^C^ /^O l^f Gorenjski časnik od leta 1947 ^^^ KJjm IC'y PRVC PREOHOOmKTEÛNÎK CORSNJBCIFTA IQÛO PETEK, 28. AVGUSTA 2009 Leto LXII, št 68. œna 1.35 EUR, 19 HRK Odgovorna urednica: Marija Volčtak Časopis izhaja ob torkih in ob petkih naklada: 22.000 izvodov www. go RE N j skIg las, s i Korak k čisti vodi Kari Erjavec, Borut Sajovic in Dušan Črnigoj so postavili temeljni kamen za tržiško čistilno napravo. Kot je dejal minister'Erjavec, je to korak k čisti vodi. Stotan Sate "Več kot trideset let smo morje DuSan Čmigoj. îzra- ..............................................................................govorili o nujnosti gradnje zil je zadovoijstvo, da bodo z Brezovo pri Tržiču - Na zem- dstilne naprave. Sedaj njena družbo Gradbinec GIP po- Ijiščih v zaselku Brezovo» gradnja končno teie. Pome- stavili podobno čistilno na- kjer so ob koncu julija odprli ni piko na T pri uresničitvi pravo kot v občini Radovlji- gradbiSče centralne čistilne obsežnega projekta obnove ca. Minister za okolje in naprave v občini Tržič, že ra- vodovodnega omrežja in do- prostor RS Kari Erjavec , je stcjo stene novega objekta. gradirve kanalizacije v občini poudaril, da ne dvomi o pra- Dograjen bo do marca 2010, Tržič. Naša občina je zadnja vočasni uresničitvi projekta, ko naj bi začela poskusno med večjimi na Gorenja Ta je pomembna zaradi obratovati čistilna naprava za skem, ki ú) dobila centralno predpisov, ki po letu 2015 potrebe 16.400 oseb. Projek- čistilno napravo. Obenem predvidevajo stroge kazni za dranje, gradnja in poskusno smo komunalno uredili in- onesnaževalce. Še bolj po- obratovanje naprave bo stalo dustrijsko cono Loka, kar membna je zaradi varovanja dobre štiri milijone evrov. omogoča nadaljnji razvoj vodnih virov in čistosti oko- Občina Tržič bo okrog šest- podjetništva," je dejal ttiižki Ija. Tržiška čistilna naprava deset odstotkov denarja pri- župan Borut Sajovic minulo bo korak naprej V bolj čisti dobila iz Kohezijskega skla- sredo na Brezovem. Tam je vodi, zato je zadovoljen tudi da EU, četrtino pa iz državnega proračuna RS. zbrane pozdravil tudi generalni direktor družbe Pri- kot prebivalec sosednje obči- Govorniki niso le govorili, ampak so prijeli tudi za delo. Skupaj so postavili na temeljni ne Naklo. kamen ploŽČo, ki bo spominjala na začetek gradnje triiške čistilne naprave. Dovoljenje za prestavitev steze Občina Radovljica je dobila zeleno luč za obnovo letališča Lesce. V Društvu gibanje proti širitvi in hrupu letališča Lesce odločitve še ne želijo komentirati. Sx/zawa p. Kovačič pridobili okoljevarbtveno so- dovljica, za koordinatorja nim lokacijskim načnora za glasje Agencije RS za okolje varnosti gradnje pa Tomaža avtocesto Vrba-Peradca." Radovljica • Občina Radovlji- glede hrupa: z novo asfdtno Jeharta. Naložba je vredna Če v osmih dneh ne bo pri- ča je v tordc dobila gradbeno stezo ga bo zagotovo manj. približno i3 milijona evrov, tožbe na izdajo gradbenega dovoljenje za prestavitev in Za izvajalca del smo na jav- denar imamo zagotovljen v dovoljenja s strani strank v asfaltiranje vzletno-prista- nem razpisu že izbrali SCT, občinskem proračunu, naka- postopku, bodo takoj začeli jalne steze in za prilagoditev za nadzornika kvalitete gra- zali so nam ga iz Direkcije obnovo letališča in dela kon- manevrskih površin na leta- denj smo izbrali Alpdom Ra- RS za ceste, skladno z držav- čali v šestdesetih dneh. Če se lišču Lesce. "Gradnjo bomo začeli takoj po pravnomočnosti gradbenega dovoljenja," je sporočil direktor radovljiške občinske uprave Boris Marčetič, v nadaljevanju pa pojasnil: "Glede na to, da je Upravna enota Radovljica korektno vodila postopek, da so bile v zvezi s tem javne obravnave, ne pričakii» jemo težav. Še pred izdajo gradbenega dovoljenja smo i 2 1: bo zapletlo, potem projekta letos (še) ne bo. Predsednik Društva gibanja proti širitvi letališča hrupu Lesce Miha ZaJokar. je v sredo po- poldne za Gorenjski glas povedal, da z odločbo še ni seznanjen m da mora najprej pregledati, katero dokumentacijo so upoštevali pri izdaji dovoljenja. ' Ta teden zato Še ne pričakujte komentarja v zvezi s tem," je dejal Zalokar. Izjemno visoka obrestna mera za depozite od 91 do 180 dni. www.Qbkr.si Gorenjska^ Banka Srečanje predsednikov V sredo se je premier Borut Pahor na Brdu sreča z avstrijskim kanclerjem Wernerjem Faymannom. Danica Zavrl Žlebir ske državne pogodt>e