Srednji vzhod in petrolej Področje Srednjega vzhoda, ki Ima zaradi svojega položaja kot strategični center velik pomen, je znova stopilo v ospredje od-nošajev med velikimi silami. Proces antikolonijalne in narod-noosvobodilne borbe je uvelja-vil arabske države kot činitelja, s katerim je treba resno raiunati v igri za pozicije v tem delu sveta. Tisti časl, ko so zaintere-sirane slle brez večjih naporov izvajale določeno politiko, spa-dajo v preteklost. Protislovja političnih In strateških interesov velikih sil so se zaostrila na pro-blemu arabsko-izraelskih odno-šajev, kl trenutno dajejo tem protislovjem svojo zunanjo obll-ko. Ves kompleks ekstremnih nacionalnih, socialnih, političnih in ekonomskih teženj se je za-pletel v klobčič odnošajev, kl ga je težko razvozlati. V senci teh nasprotij in vse borbe za nad-oblast 7 tem področju pa so naftonosna polja. Zaloge petroleja Petrolej je največje bogastvo Srednjega vzhoda. To področje je glede raziskanih zalog v svetu na prvem mestu. Konec L 1954 so znašale raziskane rezerve na Srednjem vzhodu 12,5 milijarde ton, oziroma 60% vseh svetovnih zalog. Na podlagi nekaterih ce-nitev mislijo, da verjetne rezer-ve Srednjega vzhoda dosegajo 75 odstotkov skupnega svetovnega bogastva petroleja. Kakor vidimo iz naše tabele, zaloge petroleja na Srednjem vzhodu niso razporejene enako-merno. « 3 _ ffl L O Država Z?S "3 13 *; > ja 5- a Saudova Arabija 35 22,8 Kuvait 28 18,3 Irak 14 9,1 Iran 13 8,3 Sirija, Libanon, Jordan, Egipt 2,1 1,5 Skupaj 92,1 60 Proizrodnja petroleja Proizvodnja surovega petrole-]a je na Srednjem vzhodu v stalnem porastu. Države Sred-njega vzhoda so v letu 1954 pre-segle po tempu vse ostale pro-izvajalce. Medtem ko se je skup-na svetovna proizvodnja surove-ga petroleja v letu 1954 povečala za 4°/», je proizvodnja na Sred-njem vzhodu porastla za 11%. S tera je skupna proizvodnja suro-vega petroleja, ki je v letu 1954 znašala 136 milijonov ton, pred-stavljala 20% svetovne proizvod-Bje proti 9,4% v letu 1946. Danes skupna vrednost proizvodnje pe-troleja presega eno milijardo dolarjev na leto. Kuvait, Saudska Arabija In Irak, ki dajejo 91% skupne pro-izvodnje tega področja, spadajo med tri največje proizvajalce petroleja na Srednjem vzhodu. V letu 1954 so ostvarili največjo proizvodnjo v Kuvaitu s 47 mi-lijonov ton, druga je Saudova Arabija s proizvodnjo 46 milijo-nov ton in končno Irak, ki je zadnja leta štirikrat povečal proizvodnjo in v letu 1954 proiz-vedel 31 milijonov ton surovega petroleja. V Iranu pa je gibanje proiz-vodnje drugače teklo. Medtem ko )e bil tam še leta 1946 na če-lu spiska držav proizvajalcev s 55% skupne petrolejske proiz-vodnje Srednjega vzhoda, pa je njegova proizvodnja naglo padla in Je v letu 1954 znašala komaj 2°/o proizvodnje Srednjega vzho-da. Do tega je prišlo zaradi po-izkusov nekaterih krogov in po-litičnih skupin na Celu z Mosa-dikom da petrolejsko industrijo v Iranu nacionallzirajo In z od-stranitvijo vpliva in eksploataci-)e inozemskega kapitala zaščitijo narodne koristl. Tuji kapilall in profiti Ze od prvega dne, ko Je bilo odkrlto, Je ogromno bogastvo petroleja na Srednjem vzhodu vzbudilo pozornost velikih sil. Bogati virl, kl so relativno na gosto posejani na majhnl globini, in kl otnogočajo, da se s ceneno delovno silo prldoblva petrole] po nizkih cenah in s tem ostva-rijo ogromni profiti, so postall predmet skrite vojne petrolej-skih družb, ki traja Se danes. Petrolej je najbolj pomembna sestavina ekonomsklh lnteresov velikih sil na tem ozemlju. Okrog 90"/» neposrednih tujih lnvesticij na Srednjem vzhodu predstavljajo Investicije petro-lejskih družb ZDA, Veltke Bri-tanije, Francije tn Nemčije. Nad petrolejsko proizvodnjo Srednjega vzhoda Je do leta 1948 popolnoma gospodarilo, nepo-sredno