\ ovcL^j&s SpcAdoM Sb (Mmtfflfintt ftwf.iT8 •• FoRaHt Leto XXII., št. 283 Upnivoifevo: Ljubi iana, Poccmiteva ulica V Telefoo it. 31-22. 31-23. 31-24 Inseratni oddelek: Ljubljana. Pnccifiijeva ulica 5 — Telefoo k. 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljansko pokrajino prt potatv iefccvnem zavodu tt. 17.749, za ostale kraj« Italije Servizio Conti. Cort. Post. No 11-3118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iae Kr. Italije tn inozemstva ima Unione Pubblicita Italiana S. A. MILANO Ljubljana, četrtek 10. decembra l»tf-XXI Cena cent. 80 11 h t j t vsak da« razen ponedeljka Naročnina znala mesečno Lis 18.—* n inozemstvo vključno š »Poneddiskim h»-tromc Lir 36.50. Utedniitvot UaMiana. Poccidijeva ulica kev. 9, Mlifna bev. 31-22. 31-23. 31-24. Rokopisi se ne vračajo. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA pet la pubblicita di proveoienza italiana ad estera: Unione Pubbliciti Italiana S. A. MILANO PostazionI di artiglierie e concentramenti avversar! battutl Ouattro aerei abbattutl JI Quart;er Generale delle Forze Armate ccraunica in data di 9 dicembre 1942-XXI il seguente bollettino di guerra n. 928: Sul fronte etrenaico postazioni di artiglierie e concentramenti avversari d; truppe sono stati battuti con efficaci tiri. La caccia germanica distruggeva in coimbattimento quattro apparecchi. Tn Tunisia il maltemno ha ostacolato rattivita operatfva terrestre e aerea. Velivoli nenvci hanno compfuto questa notte una violenta šncnrsione su Torino causando danni rilevanti, sopratntto a edifici dpi centro urbano fra i quali la Lniversita e un o^pcdale. Ancora impre-cisato il numero ileHe vittirne; un aereo oo!nito d?l fuoco dc*!a difesa si e infran-to a' suolo neirinterno della citta sul Corso Vinzaglio. I sette uomini den'equi-paggio sono deccduti. Ballettiso n. 927 TI Quartier Generale deMe Forre Armate comunica in data d: 3 dicemhrc 51 bollettino 927: In Cirenaiea anmentata attivita di unita esploranti. L'artiglieria č intervenuta contro colonne di automezzi e batterie avversarie con notevoli effetti. La nostra aviazione ha spezzonato e mitragliato un gruppo di camdonette distrnggendone 6 e danneggiandone altre. In eombattimen-to 6 velivoli nemici venivano abbattuti; un altro precipitava in mare ad opera della difesa contraerea: uno dei eompo-nenti requipaggio, ufficiale superiore in-glese, risulta cattnrato. Sni fronte tunisino azioni locali si ri-solvevano a favore delle truppe dell'As-se; cacciatori germanici distruggevano 2 apparecchi britannici. II porto d i Philip-peville e stato violentemente attaccato da formazioni di bombardieri che banno cen-trato navi alla fonda, banehine e depositi, suscitando vasti incendi. Questa notte alcune bombe sganclate sulla periferia di Tri poli causavano 7 morti e 4 feriti tra la popolazione libica. Uničevanje ih postojank štiri letala sestreljena Glavni stan italijanskih Oboroženih sil objavil dne 9. decembra naslednje 928. vojno poročilo: Va cirenajskem bojišču je topništvo z uspešnimi streli tolklo sovražne topniške fi^tojsinke in sovražna zbiranja. Nemški lovci so v bojih uničili 1 letala. V Tunizn je slabo vreme oviralo kopno in letalsko operacijsko delovanje. Sovražna letala so preteklo noč izvršila ?ilovii nupad na Torin in povzročila znatno škodo, predvsem na poslopjih v mest-nen središču, med njimi na vseueVščr. in neki bolnišnici. Število žrtev ni še ugatov-i.jiieo; »oko sovražno letalo, ki ga je zadela protiletalska obramba, se je zrušilo na 1'a v središču mesta na Gorso Vinzaglio. Sedem mož posadke je bilo ubitih. Vojno porišils št. 927 Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je ob.iavj! dr?«» 8. decembra naslednje 927. vojno poročilo: V f irenaik- onv»f?na ude,isivovanj#» izvidniških edinic. Topništvo je <>bstroI,jcva;o kolone motornih sredstev jn nasproine baterije z znatnim; nč-r.ki. Naše letalstvo .1e razkosalo in obstreljevalo s strojnicami skupino kamionov ter šest od teh nničpo, ostale pa poškodovalo. V borbah je bilo zrušenih 6 sovražnih letal Neko letalo Jc strmoglavilo v morje, zadeto od protiletalske obrambe. Eden izmed članov posadke, višji angleški oficir, je bj! ujet. Na tuniški front; so se krajevne akcije razvile v pr;d tetam Osi. Nemški love; so uničili dve angleški letali. Skupine bombnikov so silovito napadle pristanišče v Phflippevillu ter zadele ladje, pomole in skladišča, kjer so nastal: obširn, požar' To noč je nekaj na periferijo Trioolisa vrženih bomb povzročilo smrt ^ libijskih prebivalcev. 4 &a so bil; ranjeni Trdnost italafsnske n 3 trasa je fronte Stockholm, 8. dec. s. »Afton Bladet« piše, da se Italija zdaj nahaja v prvi črti in pred težkimi nalogami. Neki Šved, ki se je vrnil iz Italije, poroča, da je italijanska notranja fronta neokrnjena. Mus- solinijev govor je brez dvoma zrcalil razpoloženje večine Italijanov. Ako Anglosa-si računajo na moralni zlom Italijanov, računajo zmotno. V tem so si edini vsi objektivni opazovalci notranjega položaja v Italiji. O tem pa so se prepričali, kakor se zdi po zadnjih vesteh iz Londona, tudi tisti, ki vodijo angleško propagando. Glasovi iz teh virov o demonstracijah v Italiji in o bližnjem polomu so nenadoma utihnili. fdf» - t» v Mapellfii Napoli, 9. dec. s. Davi je Nj. Vis. Pije-montski princ ob spremstvu ordonačnlh oficirjev prišel v bolnice, kjer je obiskal ranjence ob sovražnem letalskem napadu. Vzvišeni princ se je pomudil ob posteljah bolnikov in imel za vsakega tolažilno in voščilno besedo. , Napoli, 8 dec. s. Nj. Vis. Piemontski princ je poslal županu 30.000 lir kot svoj osebni prispevek k občinski podporni ustanovi. Župan je sporočil vzvišenemu Princu v imenu članov ustanove izraze najgloblje hvaležnosti. Velika sovražna transportna la&fa potopljena Berlin, 8. dec. s. Mednarodna obveščevalna agencija doznava, da je neka nemška podmornica zapadno od Azorov potopila transportno ladjo z 19.000 tonami s kontingentom vojakov, ki so bili popolnoma opremljeni. ovjetskih cklopmh voz je h"lo sestreljenih brez lastnih i/gub na oklrpnih vozovih. Nemške, italijanske in madžarske letalske siie so obstreljevale na fronti ob Donu premikanja sovražnih čet in njihova zaklonišču. V srednjem odst-ku fronte se dalje razvija z veliko siio nemški protinapad, v te- ku katerega jc imel sovražnik hude izgube. Pri ttii oJK'racijah ro naši oddelki zavzeli številne kraje, razen tega pa so bile zavzete mnoge sovražne postojanke in je bil nasprotnik odrezan od zvez v zaledju. V hudih letalskih borbah so Sovje.ti izgubil 18 letal. ,lužno od Ilmenskega jezera so bile razbite številne izhodiščne postojanke za oklopna vozila že v topniškem ognju. Na vsej afriški fronti je bilo zabeležiti ?s»mo krajevno bojno delovanj?. Velika angleška tovorna ladja je bila sevemozapad-n-> od Bengazija hudo poškodovana z bombo. Ncciiški lovci so sestrelili 4 angleška lovr-ka letala. Pogrešajo eno la tno lovsko letalo. Pri nictilnih poletih posameznih angleških bombnikov nad severni zapadno Nemčijo in pri nočnih poletih nad nemško obalno ozonlje jc bilo sestreljenih 5, pri dnevnih poletih nad zapadno Francijo in jugovzhodno c balo Anglije pa 2 nadaljnji sovražni letali. Velik® ssvjetske Izgube v silovitih bojih med Kalini&sm In Ilmenskim jezerom Berlin, 8. dcc. s. DNB doznava, da je v obrambnih borbah na področju med Kalini-nom in Ilmenskim jezerom napad nemških oklopnih elementov presenetil 7. decembra sovražnika, ki je izgubil številne tanke, topove in drugo orežje. Od 25. novembra je samo ena nemška armada onesposobila za borbo v svojem odseku 1.051 boljševi-ških tankov. Her? psihološko važnost bliskovite zmage letalsko-pomorskega japonskega orožja ob zori 8. decembra 1941 v Havajskih vodah. Vendar je vredno ugotoviti predvsem, da so takoj od prvega trenutka sriile Osi smatrale intervencijo Japonske za ogromno korist, za pozitivni prispevek neprecenljive važnosti ter končno za jamstvo, da bodo sile trojnega pakta uresničile svoj vrhovna cdlj: zmago m novi red v Evropa in v -vzhodni Aziji. Prihodnja številka revije »Berlin—Rim— Tokio« bo objavila članek s pomembnimi odkritji Na tajni seji spodnje zbornice je Churchill rekel, da bi lahko spalld med dvema vzglavjema, če bi billo vse tako gotovo, kakor je neintervencija Japonske. V sivrho umevanja izzivalne politike Washingtana in Londona je treba imeti pred očmi, da je izzivanje temeljilo na domnevi, da Japonska ne bo intervenirala. To potrjujejo ulti-mativni predlogi, ki jih je Roosevelt postlail Japonski. Tokio je prav dobro poznal namere in tudi dejansko sposobnost svojega smrtnega sovražnika, in ravno zaradi tega ga je Japonska prehitela z napadom in je v nekaj urah uničila pacifiško ameriško mornarico. Nepopravljive izgube iiz te bitke so bile Proslava 300-letnice smrti Gafilea GalHeija Zavod za italijansko kulturo bo priredil v soboto, 13. t m., ob 18. v svojih prostorih na Napoleonovem trgu 6 predavanje ob 3001etnici solati Galidea Gailileija. Predaval bo prof. Bartolomeo Calvi s Kr. univerze v Ljubi jami. Člani zavoda so vabljeni k udeležbi Izredni komisar za občino Višnjo goro Z odlokom z dne 3.- t. m. je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino imenoval za izrednega komisarja občine Višnja gora fašista Francesca Rabaiiottiija pok. Luigija Delavnost Dopolavora Pregled o delu Dopolavora bomo ta teden izjemoma objavili v sobotni številki. objavljene šele včeraj. S tem je bilo potrjeno, da je japonski glavni stan objavil čisto resnico. Verjetno je, je dodal komentator v ironičnem tonu, da bodo v enem letu znane tudi izgube^ ki so jih Američani utrpeli na Koralskem morju, pn Salomonskih otokih in pri Aleutih. Nemčija in Italija ste se smatrali ob strani velikega zaveznika od trenutka, ko je prva japonska bomba padla na ameriško edinico v Pearl Harbouru. Zdaj občutita čustvo globokega občudovanja in upravičenega ponosa spričo veličastne bilance o zmagi, s katero se zaključuje za Japonsko prvo leto vojne Prihodnja bilanca ne bo nič manj veličastna. Spominske poštne znamke Tokio, 9. dec. s. O priliki prve obletnice vstopa Japonske v vojno je japonska poštna uprava izdala dve posebni spominski znamki, eno za 2 jena, ki - predstavlja izkrcanje v Bataanu, m drugo za 5 jenov, modre barve, ki predstavlja napad na Pearl Harbour. Finska kot straža zapadne civilizacije Helsinki, 7. dec. s. Prezident republike Ryti je ob 251etnici narodne neodvisnosti govoril in posebno poudaril zgodovinsko poslanstvo Finske kot skrajne prednje straže zapadne kulture proti nasilnemu ruskemu imperializmu mongolskega značaja vseh časov in vseh režimov. Zadnja tri leta totalitarne vojne proti večnemu napadalcu so zaradi izredno hudih žrtev in krvavih svetlih zmag še večje vrednosti kakor 25 let svobode ker so izpričala neporušljivo narodno strnjen ost finskega naroda m dala Finski za vedno ponosno pravico uvrstiti