iz leta ..............................................................................1955 eno od odprtih vprašanj Brdo • Gosta iz sosednje dr- med državama, njeno ures- žave je sprejel tudi predsed- ničevanje, ki zadeva tudi nik države Danilo Tiick, sre- skrb za pravice narodnostne Čái se je še z zunanjim mi- manjšine Slovencev, pa bi nistrom Samuelom Žbogar- lahko izboljšalo dobre odno- jem in ministrom za Sloven- se med državama. Avstrijski ce po svetu Boštjanom Žek- kancler je o vprašanju dvoje- šom, na Igu pa si je v premi- žične topografije na avstrij- erovi družbi ogledal center skem Koroškem dejal, da je za razminiranje. treba najti politično rešitev. Borut Pahor je ob srečanju dejal, da je vprašanje avstrij- ► 2. stran 68 AKTUALNO SvetTNP predbga Šolarja Svet javnegâ zavoda Triglavski narodni park je na s«)i v sredo sklenil, da vladi 2Z novega direlctorja predlaga Martina Šolarja, ki ježe napovedal reorganizacijo zavoda. Poleg dolarja se je članom sveta kot kandidat predsta. 5e janež Cerkovnik. CC + Ubežnik med gore Stanko Kfinar je v svojem bogatem Življenju prehodil Številne planinske tn gorske poti. je avtor izjemnega vodnika po Karavankah, iskrivih in poetičnih Sto slovenskih vrhov, vodnikov Slomikova pot, SS'I^rat Kara* vanke ter Dovje in Mojstrana. 11 GC+ Rejnka Zinka ima vedno rada polno hišo otrok Rejniltvo Ima v občinah Domžale, Lubvica in Moravče najdaljSo tradi* cijo v Slovani ji. Med ^ poklicnimi rej* nicami s tega območja je tudi Zlnka Rotravec iz Peč. ki je doslej topel dom njdiia že enaistim otrokom. KMETI)STVO Kanadski orač na Gorenjskem Whaley Mar, 72-letni kanadski orač, se za svetovno prvenstvo oračev v Te-§a novci h pripravlja na KŽK>jevih n}i> vah v okolici Brnika. Nad Gorenjsko jenavduSen. Tu bi lahko živel. Dežela je lepa, ljudje prijazni, hrana odii6 na," pravi, q Î VREME i Danes bo veánorm scmàjû, * I jutri bo pretežno dilačno \ s krc^emimi padavinami. \ V neddjo se bo ragasrulc, \ pihal ho severo\^zhodr\i veter. 15/22 : jutri: oblačno s padaiinami o V£> u\ i k 17703529 2 POLITIK dan ica ^avTÍf§}E-glas.si GORENjSKI GlAS petek, 28. avgusta 2009 Kranj ZiherI o incidentih s slovenskimi turisti na Hrvaškem Poslanec SDS Mtlenko ZiherI je na vlado in zunanjega ministra Samuela Žbogar)a naslovil vprašanje v zvezi z "incidenti", ki so se dogodili slovenskim državljanom med dopusto: vanjem na Hrvaškem. Omenja primer v zvezi s potopljenim slovenskim čolnom v Rovinju, ko policija prijavitelju ni verjela in ga je napotila na policijsko postajo na poligraf. Med postopkom je slovenskemu turistu pajek odpeljal avto, parkiran na policijskem terenu. Drugi je primer na plaži Zrče, kjer je skupina domačinov pretepla dva slovenska mladolet^ nika. V nobenem primeru niso intervenirali organi slovenske države, opozarja ZiherI in ob tem vlado vprašuje, kako bo ministrstvo za notranje zadeve zaščitilo slovenske državljane pri takšnih rn podobnih incidentih. Zanima ga tudi, ali bo vlada omenjena dogodka uporabila "pri argumentaciji hrvaške nepripravljenosti za vstop v EU". D. 2. arilo izžrebanemu naročniku časopisa Gorenjski Glas t Avtokaito prejme POLONA ŠUŠTERŠIČ iz Medvod. KOTIČEK ZA NAROČNIKE Zvesti Gorenjskemu glasu Alojzija Bajt je bila rojena v Dražgošah. Z družino so se kasneje preselili v Kranj In tu je spoznala svojega bodočega moža Lojzeta. Kmalu sta se poročila, se preselila v ŽirI in rodili so se jima štirje otroci V šestdesetih letih je s trebuhom za kruhom v Nerrčijo odšel najprej Lojze, za njim pa še Lojzka 2 najmlajšo hčerko. Starejši trije otroci so ostali v Sloveniji, saj so tu hodili v srednjo šolo. Že od leta 1962 živi y nemškem mestecu Heubach v bližini Aaina. V prvih letih so novo okolje, novi ljudje in neznanje jezika predstavljali pre-cejšnje ovire. Sčasoma so se stvari uredile. Oba z možem sta dobila delo, trudila sta se ohranjati vez z domovino in po svojih močeh skrbela za otroke. Leta so tekla, otroci so se poročili In se še bolj razselili po Evropi. Hčerki sta si druži-no ustvarili v Nemčiji, starejši sin pa na Švedskem. Le sin Marjan je ostal v domovini in si z ženo na Orehku zgradil hišo, v kateri najdejo začasni dom vsi družinski člani, ki pridejo v Slovenijo. Lojzka in Lojze sta ves prosti čas namenjala delu na vrtu, ki sta ga imela na bližnjem hribu. "V vrtu je bilo zares lepo/' se spominja Lojzka, "a sedaj, ko moža ni več, je urejanje gredic in sadnega drevja postalo zame prevelik zalogaj. Sedaj se bolj posvečam urejanju balkonskih rož in pospravljanju stanovanja. Zelo rada nakupujem za svoje vnuke in pravnuke. Veliko dela Imam že s tem, da voščim vsem svojim za rojstni dan." Ima deset vnukov, ki živijo na Švedskem, v Nemčiji In v Sloveniji. Zelo je ponosna tudi na sedem pravnukov, ki jih žal premalo vidi, saj vsi razen enega živijo v Sloveniji. "Ko je Lojze odšel v Nemčijo, sem mu naročila Gorenjski glas, da mu je bilo malo lažje. Zvesta naročnika sva ostala vsa leta. Gorenjski glas mi predstavlja vez s Slovenijo.