, da mi je bruhnila kri iz nosa in skozi usta. Ne vem, ali isti ali drugi šrapnel, je tovariša raztrgal na kosce, ki so se vsuli na nas. — A vse to me je zadržalo, sam ne vem, kako, da sem se pri zgoraj opisanem naskoku obranil sovražnika. — A kaj je to? Zemlja okrog mene je sulia — in vendar čutim v čevlju mokroto; na kar me tovariš opozori, da som ranjen na levi nogi, rekoč: ali ne vidiš, da je vsa hlačnica krvava? Zdaj še-le se zavem, kaj se je tudi z menoj zgodilo. Čutim se trudr.ega in si za silo obvežem prestreljeni kraj s pripravo, ki jo dobi vsak vojak za največjo potrebo. Potem pa sem se onesvtestil in ne vem, kaj se je z menoj godilo. Pozneje sem izvedel, da je prišel naš zdravstveni oddelek, ki nas je pobral in nas odpravil v mesto Strvj v bolnico. A tudi tu nam ni bilo obstanka, kajti glasilo se je povelje: težko ranjeni zvečer na kolodvor, lahko ranjeni jutri zjutraj, Ali še ne preteče ura, ko se nam zapove: vsi na kolodvor (kajti sovražnik se je približal mestu). Na postaji je bil takmetež priuešenih in samodošlih ranjen-
Sičt /t pr,°furček-v,ak odhaja za "S S
njič tudi jaz dobim prostor in vlak; nas odpelje na Ogrsko v mesto (Jngvar, kjer se me loti povrh še gi? za. Ker ni bila hrana za moj želodec, prosil sem da bi smel it! zdravit se domov, kar so mi „slišali ter me čez Dunaj poslali na Kranjsko."
Čast temu vojaku, ki je doma v Bojanji vasi občina Radoviea pri Metliki. Za spomin je pustil doma naramno sponko ruskega vojaka, ki jo je odtrgal mrtvecu. Seboj pa je z bojišča vzel puško 'ter jo oddal še-le v Ljubljani, Kje je telečnjak, meč, pelerina, Bog ve.	,
Dne 9. oktobra se je dokaj ozdravljen vrnil v Ljubljano,
Pismo slovenskega vojaka iz Przemysla.
Pismo vojaka, ki je ocl začetka vojske v Prze-myslu, piše svojim z dne 11. oktobra: Naznanim, da smo tri tedne bojevali hude boje po noči in po dnevi, nazadnje smo bili 72 ur neprenehoma: v hudih bojih.' Sedaj smo sovražnika pregnali od naše trdnjave z našimi majhnimi žrivami, druge naše čete ga pa že ženo v Rusijo. Pot mu, svetijo našli topovi. Naša baterija. je bila močno pohvaljena od trdnjavskega poveljnika, ker smo dobro streljali; imeli smo v like topove-havbice. Popreje smo clobro in pridno delali, zdaf pa imamo bolj počitek; kar dolgčas je, ker več ne slišimo gromenja topov. Nasprotnike srno, kar jih nismo pobili, pognali v njihovo domovino nazaj.
Vrl odgovor Srbom.
Iz pisma, ki je došlo z južnega bojišča, posnamemo: De2 je prenehal padati in semtertja je že posvetilo solilce izza oblakov. Mi sano mirni v naših okopih, še-le zvečer se prične „paljbaf kakor pravijo Srbi, Kakih 100 korakov smo oddaljeni drug od drugega ter si skupno dopisujemo. V megli se priplazimo do drevja, pa pribijemo pismo na hrast. Zjutraj je že odgovor. To je sicer nevarno, ali naši ne bi zamudili niti minute, da ne bo dali Srbom primeren odgovor. Neki dan so nam Srbi pisali:
„Hrabri cesarski 78. pešpolk! Pridi k nam in odloži orožje. Imamo vsega: novokuhanega žganja, ovnovine, sladkega, kakorkoli vam srce poželi. Živela koalicija!"
Mi smo jim odgovorili:
„Hrabri 20, polk! Zastonj se boriš! Položi orožje in pridi k nam! Mi imamo fino pečenega kruha, sol, imamo telečje meso in biftek (tega bodo dobili vaši čast liki), imamo liker, vino, šampanjec in izvrstne piške. Ovna vam darujemo. Naš cesar in kralj Franc Jožef bo vaš vladar, ako Bog da in sreča junaška. Živela Hrvatska!"
In zares, hrane imamo dovolj. Pri Srbih je slabo, kakor pripovedujejo uskoki in ujetniki. Nimajo ničesar, da bi oblekli, a zima je pred vratmi. — Ostani zdrav in ne boj se za-mie. LViičiti hočemo sovražaž-nika, čeprav bi pri tem vsi padli.
Tako pišejo naši vojaki. Vsak dan dobimo pisma z bojišča in iz vseh veje hrabrost in odločnost-Vera omehča v vojski tudi najbolj trdo srce.
Goriški Slovenec Leop. Živeo, ki je bil dne 1. oktobra odlikovan, piše dne 30, septembra z bojišča:
Nam gre še precej dobro, samo slabo in mrzlo vreme imamo. V zadnjem, najhujšem boju dne 8. t. m., ki je trajal 4 dni neprestano noč in dan, nam je šlo dobro. Vkljub 3krat večji sili nam je bilo mogočo, sovražnika nekaj kilometrov potisniti nazaj.
Prvi dan tega boja, dne 8. t. m., sem bil lahko ranjen v levo nogo. Ostal sem nekoliko zadaj, si rano opral in obvezal. Potem pa sem šel zopet k svojemu oddelku. Na. poti slučajno naletim na naš sanitetni oddelek, ki je nesel ranjenega Rusa, Vprašali so ga, če dohajajo nove čete iz Sibirije. Odgovoril je: Jaz ne znam. Že 3 dni sem tam ležal ranjen. Naši so me pusit li in bežali." — Pokazal nam je tudi, kaj ima jesti. V majhni vrečici je imel še za eno žlico kruho' vili in sladkorjevih drobtinic. Pripovedoval je, kako strašno mesari o naše granate in šrapneli med Rusi. Izjavljal je tudi, da se mu zdi med nami veliko boljše ko v lastni armadi.
V takih slučajih, kakor je krvavi boj, s p o % n a človek š ei- 1 e vero, ki o -mehča tudi najbolj trdo srce.
Škof streže ranjencem.
Neki tirolski cesarski strelec piše listu „Trpn-tino" iz Linca, kjer leži ranjen v bolnišnici usmiljenih bratov, pismo, katero se glasi:
„Ranjen sem tako močno, da le s težavo pišem. Čeravno sem se s trudom spravil k pisavi, vendar se čutim dolžnega, da javnosti naznanim, kakih dobrot in ljubezni smo dolžni ubogi '.ranjenci dan za dnevom v teh saimostoiskih prostorih. Skof tukajšnjega mesta, imenuje se Hittmayer, je pravi angelj v izvrševanju ijubezni do ranjencev. Že prve dni, ko je izbruhnila vojska, dal se je škof vpisati v vrsto vojakov Rudečega križa. Odkar pa so naše bolnišnico napolnjene z ranjenci, pa je skoro vedno v naš« sredi. Ljubezniivi škof prebije večji del dneva med nami in po očetovsko skrbi za nas. uboge ranjence. Ko .ie treba ranjence spraviti iz postelj v sobo, kjer se vrše operacije, je škof takoj pripravljen, da popelje ra-ijenca v operacijsko sobo. Skof tudi navadno prisostvuje operacijam in tolaži uboge vojake. Pozneje pomaga, zopet zanesti ranjenca, nazaj v postelj in mu še poprej prav skrbno izravna ležišče. Jaz sem bil
ranjen v stran (bok). Rana je bila globoka 12 em. Ko je prišla vrsta na-me, da bi me spravili v sobo, kjer se rana lotografira, da se zamore dognati, kje tiči krogla, me je prijel škof okrog: pasu ter mi zapove-dal, naj z rokami objamem njegov vrat. Tako me je nesel ljubeznjivi škof do nosilniae, kamor me je položil zi veliko skrbjo, Nato me je spremljal tje, kjer so mi fotografirali rano in je sam opazoval vse delo. Ko so zdravniki povedali, da je kost tako ranjena, da bo z lahkoto zacelila, bil je škof prvi, ka eri mi je čestital in videl sem, kako se je dobri mož čut 1 srečnega. Ko je škof izvedel, da sem doma iz Južnih Ti-rolov, mi je drugi dan poslal steklenico izbornega vina» Rekel je: Tirolci imate doma dobro vino in goto-, vo Vam bo tudi sedaj dišalo. — Skof, katerega sedaj vsi ljubimo kot svojega pravega očeta, nam pošilja vsak dan čokolade in raznih drugih slaščic. Skof občuje z nami kqt z brati. Želim, da se to pismo objavi, da se tudi izven naše samostanske bolnišnice izve, kako velika je ljubezen in usmljenost, ki nam jo izkazujejo katoliški duhovniki. Kar sem zapisal, je vse res. Jaz sem se udeležil znamenite bitke pri Rava-Ru-ski dne 8. septembra, to je na praznik Marijin, h ka-kateri vedno z veseljem v molitvi povzdgujem svoje roke^_•
Junaški Hanak.
Tudi moravski Hanaki se odlikujejo na bojišču vsled svoje izredne hrabrosti. Iz pisem, ki jih piše.,o ti junaki z bojišč svojim sorodnikom in prijateliem, se pate najbolje zrcali njihovo globoko versko mišljenje. Polkovni poveljniki tistih polkov, v katerih služijo moravski Hanaki, pa ne morejo zadosti prehvaliti junaštvo in vrline slovanskih moravskih Hanakov.Tu priobčimo pismo, katero je pisal neki junaški Hanak z bojišča svoji nevesti: „Živimo v resnih časih. Gremo v boj in moramo biti na vse pripravljeni. A jaz sem vojak in moram naprej. Ce je božja volja, tla padem, naj se zgodi po njegovi volji. Ne joči se in ne bodi žalostna, moja predraga, če prejmeš vest, da sem padel, marveč bocli vesela, Ljubemu Bogu sem vselej prepustil, kako i.n kedaj naj um rje m. Trdno sem prepričan, da me nikoli ne boš pozabila in da boš molila za-me,. Tisočkrat se ti zahvaljujem za vso tvojo ljubezen in skrb. Kako lepo in srečno bi bilo najino svidenje po vojski — toda. še lepše bo ono svidenje nad zvezdami. Tamkaj naju ne bo mogel nihče ločiti. Ostani zjdrava, predraga Terezija .,. Solze mi silijo v oči, toda moja duša je pripravljena, da izpolni dolžnost."
Pismu je priložil ta junaški Hanak tudi podobico (Kristus na Oljski gori), na katero je zapisal te-le besede: „To-le podobico, katero mi je podarila tvoja roka, ti pošljem za spomin. Vedi, da som se podvrgel volji Najvišjega in varstvu preblažene device Marije. Ne bodi žalostna. Mirno in z veselim srcem grem v boj! Ostani zdrava!--20. avgusta 1914."