se med svobodne narode. Finska si ni izbrala samo edino mogočo pot za rešitev neodvisnosti, temveč tudi prav tako pravično pot. Edini narod na svetu, sposoben j oibiti izredno močno boljševiško ekspan-1 zivnost, katere premišljen napad na vso zapadno Evropo, če ne bi bil preprečen, bi dovedel uničevalno orožje do skrajnih za-padnih obal kontinenta, je bila Nemčija, ob strani katere in ob strani njenih junaških zaveznikov se Finska bori. Bitka še ni končana, toda preko svojih žrtev in svetosti vojne, ki ji bo zajamčilo pravične meje, gleda Finska z zaupanjem na naloge miru, v katerem bo sodelovala z drugimi evropskimi narodi, osvobojena končno od rdeče more. Finska bo ostala še tedaj budna straža zapadne civilizacije proti Orientu. Finska lekcija nevtralcem Berlin, 7. dec. s. Iz .pristojnega vira izjavljajo glede govora finskega predsedni- ka Rytija: Besede finskega predsednika gotovo ne potrebujejo objasnil, vendar ne bo odveč poudariti nekatera zatrdila, ki zaslužijo, da bi jih vpisali z zlatimi črkami v veliko knjigo zgodovine. Omenitev ženeve ni mogla biti bolj posrečena. Ko je Sovjetska zveza Finsko prvikrat napadla, se Društvo naradov ni obotavljalo izreči sodbe. Kasneje, ko so v ženevi opazili, da se Stalin pripravlja za napad na Nemčijo in ko bi po načrtih sovjetskega poveljništva Finska morala postati prednje oporišče sovjetskih vojsk, ni nihče mignil s prstom. Nasprotno, nekateri so celo trdili, da bi žrtvovanje svobode in neodvisnosti Finske prineslo neprecenljive koristi velikim za-padnim demokracijam. Rytijev govor, pravi »Lokal Anzelgcr«, je med drugim tudi lekcija, ki jo je poglavar majhne, toda junaške države dal nekaterim nevtralcem, ki še ne vedo ali nočejo vedeti za strašno resničnost velike boljševiške nevarnosti. Nekatere besede finkega predsednika so najboljši komentar k tistim brzojavkam, ki so jih nekateri politiki tako zvanih nevtialnih držav poslali nedavno v Moskvo s čestitkami za tako zvane uspehe Stalinovih čet. Brzojavke med Hitlerjem in Mannerheimcm Iz Hitlerjevega glavnega stana, 8. dec. s. Hitler in vrhovni finski poveljnik Mannerheim sta izmenjala prisrčno brzojavke ob 251etnici proglasitve finske neodvisnosti. Mučen vtis angleških povojnih načrtov na Turčijo in druge nevtralce Rim, 7. dec. s. Govor, s katerim je dal Eden nepremišljene izjave o stanju po vojni, kakor si ga predstavlja klika angleških konzervativcev, katerih eksponent je Eden, je vzbudil v nevtralnih državah in zlastj v Turčiji, živo reakcijo. List »Ikdam« piše v uvodniku: Eden jemlje s svojimi izjavami pogum ne samo nevtralcem. temveč tudi narodom, ki se bore ob strani demokracij. Po Edenu narodi ne bodo mogli biti gospodarja svoje usode, temveč bodo morali sodelovat; v svetovni organizaciji, dočim bodo oborožene sile izključno v rokah Anglije, Amerike in Rusije. Taka načela so v nasprotju z atlantsko listino 'n merijo na svetovno hegemonijo. Narodi bodo potrebovali nepogojno neodvisnost in nočejo imeti kakršnihkoli gospodarjev nad seboj. Ede-nove izjave so torej zmota. »Džumhuriet« piše v uvodniku, da je red, ki ga hoče Eden uvesti v Evropi, policijski red. Amerika, Anglija in Sovjetska zveza naj bi čuvali evropski red, toda radi bi vedeli, kako bodo zaradi tega, ker so med seboj tako oddaljene, praktično sodelovale pri vzdrževanju tega miru. Pod pretvezo demobilizacije Nemčije bi Anglija rada podvrgla vse ostale evropske države svoji hegemoniji. Po članku demokracij; naklonjenega pisatelja Jalcina v listu »Jeni Sabah« je jasno, da se hoče razdeliti svet v dve skupim. Prvo skupino bi tvorile Amerika, Anglija, in Rusija — »pozabili so na Kitajsko« —, druga skupina pa bj sestojala iz majhnih in velikjh drugih sil. Člankar se vprašuje, kakšna bj bila dejanska funkcija te zadnje skupine in ali bi morala samo ubogati prve tri sile. Eden nima natančne predstave, kakšen bo bodoči svet al,j pa noče odkriti svojih misli. Vsekakor so njegove izjave še bolj zamotale položaj, namesto da bi ga razjasnile. List »Tasviri Efkar« piše, da se človek ko čita Edenov govor, nehote vpraša ali bo mir slonel na pravici ali na nasilju. Vsi šefi bojujočih se držav in zlastj angleških bi moral; premisliti svoje besede, kadar govore o miru. Eden tega ni storil, morda zaradi tega ne, ker je mlad in ima malo izkustva, toda upatj je, da bo z novimi izjavami popravil negativne učinke svojega govora. Poslanec Aklaj komentira, v uvodniku lista »Ullus« Edenove izjave in pravi, da bi bilo podjarmljenje kakšnemu dikta-tu, kakor ga predlaga Eden, samo premirja in ne mir. Narodi so v skrbeh in hočejo že zdaj gotovosti, da bo oblastvu ene ali več držav sledila mednarodna solidarnost. Carigrad, 8. dec. s. Turški listi se še vedno bavijo z nepremišljenimi Edenovimi izjavam:;: »Tasviri Efkar« omenja v uvodniku, da Edenov govor dokazuje, da so bile vse lepe besede spregovorjene samo z namenom odtrgati razne narode od OsL Dočim je Churchill po atlantskem sporazumu 'trdil, da se hoče mir na osnovi popolnih enakih pravic narodov, proglaša Eden, da bo mir slonel na nasilju. Uvodnik v listu »Džumhuriet« trdi, da novi red, za katerega se poteguje Eden, n* v skladu z poštenostjo, niti z mednarodnim položajem jn z zgodovinskim izkustvom. Gospodarstvo ' Razvojne tendence industrije v Italiji Pod gornjim naslovom prinaša »Neues Wiener Tagblatt« zanimiv članek, v katerem navaja med drugim naslednje: Bilance italijanskih industrijskih družb nudijo dobro sliko razvojnih tendenc industrije v Italiji. Tu je treba razlikovati dve skupini. V prvo spadajo podjetja, ki so vključena v vojno proizvodnjo, v drugo pa podjetja, ki proizvajajo potrošne dobrine in niso pomembna za vojno. Podjetje prve skupine kažejo v svojih bilancah naraščanje bilančnih številk, tako pri napravah kakor tudi, v blagu, terjatvah in obveznostih. Povečan promet ima za posledico povečano potrebo obratnih sredstev in potrebo po zvišanju glavnice odnosno najemanju tujih sredstev. V tem pogledu so značilne številke o povišanju glavnic pri podjetjih, ki pripadajo Zavodu za industrijsko obnovo IRI. Pri teh podjetjih je znašalo leta 1939 povišanje glavnic 2020 milijonov lir, leta 1940 1491 milijonov lir, leta 1941 pa 3205 milijonov lir (od tega je odpadlo 2642 milijonov lir na novoplačane delnice, ostanek pa na pretvoritev rezerv v delniško glavnico). Zasebni kapital je bil pri povišanju glavnic udeležen približno s polovico. Zaradi velike potrebe novega kapitala za vojno industrijo je bilo treba uvesti poseben postopek za dovolitev povišanja glavnic, pri čemer sta pristojna korporacijsko in finančno ministrstvo. Vrhu tega je predpisano, da se mora del nove glavnice uporabiti za vpis posebne vrste državnih papirjev, ki so blokirani za dobo vojne. Druga skupina podjetij nima potrebe po zvišanju glavnice, temveč ima še na razpolago prosta obratna sredstva. V važnih sektorjih proizvodnje potrošnih dobrin je uvedeno tipiziranje, kar samo po sebi zahteva manjša obratna sredstva. Na tem področju tudi ni potrebe za nove investicije. Razpoložljiva sredstva teh podjetij se bodo lahko še pritegnila za potrebe izrednega državnega proračuna. Posebno mesto zavzemajo elektrarniška podjetja. Proizvodnja električnega toka je danes tem važnejša, ker nadomešča električni tok v znatni meri potrebo uvoza premoga. Od leta 1940 do 1941 je uspelo znižati proizvodnjo termičnega električnega toka od 900 na 648 milijonov kilovatnih ur, kar je omogočilo znaten prihranek premoga, na drugi strani pa se nadalje naglo dviga proizvodnja električnega toka, pridobljenega z izkoriščanjem vodnih sil. Ta proizvodnja električnega toka v hidrocentralah se je v letu 1941 povzpela na 19.1 milijarde kilovatnih ur, nasproti 17.9 milijarde kilovatnih ur v letu 1940 in komaj 3.65 milijarde kilovatnih ur v letu 1922. V potrošnji električnega toka je bila lani razdeljava naslednja: 20% potrošnje je odpadlo na razsvetljavo, kurjavo in promet, 40°/o na motorni pogon in 40°/o na potrošnjo v kemično metalurgični industriji. V teku so obsežna dela za povečano proizvodnjo električnega toka z izkoriščanjem vodnih sil po načrtu, ki bo izvršen do konca leta 1946. Ta načrt predvideva nadaljnje povečanj? proizvodnje na 30 milijard kilovatnih ur. Gostiodarske vesti = Na italijanskem živinskem trgu je sedaj prostovoljna oddaja živine večja, kakor dolžnostna oddaja, ki znaša od 1. novembra t.1. 35% stanja (prej 30%) po štetju živine na dan 20. julija letošnjega leta. Pred zimo odprodajajo kmetje ono živino, ki Jo ne nameravajo hraniti preko zime. Pri svinjah je oddaja pitanih živali nekoliko manjša nego lani, število svinj, ki se pitajo, pa je večje kakor lani, toda svinje bodo letos verjetno pozneje dosegle končno težo. V ostalem je bila kontrola zakola za dom poostrena. Pri ovcah in kozah je bila s 1. oktobrom, kakor znano, uvedena dolžnost oddaje prireje, pri čemer se tudi bolj skrbno vrši odkup volne. Od mladih živali pod enim letom morajo rejci oddati 65%, od živali preko enega leta pa 10%, vse po stanju na dan štetja živine, t. j. 20. julija t. L e= Hrvatsko-bolgarska trgovinska pogajanja. Iz Zagreba poročajo, da je hrvatska trgovinska delegacija odpotovala v Sofijo na pogajanja za sklenitev nove hrvatsko-bolgarske trgovinske pogodbe. = Hrvatsko finska trgovinska pogodba, ki je bila sklenjena 25. aprila t L, je sedaj ratificirana in je 27. novembra stopila v veljavo. = Vnovčenje vinskega pridelka v Dal-maziji. S posebno naredbo guvernerja za Dalmazijo je bilo urejeno vnovčenje letošnjega vinskega pridelka. 50% pridelka je rezerviranih za domači konzum, ostalih 50°/o pa je namenjenih za izvoz in za destilacijske svrhe. Pri prodaji za izvoz in za destilacijske svrhe je izkupiček večji kakor pri prodaji na domačem trgu. Zato bo prišel znaten odstotek za izvoz in za destilacijske svrhe v prid vinogradnikom. = Devalvacija francoskega franka. Ko so ameriške in angleške čete vdrle v francosko Severno Afriko so zasedbena oblastva brez kakšnega sporazuma s tamošnjima novčaničnima bankama (Banque d'Etat du Maroc in Banque d'Algerie) določilo nov tečaj dolarja in funta, in sicer za dolar v višini 75 frankov in za funt v višini 300 frankov, kar je mnogo več kakor znaša pariški oficielni tečaj. V tej zvezi pripominja »Frankfurter Zeitung«. da sta Amerika ■jn Anglija formalno še vedno vezani na trojni sporazum iz leta 1936 glede paritet med dolarjem, funtom in frankom. Svoječasni borbi v okviru tega trojnega sporazuma je sledila 16. aprila 1940 izjava državnega tajnika Hulla o določitvi paritete med dolarjem in funtom na 4.03 dolarje za funt, »kar je ustrezalo za frank tečajema 176.60 franka za funt jn 43.80 franka za dolar. Čeprav je bil tečaj nemške marke v juniju leta 1940 po sklenitvi premirja povišan od 17.50 na 20 frankov je Francija držala napram dolarju in funtu staro pariteto, ki pa seveda praktično ni mnogo pomenila zaradi blokiranih francoskih Kana zaradi kršitev predpisov o prehrani in preskrbi tfrad za kontrolo cen pri Visokem komisariatu objavlja, da so bile po Kr. kve-sturj v Ljubljan; od 1. do 15. novembra 1942-XXI. izrečene naslednje kazni zaradi kršitev predpisov o prehrani ®n preskrbi: Zaradi poviševanja cen: Helena Ogrin, prodajalka na Poljanah 1, na 500 lir globe; Štefanija Zunič. prodajalka na Ble!