** Lojzka prebere skoraj vse, najprej pa osmrtnice, kuharske recepte in podlistke V rakovih kleščah, Usode In Zamejci. C. F. Alojzija Bajt skupaj z vsemt pravnufci, ki živijo v Sloveniji • V • • davek vlada je na celodnevni seji v ponedeljek na Brdu obravnavala okvirni razrez proračunskih odhodkov po razvojnih politikah, razvojnih programih in predlagateljih finančnih načrtov za leti 2010 in 2on. Danica zavia Žlebir Brdo - Razrez proračunskih odhodkov bo na podlagi razprave na seji vlade pripravljen v teh dneh, so sporočili po ponedeljkovi seji vlade, ki se je zavlekla do naslednjega dne. Proračunski uporabniki bodo lahko začeli pripravljati svoje finančne načrte najkasneje v začetku prihodnjega tedna. Načrtujejo, da bo proračunski predlog 2 vsemi spremljajočimi dokumenti sprejet v zadnjem tednu septembra, vlada pa ga bo v za* koňsko predvidenem roku poslala v obravnavo dižavne- mu zboru. V proračunu naj Z maratonske seje vlade na brdu /Fon^Tinaoeu bi najbolj omejili sredstva za obrambo, notranje in zuna- 50-odstotni stopnji. Na mi- jo, že sedaj pa so tudi najbolj spodarstva in bolj učinkovit nje ministrstvo. nistrstvu za finance napove- obdavčeni, medtem ko res sistem pobiranja davkov, so Med ukrepi, s katerimi na- dujejo, da bo d<^cončni pred- bogatih ne bo obdavčil, saj prepričani v koalicijski LDS. merava ministrstvo za finan- log predvidoma obravnavati večinoma ne živijo od plač. Menijo tudi, da bi morali s fi-ce zapolniti proračxmsko vr- na vladni seji v septembru. Višji srednji sloj je v vsaki nančnimi ukrepi predvsem zmanjšali sivo ekonomijo in obdavčiti luksuzne dobrine zel; ki znaša rekordnih več Kljubtemupaježezbudilve- družbi nosilec razvoja, v go- kot pet odstotkov bnilo do- liko odzivov in polemik. Vsi spodarski krizi pa tudi gene- mač^ proizvoda (BDP), je nasprotniki tega finančnega rator potrošnje. Cilj davčne {avtomobile višjega cenovne- predvsem novela zakona o ulaepa poudarjajo, da ni pri- politike ne sme biti dodatno ga razreda, razkošne nepre-dohodnini, s katero naj bi uvedli dodatna dohod?iinska meren. Prizadel naj bi zlasti obremenjevanje najbolj pro- mičnine, ki jih ljudje ne po-višji srednji razred, ljudi, ki diaktivnega dela prebivalstva, trebujejo za vsakodnevno bi- razreda, obdavčena po 45 in veliko delajo, tudi več zasluži- ampak razbremenjevanje go- vanje, jahte in letala). Srečanje predsednikov 4 1. stran skem sodelovanju med Slovenijo in Avstrijo. Ti so tudi v težkih gospodarskih raz* merah dobri m stabilni, Avstrija je med izvoznimi part- dejal, da državi pripravljata upa, da Avstrija ta prizadeva- nerji Slovenije na tretjem, dogovor, ki bo upošteval in- nja podpira. Premiera sta med uvoznimi pa na četr- Ljudje na avstrijskem Ko- terese obeh držav, pri čemer govorila tudi o gospodar- tem mestu, roškem morajo ob tem čuti* ti, da so vključeni v proces, ne da jim je rešitev vsiljeiia. Werner Faymaim je odnose med državama ocenil kot zelo dobre, kar je dobra podlaga za nadaljnje sodelovanje. Zaupanje in sodelovanje med državama, obema članicama EU, se lahko še okrepi, pri tem pa je slovenska manjšina v Avstriji pomemben dejavnik. Finančna sredstva za slovensko manjšino bodo v Avstriji povečali kljub slabšim gospodarskim razmeram, je obljubil avstrijski kancler. O slovensko-hrvaš- kili odnosili pa je Borul Palior Samuel Žbogar in Božtian ŽekŠ / i-oie- ^«^azo Od leve: avstrijski kander Werner Faymann, slovenski premier Borut Pahor ter ministra Zahtevajo izredno sejo parlamenta Danica Zavrí Zle bi r jemati tudi nacionalni parlamenti držav članic. V SD predlagajo, naj se državni zbor z njo zgolj seznani. V cev SDS in SLS vložila zahte- lidjskih strankah menijo, naj SLS pa pravijo, da je treba do ....................................... vo