Pesniki bi si kaj tako lepega niti izmisliti ne mogli, kakor se je to sedaj v resnici zgodilo.
Prestolonaslednik pri cesarju.
Nadvojvoda Kari Franc Jožef je prispel dne 19. oktobra na Dunaj. Na kolodvoru ga je pričakovala soproga nadvojvOdinja Cita. Drugi dan ga je cesar ob 8. uri zjutraj sprejel v dolgi avdijenci. Prestolonaslednik je poročal cesarju o razmerah na bojišču. Po avdijenci se je peljal k svoji materi v Augarten-sko palačo.
Poročila, došla v sredo 21. okt.
Avstrijsko=rusko bojišče.
Zopet zmagujemo,
Dunaj, dn 20, oktobra.
Generalni štab uradno razglaša: Boj v srednji Galiciji (med Przemys'.om in Lvovom) ob reki Str\vi-az se je poostril. Naš napad se vedno bolj razširja in napreduje proti vzhodu. Za nekatere posebno važne višine se je borilo na c>beh straneh z veliko srditostjo.
Vsi poizkusi sovražnika, da "bi nam zopet odvzeli višino Magiera (pri mestu Medyka), so se izjalovili, Pač pa se je našim četam po hudem boju posrečilo zavzeti višino Drevo, ki leži severoizhodno od Tysz-kowioe (severno od Sambora). Na južni strani Magi-ere smo vrgli sovražnika iz raznih njegovih postojank. V teh bojih so n a š i ujeli mnogo Rusov, med njimi tudi enega generala. Zaplenili smo med drugim tudi več strojnih pušk.
Ujetniki poročajo o groznem učinkovanju ognja iz naših topov. Južno od reke Stnviaz, Kjer teče naša bojna črta preko mesta StaoSambor, se je boj nekoliko ustavil. Mesta Stryj, korčsmezft in Šereth so že naši iztrgali iz rok sovražnikov, ki so morali bežati.
Avstrijski cesar Przemyslu.
Na čestitko poveljnika trdnjave Przemysl, Kus-maneka, ob priliki cesarjevega godu, je došla v Prze-mysl potom brezžičnega brzojava sledeča brzojavka: Njegovo Veličanstvo zaupa, da je trdnjava nepremag-
ljiva in da ostane v gotovi posesti čet, ki jo branijo.
—	Zaupanje presvitlega cesarja se je, nvala Bogu, v sijajni meri izpolnilo,
Petrolejski vrelci zopet v naših rokah.
Lipsko, dne 19. 19, oktobra.
List „Leipziger Neueste Nachrichten" poročajo z Dunaja: Avstrijske čete so sedaj zasedle tudi Bo-ryslav in Dronobycz, kjer se nahajajo znani petrolejski vrelci. (Drohobycz leži v sredini črte Sambor-Stryj, Boryslaw pa jugozahodno od Droliobycza.)
Bukovina zopet naša?
Krakov, dne 20. oktobra.
Iz B strice na Sedmograškem se poroča, da je deželni predsednik bukovinski;, Grof Meran, potoval tam mimo v Cernovice, da zopet prevzame svoje uradne posle.
(Ta vest se mora sprejeti z veliko previdnostjo, ker še dosedaj namreč manjka uradnih poročil, ki bi naznanila, da so se R.usi že umaknili iz Buko-vine.)
Avstrijsko=srS?sko bojišče.
Maribor, dne 20. oktobra.
S srbskega bojišča ni posebnih novic. Uradna poročila o bojih med Avstrijci ter Srbi in Črnogorci molčijo. Kje stoji sedaj naša armada v Srbiji, tudi danes ne moremo poročati. Izvemo pa, da vladajo v srbski armadi res čudne razmere. Prišlo je celo med srbskimi in ruskimi častniki do spora, katere je poslal ruski car Srbom na pomoč zoper Avstrijo. Zadnji čas krožijo tudi novice, da se namerava adovei kralj Peter ženit'. Vzel bo baje vdovo rajnega ruskega poslanika Hartwiga.
Kako Srhi goljufajo svoje vojake.
Ze večkrat smo poročali po tujih časopisih in brzojavnih dopisnih uradih, kako Srbi goljufajo ljudstvo, posebno vojake. Srbsko vojr.o ministrstvo tekmuje z vlado v laži in goljuf .ji. Voska, je celo izdajala poseben časop s „R t n Vesnik" = vojni vest ik, v katerem je fabricirala brzojave in lagala o zmagah srbske vojske. Po srbskih vesteh bi izgledalo, kakor da sta Avstrija in Nemčija izginili iz tega sveta. Par primerov. Naši so ujeli nekje pri Han-Pijeska. 4 Srbe-vojake, in — ker je njihovo pripovedovanje mnogo veljalo in izdajalo podatke o položaju, gibanju in številu srbske vojske — so jih odpeljali v Sarajevo». Ko je pr šel vlak do Zenice, vpraša eden ujetnikov: Al. gremo v Zagreb?
Kakše i Zagreb? Ali-ne vidiš, da smo v Zenici?
—	je b i odgovor e.ega spremljevalca; mi gremo v Sarajevo.
Ali l iso naši v Sarajevu? — vpraša zvedavi ujet ik. Srb se nato malo zamisli, nato pa odgovori ves jezen: E, to so nas goljufali! Nam so pravili, da je Paš č že 1 mesec in pol v Sarajevu ! — Ali je kraljevič Aleksander v Budimpešti?
Tudi na to vprašanje so mu spremljevalci odgovorili z: ne! Vojake so doma sleparili, da se prestolonaslednik Aleksander že mesec dni nahaja v Budimpešti.
Nemško-rusko bojišče.
Maribor, dne 20. oktobra.
Prodiranje Rusov v izhodno Prusijo je popolnoma ustavljeno. Mes!i Lyek in Biala, kateri so Rusi zase.lli, sta zopet v oblasti Nemcev. V izhodni Pru-siji ni sedaj note: e™a, oboroženega ruskega vcjaka več. Nemške čete so nato zasedle rusko pokrajino Su-walki, a jo zopet za,pust le, ker ni bil njihov namen, to ozemlje stalno zasesti, pač pa so zasedle vso Ru sko-Poljsko zahodro od reke Visle, Le Varšava se še nahaja v oblasti Rusov. Južno in zahodno od Varšave se pa bijejo sedaj ljuti boji med nemškimi in ruskimi četami. Nemške čete bodo, ako jim bo vojna sreča mila kot dosedaj, v najkrajšem času začele obstreljevati mesto Varšavo.
Kako sodi nemški genoral Welk o Hindei*>urgu.
Nemški general Welk se je izrazil napram nekemu časnikarju o generalu Hindenburgu sledeče:
„General Hindenburg je eden naših najbolj priljubljenih vojskovodij. Pred njegovimi čudovitimi vojnimi čini je zatrepetala vsa armada belega carja V Mazurijskih jezerih je potopil nad 150,000 Rusov. Obupni klici in grozno tulenje potapljajočih se ruskih vojakov se je slišalo 2 uri daleč, — Hinclenburg je bil že delj časa upokojen. Bil je svoj čas poveljnik 0. armadnega zbora v Magdeburgu. Ko je pa izbruhnila vojska, se je nemški cesar takoj spomnil izvrstnega vojskovodje ter ga vprašal, če prevzame poveljstvo vojne proti Rusiji, Hindenburg se je izjavil, da prevzame poveljstvo, toda le tedaj, če dobi prosto roko. Za načelnika svojega generalnega štaba si je pa izbral generala Emmicha, načelnika generalnega štaba trdnjave Lüttich oblegajoče nemške armade. Hindenburg je poslal v Lüttich po generala Emmicha poseben vlak. Skupaj sta se nato odpeljala s posebnim vlakom v izhodno Prusijo. Med vožnjo sta pa preštudirala zemljevid ter napravila ves vojni načrt proti
Rusiji. Pred Kratjevoem (Königsberg) je pa pozval k sebi še dru.ae častnike generalnega štaba in jim predložil izgotovljeni vojni načrt. Ko je v Kraljevcu izstopil iz železniškega voza, je rekel: „Mi tedai iah-ko začnemo!" - Ime Hinclenburg navdaja Ruse s strahom in trepetom."
Nemško-francosko bojišče
Maribor, dne 20. oktobra.
Padec Antwerpna je popolnoma spremenil položaj na zahodnem bojišču. Vsa Belgija se sedaj že nahaja v oblasti Nemcev. I,iz Belgije pa prodirajo nemške čete v Severno Francijo deloma ob morskem obrežju, kjer se že vrše boji pred Dünkirchuom, deloma pa čez belgijsko-francosko mejo v smeri proti mestu Lille. Tudi Lille se že nahaja v nemških rokah. V okolici mesta se pa bijejo hudi boji. Med nemškim desnim krilom, ojačenim po nemških četah iz Belgije, in mecl francoskim levim krilom, utegne priti v najkrajšem času v okolici mesta Albert ob desnem bregu reke Somme izhodno od mesta Amiensa do velike in ocllo'öilne bitke.
V sred šču bojne črte ni nobenih sprememb. Ob skrajnem levem krilu pa Nemci uspešno obkoljujejo močno francosko trdnjavo Belfort,
ITezgoda avstrijskih motornih baterij v Belgiji«
Stotnik Aman mrtev.
t	Dunaj, 19. oktobra.
Iz nemškega glavnega vojnega stana se poroča: Pri prevažanju avstrijskih motornih baterij, kar tere so se nahajale pred Antwerpnom, po železnici proti izhodu, se je pripetila pri LiSttichu velika nesreča. Nekaj železniških vozov, na katere je bila naložena ena baterija, je skočila iz železniškega tira. Pri tem je ubilo poveljnika diviziji©, I sitotnlika Ferdinanda Amana,j našega rojaka, doma iz Ajdovščine na Goriškem. Praporščaku Wollnerju je pa zlomilo nogo. Poškodovanih je še bilo več drugih častnikov in vojakov. Baterija je pa ostala nepoškodovana, — Stotnika Amana so prepeljali v Kcfcin, da, ga tamkaj slovesno pokopljejo. Ponesrečeni stotniki Aman je bil eden najbolj nadarjenih častnikov avstlrijske trd-njavske artilerije. iOn, kakor tudi ¡praporščak Wollner sta bila vsled svojih junaških činov pred Antwerpnom odlikovana z železnim križcem. Slovenskemu ju-* naku bodi žemljica lahka!
Razne novice.