-weisovi cesti 52, na 500 lir globe; Adolf Slapernik, proizvajalec brezalkoholnih pijač v Šibenski ulici 18, na 1000 lir globe; Miroslav Mlakar, namestnik trgovske agen_ ture v Veliki Čolnarski ulicj 23, na 2000 lir globe in 20 dri; zatvoritve obratovanja; Leopold Bajželj, trgovec v Gasilski ulici 7, na 1500 lir globe; Karel Jazbec, pek v Rožni dolini V-15 na 1000 lir globe; Cecilija Parma, trgovka v Wolfovj ulicj 6, na 500 lir globe in Ema Blejec, gostilničarka na Vrtači 5, na 500 lir globe. Zaradi nakupa in prodaje olja brez živilske makaznjce: Ivana Vrhovnik, gospodinja na Sv. Petra c. 35, na 500 lir globe. Zaradi prodaje vina po neodobrenih cenah: lyan Zidar, trgovski zastopnik na Gosposvetski 10, na 1000 lir globe. Zarad] prodaje racioniranega blaga brez odvzema odrezkov živilskih nakaznic: Josip Sašek, pek na Celovški cestj 62, na 1000 lir globe in 10 dni zatvoritve obrata, Magda Zupan, trgovka v Frankopanski 24," na 1000 lir globe. Rudolf Zobar, trgovec na Dolenjski 94, na 1000 lir globe in 15 dni zatvoritve obrata, Ivan Menart, trgovec v Čopovi 21, na 1000 lir globe in. 15 dni zatvoritve obrata, Franc Peterman, nadzornik firme Meinl, D. M. v Polju .186, na 1000 lir globe in 15 dni zatvoritve obrata, Franc Bradan, trgovski pomočnik pri tvrdki Medni z Vodnikove 35, na 1000 lir globe in Franc Pogačnik, vodja podružnice Meinl na Poljanski 15, na 1000 lir globe m 15 dni zatvoritve obrata. zaradi nedovoljenega ln skrivnega nakupa govejega mesa na prepovedani dan: Troha Avgust, delavec v Tovarniški 24, na 1500 Ur globe; zaradi skrivnega zakola ln zviševanja cen: Kovačič Lovrenc, delavec v Zvezni 1, na 2.000 lir globe; zaradi odtegnitve racioniranega blaga običajni potrošnji: Novak Alojzij, železničar na Rimski 3, na 1000 lir globe; zaradi kopičenja blaga: Kovačič Josip, steklar v železnikarjevi 22, na 1000 lir globe; Plevčak Gustav, posrednik v Rožni dolini 15, na 2000 lir globe; zaradi nedovoljenega in skrivnega nakupa mila: Svetlin Rudolf, trgovski pomočnik na Smartinski 24, na 1000 lir globe; zaradi nakupa tekstilnega blaga brez nakaznic; Goričar Ivana, trgovka na Sv. Petra cesti 29, na 500 lir globe, Burnik Ignacij, upokojenec v Kettejevi 2, na 1000 lir globe; zaradi nedovoljene uporabe dodatne živilske nakaznice: Saksida Rudolf, mizar v Vodnikoyi 13, 100 lir globe; zaradi prodaje oblačilnih predmetov na predložitev osebnih nakaznic, katerih lastniki niso bili člani družine kupca: Prolog .Ka^l, trgovec na Dvornem trgu 3, na 1000 lir globe in na 20 dni zatvoritve obrata; dobroimetij v Angliji in Zedinjenih državah. Sedaj pa sta Amerika in Anglija svojevoljno spremenil; pariteto in povišal.; ceno dolarja na 75 frankov in ceno funta na 300 frankov. Ta ukrep je imel za posledico padec tečaja francoskega franka v Cu-rihu, kjer je pred zasedbo Severne Afrike notiralo 100 francoskih frankov 9.58 švic. franka, sedaj pa je tečaj padel na 5.75, kar ustreza novi za severno Afriko določeni pariteti. = Povečana blagovna izmenjava z Rumunijo. Novi italijansko-rumunski trgovinski sporazum predvideva za leto 1943 znatno povečano blagovno izmenjavo. Rumunija bo dobavila Italiji predvsem večje količine tekočega goriva, kmetijskih pridelkov in živine. Italije pa bo dobavila Rumuniji kemične in farmacevtske izdelke, stroje in tekstilne izdelke. = Iz spodnještajerskega trgovinskega registra. Vpisali sta se nastopni tvrdki: Ptujska komanditna družba za sadje Griinewald & Comp. (družabnika Ernest Griinewald, trgovec v Ptuju, in Albin Schraffl, ravnatelj Kmetijske glavne zadruge v Gradcu); Komanditna družba za izkoriščanje sadja Haring & Comp. (družabnika Karel Haring, trgovec v Mariboru, Albin Schaffl, ravnatelj Kmetijske glavne zadruge v Gradcu). — Iz gospodarstva v Srbiji. Beograjska založniška in prodajna delniška družba »Siidost« je imela te dni izredni občni zbor. ki je sklenila povišanje glavnice od 0.5 na 10 milijonov dinarjev. t= Ugodna turška letina bombaža. Spričo ugodnega jesenskega vremena bo letos pridelek bombaža v Turčiji precej večji kakor je bil lani, posebno v glavnem področju pri Adani. V strokovnih krogih cenijo, da bo znašal letošnji pridelek okrog 190.000 bal, t. j. za 60.000 bal več kakor v prejšnjem letu. Turška vlada je odredila nadaljnje kredite za zboljšanje bombažnih kultur in bo med drugim potrošila 1 in pol milijona turških funtov za gradnjo naprav za namakanje nasadov pri Smirni. Vrhu tega bodo zgradili velike predilnice za bombaž ter tvornice za izdelovanje olja iz bombaževega semena. Tretji roman »DOBRE KNJIGE« je že skoro dotiskan in ga bodo naročniki prejeli v teku prihodnjega tedna. Knjiga bo prinesla nordijskega pisatelja T r y g v e Gulbranssena slovito delo IN VEČNO PO JO GOZDOVI Vsebina romana je visoka pesem na mogočno naravo skrajnega evropskega severa in na njene močne ljudi. Pri tem pa je polna napetega dogajanja, tako da jo boste do konca brali z največjim zanimanjem. Naročite se na »Dofero knjigo« Požar uničil največji kino v Rumuniji Bukarešta, 7. dec. s. Silen požar je popolnoma uničil kino »Aro«, ki je bil največji v Rumuniji. Kakor se zdi, je požar nastal zaradi slabega delovanja ogrevalnih naprav. Požar je nastal okoli 3. uri ponoči v veliki dvorani kina, kjer je bilo prostora za 2.500 ljudi. Ogenj se je naglo razširil zaradi lesene opreme in številnih filmov, ki so bili v projekciski kabini. Osem gasilskih skupin je gasilo, toda ni jim uspelo požara omejiti. Kino, ki se je nahajal v sreiišču Bukarešte, je popolnoma zgorel. škoda znaša več deset milijonov levov. hodu in odhodu blaga: Kovačič Marija, pekarna v Kolezijski 23, na 1500 lir globe in na 15 dni zatvoritve obrata; ker niso imeli vidno izpostavljenega cenika: Božič Antonija, trgovka v Cigaletovi 11, Diileret Hinko, trgovec v Rožni dolini V/26, Borčič Slavko, trgovec na Vrtači 4, Čuden Franc, trgovec v Verdijevi 3, Fuks Alojzija, trgovka v šelenburgovi 5, Logar Alfonz, trgovec na Zeleni poti 10, vsak na zaradi neredno vodenih zapiskov o pri-500 lir globe. J Neme pride Ljubljanske preteklosti: Stolnica Kdaj je bila cerkev zgrajena prvč na prostoru, kjer stoji zdaj stolnica, ni moči ugotovit, pač pa poročajo zgodovinski viri, da je cerkev pogorela o kresu leta 1361. fn nato zopet dne 7. junija 1386. Prejšnja cerkev sv. Nikolaja, prj kateri je bila kaplanija, je pripadala kot podružnica šenpeterski župnijt. Po ustanovitvi ljubljanske škofije je postala cerkev sv. Njkolaja. zavetnika škofije, stolnica in obenem župnijska cerkev za ves obzidani del tedanje Ljubljane Zaradi tega so jo moral; povečati Toda to stavbo je leta 169!). potres tako razmajal, da je nikakor nj kazalo več popravljati. T0 je bil razlog, da je nasvetoval še spodaj omenjen.! dr. Janez Anton Thalnitscher pl Thalberg (Dolni-čar), naj b; sezidali novo hišo božjo. Spričo tega je bilo dne 15. januarja 1700 sklenjeno, da je staro cerkev podret :'n zgraditi nov0 Po načrtu, ki ga je napravil jezuit Andrej Pozzo. Cerkev je gradil nato Benečan Franc Bombasius, kamnosek in ljubljanski meščan, pomagal pa mu je Milanec Peter Jarmi. Zidarska dela je vodil Pavel Jugo-vac. a po njegov smrtj Gregor Maček. Dne 29. oktobra 1706 je bila mogočna stavba docela gotova, a dne 8. maja naslednjega leta jo je slovesno blagoslovil knezoškof Ferdinand grof Kuenburg. Na zidavo cerkve spominja kamnita plošča, vzidana na levi strani velikega cerkvenega vhoda. Naš namen nikakor ni, op;sovat: cerkveno notranjščino, marveč opozoriti le na važnosti, kj so v zvezi z zgodovino Ljubljane. Oglejmo si jih. V vdolbinah sten, na katerih slon; kupola, stoje nad dva metra visok kipi Ma-ksima. Flora, Kasta in Genadija, o katerih se domneva, da so bili emonski škofje. Ti kipi ki jih je izklesal Padovanec Angelo de Puteis, so bilj postavljeni leta 1713. Nasproti vhodu v zakristijo je doprsje Thalnitscherjevo. delo kiparja Jakoba Pon-tierija. Dr. Thalnitscher se je rod:l 7. februarja 1662. Oče mu je bil Janez Krst-nik Dolničar, župan ljubljanski, mat; pa Ana Marija Schoenleben. sestra zgodovinarja Ludovika Schoenlebna. Knezoškof Žiga Krištof gr. Herbersten ga je postavil za generalnega vikarja, a leta 1700. za stolnega dekana. Ker je užival velik ugled tud; pri političnem oblastvu, je bil imenovan za uda deželnih stanov. Bratovšč.na sv. Dizme in »Academia Operosorum« sta ga šteli med svoja člana. Umrl je dne 15. novembra 1713. Prj oltarju Rešnjega Telesa je na levi strani doprsnik knezoškofa Antona Alojzija Wolfa, delo Franca Zajca. \Volf se je rodil v Idriji dne 14. januarja 1782 kot sin rudniškega uradnika. Leta 1824. je bil imenovan za ljubljanskega škofa. Cesar Franc II. je podelil tako njemu kakor naslednikom zopet knežjj naslov, ki ga ljubljanski škofje izza leta 1807. niso več imeli. WolI je preskrb el nov slovenski prevod sv. pisma. Prištevamo ga tudj med slovenske mecene. Po petintrideset letnem vladikova-nju je umrl L 1859. v Ljubljani. Njegovi telesnj ostanki počivajo v grobnici pr: srednjem oltarju na listovj strani, ki je posvečen Zveličarju sveta. Poleg njega leži v grobnici knezoškof dr. Janez Zlato-usti Pogačar, ki je preminul dne 25. januarja 1884. Pod kupolo je na tleh nagrobna plošča z napisom, ki priča, da je dvanajsti Ijud-ljanski knezoškof Jožef grof Rabatta, umrl dne 27. februarja 1683. Pokopan je bil v star; stojnici, pozneje pa so nagrobno ploščo prenesli v sedanjo cerkev. Toda trupio je shranjeno dandanes v grobnici kapele sv. Trojice poleg pržnice. Baje pričakuje vstajenja prav tam ,tudi Peter Anton barom Codell; pl. Fahnenfeld, ki je preminil leta 1712. in čigar dar je ta oltar. — Jožef grof Rabatta (1664—1683), rojen na Goriškem in sin deželnega glavarja in poslanika v Benetkah, je bi vzgojitelj na dunajskem cesarskem dvoru. Za knezoškofa v Ljubljani ga je imenoval cesar Leopold I. Namerjal je temeljito prenoviti stolnico. Ker pa n; mogel zbrati dovolj za to potrebnega denarja, je podaljšal leta 1674. zgolj svetišče. Umrl je dne 27 februarja 1683. Srednja leva kapela je posvečena sv. Juriju, zaščitnku ljubljanskega mesta. Nekdaj je bla v oltarju podoba Matere božje z Jezusom Pri tem oltarju so se opravljale prve šmarnice, katere je uvedel leta 1856. prošt Jožef Zupan, kar potrjuje napis na kamnitni ograji Na škofa Martina spominja v cerkvi nagrobnik iz rdečerjavkastega marmora tik desnega vhoda na kor. Plošča je bila pr-raesena iz stare stolnične cerkve. Spomenik ima v sredi izbočeno znake škofovskega dostojanstva, pod njimj pa v gotski Pisavi tri