Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta št. 18 Poštno ček. račun: št. 9-12410
Cena: Posamezna št. L 15 Naročnina: Mesečna L 65 Za inozemstvo: Mesečno L 100
Leto I. - Štev. 19
Gorica - 8. junija 1949 - Trst
Izhaja vsako sredo
&l
ovenča f
N. J an volitev pokažimo
Angležem in Amerikancem, da nočemo biti narod druge vrste na teh svobodnih tržaških tleh.
Boljševikom vseh barv, da odklanjamo rdeče nasilje kakor smo odklanjali Črni fašizem.
Italijanskim šovinistom, da se ne damo in se ne bomo dali potlačiti.
Slovencem po vsem svetu, da se bodo »vremena zjasnila" nad našo zemljo.
Katolikom vesoljnega sveta, da dela Slovencem hudo krivico, kdor jih razglaša za boljševike.
Vsem poštenim ljudem, da smo za red in zakonitost na podlagi demokratskih načel.
Poštenim Italijanom, da smo za slogo in sodelovanje na podlagi popolne enakopravnosti.
V	s* na volišče ! Vsi
xa lipovo vefico I
Slovenci in Slovenke!
Občinskih volitev na Svobodnem tržaškem ozemlju se bomo udeležili vsi. V olivno udeležbo smatramo za našo dolžnost zato, ker smo demo■* krati. Demokracija je namreč vlada nas vseh nam vsem, je samouprava. t Volja nas vseh, volivcev, naj bo vir avtoritete mož, katerim bomo zaupali naš glos. Naša Krščansko* socialna zveza, je postavila svoje kandidate na Slovensko narodno li* sfo. Zato bomo vsi, ki se prišteva* mo k Slovenski krščanskosocialni zvezi, volili Slovensko narodno listo. Zakaj bomo volili, ko bomo oddali svoj glas za lipovo vejico s hele* bardo:
Volili bomo za neodvisnost Svo* hodnega tržaškega ozemlja.
Volili bomo za demokracijo in svobodo.
Volili bomo poštene/, slovenske, krščanske može jn žene.
Volili bomo za pravo podobo slon Venskega naroda.
Volili bomo za krščanska jn so* cialna načela v družabnem redu.
Volili bomo. ker hočemo dokazati, do smo čistih rok.
Volili bomo za vse one Slovence, jim komunistična strahovlada ne daje možnosti svobodnega odlo* čan ja.
2a neodvisnost Svob. tržaškega ozemlja
Volili bomo za neodvisnost Svobodnega tržaškega ozemlja, ker smo Prepričani, da je Slovencem, ki *Jve na tej zemlji tn v teh časih, le ''e ta način dana možnost svobod* ne8a, demokratičnega in enakoprav--ne8a narodnega življenja in razvoja. Nacionalna, demokratična in faši-*Učna Italija je dokazala in doka--*uie, da nj zmožna vladati in uprav* Uofi narodne manjšine po načelih krščanske pravičnosti in mednarod* ne8a prava. Zato ne bomo oddali ,vojega glasu italijanskim strankam. ^®Pr«v te volitve nimajo plebiscit tirnega značaja in ne bodo odločale
0	priključitvi Trsta k Italiji, vendar domeni vsak glas italijanskim frankom glas za priključitev Trsta *Njl. Italijanske stranke same tega r>e zanikajo. Volili bomo lipovo u/ico s helebardo, volilni znak '°venske narodne liste, ker smo neodvisnost Svobodnega tržaške* 8ft ozemljaJ
Za demokracijo in svobodo
Volili bomo za demokracijo in svobodo. Demokracija je politična oblika krščanstva. Demokracija in krščanstvo zagovarjata osebno svo* bodo in odgovornost, Demokracija je državna oblika modernega člove* ka, priznava enakost vseh državljan nov in svobodo. S svobodo je zava* rovana pravica kritike državnega aparata in oseb, kritika pa je pogoj in metoda demokratične politike. Prepričani smo, da je le v demo* kraciji rešitev pred totalitarizmom, fašinmom jn komunizmom. Le v demokratični državi je dana zagoto* vitev štirih temeljnih svoboščin mo* derne družbe: svobode besede, .svoj bode vere, svobode pred pomanjka* njem in svobode pred ustrahovat njem. Ker smo demokrati, zato bo* mo Volili Slovensko narodno Ijsto!
Krščanska načela so nam sveta
Zavedamo pa se, da nit)| par/as n.eritarizem, niti svoboda in končno niti armada ali zakon njso porok in zagotovilo za demokracijo, če ni nravnosti državljanov, živega in ak; tivnega krščanskega duha. Sloven* ska narodna zavest jn krščanstvo je dvoje neločljivo povezanih do? brin. Krščanska načela so večna, kakor je večna človeška želja po spoznanju, resnici, Bogu. Časi se spreminjajo in z njimi potrebe in zahteve ljudi po materialnih dobri* nah, po družabnem redu, gospodar* skih in socioloških sistemih. Moč krščanskega duha pa je večna! No* ben, še tako lep in popoln političen, gospodarski ali sociološki program nam nič ne pomaga, če so ljudje, ki ga uresničujejo, pokvarjeni, samoljubni, nemoralni in oblastiželjni.
V	vsej vzhodni Evropi, kjer so se komunisti s silo polastili obla* sti, je ubita sreča narodov, volja do življenja, je strta družina, na* rodno bogastvo, red, zaupanje, mir. In to kljub lepim programom jn obljubam komunistične partije. In to zato, ker vodijo partijo ljudje, ki teptajo v prah krščanska etična na* čela v javnem življenju, ki vzgajajo otroke v brezboštvu in materializ mu. Mi, krščanslki socialcj, zahteva* mo krSčanske može jn žeme jn zato bomo volili Slovensko narodno H sto!
Mi imamo svoj krščanskosocialni
program. Temelj našega programa je naša pozitivna krščanska aktivna zavest, ki vodi našo voljo in naš razum pri reševanju vprašanj dru* žabnega reda. Naš socialni program je jn bo konkreten. Socialna vpra* šanja bodo naši možje in naše žene reševale pod vjdikc-pi riaših temelj* njh načel: človek ne sme izkoriščati človeka, vsakemu državljanu mora biti zagotovljena izobrazba v mate* rinem jeziku jn krščanska vzgoja, delo, kruh, obleka, stanovanje jn streha. Med nami ni razlik! Socia* Uzacijo si zamišljamo postopoma, z evolucijo, pripravljeno in izvajano z izobrazbo in krščansko vzgojo de* lavstva in ljudi, ki urejajo proizvod* njo in potrošnjo. Zahtevamo držav* no nadzorstvo nad proizvajalnimi sredstvi povsod tam, kjer je v ne* varnosti redna in človeku primerna preskrba vsega prebivalstva s te* meljnimi dobrinami: z delom, kru* hom, obleko, stanovanjem jn streho. Trstu hočemo vrniti njegov zgodo* vinski jn geopolitični pomen sred* njeevropske luke. Ker smo za reše* vanje konkretnih socialnih vprašanj s krščanskimi načeli, zato bomo od* dali svoj glas za Slovensko narodno listo!
Za pravo podobo slov. naroda
Volili bomo Slovensko narodno listo, ker hočemo vrniti slovenske* mu narodu njegovo pravo podobo, podobo demokratičnega in krščan* škega naroda. Komunizem se Je s silo polastil politične oblasti v Slo* veniji s pomočjo ruske Rdeče ar* made, zaradi nerazumevanja zapad* nega sveta za evropske politične in narodne ideale ter zaradi premajhne pripravljenosti na žrtve, ki bi jih zahtevala rešitev vzhodne Evrope,
I žrtve, ki bi bile utemeljene v demo* kraciji, humaniteti in človečanstvu, idealih, ki jih Zapad zagovarja. Mi pa, Slovenci, ki smo danes pre* puščeni samim sebi ,-n k j smo v borbi proti komunizmu žrtvovali na desettisoče življenj, hočemo poka* zati svetu, da bomo strli komuni* zem na naši zemlji, dokazati hoče* mo, da nas je ogromna večina proti komunizmu, da smo ozdravljeni tu* di vsi tisti, ki smo verovali Titu in njegovi svobodi. Hočemo vrniti svojemu narodu pravo podobo kr*
ščanskega in demokratičnega naro* da. Zato bomo oddali naš glas za Slovensko narodno listo!