Slovesnost preoblečenja pri čč. šolskih sestrah v Mariboru se je vršila dne 15. oktobra na praznik sv. Terezije. Preoblečene so bile sledeče gospodične uč teljice: Egger Luise z imenom S., Raphaela: Gra-fenauer Jerica, hči državnega in deželnega poslanca na Koroškem, z imenom S. Bogomira; Zorko Marija z imenom S, Sibila, in gospodične: Moskon Emilie z imenom S. Adele, Cvetko Terezija z imenom S. Irma, Keršmanc Jerica z imenom S. Kalista, Purič A-lojzija z imenom S. Benigna, Petrovič Marija z imenom S, Tadeja, Pečovnik Helena z imenom S, Elizabeta, Curin Ana z imenom S. Evstahija, Kralj Ana z imenom S. Hortulana, Grošelj Frančiška z imenom S. Kupertina, Žepič Ivanka z imenom S. Ligvorija. in Silija Elizabeta z imenom S, Izidor a.
Duhovniška vest. Vič. g. Franc Lukman, do-zdaj kaplan v Trbovljah, je z dne 1. nov. t 1. imenovan za pridigarja nemške cerkve v Celju. Vojni kurat dr. Anton Jehart je odšel na južno bojišče. — Vič. g. Josip Pinter, mestni kaplan v Celju, je še samo imenovan, ne vpoklican za vojnega kurata.
\ Izpred deželnobrambovskega sodišča. Iz Gradca seN-poroča: Nadalje so še izpuščeni: Vinko Loren-čič, župnik v St. Ožbaltu v Dravski dolini; Joško lic, jurist in član „Zarje" v Gradcu; J. Kranjo, cerkve-nik in Organist v Leinbahu pri Mariboru; Vinko Vin-diš, posestnikov sin v Orehovi vasi pri Mariboru; trgovca Priča in Krämer iziCelja, bratje Mahne iz,Trno-velj; F.Mahorič, gost'ln. v Ptuju inA.Grahar, župan na Hajdinu. — Vsi lavantinski duhovniki so potemtakem sedaj izpuščeni, ne da hi jih hilo deželnobrainbiio sodišče stavilo pod ohtožho. Le g. župnik Franc Mur-šič je obtožen po paragrafih 63 in 65 kazenskega zakona in se vrši obravnava proti njem dne 30. oktobra.
* Proti obrekovalcem. V torek, dne 20. oktobra, se je pred mariborsko okrožno sodnijo vršila obravnava zoper Franca Reiningerja, sina bivšega župana v Polički vasi pri Jarenini. ker je dne 30. avgusta t. 1. obrekoval g. Janeza Wenger, posestnika in vrlega našega pristaša v Vajgnu. Reiniimer je bil obsojen na 8 dni zapora in plačilo vseh pravdnih stroškov". — Občinski predstojnik v Lembahu, g. Julij Kol nič, je obtožil kočijaža Novakovsky radi besed: „D,i^ andern sind scho:i alle drin. Dieser senwarze Hund, der Gemeindevorsteher,, sill längst aufgehîingt werden." D.ie 20. oktobra je bil Novakovsky obsojen na 40 K globe ali 4 dni zapora. — Železniški uradnik <r Nikolič je tožil mariborskega železniškega uradnika Wagnerja (rojen v StraBiv), ker mu je predbaci-val panslavizem. Wagner je bil obsojen na 50 K globe
Promoviral je dno 17. t. m. Emil Sclilander v Gradcu za doktorja vsega zdravilstva.

* Vojaški škof na bojišču. Vojaški škol Bjelik odide prihodnje dni na bojišče, da bo nadzoroval vojaško dušno pastirstvo na bojišču in v zdravstvenih zavodih.
*	Poljska služba božja. Preteklo nedeljo dne 18. oktobra, se je vršila v farni cerkvi v Slivnici pri Mariboru popoldanska služba božja za poljske begunce, nastanjene v slivniški fari. Pridigo, rožni venec in litanije je imel poljski duhovnik, begunec iz Ka-lusza, kjer je bil kateliet na, poljskih ljudskih šolah. Nastanjen je v gradu pri grofu Schonbornu. Vsi begunci občudujejo lepoto naših krajev in rodovitnost iicišG zemlje.
*	Marijino Celje za Rudeči križ. „Reichspost ' poroča iz Marijinega Celja, da sta prelat in zaklad-no predstcijništvo sklenila, podariti vso zlatnino in srebrnino iz zakladnice Rudečemu križu. Izvzeti so le predmeti, ki imajo zgodovinsko in umetniško vrednost,
*	Branitelj Przemysla Ljubljani. Deželni glavar dr. Susteršič je čestital branitelju trdnjave Przo-mysl, ieldmaršallajtnaintu Klismaneku, ki je bil poprej divizijonar v Ljubljani in ima Ljubljančanko za ženo, k slavni zmagi, nakar je dobil sledeči odgovor: „Zelo sem vizradoščen po Vaših priznalnih besedah in prijaznih čestitkah! Bili so vroči boji, ki smo jih prestali z božjo pomočjo. Iskrena hvala za Vašo h\ deželi prijazno mišljenje. — Kusmanek, feldmaršal-lajtnant."
*	Tretji armadni zbor se nahaja, kakor poroča „Slovenec", v izbornem stanju in se junaško vojskuje» Razpoložene so čete prav dobro. Vojaki izvrstno izgledajo. V sedanjih bojih ob reki San je naložena našim četam zopet sijajna naloga, ki jo bo naš železni tretji armadni zbor gotovo izvedel v slavo domovini in svojo čast.
*	Trdnjavo Przemysl so branili tudi naši slovenski fantje. Med drugimi posestnik in trdnjavs^i topničar Franc Ros iz Vučje vasi na Murskem polju, ki je nedavno poslal poročilo svojim domačim, kako so jim Rusi dali mnogo dela. No, sedaj se bodo ii vrli branitelji trdnjave malo odpočli, ker so se mb rali R|usi umakniti izpred Przemysla.
*	Ptujski odvetnik dr. Gosak mrtev. Ljubljaiir skemu „Slovenskemu Narodu" se poroča: Z južnega bojišča je sluga ljubljanske Mestne hranilnice, Rak, pisal svoji soprogi, da je živ in zdrav, da je pa fe dni padel rezervni častnik* odvetnik v Ptuju, g. dr. Tone Gosak. Pokojnik, simpatičen, mlad mož, .ki je še-le pred kakim Letom:.otvoril svojo odvetniško pisarno in se poročil s hčerko ugledne ïïa'ro'tne rodbine Mohorič v Ptuju, je bil mož, ki je ljubil narodno delo, mož, poln idealnega navdušenja za slovensko stvar, od katerega je mogel slovenski narod še mnogo pričakovati. Bodi mu ohranjen blag spomin. Njegovi vdovi in celi rodbini naše iskreno sožalje!
*	Na severnem bojišču je bil ranjen g. Tomo Sorli, c. kr. notar v Podgradu na Primorskem, poročnik 47. polka v rezervi,
*	V ruskem ujetništvu je Ivan Vuk, upravnik bivšega „Slovenskega Ilustrovanega TsclnikaVznan pod pisateljska imenom Starogorski. Rojen je na Stari gori pri Sv. Juriju na Sčavnici. B I je dne 27. avgusta izhodno od Lvova ranjen, in avstrijski sanitetni vojaki so ga odnesli z bojišča, na neko pristavo, kjer je dobil prvo polnoč. 'Vnel pa se je boj tudi ob tej pristavi. Poslopje je zadela ruska granata in ga zažgaja. Ranjenci so bili izročeni svoj i _ u sodi iz goreče hiše so se k sreči splaziti in pobrala jih je potem ruska sani teta. Ivan Vuk leži težko ranjen v ruski bolnišnici, zdravje se mu pa vrača na bolje, kakor piše.
*	Izkazi o ranjenih in padlih od št. 12 do 29
se dobivajo v t skarni sv. Cirila v Mariboru. Vse številke od 12, do 29. stanejo 3 K 80 vin. brez poštnine. V teh izkazih so natančno označeni padli in ranjeni naših domačih polkov, n. pr. 47., 87, itd.
*	Pismo izpred Antvverpna. 'Sloven&ki topničar Jožef Drôle, doma iz Polzele, piše svojim domačim izpred Antw'erpna: „Kadar zatčnemo metati naša debela „jabolka" iz naših možnarjev, nam kar padajo utrdbe za utrdbo v roke. Vse se pred nami zdrobi v prah. Utrdbe Anfcwierpna so sedaj same razvaline,To je naše veselje! Vse za vero, dom, cesarja!
*	Srebrno hrabrostno kolajno II. razreda je dobil na severnem bojišču četovodja Martin Hribar od lovskega bataljona Št. 7. Mož, doma iz Trbovelj na Štajerskem, bo dobival mesečno 7 K 50 vin.
*	V vojnem stanju se mora brezpogojno ubogati. Pri postaji Kresnice na Kranjskem je vozil te dni črnovojnik 181etni Peter Mrak iz Prebačevega štev. 4<2, občina Hrastje, okraj Kranj. Rekel je, tla hoče iti v gostilno spit četrtinko vina. Službujoči Častnik mu je to prepovedal. Fant se častniku ni pokoril. Za. vozil je kljub prepovedi protr gostilni, nakar je poteg-nič častnik revolver in ustrelil proti fantu. Krogla ga je zadela v čreva in mu jili razmesarila. Fant je včeraj v deželni bolnici umrl.
*	Francozi in Angleži nimajo korajže. Črnovojnik četovodja Alojzij Kren, doma iz Svečine. piše svojemu prijatelju iz Dinjana pri P^'tt „Francozi in Angleži nimajo korajže in si ne upajo pred polo. Najbrže so že izvedeli, da so mariborski črnovojniki tam na straži. Naj le pride sovražnik, izkus 1 bo, kako znamo črnovojniki streljati."
"Prepovedano klanje telet. Avstrijsko poljedel. sko ministrstvo razglaša dne 17. oktobra: „Teleta, stara do 0 mesecev, se sme prodati in zaklati samo tedaj, ako se dobi za to uradno dovoljenje Za pode-
litev tega dovoljenja se mora v vsaki občini določiti od pol.tične oblasti oseba, ki sme izdajati taka dovoljenja. Dokler se taka, oseba, ne določi in imenuje, izvršuje ta posel občinski predstojnik. Klanje v sli (če je premalo krme) sme izvršiti posest ik le tedaj, če je v dobi zadnjih G mesecev najmanj dve tretjini telet obdržal za pleme. Kdor se ne bo držal teh, od ministrstva izdanih predpisov, sé kaznuje globo do 500 K ali se obsodi v zapor (lo 1 meseca. Ce se proti tem odredbam pregreši kak živinotržec, mešetar ali mosar, se istim lahko prepove izvrševanje obrt ." — Ministrsh o je izdalo to odredbo, da se prepreči preveliko klanje telet ter se tako ohrani več naraščaja za govedo, katerih se v vojski nem "Času itak izredno mnogo potrebuje. Naj se meščani in druga gospoda navadi na drugo hrano.