al) po svojih podružnlcah, osem velikih družb. To so prav tiste družbe, ki so leta 1954, po-tem ko Je bil zatrt Mosadikov poizkus, ustanovile lranski pe-trolejskl konzorcij. Od tedaj se je število novih družb znatno povefalo. Interese In kapitale teh družb vežejo razne legalne in tajne niti, tako da je proiz-vodnja petroleja, čeprav formal-no obstoje neodvisne družbe, pod kontrolo dveh ali treh moL-nih finančnih skupin. Kakšnl so profitl družb naj pokažejo naslednjl podatkl. Ku-vaitska petrolejska družba ]e s kapitalom 112 milijonov do-larjev v sedmih letih ostvarila 1.371,500.000 dolarjev dohodkov. Dohodki petrolejske družbe »Aramko« v Saudovl Arabiji so v sedmih letih dosegli vsoto 2.600,240.000 dolarjev, medtem ko so državl v tem obdobju plačall povprečno po 20 milijonov do-larjev na leto. Države, proizvajalci petroleja, so po dolgi borbi dosegle spre-membo prvotnih pogodb o kon-cesijah in si zagotovile zase ugodnejšo razdelitev dobička. Po zaslugi povečane proizvodnje In izbolišanega odnosa razdelitve dobička, so se dohodki držav proizvajalk povečali od 55 mili-jonov dolarjev v letu 1946 na 700 milijonov dolarjev v letu 1954. Dohodki od neposredne petrolej-ske aktivnosti so za obdobje od leta 1946 do 1954 ocenjeni na 2509 milijonov dolarjev. Ceprav so se zlasti v zadnjih letih dohodki držav proizvajalk znatno povečali, tako da sedaj dosegajo visoke zneske, vendar nadomestila, ki jih petrolejske družbe plačajo za eksploatacijo petroleja, Se daleč ne ustrezajo proizvedenim vrednostim. Treba je upoStevatl, da se iz teh držav vefina petroleja Izvaža neprede-lanega, kar omogoča petrolej-sklm družbam ostvaritev dopol-nilnih profitov, ker so cene rafiniranih petrolejskih proizvo-dov znatno višje. Uporaba dobodkov Zaradl polfevdalnih odnosov, kl v teh deželah še vedno pre-vladujejo, Ima eksploatacija na-ravnih bogastev in prebivalstva arabskih držav še drugo stran. Vsi dohodki držav proizvajalk, ki jih dobijo od petrolejskih družb, odhajajo naravnost v državne blagajne, ki so, kot na primer v Kuvaitu, izenačene z osebno blagajno vladarja. Naj-vet teh sredstev se potem seli v evropske države v obliki re-zervnega sklada in se uporablja za potrebe vladarjeve družine. Za gospodarski razvoj države ne gre niti ena petina dohodkov od petroleja. Zaradi stalnega povečanja pro-izvodnje petroleja je opažatl težnje nadaljnjega priliva tuje-ga kapitala v petrolejsko indu-strijo, kar še bolj poglablja že obstoječe disproporce gospodar-skega razvoja. Petrolejska indu-strija Srednjega vzhoda ne za-ostaja po svoji apremljenosti dela, produktivnosti in zmoglji-vostih za sorodnimi tadustrijami v najbolj razvitiii državah sveta, medtem ko drugib industrlj tu-kaj takorekoč ni, ostale gospo-darske panoge pa zaostajajo za sto do dvesto let. Zivljenjski standard preblval-stva je zelo nizek. Delovna sila je na Srednjern vzhodu, kakor tudl v vseb. drugih nerazvitih deželah, zelo pocenl, a plačc s« nizke. Ogromna večlna prebival-stva se ukvarja z ekstenzivno živinorejo ln poljedelstvom ter uporablja najprimitlvnejša sred-stva. Tekoče zlato Srednjega vzhoda ne prinaša tem ljudem boljžih pogojev življenja. Denap-ne dohodke odvzemajo tuje ka-pitalistične družbe all domačl ievdalcl, medtem ko države, is katerib odteka njihovo naravno bogastvo, ostajajo gospodarsko nerazvite ln zaostale. V. B. Poskusni center za izkoriščanje električns energije v kmetijstvu Niia država gradi mednairodoi poskosni center za izkori^čanje eiektriine energiije ˇ km«tijsnro delao a domaiih srodstev delno iz tehnične poroofi OZN. Ta cea-ter ohsega tri vasi v Šumadiji: Dalnjo Satornjo, Gomjo Satomjo tn Jennenovce. Po mnenju stro-kovnjakoT bo ta cemter služil t sreru za vzor kako naj bi se c izkori5 radi gradtti moderne ceste.