Volili bomo Slovensko narodno listo, ker hočemo dokazati, da smo čistih rok. Hočemo odbiti od nas sum jn očitek, da se nas drži kri iz leta 1945, da smo zs zločini in umori polniti jame po slovenskem Krasu. Še enkrat in iz tega mesta pribijamo: Mi bomo odkopali jame, ne le jame po Krasu, ampak tudi ja* me po slovenski zemlji naokrog, po Krimu, v Kočevskem rogu, okrog Celja in drugje, jame, v katerih ča* kajo vstajenja mučeniki iz Turjaka, Kočevja in Kočevskega roga, slo* venski četniki iz Grčaric, slovenski možje in žene in fantje in dekleta, ki so se z orožjem v rokah ali z golo roko uprli komunističnemu terorju. In takrat bomo dokazali svetu in Italiji, kdo je moril in kdo
je umiral. Ne zagovarjamo niti ene* ga umora, pribijamo pa, da bo šte* vilo pobitih Italijanov in Nemcev kaplja v morje prelite slovenske krvi. In dokazali bomo, da nj po* bijal Slovenec, ampak jnternacio* nalni komunist! Ker hočemo doka* zatj svetu, da imamo čiste roke, za* to bomo glasovali za Slovensko na* rodno listo.
Slovenci in Slovenke! Slovenska narodna lista je edina slovenska lista, ki zagovarja slo\^enstvo, de* trtokracijo in krščanska etična no* čela. Možje in žene, ki smo jjh po* stavili za kandidate, zaslužijo, da jim oddamo svoj glas. Zato bomo vsi volili lipovo vejico s helebardo. Pomnimo: vsi Slovenci onstran že* lezne zavese bi volili Slovensko na* rodno listo, če bi imeli možnoit svobodnega odločanja. Slovenci jn Slovenke, volili bomo zanje!
Razgled po svetu
Višinski hodi po Molotovi poti
Na sestanku zunanjih ministrov v Parizu, ki poteka že od 21. maja, se ponavlja stara pesem. Kakor je na prejšnjih sestankih Molotov odklanjal vse predloge zahodnih držav,, tako jih zdaj odklanja njegov naslednik Višinski. Zahodni ministri so predložili Višinskemu naslednjo ureditev Nemčije: 1. Ustanovi naj se zvezna vlada za vso Nemčijo in v ta namen naj vzhodno področje sprejme ustavo, ki so jo sprejeli v Bonnu. 2. Za vse Nemce naj bodo zajamčene demokratične svoboščine, tudi svobodne valitve. 3. Vojaška uprava naj se ukine in nadomesti z zasedbeno listino vseh štirih zasedbenih velesil. 4. Konec plačevanja vojne odškodnine iz tekoče proizvodnje in Sovjeti naj vrnejo Nemcem vsa industriiska podjetja, katera so jim vzeli. 5. Ustanovi naj se štiričlanska nadzorstvena komisija za Nemčijo, ki bo odločala z večino glasov. Višinski je te predloge odbil. Ker se ministri niso mogli sporazumeti o tem vprašanju, je združitev Nemčije padla v vodo in prešli so na drugo točko dnevnega reda, to je berlinsko' vprašanje.
Ameriški zunanji minister Acheson je predložil naslednjo rešitev berlinskega vprašanja: splošne svobodne volitve v celem mestu, na osnovi teh volitev naj se ustanovi začasna mestna uprava, izvoljeni mestni svet pa naj sprejme trajno ustavo za veliki Bedin, istočasno pa naj’ se ustanovi pre-osnovana zavezniška štiristran-ska komandatura, katere delokrog bi določili na sedanjem zasedanju zunanjih ministrov in končno zasedbeni stroški naj se zmanjšajo na najmanjšo mero, katero naj zasedbene države skupno in sporazumno določijo. Višinski ni vseh predlogov zavrnil, zahteval pa je, da mora veljati za vse sklepe komanda-ture soglasnost, kar pomeni, da
hoče spet uveljaviti veto, ki je v preteklosti onemogočil vsako resno in uspešno delovanje te zavezniške oblasti. Jasno je, da zahodni zastopniki na to željo niso mogli pristati. Končno so se zunanji ministri zedinili za tajni razgovor. Obravnavali so ameriški predlog ter sovjetski protipredlog. Morda bodo o tem vprašanju dosegli kak manjši sporazum, da ne bo konferenca čisto zaman.
Železničarska stavka v Berlinu
Sovjetske oblasti so obljubile berlinskim železničarjem, da jim tiodo izplačale 60% plače v zahodnih markah, če se vrnejo na delo. Železničarji so o tem glasovali ter s 13.477 glasovi proti 398 glasovi sklenili, da te ponudbe ne sprejmejo, ker hočejo dobivati celo plačo v zahodnih markah. Stavka se torej nadaljuje.
Angloameriški protest
Angleška in ameriška vlada sta poslali vladam Bolgarije, Madžarske in Romunije močan protest, ki pravi, da omenjene države s kršitvami človečanskih pravic, zatiranjem svobode in preganjanjem vere ter verskih predstavnikov kršijo mirovne pogodbe, v katerih so človečanske pravice zajamčene. Protest izrecno omenja proces proti kardinalu Mind-szentyju in protestantskim duhovnikom v Bolgariji.
Pot v še hujši komunizem
Jugoslovanski parlament je končal svoje sedmo zasedanje. Sprejel je več zakonov, ki po-ostrujejo državno, to je komunistično nadzorstvo nad vsemi panogami gospodarskega in političnega življenja. Minister Kardelj je v svojem zaključnem govoru dejal, da bo Jugoslavija dosegla socializem prej kakor države članice Kominforma, iz katerega je bila Jugoslavija prav pred letom dni na sovjetsko zahtevo izključena.
PRVA NED. PO BINKOŠTIH
Iz svetega evangelija po Luku
Jezus je rekel svojim učencem: Bodite usmiljeni, kakor je tudi vaš Oče usmiljen. Ne sodite in ne boste sojeni; ne obsojajte in ne boste obsojeni; oproščajte in boste oproščeni; dajajte in se vam bo dalo: dobro, potlačeno, potreseno in zvrhano mero vam bodo dali v naročje. S kakršno mero namreč merite, s tako se vam bo odmerilo. — Povedal jim je pa tudi priliko: Ali more slepec slepca voditi? Ali ne bosta padla oba v jamo? Učenec ni nad učiteljem, popoln pa bo vsak, če je kakor njegov učitelj. Kaj le gledaš iver v očesu svojega brata, bruna pa v svojem očesu me čutiš? Ali kako moreš reči svojemu bratu: Brat, pasti, da vzamem iver, ki je v tvojem očesu, sam pa ne vidiš bruna v svojem očesu? Hinavec, izderi najprej bruno iz svojega očesa in potem boš videl jemati iver, ki je v očesu tvojega brata.
Ta evangelij se na praznik presv. Trojice bere ob koncu sv. maše. Ta dan se namreč obhaja slovesen praznik presv. Trojice in zato prva nedelja po binkoštih stopi v ozadje ter se pri svetem opravilu le mimogrede spominja. Prazniški e-vangelij je prav kratek: našteva nam imena treh božjih oseb, ki so skupno omenjene v Jezusovem naročilu:	Krščujte	v
imenu Očeta in Sina in svetega Duha ... Nauk o presv. Trojici je v krščanstvu vogelni kamen vsega verovanja, zato ni čuda, da se tudi slovesno spominja v prazniku troedinega Boga, ki je prvotni vir in končni smoter vsega naravnega in nadnaravnega življenja.
Primerno je prva pobinkošt-na nedelja v svojih obrednih molitvah posvečena božjemu usmiljenju. 2e vstopni spev začenja: »Gospod v tvoje usmiljenje upam«. Berilo je vzeto iz prvega apostolskega pisma sv. Janeza in se začenja: »Preljubi!! Bog je ljubezen«, in kmalu nadaljuje: »Če nas je Bog tako ljubil, smo tudi mi dolžni ljubiti drug drugega«. In še pravi: »Ako kdo pravi: Ljubim Boga, pa sovraži svojega brata, je lažnik«. Stopniški spev (gra-duale) povzema isto misel:
>-Blagor onemu, ki ima srce za siromaka in ubožca, na dan nesreče ga bo rešil Gospod«.