*	Kolera. Od zadnjega poročila se je uradno izdalo dvoje naznanil o koleri, iz katerih posnamemo, da je obolelo na Nižjem Avstrijskem 27, na Soinojra-škem 2, na Moravskem 10, v Šleziji 11, na Češkem 8, v Galiciji 37 in na Ogrskem ter Hrvaškem 73 oseb za kolero. Samo v Kremsu na Nižjem Avstrijskem je zbolelo dne 19. oktobrai 14 vojakov,, ki so ne vrnili iz Galicije, na sumljivih znakih kolare. — V Ljublja i je umrl za kolero vojak Jos. Mantinger. V bolnišnici se nahajata še dva druga vojakia, ki sta obolela : a, kolero. — Naš prijatelj g. Jos. Pi/čovtnik nam piše iz Epe r j esa na Gornjem Ogrskem, kjer leži ranjen, da je ta,m zbolelo za kolero več vojakov.
*	Repatica, ki jo po nekaterih krajih sedaj vidijo, je lepesvetleča zvezda, spadajoča glede velikosti v četrto vrsto. Razvijala se bo, kakor pišejo zve-zdoznanci, čedalje bolj in osobito nep se jej bo povečal. Že sedaj, če tudi se ni še dobro približala soln-eu in zemlji, jo vidimo na, vedrem, jasnem nebu kot lepo so svetlikajočo zvezdo-repatico. — Zvezdoznan-ci pišejo, da, je bila repatica dne 2. oktobra t. 1. zemlji najbližja, a da se bo dne 20. oktobra najbolj pri-bl žala solncu. Radi tega bo vedno svetlejša. Zvezdo-slovni učenjaki so preračunali, da se ta repatica približa zemlji do 235,950.000 km. — Naše stare mamice pravijo, da je pač res, da na,m repat.ca naznanja vojno, Slučajno so sedaj zadele.
*	V Selnici pri Mariboru se bo obhajala bra,-tovska icdelja, kakor vsako let), tudi letos, v nedeljo po vernih duš spominu, to je 8, novembra. Tudi spovedniki bodo spovedovali, kakor vsako leto.
*	V Falu se bode zopet v večjem obsegu začelo delo pri električni napravi. Delalo to okoli 500 delavcev.
*	Sv. Jurij ob Pesnici. Umrl je dne 15. oktobra Friderik Ga.uue, Vzgleden krščanski mož. Radi njegovega, mirnega značaja so ga vsi radi imeli. B 1 je več let. cerkveni ključar in je kot tak svojo službo ze' lo vestno opravljal. X, v m. p,!
*	Sv. Trojica v Slov, gor, „Slovenski Gospodar" in „Straža" se prodajata v trgovini Terezije Canš.
*	Sv. Jurij ob Sčaivnici. Nagle smrt' je umrl dne 17. ol:,t)bra krnet Peter AntoniČ v Okoslavcih, — Zjutraj je l il še pri zajuterk! i, kmalu nato pa so ga našli mrtvega. Bil je st<r 09 let. — Obešenega: so na li dre 19. t. nr. posest lika Alojza Holca v Krabo-n 'šu, ki se je ¡ oročil še-le minulo zimo. Kaj ga je gnalo v smrt, i i znano.
*	V Radgoni s0 o'ga u vlcmiii v trgovino Weg-schaic'or in odnesli za 15.000 K blaga.
*	Sv. Lovrenc na D ravskem polju . V ponedeljek, dne 19. oktobra, je vso našo vas zadela huda nesreča, dvakrat huda v vojnem času in v jeseni, ko so vsi pridelki spravljeni in vsled- mobilizacije s k oro ni na razpolago zidarjev in tesarjev, sploh delavskih moči. Popoldne ob 4. uri je, baje po krivdi otroka, iz bruhnil ogenj pri pos. Bogme-tu ter se, ker so poslopja blizu skupaj, v par minutah razširil na -.osednja: Ant. Mlakarja, An t. Hazer.mali in Mih. Predikaka ter uničil gospodarska poslopja, vso klrmo in druge pridelke. Na, pomoč sta prihiteli domača in cirkovška požarna hramba, ki sta Omejili požar, da se ni raztegnil še dalje.
*	Leskovee. V Veliki Varnici je dne 15. oktobra 1914 na ¿do umrl Tomaž Lesjak, večletni cerkveni ključar od Sv. Avguštinai. Bodi mu Gospod nik ?a vse, kar je dobrega storil cerkvi!
*	Celje. Umrl je nemški odvetnik dr. Jožef Ko-vaičič v starosti 55 let.
Na morja.
Maribor,, dne 21. oktobra.
Na morju še- vedno ni prišlo do kako večje bitke. Dosedanji majhni spopadi so po našem mnenju le predigra velikih pomorskih bitk, ki se bodo bile v tej svetovni vojski. Osobito Nemčija je prav pridno na delu. V Severnem morju so potopili nemški podmorski čolni dne 15. oktobra angleško križarko „Hauke" in dne 18. oktobra angleški podmorski čoln, v Kitajskem morju so clne 17. oktobra pot pili japonsko križarko „Takatšio", Angleške vojne ladje so potopile dne 17, oktobra v Severnem morju 4 nemške torpedov ke.
Združeno angleško-f rancoskb sredozemsko vojno brodovje se večkrat prikaže v Jadranskem morju, toda nikdar si ne upa napasti kako utrjeno avstrijsko pomorsko postojanko, marveč se le zadovolji s tem, da poruši ta ali oni svetilnik, na kar zopet odpluje. Tak napad so izvršili Francozi clne 17* oktobra na svetilnik d'Ostro pred Kotorom.
Zadnja poročila, doš v četrtek, 22. okt.
Naše prodiranje proti severu in izhodu.
Avstrijci zasedli velik del Bukovine.
Rusi se umikajo iz Galicije in Bukovine. Naše čete že stojijo ob reki S e r e t h ob rumunski meji v Bukovi n L (Glej naš današnji zemljevid na 2. strani!) Med Lvovom in Przemyslom smo dosegli zopet velike uspehe. Naši so zasedli nove višine ter so p r e g n a 1i Ruse popolnoma iz Ogrskega, Uradno porodilo našega generalnega štaba od včeraj (srede) popoldne se glasi:
Dunaj, dne 21. oktobra,
Naše čete so v hudem, napornem boju, napadle ojačene sovražne postojanke pri vasi Felsztvn ob cesti na izhodni strani Medyke (proti Lvovu) P o s r e-č i 1 o se nam je, zasesti nove postojanke* Vsi r u-s k i napadi so bili brezuspešni, Pretočeno noč smo zavzeli važno Kapelsko višino severno od Mizymieca. Pri višini Magiera so naši že včeraj o d-vzeli Rusom več važnih višin. Na južnem našem krilu, to je od ogrske meje senu, se vrš'jo naši n a-p a d i večinoma z obstreljevanjem, ruskih postojank s topovi. Rusi so se na južno-iz,hodni strani Lvova močno utrdili. Radi tega se bijejo tukaj boji kakor za kako trdnjavo. V Karpatih se je našim posrečilo, da so včeraj zasedli znameniti prelaz Jablanica, ki je bil še edini zaseden od Rusov. Nr a ogrskih tleli, n i odslej, nobenega o b o r c ž ne-g a Rmsa več. P r o d i r a*m o tudi v Bikovi-n i. Naše čete so že prikorakale do reke Sereth„
Ha ogrskih tleh nič več Rusov.
Marmaroš-Sziget, dne 20, oktobra.
Budimpešta,nski list „Pester Lloyd" javlja, da so biLe danes zjutraj, dne 20. oktobra, pognane zadnje ruske čete iz Ogrskega čez Karpate v Galicijo,
Avstrijske čete, ki so pregnale Rušo iz Marnia-roš-Szigeta in jih nato porinile notri do gališke meje, so jih danes zjutraj, dne 20. oktobra, pri Körösmezö vnovič tako silno porazile, da so se Rusi spustili v divji beg čez Karpate v Galicijo.
Opoldne je došlo h Körösmezö v Marmaroš-Szi-get telefonično naznanilo, da so Rusi z velikimi izgubami zbežali v Galicijo,
Na ogrskih tleh se sedaj ne nahaja noben oborožen Rus v\eč.
Priprava za vojsko po zimi.
Dunaj, dne 21. oktobra,.
Vojaška uprava je izdala razglas, iz katerega je razvidno, da se naša armada pripravlja za dolgotrajno vojsko v zimskem času. Naročilo se je mnogo sani, ki bodo pripravne za prevažanje vseh vojnih potrebščin,.
Nemški boji ob morski obali.
Berolin, dne 21, oktobra.
Iz glavnega vojnega stana, z dne 21. oktobra dopoldne se poroča: ,'Ob zalivu Yser se še vrše hudi boji med nemškimi in sovražnimi četami. Pri Nieupor-tu je podpiralo sovražno art lerijo tudi angleško vojno brodovje. V teh bojih je nemška artilerija uničila neko angleško torpedovko.
Boji zahodno od mesta Lille trajajo dalje. Nemške čete so prodirale tudi tam in so-vrgle sovražnika na, več krajih nazaj. Nemške čete so ujele okrog 2000 Angležev in zaplenile večie število strojnih pušk.
Zaliv Yser se nahaja v Belgjji severno ocl 0-stende. Nieuport je belgijska trdnjava ob belgijski morski obali južno-zahodno od Ostenda,
Angleške bojne ladje ob belgijski obali.
Berolin, dne 20. oktobra..
Berolinski list „Lokalanzeiger" piše: „Pri Diin-kimhnu se sliši že od včeraj zjutraj silno gromenje topov. Govori se, da obstreljujejo angleške vojne ladje nemške čete, ki prodirajo ob belgijski morski obali proti Diinkirchnu v Francijo.
Tudi iz južne strani otoka Seelanda se sliši neprestano gromenje topov. Zatrjuje se, da obstreljujejo angleške vojne ladje belgijsko trdnjavo Ostende, katero so zavzeli Nemci._____________
Darujte za vojake kadilce.
Različni okraji in mesta po našem cesarstvu žo dalje časa pridno zbirajo za vojake, ki se rekrutira-jo iz dotičnih okrajev in se sedaj nahajajo pred sovražnikom, cigarete, sKodke, tobak, pipe, užigalice in denar za tobake, da jim olajšajo in okratkočasijo njih bivanje na bojišču, Naša naloga je, da poskrbimo v tem oziru tudi za v o j a k e i z S p o cl n j e g a S t a -j e r j a , naj se nahajajo pri tem ali onem polku, pri tem ali onem orožju. V zasebnih pismih se oropogo-sto ponavlja prošnja, da se jih spomnimo vsaj s ci-gairetaimi ali smotkami. Izpolnimo jim to željo in do-kažimo jim, da se jih spominjamo in skrbimo za nje.
Naj se našim s p o d n j e š t ai! etr s k i m f a n t o m n e godi slabše kakor drugim mlade-deničem na bojišču. Darila naj se pošiljajo na:
Uredništvo „Slovenskega Gospodarja" ali uredništvo „Straže" v tiskarni sv. Cirila, Maribor.