za sklic izredne seje držav- na zahtevani seji hkrati obia« vsdi žrtev zavzeti spoèdjiv od- Ljubljana • Evropski parla- nega zbora, na kateri bi obra- vnavajo tudi oba vojna zako- nos, šele z zmago nad vsemi ment je aprila letos sprejel re- vnavali in sprejeli predlog re- na (SD), da je zahteva po ob- totalitarizmi v 20. stoletju pa soludjo o evropski zavesti in totalitarizmu, v kateri je po- soludje o podpori resoludji o totalitarizmu. Povod za zahte- ravnavi resoludje poskus re- je Slovenija dosegla svobod- habilitadjc soddovanja z no, neodvisno in samostojno zval k razglasitvi 23. avgusta vo je dejstvo, da oblast ni jav- okupatorjem (LDS), da je ev- državo. V podmladku NSi, za vseevropski dan spomina no zaznamovala 23. avgusta ropska resoludja pisana v MSi pa so ogorčeni, češ da cena žrtve vseh totalitinih in kot dneva spomina na žrtve dvhu desnice (Zares), sicer lotna ^dada in tudi predsednik avtoritarnih režimov. V pone- totattamih režimov. Predl^ pa menda ni običaj, da bi mo-deljek pa je skupina poslan- je že naletel na odzive. V koa- rali evropske resoludje spre» države ignorirajo dan spomina na žrtve totalitarizma. ir t GORENJSKI GLAS petek, 28. avgusta 2000 KTU ^LNO infoígíg-rías.si 3 SvetTNP Svetu javnega zavoda Triglavski narodni park sta se v sredo predstavila dva kandidata za direktorja, poleg Martina Šo arja še Janez Cerkovnik. Mateta Rant Bled • Svet javnega zavoda Triglavski narodni park je na zadnji seji sprejel sklep, da vJadi za novega direktorja za« voda predlaga Martina Šolarja. Podprlo ga je 15 članov sveU, ki sicer šleie az Članov, dva sta bila proti, dve glasovnici pa sta bili neveljavni. Na razpis za izbiro novega direktorja TNP so se prijavili Štirje kandidati, a je eden kandidatiiro umaknil že prej, eden pa ni izpolnjeval razpisnih pogojev, je ugotovila komisija, ki je pregledala vse prispele vloge. Martin Šolar je po izobra- Martin Šolar/foM:Tiosredni že opravljal tudi funkcijo po- je zmanjšati notranje organi- narave s ciljem ohranjanja bližini parka^ Kdo je udaril prvi? Aleksander Kupljenik, direktor jeseniškega komunalnega podjetja Jeko-in, naj bi prejšnji teden napadel enega od sodelavcev. Sam trdi, da je bil napaden. bořrian Bogataj je» na vprašanje o mobingu pa: "To so govorice, o katerih prvii slišim od vas. Tega me nihče ni uradno obtožil, Mislim, da se vsaj 135 od 140 delavcev v našem kolektivu dobro počuti in odlično sodelujemo, povsod pa se jesenke - Bralec, nekdanji zaposleni v jeseniškem Jeko-in, nam je pred dnevi sporočil, da je direktor Aleksander Kupljenik 19. avgusta po verbalnem nasilju še fizično na» padel delavca podjetja, ki je povrhu vsega Še srčni bolnik. "Ta ga je v samoobrambi zbil na tla, nihče ni bil ranjen/' M pojasnjuje bralec, ki želi 5 ostati anonimen (ime je zna- \ no uredništvu) in nadaljuje: "Skrajno nespodobno je, da se direktor spušča na takšen Aleksander Kupljenik način komunikacije." Ob nadaljnjem poizvedo- arogantnež in samopašnež," Ijenika, fc trdi, da je zgodba najde nekaj nezadovoljne- obmjena: "Pri nas je stalna žev in nergačev." Po njego- praksa, da drugi skačejo v vih besedah nekaj starejSih mene. Sam lahko kot direk- sodelavcev niti ne želi med tor ukrepam drugače, nika- upokojence, čeprav izpol- kor pa ne s silo." Dodaja, da njujejo pogoje: "Očitno pri tokrat proti delavcu, s kate- nas ni tako hudo, drži pa, da rim sta sev resnici sporekla, ne dovolim šikaniranja in ne more ukrepati, saj doka- podtikanj, Red mora biti, zov ni. Na vprašanje, ali je deio pa opravljeno." tovrstnih fizičnih napadov Nikomur naj ne bi niti več, direktor pravi, da ga je grozil z odpovedjo delovne« pred časom napadla stran- ga razmerja, izdal je ie nekaj ka: "Poklical sem policijo, opozorO in opominov. "Si- vendar zopet ni bilo doka- cer pa, ta teden sem nečio- zov. Po tem dogodku smo veški, na nadzornem svetu okrepili varnost, tako da ne more vsakdo v stavbo," pa mc jc sindikat pohvalil," pravi Aleksander Kupljeiuk. V petih letih je bilo tudi Direktor jeseniškega komu- vanju je bralec povedal, da se trdi bralec, ki je Jeko-in pred nekaj konfliktov z zaposle- nalnega podjetja ocenjuje, v podjetju dogajajo čudne Časom zapustil. Po njegovem nimi, priznava Kupljenik, da so prejšnji teden nekate- reči: "Zaposleni odhajajo, saj pričevanju sta bila direktor in vendar ne tako hudih, da ri zaposleni izgubljali živce, tega