Tako nam tudi v evangeliju Zveličar priporoča usmiljenje po vzoru nebeškega Očeta. Čudno je to, da besedo o usmi-; ljenju tako hitro razumemo, kadar naj bi bili drugi z nami 1 usmiljeni. Bridko nam je, kadar nas drugi nemilo sodijo. Hudo nam je, če nam bližnji noče odpustiti. Težko pa nam gre v glavo, da se Jezus prav nh nas obrača in od nas samih zahteva usmiljeno srce. Če bi mi ljudje evangelij pisali, bi najbrž napisali takole: »Glejte, da bodo ljudje usmiljeni do vas. Pazite na tiste, ki so prenagli v sodbi in posvarite jih. Če vam kdo ne mara odpustiti, obsodite ga in zavrzite ga. Zahtevajte povsod dobro mero in obilno plačo in ožigosajte onega, ki noče biti velikodušen do vas ...« Tak bi bil naš evan-
gelij po našem spačenem srcu. Le zahvalimo se sv. Duhu, da je on navdihoval in vodil svete pisatelje.
Če bi ljudske strasti narekovale verski nauk, bi se vrnili nazaj v poganstvo. Slepec bi slepca vodil. Očitno se to razodeva pri zgolj človeških teorijah in naučnih sestavih. Koliko ljudi in tudi celih narodov je že v jamo padlo, ker so j>h slepci za roko vodili...
Zares globoko bomo zajeli krščansko resnico, če bomo njene moralne nauke v prvi vrsti obračali sami nase. Ne bodimo preveč vneti in hitri, da bi iver (majhno smet) izdrli iz oči drugim ljudem; pomislimo najprej nase in izderimo bruno (klado, debelo poleno) iz svojega očesa. Šele ko bo naše lastno dušno oko prosto hudih ovir, bomo sposobni bližnjemu prizanesljivo in usmiljeno pomagati, da se poboljša.
Francoski katoličani
za sv. očeta
Francoski škofje in kardinali, zbrani na vsakoletni konferenci v Parizu, so sklenili, da bodo darovali sv. očetu v dar za zlato mašo popolno televizijsko opremo, tako da bodo v bodoče mogli- vsi verniki prisostvovati obredom sv. očeta. Televizijski aparati so danes zelo dragi, zato so se škofje obrnili na vse francoske vernike, naj po svojih močeh priskočijo na pomoč, da bi za sv. leto že lahko izročili papežu omenjeni dar. V ta namen je največji francoski katoliški dnevnik La Croix že začel nabiralno akcijo. Ko se bo to uresničilo, bomo sv. očeta ne samo poslušali po radiu, kot sedaj, temveč ga bomo tudi videli kakor v filmu. ,
V spomin sv. Frančiška
Ksaverija
Japonski katoličani so te dni praznovali četrto stoletnico prihoda sv, Frančiška Ksaverija na Japonsko. Ob tej priliki so imeli v mestu Nagasakiju veliko procesijo, katere se je udeležilo 60 tisoč oseb. V spremstvu-so nosili desno roko sv. Frančiška, ki se je do danes ohranila neiztrohnjena. Relikvijo so nalašč za to priliko prinesli iz Rima, kjer se hrani v cerkvi sv. Ignacija. Papeža je pri proslavah zastopal avstralski primas kardinal Gilroy, ki je zbrani množici podelil pape-; žev blagoslov z griča pri Naga-1 sakiju, na katerem so križali leta 1597. 20 kristjanov, ki jih sedaj Cerkev časti kot mučence.
Cerkev na Čehoslovaškem
Te dni so časopisi objavili pismo čehoslovaških škofov, ki so ga ti slednji poslali svojim vernikom. Pismo nosi podpis praškega nadškofa kardinala Berana ter govori o položaju katol. cerkve na Čehoslovaškem. Iz pisma je razvidno, da je tudi na Čehoslovaškem cerkev brezpravna, da zanjo ne
Koledar za prihodnji teden
12. junija. NEDELJA. Praznik presv. Trojice. — S tem dnem se zaključi doba velikonočnega ob* hajila.
13. PONEDELJEK. Sv. Anton Padovanski. V zadnjem času je bil prištet med cerkvene učenike. Po rojstvu je bil Portugalec in doma v Lizboni, deloval pa je največ v Italiji. Njegovo truplo počiva v Padovi. V Trstu je njemu v čast postavljena največja tržaška cerkev.
14. TOREK. Bazilij. Veliki (Va* silij, Vaso), cerkveni učenik. Šteje* mo ga med najodličnejše cerkvene očete. Bil je začetnik urejenega me* niškega življenja na Vzhodu. — Eli* zej, prerok.
lx SREDA. Vid in tovariši, mu* čenči. Ta svetnik je bil nekoč zelo češčen po naših krajih, kar pričajo tudi krajevna imena:	Št.	Vid	pri
Vipavi, Št. Vid prj Ljubljani, Št. Vid niže Ptuja, št. Vid pri Stični itd. V Gorici mu je posvečena cer* kev na Placuti- V Trstu spominja nanj Šentvidski vrh (Colle San Vito).
16. ČETRTEK. Zapovedan praz* nik presv. Rešnjega Telesa.
17. PETEK. Adolf, škof.
18. SOBOTA. Efrem Sirski, cer* k v eni učenik.
velja nobena svoboda. Ukinili so vse časopisje, ne samo politično, temveč tudi zgolj versko, odpravili vse zasebne šole, prepovedali mladinske organizacije. Prav tako so prepovedana vsa verska zborovanja izven svetišč. Sovražna propaganda napada papeža kot apostola imperializma in sovražnika miru ter svobode Čehov in Slovakov. Na te obtožbe odgovarjajo češki škofje sklicevaje se nase in na svoje zadržanje med nem- j ško okupacijo, ko je bilo toliko ' duhovnikov in tudi par škofov! v nacističnih taboriščih, dalje! kažejo na sv. očeta in na njegovo delo za mir med vojno in po njej. Končno opozorijo, da oni ne bodo posamezno dajali nobenih izjav, in če niso odnosi j med cerkvijo in državo pravi, je vsa krivda na državnih obla-1 : steh. ki so pogajanja prekinila, zlasti ko so na skupni konferenci škofov dne 22. marca t. 1. v Doljnem Smokovem odkrili v konferenčni sobi skrito napravo za poslušanje od zunaj.
O	kakih številnejših areta-! cijah duhovnikov na Čehoslo-! vaškem do sedaj ni bilo še slišati. Vendar kot se stvari razvijajo, ne more več biti daleč dan, ko bo komunistična policija stegnila roke tudi na osebe duhovnikov in škofov, če se bo le čutila dovolj močna. Do sedaj nudijo Čehoslovaki Gottval-dovemu režimu še precejšen odpor in ne malo po zaslugi katoličanov.
Božje ime naj pride v ■ besedilo atlantske pogodbe
Ameriški senat je te dni razpravljal o atlantski obrambni pogodbi. Med razpravo ie 16 senatorjev zahtevalo, da mor« biti v pogodibi imenovano tudi božje ime. To na.i bo znak, da Amerika veruje v Boga in božjo previdnost. Senator Smith je v zvezi s tem rekel: ljudem mora vladati Bog ali pa jim vladajo nasilniki. Če ne bomo priznali Boga, se nam bo' vsilil človeški voditelj, ki bo zahteval, da ga
po božje častimo, kakor nam je prej pokazal primer Hitlerja, zdaj pa Stalina.
Kardinal Suhard umrl
V Parizu je dne 2. junija nenadoma umrl za srčno kapjo pariški nadškof kardinal Suhard. Pokojni kardinal je bil star 74 let. V Parizu je bil od leta 1940, ko ie prišel tja iz Reimsa po smrti kardinala Ver-diera. Kardinal Suhard je bil ena najbolj znanih osebnosti v francoskem katoliškem življenju. Udejstvoval se je. kot učenjak, kot socialni delavec in še bolj kot dober dušni pastir in škof, ki je veliko storil za svoj narod in svojo škofijo, zlasti med nemško okupacijo.
Minister katoličan
Novi ameriški mornariški minister Franc Matthews ie vnet katoličan. Po poklicu je odvetnik. Prej je bil voditelj skavtov
v	državi Nebraska, predsednik Kolumbovih vitezov ter član odbora, ki vodi »Mesto dečkov«, katero je ustanovil pater Flana-gan. Truman se ni nič pomišljal poklicati tako odličnega katoliškega	moža na važno
mesto ministra najmočnejše mornarice na svetu.