Ranjenci in padli.
pešpolk štev. 87:
Mir t v i: Major Lenecek Jaroslav; s tuniki Hibler Edv., Keßler Maks, Kregar Jožef, .0gorele Vllojzij; nadporočniki 1'er-ko Viktor, Starnberger Herman, Toplak Franc; poročniki Kur-ner Rudolf, Engel Gustav, Peter Vencel, Zilc Lotar; praporščak Bukowski Friderik; kadeti Melms Karol, Wawra Henrik. — Po-bežin Anton iz Rogatca, Pavčnik Janez iz Saškega, Petrovič V,., Belec Janez iz Št. Jurija, ©oler Maks, Kukovic Janez, Major Janezi, Mlinaric Janez, Zdolšek Franc, Hellebrand Robert, Ja-nežič Jožef, Korenjak Ignac iz Polenšaka pri (Ptuju, Koželj A., Mlinarič Anton, Notorangelo Gvido, Skorušek Alojz, Smoljano-vič (dodeljen od íulanov), >Éunt¡a Maa-tin, Urlep Janez, Zupane Pankracij, Žvarc Franc, Rabošek iz Sv. Lovrenca pri Ptuju, F. Ratej iz Žič pri Konjicah, Balanca, Viktor, Berdnik Filip iz To-polšic, Denčnik Franc, Draßler Franc, Erjavc Jožef, Farkaš F., od Sv. Križa pri Ljutomeru, Habjančič Janez, Janžek, Anton, Kuzman Jožef, Loznik Janez iz Skal) pri Slov. Bistrici, Zamuüa Jakob, Plavčak Štefan iz Rogatca, Simonlč Alojz od Sv. Marjete pri Mariboru, Spendija, Franc, (Vogriu Mihael iz Maribora, Benedejčič Anton, Benič Peter. Bernhard Janez, Germovšek F., Gobec Jožef, Hrastnik Mihael, Javornik Anton, Kelc Jakob, Kidrič Anton, Klenovšek Mihael, Konec Valentin, Krajnc Konrad. Kraus Janez, Kresnik Anton iz Konjic, 'Likep Franc, Mostner Alojz., Novak Franc, Novak Peter, Pavčnik Franc, Perko Franc, Planinšec Janez, Pušnik Valentin iz Topolšic,, Serdinšek Koji.., Sonaja Alojz iz okolice Ljutomera, Stermičnik Maks, Suša Fr., Trglav Avgust, Vojnovič Mihael, Zajko Ludovik iz Sij. Petra pri Cel'ju. Zavec Janez, Zdolšek Franc, Zebec Štefan, Klobasa Jan., Križovnik Anton iz Mislinje, Pavlin Jožefa Reich Jakob iz L>-honcev pri Ptuju, Virbnik Franc,, Zajšek Anton, Beloglavec Jos., Devide IFranc iz Trsta, Horvat Franc, Horvat Janez, Plohi Tomaž iz Sv. Tomaža pri Ptuju, Pova'lej Štefan, Praprotnik Jožef, Zmauc Mihael, Gričar Friderik, Stoklas Janez, Ulaga Rudolf, Anderlich Martin.
Ranjeni:' Stotniki Hübner-Prakisch Aleksander, Pur-sehka vitez Artur, Skallitzky Ernest; nadporočniki Bjekar Ant., Holub Emil, Kajner Gustav, (Riawitz Hugo pl. Rochel Egon, H. Sefčik;, Wolfgang Maks; poročdiki pl. Gelinek Alfonz, Hlavin R„ Scheichenbauer Valter, pl. Schmidt, Fussjina O tor,1, pl. Stcinbah Anton, Koprivnik Adalbert, Lauš Emerik;' praporščaki Cujnik Franc, Hiibl Emil, Puhar Janez. — 'A lekšič Franc, Pernek Andrej, Sawicki Tadej, Urh Franc, Fraiitz Franc, Bertole Jožef, Fabjančič Brane, Floranič Jožef, Gabron Janez, Karba Franc, Karba Janez, Korošec Karol, Kukovec Franc, Mohorko Martin, Pukšič Vinko, Scherak Karol, Watič Peter, Zilenik Jožef, Janez Jurican, Majcen Jožef, Majorič Jožef, Puklavec Anton, Bradan Matija, Čas Anton, Cepin Mártir^, Dražič Jožef, Gazd ^ka Pet., Gradišnik Jožef, Jug Valentin, K audi rt Anton,, 'Mas,tnak Franc," Merčnik Simon, Miheluzzi Nikolaj, Pavlic 'Mihael, iPintorič Ant., Prekoršek Anton iz Škofjevasi, Rauter Alojzij, Sakelšek Matija, Schwarzenberg Jbžeij, Skerget Franc, Tramšek Franc, Vrabič Janez iz Št. Jurija, Zibel Anton, Gubenšeki Janez, Marine Ludovik, Ocvirk Mihael iz Dobij, Berg Viljem, Božič Rok, Bratušek Jurij, Caks Janez, Cigula Franc, Cvetko Franc 14. stotnija, Fr. Cvetko 7. stotnija, Draškovič Anton, Erban Jožef, Ferčič Miha, Gorjanc Avgust, Hrovat Rupert, Javornik Janez, Kosi Feliks iz Št. Tomaža, Kragel Jožef, Krajn Jožef iz Očeslavcev, Lešnik F., Lipovšek Vinko, Mesner. Vinko, Moha,rič Jožef, Pete Jožef, Pilcli Edvard, Planinšek Dominik, Polovic Anton, Šegula Valentin. M. Senšek, Slavič Jakob, Urek Janez, Uršič Karol, Vučajnk Andr., Uranič Jakob, Zahavnik Matej iz Adriancev, Zalokar Jane/, J. Žemljic, Gostečnik Franc, Kržan' Amon iz Globokega, Pajek F., Romich Franc.
Aller Anton, peSeq, ranjen; Ansprung Janez, pešec, ranjen; Artnak Štefan, rezervist, ranjen; Babošek N., korporal v rezervi, mrtev; Bascarol Rihard d. Paul, rezervist, ranjen; Be-berič Franc, pešec, ranjen; Bejleo Janez, četovodja, mrtev; Be-nasič Anon, pešec, ranjjen; Berg Vipern, frajtar,. ranjen; Jo/.ef Bertole, četovodja, mrtev ;»Bevc, Jožef, ranjen; Bizjak Karol, pešec, ranjen; Božič Rok, frajtar, Sranjen; Božiček Franc, pešec, ranjen; Bračič Ferdo, pešec, ranjen; Brečko Franc, nadomestni rezervist, ranjen; Bresnik Franc, pešec, ranjen; Buhovnikar J , pešec v rezervi, ranjen; Bukove Juri}, pešec, ranjen; Bukovnik Rudolf, tambur, ranjen; Canezin Alojz, pešec, ranjen; Castro Viktor, pešec, ranjen ;i Cechet Angelo, pešec, ranjen; Cepin A. pešec, ranjen; Černešek Janez, pešec, ranjen; Cizel Jožef, nadomestni rezervist, ranjen; Cujješ Friderik, pešec, ranjen; Debelak Konrad, nadomestni rezervist, ranjen; Dobnik Janez, pešec, ranjen; Dobnik Martin, pešec v rezer^, ranjen; Doki Franc, pešec, ranjen; Domitrovič Karol, pešec v rezervi, ranjen; Franc Drofenik, pešec, ranjen; Drofenik, pešec, sranjen; Drofenik Anton,, pešec, ranjen; Drofenik Valentin, nadomestni rezervist, ranjen; Felicijan Jožef, pešec, ranjen; Ferenc Rudolf, nadomestni rezervist, ranjen; Fulignot Alojz, pešec, ranjen; Gabron Jožef, nadomestni rezervist, ranjen; Geifriiek Peter, nadomestil rezervist, ranjen; Geršak Franc, pešec, ranjen; Godi Franc, pešec, ranjen; Golobič Janez, pešec, ranjen; Galogranq Gašper, pešec, ranjen; Gorčenko Jožef, pešec, ranjen; Goršek Janez, pešec, ranjen; Gračner Matija, pešec v rezervi, ranjen; Gradišnik Jožef, korporal, ranjen; Grahor Franc; nadomestni rezervist, ranjen; Gregorinčič, nadomestni rezervist, ranjen; Grešak Fortunat, pešec, ranjen; Gričar Friderik, trobentač, mrtev; Grundner Jožef, ranjen; Gubenšek Janez, koroporal v rezervi, ranjen; Gumzej Jožef, pešec, ranjen; Habjančič Karol, 'peše<\. ranjen; Robert Hellebrand, korporal, mrtev; Hofman Alojaij, pešec, ranjen; K. Hoj s, trobentač, ranjen; Horvat Franc, rezervist, mrtev; Horvat Janez, rezervist, mrtev; Hribernik Anton, pešec, ranjen; Jožef. Hriberšek, pešec, ranjen; fludej 'Franc, nadomestni (rezervist, ranjen; Ivanuša Ivan, pešec, ranjen; Jajčnik Peter, pešec, ranjen; Jamnikar Martin, rezervist, ranjen; Jazbec Jurij, pešec, ranjen; Jeromel Jožef, pešec,. ranjen; Ježovnik Pavel, pešec, ranjen; Jošt Janez, rezervist, ranljen; Jurak Jožef, pešec, ranjen; Juričan Janez, rezervni četovodja, ranjen; Kac Anton, pešec, ranjen; Kaisersberger J., pešec, ranjen; Kalšek Jernej, pešec, ranjen; Kalnnik Janez, nadomeslni rezervi a«, ranjen; Kirbiš AL, pešec, ranjen; Klakočar Rudolf, pešec, ranjen; .Kline Francv pešec, ranjen; Klobasa Janez, nadomestni rezervist, mrtev; Knez Jakob, frajtar, mrtev; Knez Štefan, pešec, ranjen: Knezar Fr., pešec, ranjen; Kolenc Jakob, pešec, ranjen; Koletnik Alojz, nadomestni rezervist, ranjen; Kolmanič Miha, pešec, ranjen; König, nadomestni rezervist ranjen; Korenjak Ignacij, korporal, mrtev; Korošec Jožef, pešec, ranjen; Kos Adolf, nadomestni) rezervist, ranjen; Kosi Srečko, frajtar, ranjeni) Kostanjevec Miha, nadomestni rezervist, anjert; Kovačič Franc, ;pešec, ranjen: .T. Kovačič, pešec, ranjen; Koželj Anton, korporal!, mrtev: Kran.jc Janez, pešec, ranjen; Kranjc Miha, pešec, ranjen; Krasi Jari-pešec, ranjen: Kresnik I. ,'Jožef, pešec, ranjen: Krezenbacher rridenk, pešec, ranjen; Krivec Franc, pešec, ranjen; K^viíYc Franc, pešec, ranjen; Krivonak Gabrijel, pešec, ranjen: Križan Jožef, pešec, ranjen; Križovnik Anton, nadomestni rezervist mrtev; Krofi Anton, pešec, ranjen: Kruleč iJožef, pešoc, ranjen-Kšela Franc, pešec, ranjen; Kuhar Jožef, pešec, ra-l en; Kuko-vič Janez, četovodja, mrtev; Kumeir Lovro, pešec ranjen- La-dinek Leopold, pešec, ranjen; Kos Franc, četovodja, ranjen na nogi, leži v bolnišnici v Ormožu; Rajh Franc, nadomestni rez ranjen na nogi; Hebar Franc, rezervist, bolan; Petovar Lovro' -•ezervist, bolan: Rajh Ignacij, rezervist, (ranjen, v celšski bolnišnici; Ledinek I. Franc, pešec, ranjen; Lemež Leopold, pešec, ranjen; Leskovar Štefan, pešec, mHtev; Mahnič Martin, pešec, ranjen; Marou Jožef, pešec, ranjen; ' Matevžič Jane/, pešec, ranjen; Meier Janez, četovodja, mrtev; Miki Karol. pešec, ranjen; Mikolič Janez, pešec, ranjen; Močnik Janez, pešec, ra-