ne morejo več trpeti, Fl- delavec (ta nam ni znan) v udeleženci v podjetju ne bi saj so začeli uvajati (vnaprej žični napad se je zgodil prvič, času inddenta sama, zato ve, mogli kasneje celo napredo- napovedano) kontrolo obis- verbalno nasilje in mobing da bi bilo dokazovanje nasilja vati. "Največkrat sploh ne ka intemetnih strani, pred pa sta V tem podjetju stalnica. Zaposleni se direktorja bojijo in tudi o tem inddentu si ne ob zanikanju Kupljcnika izredno težko. gre za meni neposredno podrejene sodelavce, ampak Časom pa tudi sledenje službenim vozilom • obe novosti Za odziv smo prosili tudi prihaja do konfliktov že z pa sta nekatere sodelavce upajo govoriti. Kupljenik je direktorja Aleksandra Kup- njihovimi vodji," pojasnju- zelo razjezile. Brezplačno nezgodno zavarovanje za dijake prvih letnikov Cvrro Zaplotnik za enako ponudbo, ki bo ve- za osnovne zavarovalne vso« osebni račun brezplačno, ..............................................................................Ijaia do konca oktobra. Če te. Ce bo dijak želel biti za- prav tako jim ne bo zaraču- KranJ - Gorenjska banka in bodo dijaki, ki imajo v Go- varovan za višje kritje, bo navala stroškov vodenja ra- ZavarovaJnica Triglav sta renjski banki že odprt oseb- lahko izbral drugo različico čuna. Bančno kartico Activa lani prvič dijakom prvih let- ni račun ali ga bodo šele od- in s tem tudi višjo premijo. Maestro, ki jo bodo prejeli, nikov gorenjskih srednjih šol ponudili brezplačno prli, sklenili v tem obdobju vendar pa bo v tem primeru bodo lahko uporabljaH za nezgodno zavarovanje pri moral sam plačati dodatno dvig gotovine na bankoma-sklenltev nezgodnega zava- Zavarovalnici Triglav, jim premijo ali skleniti še eno tih in v bankah ter za plači- rovanja. Ker je bil odziv do- bo banka plačala letno přeber, sta se tudi letos odloČili mno v vićini petnajst evrov zavarovanje. Banka bo dija» kom odprla študentski lo blaga in storitev na pro dajnih mestib. Najslabša bi bila panika Pred začetkom šolskega leta so predstavili ukrepe za zaščito pred širjenjem pandemske gripe v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Mateja Rant nje, šolski kolektiv pa pred- ....................................... stavlja okolje za njeno širje- Ljubljana • "Pred nami je nje. "S preventivnimi ukre-šolsko leto, ki bo obarvano s pi je možno omejiti širjenje pandemijo gripe, kljub bolezni, povsem preprečiti temu pa ni razloga, da zara- pa se ga ne da." Glede na se- imeli danji potek pandemije, ko ie ga šolskega okolja,je ob bolezen nove gripe blaga ukrepov oziroma zmerno težka, na dročju zaščite pred širje- inšritutu predlagajo predvsem ukrepe za zmanjšanje enp€ v2go j no-izob raže valnih za- okužbe pri sebi oziroma poudarila predstojni- zmanjšanje širienja okužbe vodih fpntra za nalezljive bolez- na druge. To lahko zagotovi- ni pri inštitutu za varovanje mo zlasti z ustrezno higieno zdravja dr. Alenka Kraigher, rok, kar pomeni pogosto Tudi minister za šolstvo umivanje z milom in vodo in šport Igor Lukšič je po- ter brisanje s papirnato bri- udaril, da bi bila najslabša sačo. "Okužbo lahko prepre- panika čimo tudi tako, da se čim novo gnpo vse rav« vrtcev ter osnovnih vabili na izobraževanje v manj dotikamo oči, nosu in ust," je pojasnita Alenka Kraigher. Ob pojavu tipičnih bolezenskih znakov pandemske gripe, je dodala, pa moramo omejiti stike z srednjih informaci kaVo učinki morebitne pandemi- drugimi ljudmi, zdravnika je čim manjši." Zagotovil je pa pokličemo po telefonu, tudi, da so na ministrstvu Oboleli otrok namreč po pripravljeni, če bi v prihod- njenih besedah ne sodi v vrtec ali šolo. "Za zdaj velja, da oboleli ostane doma še sedem dni od začetka bolezni oziroma dlje, če tako narekuje bolezensko stanje in to presodi tudi izbrani zdravnik," je še dejala Alen- nosti prišlo do bistvenega povečanja števila okužb s pandemskim virusom. Po besedah Alenke Kraigher so namreč otroci in mladostniki pomembni prenaša Ici pandemske gripe zaradi na- druženja v Šoli in zunaj ka Kraigher. Gorenjski Glas ODGOVORNA UREDNICA Manja Vol^ak NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNfCH Cveto Zaplotnik, Danks ZâvH Žkbír UREDNířrVO NO'/INAR)|.UREDNIKI: BoStjan BogaQ], Alenb Brun, Igor Kavčič, Suzaria P. Kovaâ£, Ur^ P^smë. Mateja RarU Stojan Saje» Vilma Stanovnik, Simon iubK, CwlD Zdpbtnik, DaníQ Zavri Žleb'r, Ite^n i^rp; % stalni