Posebne vrste romar
V Lisieux na grob sv. Male Terezike je priromal posebne vrste romar. Gre za Henrika Metza, ki ima osemdeset let in je sklenil, da bo peš poromal iz pariške okolice, kjer biva. v Lisieu.v, Lurd, Padovo in Rim.
V	to zadnje mesto misli priti za sveto leto. S sabo ima palico, oblači pa sivo kuto kakor srednjeveški romarji. Namen
l'ojaško poveljstvo v Padovi je z odlokom sfer. hCI3687lTav. z dne 30. maja 1949 ukazalo vodstvu zai voda Slov. Alojzijevišča v Gorici, da mora zapustiti poslopje tekom meseca junija, sicer ga s sito izprazni.
Upravni odbor društva Slov. Aloji zijevišča je storil vse mogoče, da bi rešil zavod, ter se je obrnil na vse krajevne ter osrednje oblasti v Rimu jn jim. v dokumentiranih spo* menicah prikazal, kako je fašizem zahrbtno in krivično uničil edini slovenski katoliški zavod v Italiji.
Fašistične oblasti so leta 1930. samovoljno ;n nasilno razpustile alojzijeviški upravni odbor, ki je edini r imenu društva upravljal jn vodil Alojzijevišče, ter nastavile j prefekturnega komisarja z izrecno } nalogo, da italijanizira slovenski za--vod. Tj komisarji so s svojo slabo upravo spravili Alojzijevišče v dob gove jn nato, da bi krili dolgove, prodali zavod vojaški upravi. Eden teh komisarjev je priznal, da je bil zavod gmotno močan, dokler je bil v slovenskih rokah, a da je zabredel v dolgove »pod njihovo neposrečeno upravo«.
In tako se je zgodilo, da je ona fašistična vlada, ki je nasilno za-, segla zavod, kupila isti zavod od po sebi imenovanega prefekturnega komisarja. Edini zakoniti lastnik — odbor Slov. Alojzijevišča — n/ imel pri tem nobene besede. Zato je ta kupčija samovoljna zasežba tuje lastnine čeprav zastrta s tančico legalnih postopkov. Društvo Slov. Alojzijevišče ni nikoli priznalo te kupno.-prodajne pogodbe, ker ni bilo zadevno vprašano; uptavni odbor je ni odobril, ker je bil razpuščen. Vsa slovenska manjšina v Italiji je vedi no smatralo to prodajo za ničevo, ker se je izvršila proti volji zavoi
njegovega romanja je izprositi mir svetu in osvoboditev škofov in duhovnikov iz taborišč in ječ.
Vsak dan prehodi mož .35 km. Vsega skupaj pa namerava prehoditi 9880 km. Do Lisieuxa je prehodil par sto km, zato mu še lahko voščimo srečno pot.
Kakor desni'"razbojnik
Na Japonskem so nedolgo tega usmrtili vojnega zločinca podpolkovnika Ueno Kisata. Ko je živel v preiskovalnem zaporu, se je seznanil s krščansko vero ter se dal krstiti. Krstil ga je ameriški vojaški kaplan. Na morišče pa ga je spremljal japonski duhovnik Gregor Cuka-moto, ki je nalašč zato prispel na otok Guam z zrakoplovom.
Benediktinci v Opatiji
V	Opatiji je lep samostan, ki ima dolgo zgodovino za sabo. Prvotno so bivali v njem sino-
vi	sv. Benedikta, ki so ga tudi zgradili kakor toliko drugih samostanov v Istri. Zgodovinarji pravijo, da jih je bilo 49 moških in 4 ženski, med njimi tudi samostan v Opatiji. Pozneje je ta samostan prišel v druge roke. Zaporedoma so bivali v njem avguštinci, jezuitje, pavlinci in nazadnje olivetanci. Ti slednji iz italijanske province so ga prevzeli ob koncu prve svetovne vojne, ko je prišla Opatija pod Italijo. Sedaj po priključitvi Istre k Jugoslaviji so ital. olivetanci prepustili samostan hrvatskim benediktincem, da nadaljujejo delo sv. Benedikta na krasnih obalah kvarnerskega morja: »Moli in
dovega pravnega lastnika.
Takoj po končani drugi svetovni vojni so še živeči člani nasilno raz* puščenega alojzijeviškega odbora spet vzeli v roke od vojne poškoi clovano poslopje ter oskrbeli njegoi vo obnovo. Zahtevali so tako od vojaške zavezniške vlade (A.M.G.) kot od demokratične italijanske vlai de, naj se popravi krivica, ki je bila prizadeta slov. ljudstvu s tem, da mu vrnejo zavod. Predlagali so, naj se prodajna pogodba prizna za ničevo. Bilj so pripravljeni vri niti državi ono vsoto, katero so prijeli od nje njeni komisarji za kritje dolgov, ki so nastali radi nji* hovega slabega gospodarstva.
V	odgovor pa je prišel ukaz, naj s.c zavod izprazni.
Slovensko ljudstvo dobro ve, da je v Gorici cela vrsta vojašnice, ki bi jih vojaška oblast z lahkoto poi pravila, če bi jih potrebovala. Zato vidi v tem ukrepu, s katerim se ukp-nja edini slovenski katoliški dijaški zavod v Italiji, težak udarec za nas dijaški naraščaj ter sploh za vse slovensko šolstvo. Na cesto vržejo ne samo naše dijake, ampak tudi slovenski vrtec, ki je gostoval V Alojzijevišču
Zatorej dvigamo svoj slovesni protest, ker je demokratična Italije sankcionirala težko krivico, katero je fašizem zadal slovenski manjšini■ Protestiramo proti odvzetju zavoda, ki je jn ostane naša last! Protestiral mo proti zahrbtni skritj borbi zopet naše šolstvo! Pred vsem svetom izjavljamo, da se čutimo narodno i11 kulturno nezaščitene ter izpostavi je1 ne načrtnemu uničenju!
Ves svet naj ve, da današnja H*1 lija ponavlja in potrjuje bivše falf stične krivične ukrepe proti sloveti’ ski manjšini.
Iz življenja Cerkve
delaj!«
cgzijevi šče spel zasežene
Gospodarski listek
K volitvam na Tržaškem
Vsakemu treznemu Slovencu v premislek!
Od prijatelja našega lista smo do* Tili v zvezi s tržaškimi voli tv a« nt' daljši dopis, iz katerega objav* Ijamo nekaj odstavkov (op. ur.).
Gospod urednik! Dolgo sem raz* ntišljal, kaj naj storim, ker sem v Preteklosti jz idealizma sodeloval s partizani, misleč, da gre res za Pravo osvoboditev. Zdaj sem vse dobro spoznal jn sem se odločil za edino pravo smer. Napisal sem ne* kaj razlogov, ki so me k temu pri* vedli, ker mislim, da s tem lahko ledi komu drugemu pomagam k ja* snemu spoznanju.
Vsak Slovenec mora voliti. Kdor l>o volil kako italijansko listo, bo voln 1 za priključitev Trsta k Italiji. Kako se bo godilo slovenski manjši* r-i> v Italiji, vidimo v Gorici in v beneški Sloveniji. Kdor ne gre volit, ko zmanjšal glasove, ki so za STO.
Zavezniki so spočetka vabili Slo* Vence k sodelovanju. Komunisti so to odklonili jn zato nimamo sloven* skih zastopnikov na občini, sodišču in v uradih. Vsega tega je kriva ko* rr'unistična stranka jn njen privesek Osvobodilna fronta. Da ni bilo ne* kaj pogumnih ljudi, ki jih kljub grožnjam niso ubogali, bi danes ne nneli slovenske šole, niti slov. radij* ske postaje. Alj bomo ljudi, ki so nam toliko škodovali, danes za na* grado še volili? Gotovo ne.
Utrinjajoče
(Odlomek iz romana
p
°t je ozka, stisnjena med brego*
’ • Prek smrekovih brincljev veje narahlo kakor da se hoji iti aPrej. Noči se. Zahod je rdeče an *n v zraku leži neznanska . a’ kakor da so sc ustavile vse .te '»a svetu, kot da je v vsaiki hiši J« in v vsaki veži za vrati pokrov s krste. Tu bel, tam črn. Nekam illl o diši nad potjo. Po rožmari* ^ a'i po smoli, nobeden fantov ne Prav uganiti. Preveč so trudni, ta i*5' u8it>ali, noge so jim težke,
? ctajo se in klecajo.
Bog, zdaj je doma največ
.j Ovačeva dva sta skupaj. Fronc Gena.