njen; Murkovič Alojzij, pešec, ranjen; Novak Miha, pešec, ranjen; »Ocvirk Janez, častniški sluga, ranjen; Ocvirk Alojzij, pet-šec, ranjen; Oprešnik Janez, pešecj ranjen; Oset Janez, pešec, mrtev; Oslak Janez, pešec, ranjen; Oringer Jožef, pešec, ranjen; Pocajt Franc, pešec, ranjen; Pajek Franc, frajtar, ranjen; Pajman Anton, pešec, ranjen; Parfant Leopold, rezervist, ranjen; Paulin Jožef, rezervist, mrtev; Pavovc Ferdo, pešec, ranjen; Permek Andrej, narednik, ranjen; Petek Franc, pešec, ranjen; Petek Ignacij, pešec, ranjen; Pfeàfer Karol, peše<|, ranjen; Pilko Vinko, rezervni pešec, ranjen; Planinšec Janez, pešec, mrtev; Planinšek Alojzij, pešec, ranjen; Piesnik Franc p. d. Rane, pešec, ranjen; Pleterski Jožef, pešec, ranjen; Plohi Tomaž, rezervist, mrtev; Podgoršek Franc, pešec, ranjen; Podpisnik Rud., rezervist, ranjen; Pogelšek Janez, pešec, ranjen; Polanc Anton, pešec, ranjen; Potočnik Janez, pešec, ranjen; Potočnik Simon, pešec, ranjen; Povalej Štefan, rezervist, mrtev; Praprotnik Jož., rezervist, mrtev; Pražen Jožef, pešec, ranjen; Preločnik Iiinko, korporal, ranjen; Prodnik Leopold, tambur, ranjen; Prohart Š., pešec, ranjen; Praprotnik Alojzij, pešec, r.anjen; Prosnicki Anton, pešec, ranjen; Pušnik Miha, rezervisti, ranjen; Počivalšek Franc, pešec, ranjen; Rančan Jožef, rezervist, ranjen; Rančigaj Jakob, pešec, ranjen; Ratej Franc, korporal, mrtev; Ravnjak Alojzij, pešec, ranjen; Reher 'Martin, pešec, ranjen; Remic Ji., pešec;, ranjen; Remic Srečko, rezervist, ranjen; Rezek Jožef, 1-letni prostovoljec, ranjen; Rizmal Peter, pešec, ranjen; Rodman Franc, pešec, mrtev; Roje Robert, pešec, ranjen; Rojnik Alojz, pešec, ranjen; Ružička Janez, pešec jpodatki- neznani); Andrej Sama, pešec, ranjen; Sandrigu Janez, pešec, ranjen; Scherak Karol, četovodja, ranjen; Schober Peter, pešec, ranjen; Schwab Anton, pešec, ranjen; Sekljič Jurij, rezervist, ranjen; Selevšek Jožef, pešec, ranjen; Šeligo Jakob, pešec, ranjen; Šelih Franc, pešec, ranjen; Senič Jakob, pešec, ranjen; Šepec Vinko, pešec, ranjen; Šetinc Janez, rezervist, ranjen; Sever Janez, pešec, ranjen; ŠL/.rer Franc, pešec, ranjen; Simerl Janez, pešec, ranjen; Skočir Jožef; frajtar, ranjen; Skorjanc Miha, rezervist, ranjen; Skornšek Alojzij, korporal, mrtev; Skringer Anton, pešec, ranjen; Šlander Janez, pešec, ranjen; Slivšek Anton, rezervist, ranjen; Smit Ignacij, pešec, ranjen; Smole Jožef, pešec, ranjen; Špajzar Vinko, pešec, ranjen; Šrot Anton, rezervist, ranjen; J. Stajnko, trobentač, ranjen; Stanik M., računski narednik, mrtev; Stante Ferdo, pešec, ranjen; Steblovnik Anton, pešec, ranjen; Stermčnik Maks, pešec, mrtev; Stiplovšek Jožef, pešec, ranjen; Stocker N., pešec, ranjen; Sto'^'e Ernesît, pešec, ranjen; Štrakl Franc, L'raj ta r, ranjen; Strassner Franc, pešec, ranjen; Strauss Alojzij, rezervist, ranjen; Suhodočan Alojzij, pešec, ranjen; Su-hoveršnik Alojzij, pešec, ranjen; Svenšek Tomaž, pešec, ranjen; Takin Miha, rezervist, ranjen; Toplak Franc, rezervist, ranjen; Trefolt Janez, pešec, ranjen; Triller Janez, enoletni prostovoljec, ranjen; Trstenjak Franc, pešec, ranjen; Tržan Kari, trobentač, ranjen; Turnšek Jožef, pešec, ranjen; ITlaga Rudolf, t obentač, mrtev; Urh Franc, narednik, ranjen; "Urlap Janez, korporal, mrtev; Uršej Janez, rezervisti, ranjen; Vahtar Rudolf, pešec, ranjen; Verhovšek Štefan, ranjen; VidovSč Ferdo, pešec, ranjen ; Vidovič .Štefan, tambur, ranjen ; Vindiš Alojzij, narednik, ranjen: Vipotnik Vinko, peše*„ ranjen; Virbnik Franc, rezervist, mrtev; Vivod Jakob, pešec, ranjen; Vodopivc Franc, pe-šo", ranjen; Vodnšek Franc, pešec, ranjen; ' Vogrinc Friderik, fratar, mrtev; Vojnovič Miha, pešec, mrtev; Von k Franc, pe-še->„ ranjen; Vrabič Franc, korporal, ranjen; Vrbnjak Anton, pešec. ranjen; Wanda Jožef, rezervist, ranfien; Wanda Štefan, rezervist, ranjen: Wattes Peter, četovodja, ranjen; Wranič Jak., fra'tar, ranjen; Xftlovich Alojzij, pešeci ranjen; Zabecinik Janez, pe"oe, ranjen; Zajo Valentin, rezervist, ranjen; Zavski Leopold, rezervist, ranjen; Zemljak Jakob, pešec, ranjen; Zemljič P.ier, pešec, ranjen; 2umor Jurij, rezervist, ranjen; Župevec Janez, pešec, ranjen.
(Podrobni izkaz o padlih in ranjenih pešpolka St. 47 je že prinesla „Straža" št. 77 od petka, dne 16. oktobrai.)
Pc5¡;o:!> štev. 47:
Mrtvi: poročnik Bendl Kari, poročnik Burian Franc, poročnik Doliašek Edvard, poročnik Flaschner Ludovik, praporščak Judmaier Jožef, poročnik Kienz (jvido, stotnik Römer Emil, praporščak Schöndoifer Anton, nadporočnik Wießpeiner Karl, Do-baj Jožef, Albrechter Karl, Puchs Marko, Haas Franc, Dostal Franc, Gaberc Alojzij, Ilagendorfer Janez, Berghold Franc, F. Christian, Fürbaß Anton, Jafernig Simon, Bild Viktor, Amreich Franc, Bacili Janez, Bassanese Anton. Beck Franc, Bezjak Jakob, Cojhter Jožef, Dichtl Franc, Färber Jožei, Flucher Franc, Frühwirth Franc, llajden Janez, Ilallecker Herman, Hercog Rudolf, Hutterer Janez, Jarc Janez, Jauk Janez, Aldrian Anton, Berger Janez, Fruhmann Alojzij, Gangl Ferdinand, Ilagendorfer Janez, llauer Ferdinand, Hauer Martin, Buchmann Leopold, A. Damm, Feier Jožef, Fuchshofer Franc, Gorjan Franc, Ignacij Drescher; četovodje Kistenbauer Franc, Knaus Jožef, Leber Fr., Lukas Jožef, korporali: Kaiser Briderik, Leskovar Karol, Leop. Payerl, Peer Roman, Pucher Anton, Weninger Franc, korporali v rezervi: Kikmaier Janez, Leuz Jožef, Puntigam Alojzij, Julij Uli ich, Wagner Ljudovik, Pretner Blaž, Tot Aleksander; fraj-tarji: Ko ruh Janez, Muster Jožef, Ornik Anton, Rabi Jožef, L. Rasch, Weiss Franc, Wiltsebi Janez, rezervni frajtar Weiss K., tamburji: Köldorfer Alojzij, Planičič Franc; pešci: Koren Kail, Kollmeier Aleksander, Kramer Anton, Kuhar Srečko, Ladler F., Medovnik Franc, Mörth Konrad, Muršek Rudolf, Neubauer Anton, Ogrizek Janez, Ostermertnik Miha. Panzera Franc, Pendl Alojzij, Raffler Anton, Iiitz Anton, Sanzin Rutilio, Šlamberger Janez, Schober Franc, Schrumpf Anton, Schwarz Jakob, Karol Schwarz, Schwarz Jožef, Strohmeier Jožef, Sumer Ferdo, Šva-ge!j Alojzij, Vihar Anton, Violin Kornelij, Visočnik Anton, Weber Alojzij, Weiss Alojzij, Windisch Janez, Zmugg Anton, Zoller Janez; pešci v rezervi: Koller Ludovik, Leber Kristijan, Mal-linger Miha, Pilh Janez, Pok Jožef, Pölzl Vinko, Pristovnik Pavel, Puntigam Friderik, Rabi Franc, Sauer Jurij, Simič Franc, Spragler Franc, Suc Martin, Vouk Jakob, Weinkogl Anton; nadomestni rezervisti: Kisslinger Melhior, Kirchengast Jožef, Sa' rok Karol, Schober Jožef in Weiss Janez.