sodelavd Marjana Maja 8ef1or>d|, Ma^až Cregonč, Ana Hartmbn, Jože Koinjek, Milena Miklavô^ Miha Naglih, jasna Paladin, Marjeta Smointbr> Ana Vol^k OBLI KOVNA ZASNOVA Jernej Stritar, I lova rStrftar d.0.0, TÍHNIČNI UREDNIK Gr^ FLajnik FOTOGRAFIJA Tina Doki, Corazd Kaváč' LEKTORICA^ Marjeta Vozlič VODJA OG LAS N EG A TRŽENJA Mateja Žvižaj GORENJSKI GLAS (ISSN je registrirana blagovna »n sientvena zrtamka pod it. 9771961 pri Uradu RS za jntelekTuaJno fastnfne. Ufittn0vri«IJ pn l2da|ái«li; Gorenfskř ^JS» d.o.o., Kranj / DSiekloiica Marija Vol^ak / N1ov: fileiwcisove cesta 4.4000 Kran^} Tel.. 94/201 4200, 04/291 42 13, ^rrail: .si; m a It ogla$i In osmrtnice; tcf,;04/20t 4fi47 f Movni od ponfrddjka de ÍMrtlca nepr^tňnjcf)» od 8. do ure, od a, do ure. sobote« nedelje jn prazniki japno, / Goten}skt gt» ie poltednik. izhaiiot^ torkih m ptikřh, v nakladi 22.000 kivodov / Redne piiha: M9|a CorenjsVa, Letopis Cor^njska (cnkral letno) icvet lokalnih priieg/Tlsk; Oruek Carinthia CmbH&CoKC, St Veit/Cfan [ît. Vid na Clml). Avstrija / Naročnina: tel/ 04/20^ 42 41 / Cena izvoda: EUR, («na roCnina; 14040 EUR; RÂlni plaťmln imajo 10 ^ popusta, polletni popusta, letni popusta; v cene je vračunan ODV po stopnji 8,; naročnina se upošteva od (ekoje Števil» ke £asopisa do pisnega preklica, ki velja ed umetka naslednjega obrïdunsVega obtlobja f Ozlasne noritve: po ceniku: oelasn» trien^e: tel.: 04/ 20k 42 46. 4 GORENJSKA GORENJSKI GLAS petek, 28. avgusta 2009 Î Ljubljana Brezplačno cepljenje proti okužbam s HPV « Z novim šolskim letom se bo v Sloveniji začelo brezplačno cepljenje proti Okužbam s humanim virusom papiloma (HPV). Cepivo Ščiti pred nastankom predrakavib oziroma rakavih sprememb, ki jih povzročajo HPV. Pn/o cepljenje bo priključeno sistematskemu pregledu v šestem razredu osnovne šole, cepljene bodo deklice. Starši bodo svojo privolitev za cepljenje izkazali s podpisom izjave, ki jo bodo dobili na roditeljskem sestanku oziroma skupaj z obvestilom o sistematskem pregledu. Kot so sporočili z Inštituta za varovanje zdravja, raziskave kažejo, da je cepivo varno. Cepljenje proti HPV vključuje tri odmerke cepiva, vse tri naj bi deklice dobile v obdobju enega leta. S. K. Kamnik O usodi KIK-a na ponedeljkovi skupščini Delavci KIK-a so poosemriajstih delovnih dneh minuli teden prekinili stavko, saj so z vodstvom družbe podpisali aneks k sporazumu o izpolnitvi stavkovnih zahtev. V aneksu so med drugim določili, da bo plača za julij v celoti izplačana do konca avgusta, do konca oktobra pa naj bi v treh delih dobili izplačane tudi zaostale prispevke za pokojninsko rn invalidsko zavarovanje. Kljub vsaj začasnemu dogovoru med delavci in upravo pa je usoda tega drugega največjega proizvajalca smodnika v Evropi še vedno močno negotova. Med seboj sprti lastniki bodo v ponedeljek ob 21. uri na skupičini odločali o do kapitalizacij i, za kar pa je treba doseči 75»odstotno soglasje. Po besedah direktorja Aleša Erbežnika so možni prav vsi scenariji: od uspešne doka pita lizaci je do stečaja. J. P. Kam-Bu$ z novimi avtobusi Pred dnevi so v kamniški družbi Kam-Bus svojemu voznemu parku priključili tri Tiove avtobuse znamke Mercedes Intouro za javni linijski prevoz, ki bodo vozili na razdalji med Kamnikom in Ljubljano oz, obratno. Kot je povedala direktorica Kam-Busa Sonja Zore. stane tak avtobus, ki ima 55 sedežev, nekaj manj kot dvesto tisoč evrov, tako da so za vse tri odšteli okoli šeststo tisoč evrov. Tako imajo v družbi Kam-Bus zdaj 42 avtobusov, od tega jih v javnem potniškem prometu uporabljajo 35. Drugi so turistični avtobusi oziroma jih uporabljajo za občasne in šolske prevoze. S tem nakupom bodo med drugim nadomestili vozilo, ki so ga izgubili v februarski nesreči, ko je avtobus zapeljal v Kamniško Bistrico. J. P. Mojstrana Začenjajo se Aljaževi dnevi Na Dovjem, v Mojstrani in Vratih se danes začenjajo iS. Aljaževi dnevi, ki bodo potekali do nedelje. Drevi bodo v kulturnem domu na Dovjem odprli fotografeko razstavo Lepote Slovenije. jutri, v soboto, pripravljajo Gustinov pohod na Dovško Babo, zvečer pa v kulturnem domu na Dovjem večer z Aleksandrom Valičem» dobitnikom Borštnikovega prstana 2008. V nedeljo bo ob 13. uri pri Aljaževem domu v Vratih potekala ambientalna predstava Srečno Kekec, ob 16. uri pa bo Še sveta maša. Aljaževe dneve organizira Odbor za pripravo Aljaže-vih dni v