"P jc težko?«
Komunisti nam očitajo, da smo kapitalisti in imperialisti. Je mar kapitalist naš mali trgovec, obrtnik, slabo plačan uradnik, hišna pomoč* nica ali delavec? Če smo proti ko* munistom, nismo proti delavskemu gibanju. Proti komunistom smo, ker so nas grozno ogoljufali. Tu na Tr* žaškem so nam vse zapra* vili, isto je onstran železne zavese. Ne verjamete? Vam pišejo kaki so* rodniki? Ali vas ne prosijo, naj jim pošljete šivank, popra, moke, mila, glavnikov in stvari, ki jih celo med sovražno zasedbo ni manjkalo? Ubo* gi reveži tam preko že štiri leta živijo slabše kot kdaj koli prej pod »kapitalisti« in zato do smrti sovra* žijo komunizem. Zato tudi te reveže zmerjajo s kapitalisti. Komunisti so jim obljubljali, da se jim bo bolje godilo, danes pa ravno delavec in kmet v vseh komunističnih državah živita slabše kot preje. Vsega imajo dovolj le komunistični voditelji in policaji. So mar samo oni »ljud* stvo«?
Bivši borec govori: Tri leta sem se boril, tri leta zmrzoval in stradal. Tri leta sem trpel, da bi bili Sloven* ci svobodni, da nam bi bilo bolje, lepše, da bi živeli v sreči. Danes pa nimam ničesar. Najpotrebnejših stvari mi manjka. Pa tega ne smem niti povedati. Če bi kaj rekel, bi me
se zvezde
—	,,Mrtvi bataljoni**
Froncov glas je kakor da prihaja iz podzemske jame.
Cena odkima. Žica je tako ostra, du žre prav do kosti. In straža je blizu.
Kolona gre za kolono, kakor da se ne mislijo nikjer ustaviti, kakor da morajo priti do krvave zarje, do onih visokih gora, ki so se zadrle v večerno nebo kakor grozeče pesti.
Zarja se barva vijoličasto, le še na robu je rahlo oranžasta.
Polahno se mrači, pot ne more iz soteske. Bregova se tiščita drug k drugemu, kakor da grozita zasuti sprevod. Hosta se gosti, z bregov diši -po gnilem lesu in po mokrem mahu. Prav tiho nekje curlja voda prek skale!
zaprli. Vse so podržavili. Lastnik je ljudstvo, država. Komunistična stranka pravi, da je ona »ljudstvo«, torej je ona lastnik vsega, največji kapitalist, ki izžema ljudi, kot jih ni izžemal še noben kapitalist. Če smo bili prej slabo plačani, smo lahko stavkali, danes pa tudi tega ne smemo. Smo mar zato trpeli in se borili? Ne, za nekaj boljšega, lepšega.
Toda tako ni samo pod Titom, ampak tudi po vseh drugih rdečih državah s Sovjetsko zvezo vred, kjer vlada komfnform, katerega pri* jatelj je VidaLj. Kdor voli Vidalija, voli italijansko komunistično stran* ko. On želi biti izvoljen s sloven* skimi glasovi. On dobiva vagone pa* pirja in kupe denarja jz Italije. Kdo ve, kaj bo napravil jutri, če ga bodo izvolili slovenski glasovi. Po toča bo prepozno zvoniti, zato se naj vsakdo odloči danes, in sicer proti komunistični partiji in za Slovensko narodno Ji* sto. Res je, da na njegovih shodih in po radiju 'govorijo nekateri slo* venski govorniki, toda to delajo tudi druge italijanske stranke, ker jim zdaj pač pridejo prav tudi slo* venski glasovi.
Mi pa bomo volili le Slovensko narodno listo, ker je to edina, slo* venska lista, ker je protikomunistič* na in za neodvisnost STO*ja.
Fantje so tako žejni!
Da bi jo mogel vsak zajeti vsaj eno perišče.
Nič več.
Samo eno perišče za zadnjo uro.
Čez pot je planila srna in slišati je pokanje suhljadi v brdu.
Bregova sta pot tako stisnila, da se smreke z enega hriba s krošnja* mi skoraj dotikajo smrek z drugega hriba.
»Po dva in dva.«
Da bi mogli vsaj zapeti!
Tisto:
Gozdič je že zelen...
Za zadnjo uro.
Korakov skoraj ni slišati. Pot je nastlana z mokrim igličevjem. Ka* kor da je vsa gmajna zaklet grad, vsaka smreka steber.
Zdaj je že prav temno. Straže korakajo prav ob koloni.
No bo dolgo, ko bo vstal mesec.
Pšenica na svetovnem trgu
Pšenice je na svetovnem trgu trenutno preveč. S tem pa ni rečeno^ da ne bi človeštvo z lahkoto povžilo ves pšenični pridelek. Preveč je pšenice samo zato, ker je premnogo takih, ki je ne morejo kupiti.
Glavni proizvajalci pšenice na svetu so Amerika, Avstralija, Kanada, Argentina in Rusija. Prve tri so se dogovorile in obvezale, da bodo letno dobavile onim državam, ki imajo premalo krušnega žita, okoli 125 milijonov q pšenice po naprej določeni ceni. Dogovor in obveza velja za 4 leta, cena pa je prvo leto 1.80 dolarja za bušel (okoli 27 kg) in se zniža v četrtem letu na 1.20 dolarja ,ali za tretjino. Po današnjem tečaju dolarja pomeni to, da je določena cena za prvo leto okoli 40 lir za kg in da se zniža v četrtem letu na 27 lir.
Ta cena velja seveda za nakladalno luko in moramo k njej pribiti še nakladalne in razkla-dalne stroške ter prevoznino. Pa četudi vse to upoštevamo, ne dosežemo niti od daleč cene, ki je bila, oziroma je v Italiji tekoča in ki presega 75 lir za kg. Zato.pa je pričakovati znaten padec cene italijanski pšenici, če ne bo vlada zaščitila domače proizvodnje z visoko uvozno carino.
Omenili smo, da so se dogovorile samo prve tri od zgoraj navedenih držav. Rusija je želela tudi pristopiti k dogovoru in je ponudila letno količino nekaj nad 20 milijonov q, a je zahtevala višje cene, kar pa ji ni bilo priznano, in se je zato umaknila. Argentina pa se sploh ni udeležila razgovorov, ker upa, da bo sama dosegla višje cene, in sicer z izmenjavo industrijskih naprav za svoje kmetijske pridelke.
Letošnja evropska žetev slabša od lanske
Po izgledih v maju bo evropska žetev letos nižja kot leta 1948, toda znatno višja kot leta 1947, ko je vladala velika suša. Splošno deževje konec aprila in v prvi polovici maja je mnogo koristilo. V Italiji je bila setev večinoma rešena, ko je konec aprila pričelo po veliki suši deževati. V severni in zahodni Evropi ie stanje posevkov splošno dobro Le v Angliji in Irski je posejana površina manjša. V Franciji ie položaj nekoliko slabši kot lani. Večji kot normalni pridelek pričakujejo na Švedskem, Norveškem, Danskem in Holandskem. V srednji Evropi je stanje splošno
Poslednjič za vasovanje.
S smrtjo.
»Na levo!«
Pot gre malo navzdol. Nekje spo* daj mora biti kotlina, morda dolina z rožami, ki jih nihče nikoli ne po* trga. Rastejo in segnijejo. Morda imajo srne čez nje svojo pot k studencu.
Morda rasto za poslednji pušeljc.
Spominčice.
Z bregov se vali noč kakor črn valjar, ki se ustavlja ob smrekah. Tema pred mesečino.
Pot gre venomer navzdol.
»V grob stopamo.«
To je glas Rožnikovega Lojza. Doma ima staro mater in pol grunta.
Pred seboj dober meter prsti, grob, ki bo morda prekratek za nje* govo močno, veliko postavo.
Mesec vstaja. Ne vidijo ga, toda
slabše kot lani, vzrok temu pomanjkanje deževja. V zahodni Nemčiji pričakujejo nižji pridelek krušnega žita. V Avstriji je stanje ozimine dobro. V Poljski je pomladansko oranje in pomladanska setev dobro potekala. V Švici je stanje posevkov in paše dobro. Suho vreme je oviralo setev in zakasnilo žetev v vsej Evropi razen na Madžarskem, kjer je stanje veliko boljše kot lani. Tam pričakujejo nadpovprečen pridelek ozimine in sadja,. Ozimine bo manj kot lani v Jugoslaviji, Romuniji in Bolgariji. Poročila iz Sovjetske zveze pravijo, da je stanje zimske pšenice in rži dobro. Enako ugodna poročila prihajajo iz Ukrajine in severnega Kavkaza. Aprilski dež je zboljšal stanje zimskih posevkov ob dolnji Volgi.