Opomba: Uredništvo ne prevzame nobene odgovornosti za resničnost izkazov o padlih in ranjenih. Mi smo te podatke posneli po različnih virih, ki pa mnogokrat niso popolnoma zanesljivi. Posebno glede imen se pride v teh izkazih mnogokrat na sled velikim pogreškom. — Da zamoremo naše izkaze o padlih, ranjenih in ujetih izpopolniti, prosimo, da se nam poroča, če ima kdo kake zasebne podatke.
tudi za najhujše k le, trehuSne obveze (Banrh-bind n), podlage za pre makljive in ploske nogr, Buspenserije, vsakovrstni stroje proti »krivljenje trupla po zdravuiškea predpisu. Umetne ude roko, noge itd., izdeluje vse prav dobro in izvrstno po nizkih cenah staroznana tvrdka
Fr. PODGORŠEK
l> h n J t:/.» t in roVaviiar, TIlKIBilK, Ilurg^ai«« 9
Velika zaloga ur, dragocenosti, srebrnin6 in optičnih
stvari po vsaki ceni. Tudi na obroke I llustrov. oenlkl zastonj. Gramofone od 20-200 K. Niklasta remoat.-ura K 3 50 Pristna srebrna ura K T— Original ornega ura K 2i'— Kuhinjska ura	K 10'—
Budilka, niklasta K 3 — Poročni prstani	K 2-—
Srebrne verižice K —
Večletna jamstva,
Nas!. Dietinger
Theod. Fehrenbach
urar in očaiar Mßribor, Baaposk" «»o« 26
Kupujem zlatnino in srebro.
Stefan Kaufman lí
trgoceo E železom
v Häd^cmi
priporoča najboljšeoeelne motike in lopate, dobre ^ kose in srpe, pravo šta- A jersko železo se dobi po najnižji ceni in solidni postrežbi. 178
£ H

ne pišete takoj po najnovejše vzorce in krasni cenik, kateri seVam liopošlje zastonj in poštnine prosto iz Prve Gorenjske razpoiiljalnice Ivan Savnh, Kranj 150.
Sedlarsk; rrojster Rudolf Novak Manb r, Burggasse sprejme tik-ij liée: ca, sina poštenih sfarišev. On ga izuči zastonj, ni treba nič pla čati, ktkor pri drugih mojstrih. Stano anje in oskibo si mora učenec eam oskiboti	868 Gispedinja ezirema kuharica, sred njo star. sti, varčna, zvesta in pobožna, razume ter vajena vsakega del», želi na kakem manjšem gos podarstvu, v župnišču ali v drngi krščanski liiši. Nastopi lahko takoj ali sploh med tem časom do novega leta. Naslov v upravništvn pod štec. 880
Dobra spec ri.sHa trgo*<na se zaradi vpoklicanja lastnika h voja kom takoj prida. Vprašanja pod „Ceni v Manbcru št 8.5" na upr ivništvu.
S valni str. j za čevlarje (cilinder) t-k. raj čisto nov se po ceni proda Augasse 5 I. Nadstropje vrata 7. _878
Or&žle in kolesa
na obroke Posame ni deli na c meje. llustrov.
ceniki zastonj F. Dušek, tovarna orožja, kcles in šivalnih strojev Opoč o na drž. žel. št. 2121. 1333
Češko.
20 -25 prosto izdelanih postelj iz
mehkega lesa se po nizki Cfni prodajo pri g. Ana Viher Maribor lleuga8.se 4.	357
, Kupujem jajca
(sveža) po najvišjih cenah. — J. Heller, Dunaj III, Kleistgasse 20,
Slovenci pozor! Dvonadstropna hiša
v majhnim vrtičem v sredi mesta in blizn frančiškanske cerkve 8 7 stanovanji, se pod ugodnimi pogoji proda. Več pove upravništvo pod štev. 432.
Ii5e se mlin v najem ali na račun z žago ali gostilno. Ponndbe se p', šljejo M. M. Mlinar Qnergasse št. 3. Studenci pri Mariboru. 869
Pos'stvo, mlin in žaga blizu železnice na dobrem prostoru je na prodaj. Malo hišo se vzame v zameno Knpci naj se oglasijo na upravništvo tega lista pod „Močna vodna moč št. 873."
Učenca sprejme takoj Jožef Zemljič krojač na Ročici, pošta Sv. Ana na Krembergu.	867
Posestvo m prodaj; meri en oral.
Cena 2000 K. Več se izve pri Polanec Jakob, Novav&s pri Konjicah.	864
Učenec se sprejme takej pri g. Volčič, mizarski mojster Maribor.
L°po kmečko posest'0 na Pesniškem vrhu (Possnitzberg) pri Lu-čanah, četrt ure od okrajne ceste, lepa solnčna lega, hiša s štedilno kuhinjo, 4 sobe, velika priklet, pod hišo klet, gospodarsko poslopje z 2 govejima hlevoma, 1 posebno gospodarsko poslopje, skedenj, svinjak, vozarnica, 10 minut od hiše je viničarija s kletjo, tri orale amerik, vinograda, 3000 raznih sadn h dreves, krme priraste za 20 glav goved, travnik, pašnik in vinrgrad, gozd, njive v izmer-40 oralov. Proda se radi družinskih razmer za nizko četo 27 tisoč krm. Polovico vsote lahko ostane. Vpraša se Franc Reuer, posestnik, Possnitzberg, Lučane (Leutschach).
Mlin rskt učenec proti plačilu v I. Slovenjgoriškem parnem mlinu v Kaniži pri Pesnici.	859
Kupim drva vseh sort in v?ak kvan-tum po dobri ceni. Ponudbe na upravništvo pod ,.Priložnvst 110"
Sprejmi 83 v trgovino z mešanim blagom učenec s primerno šolsko izbrizbo. Kateri se je že nekaj <"askje učil ima prednost. Lastno ročno pisane ponudbe je nasloviti: Jakob Sem, Ljnbno Sav. dolina.
Služkinja za vse se sprejme v stalno službo na deželi na Spodnjem Štajerskem pri rodbini z enim malim otrokom Znati mora samostojno priprosto kuhati, obravnavati perilo in delati na vrtu. Starejše moči imajo prednost. Vstop takoj ali s 1. novembrom. Plača po dogovoru. Ponudbe s spričevali pod „P. F. 879" na upravništvo.
Strfžnojster v pokoju, vojaščine prost, išče primerno Blužbo, stalno ali za časa vojske. — Dopisi pod „Stražmojster 873" na upravništvo.
Izdelujem po ceni domače mline
(žrmlje), poplavljam mitorje in
poljedelske stroje. — Vse se hitro izvrši. — Sprejmem pridnega učenca. Karol Sinkovič, ključavničar, Maribor, Brandisgasse štev. 2. grad.	885
Pr dna, pošteni dek'e išče službe pri krščanski rodbini. Naslov pove M K , Fraustauonerstrasse št. 63, Maribor.	881
Pekarja se išče v najem. Naslov v upravništvu pod št. 883.
Mladi kftvač, ki zna tudi konje kovati, se sprejme pri Emerihu Laminger, kovač, Maribor, Burg-
gasse -6.	887
&£££
z mlekarijo v dobro-znanih štajerskih toplicah se s 1. decembrom 1.1. da v najem. —Na-da!jnejš.i pojasnila da Hranilnica in posoj lnica na Dobrni pri Cilju.	882
Onomin! Kdor bo mene obrekovaH, ali trosil neresnične govorice, ga bom takoj sodnijsko zasledoval'. - Miroslav Vohic, župnik, Brezno.	8<
n
22. oktobra 1914.
SLOVENSKI fiO?P(tlAR.


Kadi
820
zelje
iz trdega in mehkega lesa v vsaki velikosti za vedne v zalogi. MoCni transportni SOdi *d 300 litrov vsebine naprej. Liter a 10 rin.
Velika zaloga.
Fran Sulcer
sodar
MARIBOR, Kaserngasse 7.
azpošiljalmca
pohištva
K. Preis Maribor
SloSni trg štev. 6.
Posebno ugoden nakup pohiStva za spalnice iz mehkega lesa, lakirano od 90 K; spalnice, iz trdega lesa, politirano, od 160 K; spalnice v staronemškem slogu, moderne, od 240 K. Žimnice (vložki) K 9-50, mize K 10 —, stoli K 2'50, močne postelje 14 K, Sifonirane 24 K, kuhinjska kredenca 42 K, spalni di-vani (otomani) 31 K. Posebni oddelek za pohižtva iz železa in medeni_ieotroSke omrežne postelje od 16 K, postelje iz železa 12 K, železne omarnate postelje 24 K, umi-valne mize 5 K, emajlirane postelje 40 K, postelje iz medenine in polmedenine od 60 K.
Cena in izber brez konkurence, prost ogled, ilustrovani ceniki brezplačno in poštnine prosto.
- Zahtevajte takoj brezplačno -vzorce!
10.000
metrov
volnenega in polvolne-nega blaga
se globoko pod ceno razpošilja
R. Miklavc Ljubljana 205
Prva Vranjska rapošiljateljska trgovina.
o »>
a
o
Ne zastonj
ampak p« nizki seni d.bite tío t dwnaéi trgoviai
Ivan VESELIč i. dr. v Ormožu
kat.ra pripor®*» m p«tr*M4ü. s» irtavbe kake: •ement, traven«, iUui« ««raje M. Vsa ivlexmtso za kevaie, mitd.
p.
C
cr
£
C
S
Telik« izbiro m». hI a fie vino itd., oble, svilnate boljéo m«*« itd. p« iraja, autofe gob, postceiba. —
Waga, fia« «tofo (nakm.) vnrte Vaga, aa ienake iti., Yae épeeedfco. a»J-■sknpovan)e itd. Poátena aoíldua gy.
H íl
a?
st
B
I
■s
Najugodnejši vir za nakup Šolskih predmetov ze trgovce in Sol«.
kakor za ratnovritai kaneelijski, ' -jnceptni in strojepisni pa^ir, sviičaike, peresa, peresnik., kamenčke, tablic., radirke, črnilo, Šolske torbice, barve, banane svinčnike, kreda, gobice itd. se dobivajo najcenejše in v velikanski iz-b.ri pri trrdki
Gori far& Leskovšek Celie
Lastna zaloga šolskih zrezkov, risank in risalnih skladov in šolskih tiskoTin.
Ilustrirani cen'k braiplačns na razpolaga.
Tisočim je že bilo pomagano!
„Zamorčev" obliž za odpravo kurjih očes
■trei bolečin, hitr« is radikalne Mo kožo ia kurja ■v«^, Eatljica 40 vin.
„Zamorčev1' protinski in revmatični obliž
zoper bolečine t ledjn, kolka in križa (hrbtenici). Cena 60 v
„Zamorceve'1 pastilje zoper goljšo ^^^
„Inmer^rv ¿»J" proti želodčnim boleznim in krča, delaje kričistilno, vzbuja apetit, lajša bolehat, uredi prekinjeno prebavo. Zavojček 1 K 50 vin.
Lekarna „H zamorcn" Pharm. Karl Wolf, Maribor, Glavni trg št. 3.
Naročila po pošti se takoj rešujejo.
Dober tek
je dobra stvar! Zanemarjaj je nikir!
Dober tek
maš vsak dan, ako vžiivaš
894—8
Želodčni liker »FLORIAN« je pripravil tek£Jg in prebavo marsikomu, ki je zaman kupoval druga in neprijetna zdravila!
Naalav h naročila: „FLORIAffLjablgara.