M. Ob njihovih straneh je z izredno velikimi črkami vklesan napis: Anno dn; MCCCCLVI in d:e setj Kilian: obiit Reverend pr Martinus Episc Petinensis. (Slovenski: Leta Gospodovega 1456. na dan sv Kilijana je umrl častit oče Martin, škof pičansk- (Pičan je kraj v Istri). Valvasor poroča, da so pokopali tega v Ljubljani umrlega škofa v stari stolnici pod pržnico. Bil je poslednji cerkveni dostojanstvenik, ki ga je poslal Oglej na Kranjsko, zakaj že pet let po njegovi smrti je bila ustanovljena ljubljanska škofija. Marsikdo starejših ljudi se gotovo še dobro sponrnja. da je bil shranjen v cerkvi pred približno o^tdeset m leti ob zad-m klopi na moški strani baldahin, pod katerimi so nosili Najsvetejše k oolnikom, a pozneje nekaj časa samo pod velik-m rdečim sončnikom. — Leta 1697. je ustva-novil menjalec Peter Aaton Codelli znamenito pobožnost Določil je namreč, naj spremljajo Presveto vselej, kadar ga nese duhovnik > bolrrku, štirje cerkovniki s prižganim ivečam Plačal le cerkovnike, da denar za sveče in si omislil nov bal-dahm. majr.iio monštran .3 ,n druge potrebščine. (Iz Dolničarjeve kronike.) Za časa francoske zasedbe naših krajev so spremljali duhovn:ka s sv popotn co vojaki. Stolnico lepšajo zunaj kipi, podobe in starinske nagrobne jn spominske plošče. Kip žalostne Matere božje v vdolbini pod steklom na južni stran cerkve sta podarila ljubljanski mestni zastop in mestno prebivalstvo. Pobudo za njegovo napravo je dal stolni dekan Janez Ludovik Schonleben. Kip, izdelan umetno iz kamna, je bil nameščen prvotno v kapelic; z bakreno streho :n oltarjem, ki je stala ob cerkveni ograji ter bila sezidana leta 1664. Pred njo so se zbirali meščani, stanujoči okoli stolnice, pred več ko dvesto sedemdesetim; leti ob sobotah ter prepeval; lav-retanske litanije na čast Materi božji. Na treh velikih freskah, ki jih je slikal na zunanjih cerkvenih stenah v letih 1703. in 1704. Quaglio, leta 1883: pa prenovil Janez Wolf, se vidijo: angel, k; se prkaže Cahariji, sv. Janez, ki krsti Jezusa, in Ma- rijino oznanjenje. Podobe opozarjajo na začetke Matevževega. Markovega in Lukovega evangelija, začetka četrtega (Janezovega) evangelija pa slikar ni upodobil, ker ni našel zanj primernega prostora. Svoje dni je bila ob poletnih nedeljah okrog cerkve procesija, pri kateri so pelj evangelije, in sicer tr; pred omenjenim^ freskami, a četrtega v cerkvi. — Sončna ura na cerkvi je iz leta "1821. — Kamnitaj sohi svetnikov Mohorja in Fortunata, kj ju Je izklesal kpar Franc Zajec, sta bili odkriti dne 11. junija 1872. Kip sv. Jožefa je delo Jožefa Grošlja. V spomin na dunajski ev-harističn,- kongres sta bili postavljena leta 1912. v vdolbinah na sprednji cerkveni stran; soh: svetnikov Tomaža Akvinskega in Bonaventure (dar kanonika Janeza Fli-sa). leto pozneje pa na severni strani sohi škofa Lamberga in knezoškofa Tomaža Hrena (dal prelata dr. Jožefa Lesarja). Vse štiri sohe je izgotovil podobar Ivan Pengov. Na desni pred velik m vhodom v cerkev je Kristusova glava, nekoč sklepnik gotskega svetišča, ki so ga podrl;, leta 1701. Poprej je bila vzidana na steni stare zakristije, stoječe med cerkvijo in semenS-ščem. Med stolnico in škofijo in ob hišah kanonikov so prodajali še ob koncu prejšnjega stoletja devocionalije kakor tudi svete in posvetne slike, pred božičem pa potrebščine za jaslice. Izmed raznoterih slik, visečih na vrvicah ob hišnih stenah, je bila prav strašna in grozna tista, ki je predstavljala grešnikovo smrt Zaslepljen umrajoč; grešnik je odklanjal kar vztrajno zadnjo sveto popotnico ter gledal samo na svoje bogastvo, krivično pridobljeno, in ogledoval sliko svoje priležnice, dasi mu je vlekla smrt že rjuho izpod telesa * Dostavek. V mojem članku v »Jutru« dne 3. decembra t. 1 pod naslovom »Tri stara gostišča sredi mesta« je pri opisovanju staroslavne gostilne »Pri kolovratu« izpadla omemba, da visi od neznanih časov v veži te gostilne starinska lesena soha angela z mrtvaško glavo v roki in z zlomljeno nOžco (glej pesem V spomin Tomaža Bizilja v zbirki »Dvanajsta ura« Iga Grudna. Slovenska Matica 1939.) v gostilniški sobi pa Maksim Gasparijeva karikatura »Pustni ples Penatov«, k; so bi; eno najznačilnejših naših stalnih omizij, sestavljeno Po večini iz literatov in umetnikov. Alojzij Potočnik. Iz Sp&fefe štajerske Novi grobovi. V visoki starosti 81 let je v Mariboru umrla zasebnica Frančiška Wertherjeva v bolnišnici pa v 19 letu starosti Terezija Kanglerjeva iz L;mbuša Nadalje je v Zgornjem Radvanju umria 20 letna pisarniška uradnica Alojzija Gradišnikova, na Pobrsžju je v 82. letu starosti premim la zasebnica Antonija Mihelako-va po redu Modričeva. v Mariboru pa 83-letna zasebnica Elizabeta Colnaričeva po rodu Jelovškova. poroka. V Mariboru sta se poroč:la hišni posestnik Anton Ullr ch in Marja Per-natova iz Studencev. Trojčke je rodila žena delavca Ivana Kranjca iz Štor. V celjski bolnišnici, kier so zagledali luč sveta, so bili nad veselim dogodkom vsi presenečeni. Med novorojenčki sta dve dekleti in fantek. Mlali zakonski par ima že šest otrok. Pevski koncert v Mariboru. V petek bo nastopil v Mariboru komorni pevec Her-bert A 1 s e n z dunajske državne opere. Pel bo Schubertove pesmi in Lovvejeve balade. Na klavirju ga bo spremljal glasbeni ravnatelj Hermann Frisch iz Maribora. Brežiško lutkovno gledališče je nedavno gostovalo v Sevnici in prineslo tamošnjim otrokom veselo uro zabave. Vprizorili so »Dr. Fausta«. Pevski in glasbeni zbor iz št. Ju rja ob južni železnici je v soboto zvečer prvič nastopil v celjskem Nemškem domu. Izva- ] jali so razne ljudske pesmi. Literarni večer v Mariboru. Drevi oo na povabilo mariborske Ljudske univerze v kinodvorani na Stolrem trgu predaval književnik Frsnc Nabl. šajer k0 deželno gledališče bo v petek v Poljčanah uprizorilo kmečko dramo »D ■ kla Petra Rottmanna» V nedeljo bo isU predstava v Slovenjem Gradcu. Iz Laškega poročajo, da je krajevna skupina pri vkuhavanju sadja zbrala skupaj 1700 kg marmelade. — Kinoodsek štajerskega Heimatbunda je nedavno predva- jal film »Koncert po želji«. Obiskovalci, ki so bili po večini kmetje, so bili s predstavo nadvse zadovoljni. Iz Hrvatske Imenovanja v sodni službi. Po odredbi hrvatskega pravosodneoa ministra je bil razrešen dolžnosti državnega pravdnika pri pokretnem naglem sodišču dr. Josip Jela-čič. na njegovo mesto pa je imenovan okrožni sodnik dr Ivo Franiševč. Prav tako je bil razrešen svoje dolžnost,- predsed-n:k pokretnega nagega sodišča dr. Viktor Horvatič. za njegovega namestnka pa je bil imenovan dr. Juraj Stambuk. Pri pokretnem naglem sod šču v Sarajevu sta bila razrešena predsednik Emil Kralik in državni pravdnik Dragotn Maltarič, na njuni mesti pa imenovana Islam Lukačevič in N:koia Grabovac. Pri pokretnem naglem sodišču v Derventi je bil namesto dosedanjega državnega pravdnika dr. Marijana Beleča imenovan Hubert Strauch. Ustanovitev lekarnarske zbornice. S posebno odredbo notranjega ministra je bila ustanovljena organ izac ja hrvatskih lekarnarjev in določen njen de"ckrog. Lekar-narska zbornica :ma svoj sedež v Zagrebu in je pod vodstvom komisarja s 'svetovalnem odborom osmih o?eb Sprememba železniškega voznega reda. Od ponedeljka 23. novembra je v veljavi nov železniški vozni red. po katerem so nekater vlaki ukinjeni, nekater; pa so nanovo uvedeni Po bosanskih progah bodo brzotovernim viakom priključeni osebni vagoni, tako da bo izpolnjen presledek med odhodi posameznih osebn h vlakov. Nov ravnatelj javne varnosti. S Poglav-nikovo odredbo je bil na prošnjo razrešen dolžnosti glavnega ravnatelja za javno varnost dr. Ludvik Zimmermann, na njegov o mesto pa postavljen dosedanji ravnatelj monopolske uprave ir. Filip Crvenko-vič. Gostovanje dunajske državne opere v Zagrebu. Po poročilih hrvatskih listov bo v ■ _ v '.V t' - ' " V. •: H Africa Settentrionale: carri armati italianl in movimento — Iz Severne Afrike: italijanski oklopniki na pohoda v dneh 10. in 12. t. m. v državnem gledališču v Zagrebu gostovala dunajska državna opera s »Figarovo svatbo«. Otvoritev nove župnije v Zagrebu. Z razvojem Zagreba je nastala tudi potreba novih župnij. Svečana otvoritev nove zagrebške župnije, ki je poverjena frančiškanom in živi na njenem področju okoli 15.000 ljudi, bo na praznik 8. t. m. Otvoril jo bo nadškof dr. Alojzij Stepinac, ki bo ob tej priliki imel tudi slovesen cerkven nagovor. P O R T Odmev s turnirja pri Hermesu V II. kategoriji table-tenistov je zmagal neorganizirani Poženel, drugoplasirani iz glavnega turnirja Kakor smo že pisali, jc imel tableteniški turnir za prvenstvo Ljubljane v režiji športne sekcije Hermesa tako številno udeležbo, da prireditelji kljub odlični organizaciji ip živahnem poteku tekmovalnega sporeda v nedeljo le niso mogli spraviti pod streho vsega obsežnega repertoarja in je bil del turnirja odigran šele v popoldanskih urah minulega ponedeljka Neodigrane so ostale partije, ki so bile odločilne za vrstni red najboljših v tako imenovani H. kategoriji moških udeležencev. V tem zaključnem delu se je še enkrat izkazal neorganizirani Poženel, ki je brez posebnih' težav — z eno samo izgubljeno igro — odpravljal nasprotnlxa za nasprotnikom in si zasluženo priboril najboljše mesto. Kot zmagovalec tega dela turnirja je Poženel prejel najlepše darilo, tako da je med udeleženci tekmovanja — po drugem darilu v glavnem turnirju — gotovo najbolj vesel lepih spominov na to prireditev. Izmed podrobnih izidov drugega dneva turnirja navajamo naslednje podrobne izide: ^ III. kolo: Tršinar-Rus 2:0, Florijanc-Brt-celj I 2:0. Moran-Novak 2:0, Grunfeld-Cobal 2:0, šubert-Padovan 2:0, Poženel-Dobravc \v. o., Tušar-Bajec 2:0 in Gabrov-šek-Pogačar 2:0. IV. kolo: Tišinar-Florijanc 2:0, Moran-Griinfeld 2:0, Poženel-šubsrt w. o., Gabrov-šek-Tušar 2:0 Polfina_'e: Tršinar-Moran 2:1, Poženel-Gabrovšek 2:1. Finale: Poženel-Tršinar 2:0. Prireditelji so se potrudili in so razvrstili glavne igralce s tega turnirja tudi v naslednjo razpredelnico: Pregled uspehov prvih 16 igralcev na Herme*sovem table-teniškem turnirju: 1. Bradeško Stane (Korotan), 2. Poženel neorganiziran, 3. Bogataj, 4. Strojnik R., 5. Milanovič (vsi trije Hermes) 6. Gabrov-Sek, 7. Strojnik IH (oba Korotan) 8. Re-cek, Mladika, 9. Moran, neorganiziran, 10. Strojnik A., Korotan, 11. Subert, 12. Gregorčič, 13. Ulčar (vsi trije Hermes), 14. Merala I, Korotan, 15. Meden, 16. Tršinar, (oba Mladika). Ta vrstni red nikakor ni lestvica za ja-kost ljubljanskih igralcev, temveč samo sestava jakosti in uspehov zadnjih 16 igralcev po rezultatih doseženih na tem turnirju. Y. Nikkanen je Sel Spet je eden velikih finskih športnikov dal slovo atletskemu športu. Svetovno znani metalec kopja Yrjo Nikkanen je Izjavil, da ne bo več startni. Do tega sklepa so ea privedli važni družinski razlogi. Svetovni rekorder Nikkanen je star šele 28 la* Na poti do svetovne elave v športu je moral Nikkanen prebresti marsikatero zapreko. Tudi on je rasel v senci še bolj znanega finskega metalca Matti Jarvinena, ki je bil prav tako njegov učitelj kakor Mik-kola, ki je padel na fronti v borbi proti Sovjetom. Nikkanena so v splošnem smatrali za največjo nado finskih metalcev ln celo sam Jarvinen mu je v bližnji bodočnosti prerokoval mete preko 80 m. Mož ni nikoli dosegel te daljine. Zadnji dve vojni sta zavrli njegovo kariero in zdaj je šel za zmerom. Če bi bfla 1. 