Proslava druge obletnice Marshallovega govora
Dne 5. junija 1947 je general George Marshall, takratni zunanji minister Združenih držav, imel svoj svetovno znani govor na hanvardski univerzi. V njem je izrazil željo Združenih držav, da bi pomagale vsem tistim evropskim državam, ki so bile v vojni prizadete in ki bi bile pripravljene pomagati si med seboj. Govor je takoj vzbudil veliko pozornost po vsem svetu in iz njega se je rodil Evropski obnovitveni načrt.
Na drugo obletnico Marshallovega -govora so v Wa-shingtonu priredili slavnostni obed, ki so se ga udeležili veleposlaniki in ministri 16 držav, ki prejemajo pomoč od Uprave za gospodarsko sodelovanje, general Marshall in predsednik Harry Truman.
Francija si je znatno opomogla
Francija, ki je bila lansko leto zaradi stavk in vojnih posledic go* spodarsko silno na slabih nogah, si je po enem letu Marshallovega na* črta zelo opomogla. Živilske cene so padle, plače so razmeroma visoke in država ima zdaj bolj ustaljeno vlado. Če pomislimo malo nazaj, bomo videli, da so se prej vlade skoro vsak mesec menjavale. Znak za iz* boljšanje je tudi dejstvo, da ljud* stvo ne dere več tako za komunisti in De Gaulle«om, marveč se vedno bolj oklepa zmernih strank.
. Izšla je 9. številka d »PASTIRČKA “	|
ki je obenem zadnja i v tem šol. letu.
mesečina je predrla smrečje in po* zlatila kaluže, k; stoje ob poti. Zrak med vejami jo podoben pajčevini.
»Da bi vsaj dež šel, da bi lilo in da bi do kolen brodili po blatu«, se spomni Kajžarjev Fronc. »V takile noči je tako težko umreti. Nisem mislil, da bo tako prišlo«.
Fronc ima doma dekle, Plevel ni* kovo Maričko.
»Morda ne bo hudega«, se še drži upanje Bregarjevega Jaka.
»Kar iz glave si izbi take sanje. Poravnali nas bodo, boš videl.«
Prevčevega Petra nihče ne pre* priča.
Kolona stopa navdol. Obrazi, ki so bili pri belem dnevu bledi, so zdaj v mesečini svetli, zlati.
Navzdol, navzdol. Bregovi se od* daljujejo, dolina se širi. Čezdalje več neba je nad kolono.
Zvezde se goste, komaj je prosto*
Zborovanje zastopnikov vzhodnoevropskih narodov v New Yorku
| V Združenih državah že dalj pasa deluje organizacija pod 'klenom Common Cause (skup-, "a naloga), ki budi javno mne-?ie za osvoboditev tistih držav 'k narodov, kateri so po drugi syetovni vojni padli pod komunistično strahovlado. Lani je 'klela ta organizacija svoje zborovanje v Chicagu, letošnje ^ovesno zborovanje je bilo pa A maja v New Yorku.
, Zborovanje se je vršilo v du-•'u evropske skupnosti na demokratičnih osnovah. Povabljeni so bili zastopniki narodov, y ječe pod komunističnim naglem v raznih vzhodno-evrop-sbih državah.
Povabilu so se odzvali za-, ^opniki Slovencev, Hrvatov, j phov, Belorusov, Estoncev, kovancev. Letoncev, Poljakov, Kehov, Slovakov, Madžarov, ckkiunov, Albancev, Bolgarov; 1,1 Rusov.
V	imenu Slovencev je govoril
i	dr. Mihu Krek, predsednik j prodnega 'odbora za Sloveni->. > v imenu Hrvatov dr. Vlad- ! ^—  —
ko Maček, predsednik Hrvatske seljačke stranke, v imenu Srbov pa Mladan Zujovič, član srbskega narodnega odbora. Med drugimi — govorili so zastopniki vseh prisotnih narodov
—	so še nastopili Stanislav Mi-kolajscyk za Poljake, dr. Georgi Dimitrov za Bolgare in nekdanji predsednik ruske vlade Kerenski za Ruse.
Na zborovanju- je bila od vseh 2000 navzočih zborovalcev soglasno in z velikim odobravanjem sprejeta sledeča resolucija :
Ker se je največja vojaška zrnata v svetovni zgodovini spreobrnila nar ravnost v političen poraz za sile, ki so za svobodo, ker agresivni svetovni komuni: zern razširja svoje diktatorske moči in oblast vedno dalje v Evropo in Azijo in deli svet v narode, ki še ohranjajo svobodo in neodvisnost j in tiste, ki žive pod jarmom orga* nizirane manjšine mednarodnega komunizma, ker je kruta tiranija komunizma sovražna vsaki veri in skoro vsem
osnovnim pravicam . človeka, zato zastopniki 350 milijonov ljudi, ki so vsi enako tlačeni pod pritiskom ko* munističnih diktatur,
obljubljamo, da bomo vzajemno delali za osvobojenje naših narodov. Prizadevali si bomo, da sami uredi: mo vse medsebojne nesporazume, ki bi nas mogli deliti. Vzdrževali se bomo, da bi načenjali katerekoli sporne zadeve v narodnostnih in po: litčnih vprašanjih, dokler ne dose: žemo osvobojenja od skupnega so* vražnika komunizma Utrje\>ali bo: mo našo solidarnost in skupnost v ciljih in namenih, vse za stvar osvo: bo jen ja.
Sklenemo dalje, da bomo ohranili skupnost in solidarnost tudi po osvobojen ju tako, da bi naši narodi živeli skupaj v miru in svobodi, v duhu Atlantske karte in i> soglasju 7. velikimi cilji Združenih narodov.
V	istem duhu in namenu bomo so* delovali v raznih federacijah, k j bi odgovarjale željam naših narodov jn splošnim skupnim interesom Zdru* ženili narodov ali pa bomo skušali
1	take federacije ustvariti.
Stran 4.
KATOLIŠKI OLAS
Leto I. - Štev. 191
Dopisi
Osapski župnik — obsojen
Zadnjič smo poročali, da smo v Ospu zgu ibilj župnišče, ki so ga za* sedli naši rdeči gospodarji. Danes pa z največjo žalostjo javljamo vsem katoliškim Slovencem, da so isti krvavi gospodarji obsodili na* šega nepozabnega gospoda Franceta Zlobca na eno leto prisilnega dela. Ta zločin, .ki ima toljko bratov v rdečih »demokracijah«, se je zgodil v petek 20. majnika, ko se je vršil v Kopru proces proti našemu pastirju. Upali smo, da bo vsaj sedaj naš gospod župnik izpuščen, saj je prvo kazen že odslužil. Talko pa so je po božjem dopuščanju zopet razbe* snelo sovraštvo proti duhovniku, ki ga ljudstvo ljubi in spoštuje.
Z zločinom proti našemu g. ži>p« niku so naši rdeči zvodniki zgu« biti zopet nekaj starih podgan, ki po vrsti bežijo z njihove po* tapljajoče se ladje. Vsi osapski žup* ljami ohranimo g. župnika v najlep* šem spominu jn molimo zanj, da nam ga Bog ohrani za lepše čase.
Barkovlje Prvo sv. obhajilo
Krasno jutro je zadnjo majniško nedeljo pogledalo preko Trstenika v Barkovlje. 17 deiklic in 13 dečkov jo ob veselem zvonenju zbrano ko* rakalo za farnim križem in s svojo zastavo sv. Alojzija v cerkev, da prvič prejmejo Jezusa v sv. obha* jilu-
Odraslim je prišel' v spomin dan njih cvetoče nedolžne mladosti, ko sc tudi sami pristopila k mizi Go* epodovi. Mnoge matere prvoobha* jancev so se pridružile svojim otro* čičem pri obhajilni mizi fn jim prosile sreče in blagoslova od Go* spoda. Tudi moški bi pokazali ginje* n ost, če bi se tega .ne sramovali, kakor da je pobožnost nekaj moške* mu ponosu jn značaju neprimerne* ga. Če bi tudi možje in fantje mogli doumeti visoko poezijo globoke resnične vere v nadnaravno žjvtje* nje, bj lažje bojevali trdi boj za ob* stanek. Bodoči rod bo hvaležen ta* kim očetom jn bratom, ki v bese* di in dejanju razumejo veliko Kri* stusovo ljubezen.