sodelovanju s KUD )aka Rabič Dovje Mojstrana, Planinskim društvom Dovje-Mojstrana, Turističnim društvom Dovje-Mojstrana, PGD Dovje in PCD Mojstrana. U. P. ponosni nase Na osrednji prireditvi ob občinskem prazniku so podeliti tudi priznanja letošnjim občinskim nagrajencem. MatiiaRaki Bohinj • "Po pripovedki je Bog, ko je delil svet, opazil med miíožico narodov tudi peščico pohJevTuh ljudi, ki so na koncu ostali brez dodeljene zemlje. Zaiadi skromnosti teh ljudi sc jc odloČil, da jim odstopi del svojega in od takrat se Bohinj po 'bohu' imenuje," je zbrane na osrednji prireditvi ob občinskem prazniku v kulturnem domu )ožeta Ažmana nagovoril župan Franc Kramar. Po njegovem prepričanju velika večina Bohinjcev še ved- Ob letošnjem občinskem prazniku 50 podelili štiri občinska priznanja.Anka buImk no sodi v to peščico in meni, da je njihova skromnost po- je nedelo in prenašajo odgo- problemov. Tudi z njegovo delili priznanja za njihovo gosto prevelika. "Čas bi bil, voniost na občine, ki pa v do- pomočjo naj bi uko priSli do delo. Zlalo plaketo sla pieje- da bi upravičeno dvig^ gla- ločenih zadevah nimajo no- osnutka zakona o Triglav- la Dora in Janez Sodja iz ve in ponosno povedali vsa- bene pristojnosti". Tako že skem parku, za kater^a žu- družinskega podjetja Slap komur, da smo Bohinjke in več let, je poudaril Kramar, Bohinjci izbranci in smo po- opozarjajo na problem priso- pan meni, da je usklajen z lokalnimi interesL Prav tako nosni nase. Bohinj iz Bohinjske Bistrice. Srebrno plaketo so podelili jožetu Sodji iz PGD No-menj, ki se je izkazal pri od- okrcal politiko, Id jo do občin službe in slabih državnih činska uprava. Vsem Bohinj- pravljanju posledic neurja v vodi država. Po njegovem je cest, pa še kaj bi se našlo, cem pa je skupno, je še dejal, letu 2007, bronaste plakete tnosti polidje, inšpekcijskih naj bi bila konstruktivna tudi V svojem govoru je nato služb, dežurne zdravstvene njihov občinski svet in ob- na določenih področjih sko- Hrabri ga le to, da imajo svo- da je kljub različnim pogle-raj nemogoče delovati, če ob- jega poslanca v državnem dom njihovo skupno vodilo čine nimajo podpore države zboru, Antona Urha, ki je po in če "državni organi vedno mnenju župana že veliko eti lep in urejen Bohinj. pa so prejeli dolgoletni tajnik Ribiške družine Bohinj Branko Polak ter Klemen Ob tej priložnosti so naj- Rozman in mladinski odsek znova iščejo izgovore za svo- prispeval k rešitvi določenih bolj zaslužnim občanom po- Planinskega društva Bohinj. RiačEV Laz Obletnica vzpona na Triglav Ob spomeniku štirim srčntm možem bo jutri ob 17. uri spominska slovesnost ob 231. obîetnici prvega vzpona na Triglav. Že v sredo se je v spomin na ta dogodek na Triglav povzpela delegacija Planinske zveze Slovenije. V zgodovino slovenskega planinstva, so poudarili na pla- ninski zvezi.so takrat za vse čase zapisali Luka Korošec s Koprivnika, Matevž Kos iz jereke, Štefan Rožič iz Savice in Lovrenc Willomitzer iz Stare Fužine. M. R. Ob prazniku pomagali sokrajanu Ob krajevnem prazniku so na Blejski Dobravi razveselili sokrajana Mirana Zalokarja, saj so mu z dobrodelno akcijo pomagali kupiti invalidsko dvigalo. Urša Pfternil Blejska Dobrava - Letošnji iaajevni praznik Blejske Dobrave je imel posebno, hu- manitamo noto. Dobrava so namreč uspešno speljali humanitarno akdjo zbiranja denarja za nakup invalidskega dvigala za sokrajana Mirana Zakdai^, ki je lani pri lareja-nju ograje na %rasi hiše tako nesrečno padel, da je postal invalid. V humanitarni akciji so sodelovali loajani Blejske Dobrave in drugih krajev, podjetja, obrtniki, pa tudi Slovenske železnice, kjer je bil Miran pred nesrečo zaposlen kot strojevodja. V sodelovanju z Rdečim križem Jesenice so skupaj zbrali skoraj trideset tisoč evrov (približno polovico te vsote so prispevale Slovenske železnice) in s tem denarjem kupili invalidsko dvigalo, uredili dvorišče Mirana je ob krajevnem prazniku pozdravil tudi jeseniški ter predelali Miranov avto. župan Tomaž Tom Mencinger. Zdaj se Mttan, ki ima družino s tremi otroki, lahko z in- nega praznika. Predsednik treboval/' pa je dejal Miran validskim vozičkom sam pri- Krajevne skupnosti Blejska Zalokar in se najlepše zahva-pelje v stanovanje v prvem Dobrava Igor Arfi je ob tem lil za pomoč vsem darovaJ-nadstropju ter uporablja avto, dejal, da so bili krajani Blej- cem in vsem, ki mu stojijo ob s čimer je pridobil velik dei ske Dobrave vedno priprav- strani. Kaže, da je še vedno samostojnosti. Miranu so Ijeni pomagati sočloveku, pa dovolj dobrih src, je ddal ter novo dvigalo slovesno predali v soboto pred osrednjo slo- najsi gre za požar, naravne nesreče ali človeško stisko. doda}, da je zdaj pridobil velik del neodvisnosti, vrata v svet vesnostjo v počastitev krajev- "Vse bi dal, da tega ne bi po- pa so se mu spet odprla. GORENJSKI GLAS petek. 