1940 olimpiada v Helsinkih, bi bil bržkone on dobil zlato kolajno v svoji disciplini. Nikkanen je bil izredno nadarjen za svojo stroko. Imel je izredno močan poteg z roko in kopje je zletelo iz njegovih rok kakor ustreljeno iz puške. V Jarvinenovi šoli se je naučil še tehnike svojega velikega mojstra in je tako gotovo ' izpolnjeval vse pogoje za zasedbo mesta naslednika po svojem učitelju. Svoje največje športne zmage Nikkanen ni doživel takrat, ko je postavljal nov svetovni rekord, temveč na evropskem prvenstvu v Parizu. Tamkaj je bil sredi metal-ske elite vse evropske celine. Nemec Stock je bil takrat tamkaj, dalje dva močna Estonca Sule in Issak. dalje Madžar Var-szeghy in seveda tudi Matti Jarvinen. Na koncu se je iz te točke razvil ogorčen dvoboj, ker so tudi ostali udeleženci prekoračili 70metrsko mejo. Iz te dramatične borbe je slednjič izšel kot zmagovalec Jarvinen, Nikkanen pa je zasedel sigurno drugo mesto. Na ta dan šele je postal mladi finski metalec popularen. Razvajeno pariško športno občinstvo je pozabilo vse svoje ljubljence rned skakalci in je samo strmelo na veliko črno tablo, kjer so se kazale, v belih in rumenih črkah, posamezne daljine tega krasnega dvoboja, dokler niso obstale s 76.87 tri Jarvinenu. Kljub tej zmagi pa je bil junak dneva drugoplasirani Nikka-ner Z Nikkanenom je finski šport Izgubil mnogo. Metalec je imel pred seboj še ne-kai najboljših let in so ga splošno smatrali za enega glavnih stebrov povojnega športnega naroda Fincev. Vrzeli, ki bo nastala po njem, skoraj ne bo mogoče izpopolniti. Gotovo zaenkrat v tej disciplini Fincem ni treba skrbeti za boljšega človeka kakor je Jarvinen toda Matti je že močno prekoračil 30. leto (34) in je brez dvoma v športu že dal največ, kar je mogel. Ostal bo finskim športnikom za učitelja in tako je obljubil ostati pri svojih atletih in tovariših tudi Nikkanen. KULTURNI PREGLED Tretji večer simfoničnih skladb V poročilu o ponedeljskem simfoničnem koncertu, katerega pišem pod neposrednim vtisom uspelega večera, ne sme koj v začetku manjkati največjega priznanja, ne toliko zaradi dobre kvalitete izvedbe, ki dosega pri nas pod domačimi dirigenti redko slišano višino, temveč še bolj zaradi izredne posrečene izbire izvajanih skladb in zaradi vidne vneme in prizadevanja s katerim so izvajalci izvršili svojo nalogo. »Tancredi« je Rossinijeva opera, ki je billa prva med deli mladega mojstra sprejeta (1813) v Italiji s pravim navdušenjem in ki mu jt prinesla veliko slavo. Novost je bila v njej ta. da je Rossnni prenesel v_ resno opero, po tradiciji težko in okorno, razgibanost buffoopere. V uverturi ki smo jo slišali na našem koncertu kot prvo točko-, te prednosti sicer niso zaznavne v toliki meri kakor v ostali operi. vendaT siiči znamenit crescendo-vzpon prav zelo uverturi k »Seviljskem brrvcu« najboljši buffo-operi 19 stoletja kar jih poznamo. Delo je bilo izvajano tehnično čisto in z rutino, ki je v orkestru razumljiva, saj ima za seboj že velik koncert Rossinijevih uvertur, med katerimi so bile izvajane še dosti težie. Na drugem mestu je bil lepi klavirski koncert Edvarda Griega op 16 v a-molu. vzorno delo norveškega mojstra, v katerem so pomešani melanholični severnjaški motivi med romantično grajene vzpone. Klavir ima veliko vlogo ne samo v tematiki, kakor pri klasikih, ampak tudi v dinamičnih kontrastih saj so mu dodeljena najpretreslji-vejša dramatična mesta tako zlasti velika cktavna uvodna kad en ca in tej alična ponavljanja v teku vsega prvega stavka Klavirski part je bil v rpkah pianista Antona T r o s t a, ki je velik poet in tehnično na svojem instrumentu suveren. V enaki meri občudujemo pri njem tehnično^ stran, ki jo oibvtlada v slogu velikih pianistov, kakor čustveno razgibano' igro dinamičnih prelivanj, vzponov in pojočih kantvlei.. Predvsem pa moramo poudariti njegovo slogovno nenadkriiljivo interpretacijo, docela verno Griegovemu slogu, ki ga obenem z nekaterimi drugimi nacionalnimi ykladatelji tako radii uvrščamo med drugovrstne umetnike. Res je, da smo po vsem njihovem delovanju deloma upravičeni do take sodbe. Najdejo se pa tudi med njihovimi deli umetnine, ki jim gre mesito ob dobrih skladbah prvovrstnih izbrancev V drugem delu koncerta je bil na vrsti Lajovčev Andante. Eno od zgodnjih del našega prvaka med komponisti ne kaže še tiste zavidljive sproščenosti jasnosti in nc-odoljivega vpliva, kakor »oliko kasnejših Lajovčevih vendar smo z veseljem pozdravile na sporedu pomembno in reprezentativno slovensko delo, ki kliub preprosti obliki dosega velik razvoj in izrazno silo v srednjem deilu in je kakor vsa Lajovčeva dela tehtno predvsem po bogati ;n iskreni melodiiki. Sledile so tri Dvorakove skladbe: simfonična pesnitev Divja žena in dva slovanska plesa. Dvorak je naš davni ljubljenec. To nesporno in nedvoumno pričajo nešte-vihti uspehi njegovih del med našim občinstvom. Učinkovitost njegove glasbe lahko iščemo v zdravi ;n neposredni domisel nosti. ki je v bistvu preprosta, po izvoru pa prav tako skrivnostna kakor vse, kar je genialnega po intuiciji. Toda Dvorak obvlada razen tegk orkester kakor največji barvni mojstri. Igra z instrumenti postane čudovita barvna palleba, a še mnogo >mč! Ne samo barve so zaznavne, temver moriv določno pobarvan z izbranim instrumen- tom. se veže z drugimi v sliko, polno soka, kjer si domiselnost in barvitost segata v reke. OrkesteT je pod Sijančevim vodstvom do-ecgel neko stopnjo izvedbe, ki postaja pri niem sialna m ki jo bo, kaker --e zdi. znail obdržati tudi v bodoče. Ugodna je enakomerna kvaliteta instrumentalnih skupin — to pot so bi'a (za na-še prilike) posebno trobila v Dvoraku dobra pa tudi cez rnito-nacijo sc ne moremo pritoževati. Šijanec sam je bil v Griegovem koncertu tenkočuten spremljevalce, v Dvoraku pa j« vodil orkester kakor velika avtoriteta, ki ve, kaj hoče in ima jasno ustaljeno poetično predstavo o glasbenem dedu. Ostrost ritma v zadnjem plesu je doslovno spominjala na kakega velikega dirigenta. Zato želimo Šijancu čim večjega vzpona in prilike za delovanje, dasi bomo radi pozdravili tudi druge dirigente, ki se nam v vr=ti simfoničnih koncertov se obetajo. Dvorami ie bila do kraja razprodana, kar je lep dokaz, kako naše občinstvo ljubi simfonično umetnost. Dirigent in solist sta prejela lepe šopke ob velikem navdušenju in odobravanju poslušalcev. Marijan Lipovšek. Ksenija Vldalijeva v „La Boheme" Na letošnjem opernem sporedu je ponovitev j>La Boheme«. Za obonente, ki so imeli lani to opero z Manoševskim v tenorski partiji, bo letošnja predstava prinesla dobro,lešlo spremembo v zasedbi: mladega tenorista Lipuščka, ki se je ob koncu lanske sezone kot začetnik v tej partiji prav dobro obnesel, in ki je od takrat glasovno opazn« napredoval. , Naša lanska Mirni, Vidalijeva, je bila med letošnjimi počitnicami vabljena, da poje avdicijo, na podlagi katere je gosto- vala v znanem severno!talijanskem kopališču Montecatiniju, Id ima poletno operno sezono, v kateri sodelujejo vedno kaki gla- soviti pevci. Tako je imela Vidalijeva kot partnerja Rudolfa slovečega Malipiera, ki nastopa v milanski Scali in rimskem Teatru Reale. List »H Telegraf o« oi 3. sept t. L piše o njenem nastopu: »Mirni je bila Ksenija Vidalijeva, katera nam je bila doslej malo znana. Pela je sproščeno in s sigurnostjo in pokazala svojo pevsko sposobnost in gracijo lepe vrednosti.« List »La Nazionale« pravi: »Kseniji Vidalijevi je Vaie razvedrilo naj ho „jDobra knjiga" uspelo posebno v zadnjem dejanju, da je dala življenje Miminemu liku. Z nežno sladkostjo njenega petja je zapustila občinstvu najboljši vtis.« Zasedba ostalih glavnih in stranskih paar tij je ista kot lani — tista, ki je neodoljivo vabila občinstvo k užitku te muzikalno in igralsko tako človeško zajete opere. Iz rimskih listov >1 cantl di Lublana« V »Meridiano di Roma« z dne 29. novembra so izšli pod zaglavjem »I canti di Lublana« trije soneti slovenskega pesnika Janka Samca. Pesmi niso prevod, marveč Izvirna stvaritev in kažejo, da pesnik odlično obvladuje italijanski poetični jezik. Ni mnogo primerov, da bi slovenski pesniki pisali stihe v drugih jezikih. Najpomembnejši je pač Prešernov z izvirnimi pesmimi v nemščini. V prevajanju se Jih je poizkusilo več; največje kvalitete je dosegla Lili Novy s svojimi prevodi Prešerna V francoščino Je prevajal slovenske pesnike dr. A. Debeljak, ki je tudi spisal nekaj izvirnih francoskih sonetov; eden je bil objavljen v zbirki »Po&mes frangals de po-etes čtrangers. Janko Samec je spisal lani Italijanskem jeziku celo zbirko pesmi, večidel sonetov in iz nje so posneti trije primeri njegove italijanske lirike,, ki jih je priobčil ugledni rimski kn j iže vno-umet-nostnl tednik. V prvem sonetu z naslovom »L'Indomani« sklepa pesnik: So che pei pof>oli un mondo nuovo si formerš di pane e di giustizla, e giš per questo grande gioia provo. Anche il popol mio ln letizia si rifarš. la vita e il proprio covo eol mendo intero in vera amidzia! V drugem sonetu (Ad uji soldato) opisuje vojaka iz lepe Romagne, ko ga srečuje na naših ulicah in ki je »anche figlio di Kronika * Smrt viteza železnega križa. Nemški listi poročajo, da se stotnik Markus Moss-dorf, poveljnik krdela bojnih letal, ni vrnil s poleta nad sovražnika. * Nov odlikovaiitic s hrastovim listom. Hitler je 4. decembra odlikoval nadporoč-nnika Eckeharda Kjdling-Schmidta, poveljnika čete v grenad^rskem polku, s hrastovim listom k viteškemu križcu železnega križa in mu obenem poslal brzojavko. Nad_ poročnik Kylling-Schmidt je 150. vojak nemške vojske, odlikovan s hrastovim li-st:m. « Goethejevo bivanje v Rimu v filmu. Neka italijanska filmska družba filma kulturen film, v katerem bo prikazano Goethejevo bivanje v Rimu. Najlepši rimski spomeniki in življenje na cestah italijanske prestolnice bodo tako predstavljeni, kakršni so bili za časa Goethejevega bivanja v večnem mestu. * Nov župan v Bukarešti. Notranji minister general Popescu je uvedel v svojo dolžnost novoimenovanega župana v Bukarešti generala Rascanuja. * Poslušanje tujih radijskih postaj na Slovaškem prepovedano. Ministrski svet je sklenil prepovedati poslušanje inozemskih rad^akih postaj z izjemo oddajnih j^staj osi. Doslej poslušanje scvražn:h radijskih oddaj na Slovaškem z zakonom ni bilo prepovedano. * Francoski književnik Marcel Sauvage ustreljen. Iz Parija poročajo, da je bil znani