Po sv. opravilu v cerkvi, ki ga je spremljalo pobožno in lepo petje cerkvenega zbora in po prisrčnih opominih prvoobhajancem, da se naj trdno drže svojega Odrešenilka in Ga prosijo za starše- in vzgojitelje, so dobra srca jn darežljive roke barkovljanskih žena in gospodičen pogostile prvoobhajance s sladkim in obilnim zajtrkom. Bog jim obilno povrni!
Popoldne ob treh so sftučenci in součenke priredili pod vodstvom gč. Nade in g. šol. vodje prvoobha* jancem, njih staršem jn prijateljem nad podrugo uro trajajoče veselje s petjem in dvema igricama. Pred* stavo so ponovili po večernicah šc za druge ljubitelje naših otrok. Vr*
šila se je v župni dvorani na zasil* nem odru. »Prvoobhajilna molitev« (igrokaz) je v srce segajoče izraža* la globoko zaupanje deklice v po* moč evharističnega Jezusa. Igralka je z globoko vero in čustvom preživ* ljala svojo vlogo. Dečki niso nič zaostajali v svoji igri »Pankracijeva zmaga«, kjer so temperamentno a tudi pobožno pokazali zmago eivha* ristionega Kristusa v srcih mla* dine nad dkrutnim poganstvom. Tu* di rajanje in petje je bilo lepo!
»Šmarnice« so bile letos skozi ves mesec maj dobro obiskane. Bog daj, da bi ta pobožnost do Marije v srcu mladine, ki je tako vneto in v velikem številu ves mesec hodila v cerkev, obrodila obilo sadov!
Iz Tržaškega brega
Tukaj imamo svojo samostojno občino s sedežem v Dolini. V ab* čino spadajo vasi: Prebeneg, Mač* kovlje, Dolina (s Kroglami), Kre* nienjka, Domjo, Boljunec, Log, Ric* manje, Boršt (z Zabrežcem), Draga z Botačem jn Peskom ter Gročana. Volitve bomo imeli v nedeljo 19. junija. Občina je razdeljena na tri volišča: Dolino, Boljunec im Boršt.
v Trstu. Sajno tri volivne liste so postavljene. Rdeči fašisti so posta* vili dve listi:	eno kominformi*
sti Vidalijevcga kova, drugo titovci, ki imajo Babica za generala. Lonec in kotel se kregata, pa ljudje so že siti enega in drugega. Preblizu para* diža živimo, da ne bi vedeli, koliko je vreden. Zato so pametni možje sestavili za te volitve posebno ne* odvisno listo, ki v vsaikem oziru zadovoljuje treizne ljudi. Rdečkarji delajo veliko agitacijo in prirejajo shode po vseh v at oh; ljudje jih po* slušajo, pa si mislijo svoje. Na dan volitev ne bo gledal ne Vidali ns Babič, kako je kdo volil. V Bregu smo bili vedno zavedni Slovenci, zato nam je zoprno, da nam hodijo govorit po italijansko in hvaljt med* narodno godljo, fratelanco in unijo. Mi ne maramo take mineštre, zato bomo volili neodvisno listo. (Naša volja je, naj se prihodnji občinsiki odbor peča z domačimi občinskimi zadevami. Če dobe rdečkarji občino v roke, potem bo spet sama politika, propaganda jn hujskanje namesto resnega gospodarstva. Huj# skanja in čenč smo imeli dovolj in preveč v teh letih. Zdaj bomo z glasovnico v roki pokazali, da ho* čemo imeti red in mir. Devetnajsti junij bo naredil konec paševanju rdečih komisarjev v tem kotu svo*
Strank pa tudi nimamo toliko kot | bodne slovenske zemlje.
N o
vice
brata, blagega msgr. dr. Josipa Ličana, profesorja bogoslovja, pred* sednika Slov. Alojzijevišča, ki je. umrl 8. junija 1929. Naj počivata oba v miru!
Prvo sv. obhajilo v Gorici
Slovesnost prvega sv. obhajila slovenskih otrok v župni cerkvi sv. Ignacija na Travniku na praznik vnebohoda je bila izredno spodbud* na in prisrčna. Cerlkev je bila polna pobožnih verniikov. Prvoobha jancev — dečkov jn deklic — je bilo okrog petdeset. Tople besede, s katerimi jih je nagovoril g. Mazora, preden so stopili prvič k mizi Gospodovi, so segle njim in vsej cerkvi globoko v srce. Tudi aikademija, ki jo je prvoobhajaneem popoldne priredil Marijin vrtec, je bila pestra in je nudila vsem obilo vedre zabave.
Optanti deležni pomoči Mednarodne begunske organizacije
Za optante, ki prebivajo na anglo* ameriškem področju Svobodnega tr* žaškega ozemlja bo skrbela medna* rodna begunska organizacija (IRO), ki jim bo nudila možnost, da se izselijo v kako tujo državo, če bodo to želeli. Ta dogovor, po katerem bodo optanti deležni enakih ugod nosti Ikot razseljene osebe, je uspeh dogovora med Mednarodno begun* sko organizacijo in Zavezniško vo> jaško upravo.
Optanti, ki želijo nadaljnjih za* devnih informacij, naj stopijo v stik s svojimi begunskimi odbori v Tr* stu, kjer bodo dobili potrebne tisko* vin* za prošnje.
Predsednik Einaudi obiskal
Gorico
Na binkoštni ponedeljek 6. t. m. je predsednik Italijanske republike senator Einaudi posetil Gorico. Visoki gost ie pred par dnevi nenadoma obolel in na binkoštni praznik ni obiskal Padove, kakor je bilo v prvotnem načrtu, Gorici je pa drugi dan kljub nepovoljnemu zdravstvenemu stanju vendar izpolnil obljubo, ki jo je dal. Mesto ga je čakalo v prazničnem razpoloženju in je kar tonilo v zastavah in pozdravnih letakih.
Predsednik je dospel v Gorico s posebnim vlakom nekaj pred 5. uro popoldne. Z dolgo povorko avtomobilov se je pripeljal na Travnik, kier se je izvršilo svečano pripetje zlate hrabrostne svetinje na mestni goriški prapor. Pred prefektur-no palačo je bila postavljena velika tribuna, na kateri so čakali predsednika in njegovo številno spremstvo vsi vrhovi civilnih in vojaških oblasti z nadškofom vred. Na pozdravne besede g. župana je v imenu predsednika odgovoril obrambni minister Pacciardi, ki je pohvalil Goričane zaradi njihove odločnosti in jih zagotovil, da jih bo italijanska vojska ščitila. Nato je državni predsednik pritrdil zlato hrabrostno svetinjo
gov trud. Hvaležni so pa tudi pev* skemu ziboru, ki je skrbel za petje ves mesec.
Predpisi glede obmejnih izkaznic
Goriška kvestura sporoča, Ja so vse začasne obmejne izkaznice, katere so svojčas izdali urad, ob* mejne policije lastnikom jn o-bde* lovalcem zemljišč v sosedni ljudski republiki, veljavne do 31. julija t 1. Imetniki teh prelaznic, ki imajo na podlagi veljavnega italjjansko*jugt>* slovanskega sporazuma glede malega obmejnega prometa, predpisane po* goje, naj vložijo na kvesturo, soba 17, prošnjo za stalno obmejno ,v-kaznico. Prizadetim se priporoča, da čimprej predložijo vse potrebne listine. Tako se prepreči prevelik dotok prošenj ob koncu roka, v s led česar se lahiko zakasni izdaja novih obmejnih izkaznic.
Zdravila za Trst
Dne 1. t. m. je prispela iz New Yorka v tržaško pristanišče ameri* ška ladja »Executor« s tovorom zdravil Evropskega obnovitvenega načrta,, ki jih bodo razdelili na anglo*ameriškem področju Svobod* nega tržaškega ozemlja. Tovor Trst vsebuje 544 kg streptomicina, 68 ikg insulfna in 15 !kg opija. šte< vilke označujejo čisto težo. Pri raz* deljevanju bodo imele prednost naj* prej zdravstvene ustanove, na dru* gem mestu pa lekarne na debelo.
na mestni prapor. Množica, ki je napolnila obsežni trg, je navdušeno vzklikala, z Gradu so zagrmeli pa topovski streli. S tem je bila izredna svečanost v bistvu pri kraiu. Med množico, ki je stala na obeh straneh ulice in ga spoštljivo pozdravljala, se je kmalu zatem državni presednik s spremstvom odpeljal zopet na postajo, odkoder je ob 7lk odpotoval proti Rimu.