Znano je, da se kupi
pri staroznani domači zanesljivi {trgovini ni aamo p* ceal ampak tudi prav dobroi
Sukneno blag» (štofi za moške in dečk..) Ni»oaicdii0 volir» za žsnske in dekleta, Nijiovtjie perilu« blaga za obleke in bluze, Platno belo In pisano za srajce in spodnje hlače, B agfl i* ycstel]e In rjuhe, brez šiv« in matraee, Srajoo Izgotevtjeas vseh velikosti za moške in žsngka, Predpasnikov velika Izbir, za prati in iz črnega atlasa, Znlraj ssvosti robcev ia svile in za prati, ksker vseh vrst blaga za domačo vporabo, s čimer si pri veliki izbiri in pri aiskih cenah tndi doma svoj nakup lahko doseiete po zalo ugodnih prednostih, zatorej pošljem na zahtovanje
ZASTONJ
vsakomur sv.jo bogato zbirko vsoreev ha razpolaga.
K. Worsche Maribor
Gosposka ul. M. (Herreng. M)
Veletrpna s špecerijskim blagom in iti pridelki
Ivan Ravnikar: Celje
0
»H
1
©
•C fc
t p
$
f
a 3
G aSka ulica štev 21.
Priporočam vedno svežo in žgano kavo,
kakor tudi fino čokolado in kakao. Zaloga rudninskih vola, vrvarskega blaga in vsakovrstnih suhih in oljnatih barv
Solidna in točna postrežba,
šotori Cenj. kupovalci. Po^or!
Narodna frgovma
Alojz Brenčič, PM
nudi eenj občinstvu
za esensko in zimsko sezono
najnovejše barhente za bluze ta «bleke, veliko izbiro modernega lodaa za ženske, kakor tndi za moške, štef od najnižje do najfinejše kvalitete, loden za obteke, pelerine in trpežno hlačevino. Razno vr&neg« belega in pisanega platna «a perilo, najnovejše svilene, vslnene in štrikane robce. Prav tople štrikane srajce, spodnje hlače, nogavice, moške in ienske kakor tadi za otroke. Vsakovrstnega ugotovljenega blag* n. pr. hlače, bele in pisane srajce, predpasnike, ovrat-n ke, zavratnice, manšete, dežnike ter sploh rse, kar y to sfc oko spada. Za mnogoštevilni obisk se priporofe
novi in domižl trgovec Alojz Brenšit v Ptuju
Ssto blago!	Nlsfcs ce&ei
Poštena in hitra postrežba!
OKLIC.
Prosimo najuljudneje vse svojo cenjene odjemalce v lastnem interesu, da svojo eventualno potrebo na
njih
Lysoform
desinfekcijskem sredstvu, nam ako mogoče takoj naznanijo, ker se naročila po vrsti uredijo in ker se razumljivo po tem priznano lzbornem desinfekcijskem sredstvu mnogo povprašuje. Pri naročilih, ki so določena za bolnice ali
za Rudeči
prosimo gospode lekarnarje in drožiste, priložiti tozadevno uradno potrdilo, ker a to lahko gospe žimo železniško eks-pedicijo. Vsled spremenjenih den&mih razmer kupujemo zdaj
Lysoform
le proti gotovemu plačilu ali povzetju, upamo pa, da ta odredba ne bode dolgo trpela. — Mi imamo na Dunaju ved-je zaloge. — Ekspedicija jo nemotena.	848
Lysoform-tvornke UJpest dr. Kelati & Aurdnyi, ktmRns tovarna.
Zima že trka na vrata, mladi in stari to znata
Zmislite pred vsem, dragi rojaki, na predrage, ki se bojujejo za preljubo našo domovino v daljni tujini! Ko se bodeoao greli mi pri topli peči, bodo morali prenašati ti junaki razne ne-prilike stroge zime na bojiščih. Imam veliko zalogo najnovejšega blaga, kakoršno potrebujejo sedaj naSi vojaki, kakor: Jopiče, volnene srajce, ga te, nogavice itd. Pripravljen sem, prodati te reči po najnižji ceni. Požurite se z nakupom, da eamorete odposlati vse pravočasno. Za žene in otroke naših bojevnikov sem znižal cene še posebno ter prodajam sukneno ženske »obleke po 5 K in naprej. Pri večjem nakupu dajam darilca. Ker mi primanjkuje za velikansko zalogo raznega blaga, ki ga imam, prostora, sem znižal ceno še tudi posebno za odeje, koče, barhent, pelerine, za zimske robce, vsakovrstne pletenine in zimsko blago sploh. — Cena za špecerjsko bl-ago je najnižja. Z odličnim velespočtovanjem se priporoča	770
M. Cimerman, trgovec v Ljutomeru.
DENARJA
drasiajfi je vedno večja, satinžefc pa majhen Ako hočete z maftm trudom, doma t svojem kraju g«t*T« 10 K na dm fajtližiti, mi p»šljite v pismu svoj natančni naslov in znamko za odgovor.
J os. BATKi Ilirska Bistrica 26 Kranjsko.

i I
Ugodno kupite v trgovini nAkicIuA I
Spalne sobe od 150—1000 K, jedilne sobe od 150—1000 K H^^JP i 1 i SiP H W l&J? 9 otomane, divane, madrace, zagrinjala v različnih najnovejših slogih. — Ženini in n6V@St@ imajo POPUSt! Razpošilja na vse strani! % Cene primera — Brez kcnknrenoe! — Prosti ogled!
E^rg ET Hyi	tapetarska in mssarsiia delavnica nasproti hotela HoBlP
■ 4L K. S» E. Hi SIJI Gosposka ulica 25. iflARIBOit D.
Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju
registrovana zadruga z neotn. zavezo
Za poletih priporočam svojo veliko zalogo vsakovrstnega blaga za moške in ženske obleke, platno beSo kakor pisano, cajge za hlače, srajce spodnje hiače, predpasnike, robce za na glavo kakor za žepe, veliko izber svilnenih robcev najnovejše vrste. Posebno pa priporočam veliko izbero vsakovrstnega blaga za zimo — — vse po Jako nizki ceni. — Pričakujoč obilnega obiska se priporočam
M. E. ŠEPEC, Maribor
Burgplatz štev. 2.
Nagrobni spomeniki!
Priporočam častiti duhovščini in slavnemu občinstvu mojo največjo zalogo nigfObn^h SP&meni&OV na Spodnjem Štajerskem iz krasnega marmorja in črnega granita itd. Izdelujem vsa kamenite dela.
Priporoča» te
Franc ICobaitj
Immnaaok y RaljU—Ffam, Štajersko.
Zaloga pohištva.
Produktivna zadr. mizarskih mojstrov
registrovana aadruga z omajano zavezo.
Maribor, Grajski trg 3.
Podružnica v Ptuju, Sarnitzova ulica
Sprejmejo se stavbeno mU$rska dela.
Nizke cene.
J. KOVAČ». Radgona, Dolga ul. 100.
Voli L-o (resnega Btoklen6<a (glasnega) in porcelanastega ¥ OUitK ¿JiiUga blaga, svetiljke, padobe, okvirje, ogledali.
Steklarsko dela.
Točna postrežba!	Nam?žie cene!
Tiskoma sv. Cirila		
ÍTlaribor, Koroška cesta št. 5		
|		|
o0o	Tiska knjige, časopise, diplome, ilustrouane cenike,	<> o 000
	pismeni papfr, okrožnice, zavitke, barootlske, račune, uabila, ustspnlce, dopisnice, utzak*, osmrtnice, plesne re*«, zaročna in poročna naznanita, tiskovine za &oie, uae urade in iraato«, prauH«, menice, Solina pisma, lepake, letake, JeiMne liste, spre-jemnlce, naalaunice 1.1, i.	
		
	♦ °	
		
	Telefon St. 1J3. :.: :.: Brzo|aunl noglou: nriloua tiskarna fHarlbor	
Važno oznanilo.
Ker je začasa vojne malo denarja in mnogim ni mogoče niti najpotrebnejšega blaga za obieke ali perilo kupiti, se je odločil trgovec
J. N. Šočtarjč, Maribor, Gosposka ulica št. 9
da bode prodajal blago veliko ceneje kakor popreje; n pr. platno po 40, 45, f>6 vin., par-het 36, 40, 45, 50, 56 vin, volneno blago težko za obleke po K 1'—, 120 P50 itd. -Vzorci in ceniki se na zahtevo poštnine prosto 880	pošlj<yo.
Za ¡zimski čas
Vam ponuja domača narodna
Seršenova trgovina v Ljutomeru
rtliko salogo lepega dobrega svežega blaga za moške, žensk» in otroke po kolikor mogoče nizld ceni; pelerine s» Šolarje se dobijo že po 6 K. — Ženske, katerih ■ofcj« so aa bojnem polju, dobijo poseben popust.
Kateri hoče, da se mu res pošteno in z dobrim blage» poetreže, naj ne išče drugod, ker od domačina vsakdar boljše in eeneje kupi.
Z odličnim spoštovanjem	841
FRANC SERŠEN.
Novodobni Brdavs že zapet grozi damovinl. Martin Krpan je «a dama fad zemlja; njegov potomec, podpisani Anton Krpan,
pa Se »vi. Pradno pa m poda nad Brdavsa, mara dokončal trgatev in »piti starino. Da bo s te prej gotov, vabi vse prijatelja i» neprij atelje, stane« in nasnance, da mu pri tem delu pomagajo — na debela in na ¿robno. Gena sramotno nteka — po kapljici se pa veselo vriska. To& sa ▼ Slevcnjgradc« pod št. 38 — tam blim slovenska Soio.	843
Vdani
Anion Krpan.
Obrestuje hranilne vloge po	Daje posojilo	Uradne me
4 0	na vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo
Im o	j » -l i- £- j i j • ■ .-za stranke vsak delavnik od 9. do 12. ure
12 U	vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji.
od dneva vloga do dneva vzdiga.	Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brez-	dopoldne.
Rentni davek plača posojilnica sama.	plačno, stranka plača le koleke.	- Posojilnica daje tudi domače hranilnike. -
v lastni hiši (Hotel ,Pri belem volu') v Celju, Graška cesta 9, l.nadstr.
HBMnOH«H
Manufakturno trgovino J. FAULAND v Ptuju se najbolj priporoča.
dobi vsak 2 para m»č«!i ženskih ali moških nogavic, 3 tepe žepne rabce, eno volneno ruto za na glavo ali rsoški klofeuk, kd« narodi:
4V2 m finsga zimskega volnega blaga za žensko obleko ▼ poljubni barvi za K 9*5© ali v boljši kakovosti za K 12*50
v Prvi gareajski razpoši!;^!niGl Iv.Savnik Kranj 150
Neugajajoče se zamenja ali vme denar.
Domala in naodna trgovina
Franc Lenart-Ptuj
priporoča za jesen in zimo bogato izbiro raznovrstnega novega blaga za moške in ženske obleke.
Postrežba poštena! Cene primerne!
Kdor bo z blagom zadovoljen, naj pove svojim znancem, Kdor bo z blagoai nezadovoljen, naj povo meni.