francoski časnikar in književnik Marcel Sauvage na povelje zavezniških oblastev v Alžiru ustreljen. Očitali so mu, da je pri-Htaš politike maršala Petaina in kot tak nasprotnik ameriške invazije. Iz Maroka je prispela vest, da so z isto utemeljitvijo ustrelili še 9 drugih francoskih časnikarjev. Pariški listi zahtevajo za povračilo aretacijo v Franciji živečih Angležev, Američanov, Židov in pristašev generala De Gaulea. * Dražba umetnin na Dunaju. Od 8. do 10. t m. je v dunajskem Dorotheu 480. e.vkcija umetnin. Naprodaj so razna olja, akvareli, skulpture, preproge itd. Med »lrugim bo na dražbi tudi umetniška zapuščina septembra letos v 83. letu starosti umrlega grafika Ludvika Mihaleka. Prof. Mihalek je bil do leta 1920. učitelj na grafičnem zavodu na Dunaju. * povest »Na novinah«, ki jo je letos za Vodnikovo družbo napisal pisatelj Janko Kač, je resno, vredno in značilno slovstveno delo avtorja — opevalca krajevnih lepot in upodabljalca človeških usod naše Savinjske doline. Povest bo brez dvoma do-« »egla znaten uspeh in se čitateljem še bolj priljubila kakor dosedanja Kačeva dela. Zagotovite si takoj letošnje Vodnikove knjige! * 400 let stara Upa operirana. V Goslar- so slovito »stolno lipo«, kj je stara pre-o 400 let in se ji je poznal zob časa, nedavno pomladili in operirali. Veje, ki so preperele, so odžagali, veliko razpoko v tieblu pa' zalili z betonom. Upajo, da .bo po tem vrtnarskem posegu lipa še dolgo vztrajala in dajala senco goslarskim meščanom, * Knjige Vodnikove družbe stanejo letos 16 lir, odpravnina 1 ali 2 liri. Naročite se pravočasno na letošnji knjižni dar te naše priljubljene ljudske književne miaitice. Naj ne bo Slovenca, ki bi se letos ne uvrstil v krog Vodnikovcev in za skromno članarino prejel dve izbrani, izvirni slovenski publikaciji! * Starka je zgorela. Da bi se ogrela, je 801etna Ivana Auerjeva iz. Brež sedla tik zraven zakurjene peči. Najbrže je potem iz peči padel kos žerjavice na njeno obleko, da se je vnela. V tem trenutku je seseda slučajno pogledala v sobo in opazila nesrečo. Hitro je pogasila ogenj, toda starka je bila že tako hudo opečena, da je nekaj ur potem v bolnišnici umrla: * Huda škoda po potresu v AnatoHji. Po porodih, ki so šele sedaj prispela iz notranje Anatolije, je bilo pri potresnih sunkih v noči med 2. in 3. decembrom večje število ljudi ubitih in nad 500 hiš razdejanih ali poškodovanih. Natančnejši podatki o številu mrtvih še niso znani. * Smrt — posledica pivskega obračunavanja. V Thondorfu pri Gradcu se je v gostilni začel med pivci prepir zaradi plačila. Gostje so še potem na cesti poravnavali račun. Ker so bile besede premalo učinkovite, je Franc Laschitz zgrabil za kol in z njim udaril Franca Mattauscha s tolikšno silo po glavi, da se mu je vlila v možgane kri in je zaradi tega umrl. Pri £ preiskavi se je pokazalo, da Mattousch sploh ni bil v lokalu in da se tudi prepira na cesti ni udeleževal. Fr. Laschitz je bil zaradi težke telesne poškodbe kaznovan s tremi leti zapora. IZ LJUBLJANE u— Vremena smo lahko veseli. Kakor je bila zgodnja jesen po večini brez dežja, tako je tuli pozna prijetno suha. Menda je vsega skupaj samo enkrat dež malo izdatneje namočil zemljo in še to ponoči. Dnevi pa so po pretežni večini zjutraj za>-megleni, potem pa za nekaj ur posije sonce, tako da je v zavetnejših legah še vedno prijeten sprehod. Izredno lepo vreme smo imeli na praznik. Zjutraj je živo srebro kazalo —3° C, potem pa se je ozračje tako ogrelo da smo čez dan zabeležili najvišjo temperaturo 8.2° C. Ni čuda torej, če so skoraj vsi meščani pohiteli na daljše ali krajše sprehode, da so se naužili zdravega, svežega zraka in da so se opajali nad pre-lestnimi pogledi na naše gore. čez noč, ki je bila jasna, je toplota spet padla, in v sredo zjutraj je termometer kazal —3.4° C. Sonce je že zgodaj zjutraj posijalo in če sklepamo lahko po visokem stanju barometra se nam še za naprej obetajo sončni suhi cinevi. u— Rekvijem za pok. g. Karola Krušiča, zvon. mojstra, bo v četrtek 10. t. m. ob 7. uri v cerkvi sv. Cirila in Metoda. u— Glasbena akademija. Na prvem javnem nastopu, ki se bo vršil v petek 11. t. m. v veliki filharmonični dvorani, bodo izvajali gojenci zavoda poleg pevskih ln klavirskih skladb tudi Adagiio in fugo J. S. Bacha za soloviolino in Beethovnovo Sonato za violončelo op 5. Sporedi se prodajajo v knjigarni Glasbene Matice (po 3 lire in po 1 liro). u— Dramatsko-igralski tečaj. Interesen t je (inje), ki so prišli po informacije, naj se v važni stvari zglase še ta teden. Ostale opozarjamo, da z igralsko šolo pričnemo 15. t. m. Pouk popoln (izgovarjava, šminkanje, recitacija, deklamacije, dramatika, režija, scenografija, jeziki itd.). Revnejši popust. Prijavljanje dnevno Mestni trg 17/1. u— Tečaj za mizarsko strokovno risanje za mojstre in pomočnike, kaktp: ga je dose_ daj prirejala vsako leto Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, se prične letos v nedeljo dne 13. decembra 1942 ob 9 in se bo vršil ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. ure do konca junija 1943 Nova mladinska knjiga Svatba MIŠKE MIKI Pravkar je izšla v založbi Narodne tiskarne ljubka otroška povest znanega bolgarskega pisatelja Nikolaja Fola »Svatba miške Miki« s Pirnatovimi ilu-_stracjjami. Zgodba o prelepi kitajski kraljičnt in o pogum-nem kraljeviču Omarju, ki je bil ubil srno gozdne vile in se je zato moral kruto pokoriti, je tako zanimivo in prisrčno napisana, da jo bodo naši otroci brali z največjim užitkom. Kraljevič Omar mora ubiti straš-, nega zmaja, da bo rešen svojega prekletstva. Njegova usoda, ki • je usoda miške Miki, njegovi boji in uspehi, spletke in dogodivščine na kitajskem dvoru pred tisoč in tisoč leti — to je že cel roman v obliki pravljice. Okusno opremljena v polplatno vezana knjiga je zelo poceni in stane samo % 10 lir ▼ ntaUd srednji U v Gorupova ulica St, 12 preko dvoriSfia, levo pritličje, učna dvorana št. 3. Prijave »• sprejemajo v navedeni učni dvorani. u— Odpiranje to zapiranje trgovskih obratovalnic. Združenje trgovcev Ljubljanske pokrajine opozarja članstvo, da m strogo drži odpiralnega in zapiralnega časa trgovskih obratovalnic, da se izogne strogim kazenskim posledicam. Naredba o odpiranju in zapiranju trgovskih obratovalnic je bila objavljena v Trgovskem listu St. 74 z dne 18. IX. L 1. u— O zimski oskrbi kuncev daje potrebna navodila Alfonz Inkret v glasfiJu naših malih gospodarjev. Dobro je treba preuda-riti, koliko živali bo mogoče ohraniti preko zime. Odbrati je treba le najlepše plemenske živali, ostale pa polagoma izročamo kuhinji. S tem se prehrana živali znatno olajša. Kuncem, namenjenim za zakolj, po-kladamo še posebej kuhani krompir, pomešan z močnimi krmili, da se zrede. Plemenske živali krmimo v tem času le zjutraj in zvečer. Zjutraj jim damo korenja, pese in podobnega, zvečer pa bolj seno, žito in podobno. Pokladamo samo toliko, kolikor sproti pojedo. Ako krma navzlic vsej pozornosti zmrzne, jo maramo takoj odstraniti. Na vsak drugi dan pokladamo plemenskim živalim za jutranji obrok mehko toplo krmo. Paziti pa je treba, da se plemenske živali preveč ne odebele. Preko zime ne pripuščamo, živali naj počivajo, da bodo spomladi spočite dale zdrav in čvrst rod. u— Šolske konference so minule, starši. ki hočejo, da se bodo nj'h otroci — gimnazijci, trgovska šola in akademija, ljudska šola — stalno učili pod nadzorstvom v teplih prostorih (razlaga, izpraševanje, poprava nalog itd.), naj jih vpišejo v Korepetitorij, Mestni trg 17/1. Važno tudi za dijake, ki se vozijo in privatiste. u— Italijanščina, nemščina, francoščina in angleščina. Kdor se hoče v kratkem času naučiti enega ali več navedenih jezikov, naj se vpiše v naše nove tečaje, ki se začno ta teden. Vpisovanje dnevno od 8—12 ln 14—16. Korepetitorij, Mestni trg 17/1. u— podporno društvo za gluhonemo mladino se kar najiskreneje zahvaljuje tvrdkama Dragotin Hribar, tovarna pletenin in J. šumi, tovarna bonbonov, za izdatno Miklavževo obdarovanje v blagu, neimenovanemu dobrotniku iz Ljubljane pa za plemenit dar v znesku 500 lir, namenjenih za bcžičnico gluhonemim sirotam. Naj bi se tako odzvala še druga dobra srca in pomagla blažiti to najbolj skrito revščino! u— Od danes naprej so v predprodajl v knjigarni Glasbene Matice vstopnice za ponovitev IH. simfoničnega koncerta, ki bo v ponedeljek, dne 14. t. m. v veliki unionski dvorani. Spored bo naslednji: 1. Rossini: Predigra k operi »Tankred«; 2. Grieg: Koncert za klavir in orkestfer, solist pianist prof. Anton Trost; 3. Lajovic: Andante za veliki orkester; 4. Dvofak: Divja žena. Simfonična pesnitev; 5. Dvofak: Dva slovanska plesa. Občinstvo prosimo, da kupi čimpreje vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. u— Nakaznice za petrolej za razsvetljavo bo«nestni preskrbovalni urad spet čel deliti v četrtek 10. t m. v L nadstropju Mahrove hiše na Krekovem trgu štev. 10, toda delil jih bo samo med popoldanskimi uradnimi urami. Stranke, ki so novembra meseca že dobile te nakaznice, naj predlože samo nabavno knjižico za meso. Drugi upravičenci, ki meseca novembra morebiti še niso dobili nakaznice za petrolej za razsvetljavo, pa dobe nakaznico samo, če poleg nabavne knjižice za meso predlože še izjiaivo, da v svojem stanovanju nimajo električne razsvetljave. To izjavo mora podpisati hišni gospodar. Upravičence opozarjamo, naj pri nakazovanju ne delajo navala, ker je petroleja dovolj v zalogi in ga bodo, kakor prejšnji mesec, dobili vsi upravičenci. u— O uporabi topinamburja smo zadnjič posneli po »Malem gospodarju« nasvete, kako je treba ta pridelek uporabljati za krmo. Naj še povzamemo, kako se pripravlja topinambur za človeško hrano. Očistiti je treba gomolje nežne kožice, bodisi da jo odrgnemo ali obrežemo. Zrežemo ga kot krompir, če ga kuhamo v kosih. Pristavimo ga v kožici, v katero n ali jemo za dva prsta vode, po okusu in zmogljivosti olja ali masti, povrhu potrosimo malo česna in petršilja, pa nekaj drobtinic. Gomolje polagoma dušimo, da kosci deloma razpadejo v omako. Po okusu malo oki^i-mo z lfirnonovim sokom ali pa dodamo paradižnikove mezge. Ker je jed pikantna, jo uživamo kot dodatek h krompirju v oblicah, k polenti, cmokom ali kruhu. To je msc%si ■■ ........... .... . : •• • v«?w.:•.•;•; :•:•;•. v 'mi Africa Settentrionale: elementi italiani esploranti battono con i mortai posizioni nemiche - Severna Afrika: Italijanski izvidniki bi je jo z možnarji sovražne postojanke primorski način priprave topinamburja. Sicer pa lahko pripravljamo gomolje tudi na način kot krompir pečeno ali praženo. u— Nesreče. V ljubljansko bolnišnico so sprejeli zadnje dni spet nekaj ponesrečencev. Na stopnicah je padel in si zlomil desnico 141etni trgovski vajenec Franc Snoj iz Ljubljane, 431etni Viktor Ramovš iz Ljubljane pa si je pri padcu poškodoval levo nogo. S konja je padel in si zlomil desno nogo 501etrii zasebnik Franc Mlakar iz Starega trga pri Ložu. Desno koleno si je poškodoval pri padcu 271etni monter Alojz Zadnikar z Rudnika. 