Visoki obisk je ob sijajnem vremenu potekel v najlepšem redu in miru, brez vsake motnje. Prisostvovali so 4udi Slovenci, ki so z zadoščenjem ugotovili, kako je tudi v Gorici možno pošteno sožitje, če drug drugega spoštujemo.
Žalostna obletnica
V spomin na grozni pokolj sloven* skih fantov, ki so jih Angleži v ju* ni ju 1. 1945. s Koroškega poslali Ti* tu, objavljamo v današnji številki namesto našega stalnega podlistka odlomek iz romana »Mrtvi bata* ljoni«.
Smrt znane redovnice
V noterdamsikem samostanu v Gorici je 2. t. m. po dolgi bolezni umrla č. sestra Marija Margarita Ličan, sestra pokojnega msgr. Josi* pa Ličana. Redovno obleko je oble« kia pred 46 leti. Bog jo je poklical k večnemu plačilu par dni pred dvajseto obletnico smrti njenega
Podeljevanje mest na slovenskih osnovnih in srednjih šolah
Višja šolska uprava sporoča, da so izšle odredbe za podeljevanje na* domestnih jn poverjenih mest na slovenskih osnovnih jn srednjih šo* lah na Svobodnem ozemlju pod an* glo*ameriško upravo za šolsko leto 1949/50. Vse prošnje se vlagajo pri Višji šolski upravi v Trstu. Rok za vlaganje prošenj zapade 20. ju* nija t. 1. Prosilci za učiteljska me* sta dobe pojasnila pri šolskem nad* zorniku za slovenske osnovne šole (ulica Cavana 18) ali prj slov. didak* tičniih ravnateljstvih. Prosilcem za mesta na slov. srednjih šolah je od* redba na vpogled ’ pri Višji; šolski u? pravil (ulica Duca d Aosta 4/11) in pri ravnateljstvih slov. srednjih šol. Prosilci se opozarjajo, da sc pri* pravlja obrazec prošnje za srednje šole, kj se bo lahko nabavil pri Višji šolski upravi.
Zaključek šmarnic v Gorici
Za zaključek šmarnic pri sv. Iva* nu sc je zbralo izredno število Slo* vencev. Bilo jih je mnogo več, ka kor druge večere. Z velikim zani* manjem so poslušali govornikov po* slednji šmarnjški govor. Slovesnost so zelo poživile lepe Marijine pesmi. Ob koncu je bilo deljenje spomin* skih podobic, ki je trajalo skoraj eno uro. Z letošnjimi šmarnicami so bili vsi zelo zadovoljni jn so hva* ležni govorniku g. Vidmarju za nje«
Športni teden
Na biinlkošti so v Trstu premagali goriški slov. srednješolci tržaške z 2*0
V nedeljo se je zaključila ligaški nogometna sezona v Italiji Po veri' fikaciji izidov bo imela razvrstitev V prvenstveni lestvici značaj oficiel' nosti. »Torino« je letošnji prvak. »Modena in Livorno« se umakneta v drugi razred.
Prihodnjo nedeljo se bo odigral* v Budimpešti meddržavna tekma med nogometnima reprezentacama Ogf' ske in Italije.
Kolesarska dirka »Giro d’ Itali«“ vzbuja splošno zanimanje. Tekmo' valci so že dospeli v Genovo, kje* je zmagal Rossello (Legnano). Dir* kači so opravili 14. etapo, skupn0 do sedaj 3300 km. Vodi v celotneif dosedanjem placemen*tu Leoni (L®* gnano — Pirelli), ki nosi »rožnat srajco«. Sledita mu Coppi in Barta'1-
Darovi za „Kat. glas"
. ✓
Rojan 100; zbirka za kat trisk 5. 1949: Sv. Jakob 3000; Barkovlje 2230; župnik v Barkovljah 600 lir.
Bog povrni !
Listnica uredništva
Zaradi obilice votivnega gradi'* smo morali nekatere sestavke odl0< žiti na prihodnjič. Naj nam prij*' telji oprostijo. — Brezposelni: Bre* podpisa ne moremo priobčiti.
Odgovorni urednik: Stanko St^
Tiska tiskarna Budin v Goric*
ra za mesec, ki se je pognal mednje.
»Na desno!«
Povelje je padlo kakor puščica, ki jo izstreli neznanec izza drevesa.
Kolona se okrene. Straže se goste, koraki prvih postajajo krajši.
V	srca plane poslednja misel, na koso naslonjena stoji smrt na jasi. Mesec je tako ledeno mrzel na bar* žunasti črnini, da boli, če pogledaš vanj.
Prva kolona se postavlja v red, straže sklenejo krog.
Jasa je dolga. Na južni strani ra* sto hrasti. Košati so in v mesečini videti kakor kralji Matjaži. Na se* verni strani je kamenje in brinje.
Zdaj mora nekaj priti. Tišina je tako težka, kakor da je vse ozračje iz železa.
Nekaj mladih bruhne v jo-k.
Potokarjev Voranc, ki ima tri
otroke, stoji kot da je iz kamna. Oči ima uprte med zvezde.
Saj mora priti čudež.
Čudeža ni.
Prva strojnica zalaja. Kakor po* besnel volk tuli v mesečino. Prvih deset iz vrste klecne. Premetavajo se, le dva mirno ležita in samo trzata z nogami.
Potlej bruhne od vseh strani. Kakor da se trgajo plazovi, krogle se sploščujejo ob kamenju, kriki napolnjujejo jaso. Nekaj preplaše* nih ptičev se dvigne iz krošenj in se z zaspanimi sunki zažene v grmovje.
Nad jaso plava duh po smodniku in po krvi.
Utrinek!
Kakor blisk se zažene proti tlom, naravnost nad jaso.
Potokarjev Fronc še stoji jn str*
mi v nebo. Blazne oči zagorijo, telo se mu napne kakor lok in v skoku je v brdu.
»Čudež, čudež, ljudje božji!«
Njegov blazni glas odmeva čez jaso in pade v grabo kakor kamen.
Strojnica bruhne rafal za njim. Franc grabi za grmovjem, potlej se nagiba in se počasi prevrne. Vali se navzdol, vedno hitreje, glava mu odskakuje s tal. Na dnu obmiruje in strmi s steklenimi očmi v me* sečino.
Zvezde se utrinjajo. Sopi isker prše nad gmajno, kakor da se je sto raket zapodilo pod nebo jn zdaj onemoglo padajo nazaj. Med nebom in zemljo ugasnejo, kakor da nočejo gledati prizora pod seboj.
Strojnice tulijo. Pošastno odmeva njih lajanje ob kamenju. Z razpro* strtimi rokami pada Kačarjev Ma*
tevž na obraz. Selanovemu je rafal odprl lobanjo. Mesec sveti na kr* vavo maso možganov.
Gruče se redčijo. Poslednji, spa* ceni obrazi čakajo na smrt.
Strojnice bruhajo. Na redko pada* jo streli jz pištole. Zadnji je Zore* tov Matija. Dolgi lasje mu visijo na čelo, rahlo je slklonjen nazaj in velike oči mu počivajo na smre* kovem brinclju. Kakor da stoji tu že od vekomaj, vkopan v zemljo kakor steber. Ne premakne se.
Mesec mu visi skoraj nad glavo kakor velikanska svetilka. Utrinkov ni več, noč je za hip temnejša.
Strojnice bruhajo že na redko, kot da so se izlajale jn ohripele. Posamezni rafali še sikajo med padle.
Zoretov Matija stoji.
Kakor steber.
V
Vidi, kako se strojnica obf^ proti njemu. Zdaj bo planil og^
‘14
iz ozkega žrela in smrt bo poveš" koso.
Matija še stoji.
Zadnji.
Strojnica ohripelo zalaja.
Matija še stoji.
Zdaj se nagiba. Naprej bo p*®
S poslednjo močjo vrže nazaj.
Na hrbet pada.
Pade. Z rokami na prsih na parah.
Mesec mu sveti naravnost v abf* Matija se smehlja.
Tega smehljaja mu nihče več odvzame.
Matija se bo smehljal na vek°-