461etna zaseb-nlca Vera Piklova z Vrhnike je padla na stopnicah in si zlomila desno nogo, levo nogo pa si je zlomil 521etni delavec Ivan Gale iz Dobrepolja. V palec levice 3e je vsekal 381etni uradnik Miroslav Milavec iz Cerknice. Ponesrečencem so nudili zdravniško pomoč na kirurškem oddelku. Z Gorenjskega Na vzhodni fronti so padli naslednji koroški rojaki; planinski lovec Janez Jožef Lešanc, 211etni vojak Hans Podlesnik, nad-desetnik Mihael Schmid ter prostovoljec SS Max Ortitsch, star 22 let. Slednja dva sta bila odlikovana z železnim križcem. V vojni bolnišnici je umrl strelec inž. Alfred Ga-bron, instalacijski podjetnik in obratovodja elektr, zadruge v Dol. Rožu. 24-letni Wil-helrn Stare iz špitala ob Dravi, vojak v planinskem lovskem polku, desetnik Heinz Herbert Weigelt, star 23 let, iz Celovca, 19 letni vojak Johann Suppig iz Beljaka, 19 letni vojak v planinskem lovskem polku Fritzl Wernisch iz Beljaka ter 19 letni planinski lovec Hans Pettauer lz Vrbe ob Vrbskem jezeru. Visoko vojaško napredovanje koroškega rojaka, z veljavnostjo od 1. decembra je napredoval generalni major Julij RingeL po rodu iz Vekkovca, za generalnega poročnika. General Ringel je bil za zasluge prt bojih na Kreti odlikovan z viteškim križcem železnega križa. Gostovanje italijanske umetnice v Celovcu. Sinoči je v glasbeni dvorani v Celovcu nastopil«, italijanska umetnica Marija Fiorenza, ki je zadnji čas pela lirske operne vloge na Kr. gledališču v Rimu in na Scali v Milanu. Koncertirala je zadnji čas v raznih velikih nemških mestih, prepevajoč pesmi in arije. Volšperk je dobil gimnazijo. Preteklo soboto so imeli v Volšperku večjo svečanost. Ustanovljena je bila višja šola, katero so semkaj preselili iz šponhajma. župni vodja na Gorenjskem. Preteklo sredo je župni vodja dr. Rainer iz Celovca v spremstvu koroškega odlikovanca z viteškim križcem-Schmolzerja obiskal Kranj. Zgodaj popoldne ga je na Jezerskem sedlu sprejel okrožni vodja. Na Jezerskem je župni vodja pregledal prostore krajevne skupine stranke, posvetovalnico za matere in otroški vrtec in županstvo. Prav tako je obiskal županstvo v Dvoru in v Predoslju. Nato si je ogledal grad Brdo, zvečer pa se je udeležil kulturnega večera v domu stranke v Kranju. Prireditev so pripravili ranjenci in Hitlerjeva mladina pod geslom: »Gorenjska — pokrajina Rajha«. Izpregovoril je med drugimi odlikovanec Schmol-zer, nato pa je imel daljši govor tudi župni vodja dr. Rainer. Prireditev je bila zaklju- campagna«. Tretji sonet je posvečen Rimu. V njem vzklika: Amor eterno, senza alcun rancore per tutto il mondo, che la propria prole ha pur creato solo per 1'amore! »Terra crucca«, Rimska revija »Primato« je priobčila v številki z dne 1. decembra zapisek, ki v njem ugotavlja zanimivi odmev naše besede »kruh« v italijanskem vojaškem žargonu. Vittorio Gorresio je namreč pisal nedavno v nekem svojem dopisu: »Ker iužni Slovani imenujejo naš il pane kruh, so italijanski vojaki krstili to deželo (ki so jo prej imenovali Balcania) »la terra crucca«. Crucchi so možje, crucche žene, crucchi uporniki, vse je crucco«. Gorresio je dostavil, da so »vojaki z modrostjo, ki bi jo mogli zavidati etnografi in politiki, iznašli ime, primerno za deželo, ki ni več Jugoslavija, ni vsa Dalmacija in se ne more imenovati Balcania, ker je le-ta mnogo širši pojem; s tem imenom so klasificirali ljudi, ki se vzlic različnim nasprotjem in ostrim sporom združujejo okrog kruha, ter ga vsi imenujejo enako: kruh«. — »Pri-mato« dostavlja, da novi izraz »terra crucca« spominja na mnogo starejši izraz »terra cabibba«, kakor so imenovali afriško zemljo in sploh vsaka negostoljubna tla Ž njihovim trdim življenjem. ZAPISKI »Prigode nagajivega Bobija« Kot 3 knjiga zbirke »Polica za male?, ki io izdaja Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani, je izšla slikovnica »Prigode nagajivega Bobija«. Smešna figura prebrl-sano-prismojene in neodgovorne opice, ki . uganja tolike nespodobnosti in burkaste neumnosti. je junakinja nekakega zgoščenega humorističnega »romana« za najmlajše bralce. Je to po svoje napet pustolovski »roman«, v katerem ni malo podob, ki bi lahko dale snov za celo povest. Zgodbe so pripovedovane s sliko ln z besedo in obe se izpopolnjujeta, saj so preprosto in nazorno izvedene Ilustracije res prave »osvetlitve« najpomembnejšega prizora v posameznih členih. 108 slik prikazuje Bobija od njegove cirkuške obleke in ubega iz sužnosti preko vseh pisanih pustolovstev tja do Idilične vrnitve na domača tla pod afriškimi palmami. Pisec pravljice in ilustrator sta našla v tem okvirno dovolj prostora, da sta razmahnila svojo domišljijo in pripravila strmeči deci prijetni književni * posladek. Kakor pri prvi in drugi knjigi zbirke »Polica za male«, je tudi pri tej dana možnost, da stremljivejši deček ali deklica preizkusi svoj okus in oblikovno spretnost z barvanjem slik. Starši bodo tako pobarvano knjigo shranili kot lep mladostni soomin za doraslo dobo, ko se vsak razveseli takih »dokumentov« svoje zgodnje mladosti. — »Kralj Debeluh in sinko Debelinko« in »Prigode nagajivega Bobija« sta dve enako opremljeni knjižici, ki sta se pojavili skoraj sočasno na predbožičnem knjižnem trgu. Obe sta vredni zanimanja in pozornosti naše mladine. Japonsko gledališče V najnovejšem zvežku ženevske revije »Le Mois Suisse« opisuje Jules Sauerwein svoje vtise iz Japonske nekaj let pred sedanjo vojno in se mimogrede dotika tudi gledališča. Posnemamo nekatere zanimivosti. V Tokiju lahko prisostvujete predstavi kake Shakespearove igre. ki je zelo dobro prevedena, ali pa poslušate odlično izvedbo katere Beethovnove simfonije. Lahko pa prebijete tudi 7 do 8 ur v gledališču Kja-bukica in vidite serijo japonskih predstav. Vse vloge igrajo moški in njih tčrne nikakor niso posebno različne. Po navadi gre, če je sujet zgodovinski, za kakega člana rodbine Sogunov, ki se zaljubi v gejšo ali v kako mlado dekle, predano prostituciji zbog tega, ker je hotelo pomagati bratu, da bi dovršil študije. Rodbinske drame ka_ čejo čudne spore med ljubeznijo in častjo. Večina teh tčm nam je zelo tuja. Sam Paul Claudel, ki je spisal tako lepe komentarje o japonskih plesih in verskih dramah, ne kaže posebno velikega zanimanja za literaturo japonskih klasikov. Nekaj pa mora tuj opazovalec občudovati. namreč izredno režisersko spretnost. Tu ni spuščenega zastora ln ne tehničnega osebja, ki bi delalo skrivnostno nekje za kulisami, nevidno in neznano občinstvu. Tehnično osebje je sestavljeno iz dveh majhnih skupin oseb, oblečenih v črno; le-te stoje z obeh strani odra. Dokler traja predstava, imajo čez obraz kapuco, češ, naj ljudje vedo, da niso udeleženci pri predstavi. Ko se dejanje konča, poplavijo oder in s pripomočki, ki jih imajo skrite nekje na dnu dvorane, postavijo v nekaj minutah neverjetno lepe dekoracije. Spominjam se prizora, ki kaže Sogunov prihod v spremstvu krasne skupine jezdecev na obrežju široke reke, bleščeče se v mesečini skozi košati gozd. Svetloba, drevje, nabrana svL la, ki je predstavljala vodo, vse te sestavine dekoracij so bile tako dovršene, da je bilo treba vzeti kukalo, če si se hotel prepričati, da je to gledališče, ne pa narava. Nekatere drame imajo nekake ritmične recitacije, ki nekoliko spominjajo na zborno petje v obrednih dejanjih. Muzilcalni vložki so seveda drugačni in njih harmonija tudi. Toda mali orkester, ki je nameščen na tribuni in ki spremlja s svojimi akordi kitice teh kantilen, nas spominja tistih značilnih improvizacij, ki smo j'h opazili v starih keltskih, iberijskih ali madžarskih narodnih spevih. Kitajsko iin japonsko gledališče nimata nič skupnega. Japonsko gledališče se na- slanja na iluzijo, kitajsko pa na konvencijo. Ce kitajski igralec predstavlja generala, opaziš to na tem, da je njegovo pokrivalo ckrašeno z mnogimi vrvicami ali traki, ki prikazujejo njegova odlikovanja. če ima v roki palico, pomeni to. da je takle general na konju. Ce nagloma skoči s stola, moreš to razpmeti tako, da se vrže v reko. Res da imajo tudi Kitajci odlične igralce, vendar so se le-ti enkrat za vselej odpovedali težnji, na bi posnemali prizore iz resničnega življenja. Na Japonskem pa skušajo — prav kakor v Evropi — dajati na odru resnično življenje. Na razstaviščih nače umetnosti je bilo v torek dopoldne prav živahno. V galeriji Obersnel so ob 10. začeli brez slehernega uvoda razstavo krajin Franceta P a vi ovca, Drug za drugim so prihajali znani in neznani prijatelji Pavlovčeve umetnosti, da si ogledajo njegova najnovejša dela. Po splošni sodbi so sedaj razstavljene slike še boljše od tistih, ki jih je Pavlovec" pokazal na zadnji razstavi, dasi se je tokrat pri izbiri motivov omejil na majhen košček našega sveta. — V Jakopičevem paviljonu, kjer razstavljajo Zoran Mušič> Maksim Se-dej in Jovan Zanič, pa so imeli ob enajstih vodstvo. Nabralo se je kar lepo število občinstva, ki je pozorno poslušalo izčrpno in strokovnjaško razlago prof. Ivana V a v -p o ti č a. Preden je Iv. Vavpotič povedel občinstvo oi slike do slike, je zopet spregovoril nekaj načelnih besed o naših umetnostnih vprašanjih, posebej še glede na sedanjo razstavo. K tem njegovim izvajanjem se vrnemo prihodnje dni z nadrobnejšim poročilom. — V splošnem je opaziti na naših razstavah večji obisk kakor prejšnje čase. Občinstvo išče umetnosti, kar kažejo tudi taki pojavi, kakor so razprodani simfonični koncerti v šijančevem ciklu in razprodane operne predstave, kakor je bila torkova »Thafis« izven abonmaja. čena z zborno pesmijo: »Nemčija, sveta beseda«. Naslednji dan si je župni vodja ogledal kmetijsko razstavo. Posvetovanje županov v Kranja. V dvorani deželnega sveta v Kranju je bilo posvetovanje županov kranjskega okrožja. Dobili so nova navodila za upravno izgradnjo občin. Potrebno je čim ožje sodelovanje med stranko in upravo. Siediii bodo tečaji za občinske komisarje. Goren.jska Itmetijska razstava je bila zaključena preteklo nedeljo. Ker je bil obisk zadovoljiv, so jo podaljšali za en dan. Vsega skupaj je bilo nad 5.000 obiskovalcev. V Tržiču so se poročili Karel Varš z Marija Amanovo, Janez Novak z Ivano Se-dejevo, Luka Slapar z Marijo Penkovo, Polde Fornazarič s Francko Koširjevo Jože Dergan s Tončko Perkovo, Janez istenič z Ano Sadnikarjevo, Aleš Meglič z Ivano Gabereevo, Ignac Valjevec s Tončko Zupanovo in F eri o Kramar z Bogomiro M a j ceno vo. Na Koroškem morajo vse stoječe ure> kazati 12. Ker se po ulicah vidi vse poln1) stoječih ur, pravi »Kartner Grenzruf«, ki jih je med vojno nemogoče popraviti so oblastva odredila, da morajo lastniki ure naravnati na 12. Gornji ukrep je bil izdan zato, da n^ bi prišlo do neljubih pomot, ko je ura približno toliko, kolikor kažejo ustavljeni kazalci in se pasanti zanesejo na to, da ure kažejo pravi čas. GLEDALIŠČE DRAMA Četrtek, 10. decembra: ob 16.30: šestero oseb išče avtorja. Red Četrtek Petek, 11. decembra: ob 16.30: Primer dr. Hirna, Premiera. Premierski abonma Sobota, 12. decembra: ob 16.: O^e naš... Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol Nedelja, 13. decembra: Hamlet. Izven Luigi Pirandello: šestero oseb išče avtorja. Komedija v zarodku, v treh delih. Osebe: Oče — VI. Skrbinšek, Mati — šari-čeva, pastorka — M. Danilova, sin — Jan. Osebe gledališke družine; Režiser: P. Kovic, igralci: Nakrst, Peček, Gorinšek, Plut, Košuta, Gabrijelčičeva, Kraljeva, Starčeva, Gorinškova, Sancinova. Inspicijent — Vc-r-tin, sufler — Benedičič, oderski mojster — Leben, rekviziter — KošiČ, vratar — Brezigar. Režiser: prof. O. šest. Jutri v petek bo premiera italijanskega dela, ki doslej pri nas še ni bilo vprizor-jeno. Njegov avtor je sodobni, v Italiji in tudi v inozemstvu dobro znani dramatik Rino Alessi. Značilnost njegovih del je odrska učinkovitost in življenjska verjetnost. Njegova drama »Primer drja Kirna« obravnava primer zdravljenja s psihoanalizo. Konflikt, ki se razplete na tej osnovi, je borba med dolžnostjo do poklica in osebnimi čustvi. Delo je komornega značaja, v njem natsopajo: dr. Hirn — Gregorin. Don Luigi — jan, Laura žena bogatega finančnika, pacijemta drja Hirna — Mira Danilova, Lorenzo, njen mož — VI. Skrbinšek, gospodinja Marija — P. Juvanova, policijski komisar — Brezigar. Režiser: prof. O. Šest. OPERA Četrtek, 10. decembra: zaprto Petek, 11. decembra: ob 15.: Traviata. laven. Znižane cene od 18 lir navzdol Sobota, 12. decembra: ob 16.: Thais. Izven. Nedelja, 13. decembra: ob 10.30: Angel z avtom. Izven. Znižane cene od 18 lir navzdol. Ob 16.: Slepa miš. Izven Zaradi obolelosti g. rektorja -Julija Be-tetta je premiera opere Boheme, ki je bila napovedana za danes, odpovedana. Opera ostane ta večer zaprta. Verdi: Traviata. V petek ob 15. uri bodo peli v operi Verdijevo »Traviato« po znižanih cenah od 18 lir navzdol. Osebe: Vio-leta — Vidalijeva, Flora — Poličeva, Anina — Polajnarjeva, Alfred — čuden oče —- , Janko, Gaston — B. Sancin, baron Dou-phol — Anžlovar, Marki Obigny — Dolni-čar, dr. Grenvil — Petrovčlč, sluga Violette — Gregorin. Dirigent: D. žebre, režija in scena: C. Debevec. Koreograf: P. Golovin. Radio Ljublpita ČETRTEK, 10. DECEMBRA 1942-XXI 7.30 Pesmi in napevi. 8.00 Napoved časa. — Poročila v italijanščini 12.20 Plošče. 12.30 Poročila v slovenščnl 12.45 Operetna glasba. 13.00 Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.25 Prenos iz Nemčije- 14.00 Poroč la v italijanščini. 14.15 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Šjanec. — Pisana glasba. 15.00 Poročila v slovenščini. 17.15 Prenos koncerta z Zavoda za cerkveno glasbo. 19 30 Poročila v slovenščini. 19.45 Lahka glasba. 20.00 Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.45 Koncert orkestra Cora. vodi dir gsnt Barzizza. 21.15 Predavanje v slovenščini 21.25 Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijanec — sodeluje sopranistka Valerija Heybal. — Operna glasba. 22.00 Vojaške pesmi. 22.45 Poročila v italijanščini. t. ••■-.-»■ .* . i ii hi—m Ura zemeljskega življenja Nobenih zanesljivih opor nimamo, da bi T') njih izračunali celotno starost naše zemlje. Zato se moramo omejiti na manjše razvojno obdobje, a izbrati moramo pač takšno, iz katerega so nam na razpolago prijemljiva izroč la, kakor rudnine in kamenine. Tako moremo določit,- le starost nam znanih in ohranjenih kamenin. Najstarejše znane nam kamenine cenimo na okroglo dve milijardi let 4— to pa nikakor nso najstarejše kamenine sploh, temveč tiste, ki so se nam pač" ohranile. O teh vemo s prilično zanesljivostjo, da so nastale v razmerah, ki so že omogočale življenje. Z:vljenje je mogoče le v ozko določenih fizjkaln h in kemičnih okoliščinah. Kakor znano, domnevamo z dobrim* razlogi, da je bila naša zemlja kakor vsako nebesno telo sprva žareče tekoča krogla, ki se je počasi ohlajevala in dobila, prvo skorjo. Potem je moralo trajati še zelo dolgo, dokler niso nastale raz-•mere. ki so omogočile nastane^ življenja. Gotovo je, da so najstarejše znane nam ka/nenine dosti mlajše nego tisti trenutek, zarto mora biti starost zemlje dosti večja Kako pa moremo izračunati starost zemlje oziroma njenih kamen n? Tako zvane radioaktivne snovi nam dajejo to možnost Da bomo to bolje razumni, se moramo seznanit; malo z nekaterimi dejstvi o zgradbi atomov. Vsak atom sestoji, kakor vemo, iz jedra, okrog katerega se vrtj eden ali pa več elektronov kakor planeti okrog sonc. Takšen sistem morajo držati skupaj neke sile. V planetnih sestavih ima to vlogo težnost-na sila. v atomu pa električne sile. Elektron so. kakor znano, najmanjše, z negativno elektriko nabite enote. To se pravi, da morajo biti atomska iedra zavoljo tega nabita s pozitivno elektriko. Poznamo 92 prvin a elektronov, ki krožijo okrog poed'nega atomskega jedra, je isto tako lahko do 92. V tem skrajnem primeru mora biti atomsko jedro nabito z 92 pozitivnimi električnim enotami Iz tega. kar smo povedala, sledi, da pripada vsaki prvin; določeno in zanjo značilno število elektronov okrog njenih jeder. to število imenujemo vrstno štev:lo prvine. Tko ima prvina uran vrstno število 92, to se pravi zunaj jedra uranovega c-toma kroži 92 elektronov. Vodikov atom ima vrstno število 1 in je tedaj najpreprostejše sestavljen; atom. M:slimo si pri tem atomu elektron stran, tedaj nam ostene samo jedro. To vodikovo atomsko jedro imenujemo »proton« in je sestavina v jedrih vseh drug;h atomov Atomom pa pripisujemo tudi določeno težo. ki jo izražamo z razmerjem do drug Ti atomskih tež. Vodikov atom je sploh najlažji atom in ga označujemo z atomsko tešo 1. ž njo primerjamo atomske teže vseh drugih prvin. Če pravimo tedaj, da ima uran atomsko težo 238. pomeni to, da je uranov atom 238-krat težji od vodikovega atoma. Pri tem moramo upoštevati, da elektroni, k: se vrtijo okrog atomskih jeder. prakt'čno ničesar ne prispevajo k ma.s; celotnega atoma. Nosilec masne teže je izključno atomsko jedro. Atomsko jedro ima še eno sestavino, k? je za nas v tej zvezi važna: to so nevtroni Nevtroni imajo kakor proton: masno oziroma atomsko težo 1, razlikujejo pa se od protonov, ki so pozitivno električno nabiti, po tem, da so električno nevtralni. Njih navzočnost v atomskem jedru vrstnega števila prvin tedaj ne spreminja, pač pa atomsko težo. Jasno js. da držijo tudi atomska jeclra neke sile skupaj in te sile so tako velike, da je treba prav posebnih posež-kov, če hočemo to skupnost razdreti. Z drobitvijo atomov razderamo atomska jedra na umeten način. So pa prvine (in morda so to vse prvine sploh), pri katerih razpada jedro brez naše pomoči. Ta pojav so opazovali najprvo pri uranu in so v tej zvezi odkrili radij. Ker se razpad dogaja z žarlnimi pojavi, so mu dali ime »radioaktivnost« po naše žarjlno delovanje. SIJAJNO SREDSTVO — Ali je to sredstvo res dobro za rast las? — Sijajno, vam pravim. V eni steklenici se je zamašek močno držal. Stranka ga je izvlekla z zobmi in drugo jutro je že imela pod nosom krasne brke. Da se seznanimo podrobneje s tem pojavom, vzemimo spet radioaktivni uran kot primer. Uran ima, kakor rečeno, atomsko težo 238 in vrstno števdlo 92. Pri njegovem razpadanju se tvorijo različne vmesne stopnje, dokler ne preostane končen produkt, ki je morda stalen. To je svinec z atomsko težo 206. Pri razpadanju urana uhajajo i* atomskega jedra poleg drugih sestavin nevtroni in protoni, ki se očitu-jejo kot helij. Helij je znani plemeniti plin, ki Sa med drugim uporabljajo za polnitev zrakoplovov. Njegova atomska teža je 4, vrstno število pa 2. Helijev atom sestoji iz dveh protonov (ki dajeta vrstno število 2) in dveh nevtronov, k; dajeta skupaj s protonoma atomsko težo 4. Dalje vemo, da daje uranov atom poleg osmih helijevih atomov en atom svinca. Podobno je s prvino torijem. Torijev atom odda šest atomov helija in ostane en atom svinca. Tij razpadni pojav-: zahtevajo seveda neki čas in njegov bistveni zn$k je ta, da ga ne moremo z nobenim posežkom niti pospešiti niti zadržati. Domnevat- moramo tedaj, da se je razpadanje atomov- tudi v preteklih zemeljskih dobah dogajalo po istih zakonih. To je pa zelo važno. Vzemimo kot primer spet določeno količino razpadajočega urana. Šele po 45 milijardah let se ta količina zmanjša na polovico, druga polovica se je spremenila v svinec. Vsaka radioaktivno prvina ima svoj določeni značilni čas, v katerem razpade na polovico prvotne množine. Za torij znaša ta čas n. pr. 18 m-Jijard let. za radij 1590 let, za radijsko emanacijo 3,8 dneva, za druge snovi pa znaša tud; komaj milijardinke sekunde. Tako smo se seznanili z najvažnejšimi osnovam,- radiaktvnega razpadanja in njihovim, snovnimi, količinskimi ter časovnimi dogajanji. Vzemmo sedaj rudnino, v kater,- je neka radioaktivna snov. Večinoma uporabljajo za te svrhe uranove ali torijeve rudnine, n. pr. uranovo svetlico, karnQtit, mo-nacit ali torit. Uranova svetlica je spojina urana in kisika. Vzemimo, da nj v njej nobene druge radioaktivne prvine razen urana. Od trenutka njenega nastanka se je začelo razpadanje in se je morala iz nje v skladu s starostjo stvoriti večja ali manjša količina uranovega svinca z atomsko težo 206. Nastajal je seveda tudi helij, ker je pa to plin, je umevno, da je iz rudnine tudi uhajal in da ga zato ne moremo uporabljat,- kot zanesljivo merilo časa. Svinec je pripravnejši. Če na rudnino niso vplivali n. pr. kakšni kemični vzroki. smemo pričakovati, da se je svinec v njej ohranil v celoti. Treba nam je torej s kemično analizo določiti samo količino urana in količino svinca v svetlici, potem lahko izračunamo njeno starost. Odstotek svinca delimo preprosto z odstotkom urana in vrednost, ki jo tako dobimo, pomnožimo s 7100 milijoni Žakaj moramo pomnožiti baš s temi 7100 milijoni, je stvar, ki je tu ne moremo podrobneje razlagati, povejmo le to. da so v tem številu vsebovane časovne vrednosti razpadanja. Podobno je z nepomegano to-rijeo rudnino, v kateri moramo določiti najprvo količino torija in količino svinca, količnik iz delitve njiju odstotkov pa moramo pomnožiti z 28.000 milijoni. Tako dobimo v prvem in v drugem primeru število let. ki je preteklo od nastanka rudnine. V splošnem je ta metoda s svincem najzanesljivejša za določanje časovnih potekov. Tudi helij, ki nastaja pri razpadanju, s cer lahko uporabimo za to določanje. vendar pa je za zelo stare rudnine ta metoda nezanesljiva, ker helij iz rudnine pač uhaja in dobim potem premajhne časovne vrednosti. Za rudnine, ld niso starejše nego milijon al; dva milijona let, pa jo lahko uporabimo, in to celo bolje nego metodo s svincem, ker se da v takšnih rudninah helij bolje določiti nego razpadni svinec. ( Po teh metodah so izračunali* da štejejo lk