28. avgusta 2009 GORENJSKA 5 I vse otroke čeprav je v kranjske vrtce letos vpisanih kar 184 otrok več kot lani, so v skupaj desetih novih oddelkih našli prostor prav vsi malčki. Vilma Stanovnik Kranj • "Zanimiv podatek je, da je v 113 oddelkov banjskih vrtcev trenutno vpisanih natanko 2009 otrok. Ker se zavedamo dejstva, da so otrod naša prihodnost, in smo prepričani, da so naložbe zanje še kako pomembne, smo za malčke v desetih novih oddeK kih zagotovili 159 novih mest, velika pridobitev pa so zlasti vrtčevsld prostori v prenovljeni stavbi na Likozarje-vi;' je ob odprtju treh novih oddelkov vrtca Ciciban» kjer bo prostor našlo 3S malčkov, , ' > ^ I L poudaril kranjski župan Da- ^^ Ukozarjevi 22 so preuredili v vrtec Ciciban, za investicijo pa so namenili nekaj več mijan Peme in povedal, da je ^^ tisoč evrov. / Tm. oai za investicijska in vzdrževal» • na dela v loanjskih vTtdh in namenili za doplačila vrtca za vse vpisane otroke. Ob tem je začeli obiskovati med šol- razliko med ekonomsko ravnateljica Kranjskih vrtcev skim letom. Povedala je tudi, ceno in ceno staršev in za na- Danica Gaber (župan ji je ob da bodo tudi zanje našli pros- domešáinja vzgojiteljic," je odhodu v pokoj izročil přilož- tor, nova ravnateljica Irena tudi dodal župan Peme, pod- nostno darilo) tudi povedala, Pave, ki bo delo prevzela 1. VTtdh pri osnovnih šolah občina namenila sedemsto tisoč evrov, v to pa niso ^teta obnovitvena dela v vrtcu v Žabnici, ki so jih obnovili župan Igor Vdov pa je po- skupaj s šolo. "Poleg investi- "daril, da si bodo na občini da vsi starši niso dobili prostora v želenem vrtcu in da septembra, pa je obljubila, da se bodo še naprej trudili» da djskih sredstev smo na obd tudi v prihodnje prizadevali, imajo še sedemdeset vlog bo vrtec prijeten drugi dom ni letos prek šest milijonov da bodo v vrtce sprejeli prav staršev otrok, ki naj bi vrtec za vse malčke. V Cerkljah je vse čisto Nadzorni odbor občine Cerklje je občinskemu svetu predložil tri dokončna poročila o nadzornem pregledu delovanja župana Franca Čebulja. Danica Zaviu. Žlebir hodnost. Anonimneži, ki mi podtikajo vse mogoče, bi imeli najbrž kaj povedati tudi o tem, da sem vložil prošnjo za pridobitev nepovratnih evropskih sredstev za turizem. To delam v imenu družinskega podjetja Vodnik, d. o. o., ustanovlje- nudnik, v nekaterih prime- pobudo za omenjeni nadzor nega prav zaradi tega. da mi .........................................................................rih so vodena pogajanja še dal zaradi Številnih očitkov ne bi očitali vpletenosti obd- Cerklje - Pobudo za nadzor dodatno znižala ceno, ugo- iz anonimk, ki mu podtika- ne. Zaprosil sera za tristo ti- je februarja leios nadzorne- tavljajo občinski nadzorniki, jo nepošteno in negospo- soč evrov. Že leta 1984 sera rau odboru dal župan sam. Nadzorni odbor še ugotav- damo delovanje, zato je že- želei doma narediti prašičjo češ da se med ljudmi pojav- Ija, da sta v primerih, ko so lel to razčistiti. Komentiral farmo, sedaj pa bomo raje Ija dvora o poštenosti in go- bili podpisani aneksi k po- je tudi eno zadnjih anonim- vložili v dopolnilno turistič- spodarnosti njegovega po- godbam o investidiah, vse- nih pisem medijem, ki go- no dejavnost. Tu je vse pre- šlo van ja. Tako je nadzorni odbor ugotavljal gospodar- je) priložena vzrok in cenovno ovrednoten znesek. Ena- vor i o tem, koliko zemlje gledno in davčno urejeno," ima v lasti na območju Tra- pravi Franc Čebulj, ki se je nost porabe občinskega de- ke ugotovitve je predsednik te in Krvavca. "Zemljo na narja in bonitet, ki pripadajo nadzornega odbora Viktor Trati sem podedoval od oče- tudi pravočasno pozanimal, da vodenje družinskega županu, se lotil njegovih Erzar, ki je s sodelavd za vse ta. Ko sem postal župan, podjetja in županovanje ne dnevnic in kilometrin ter iz- tri nadzore porabil polnih sem imel osem hektarjev vodi do nasprotja interesov, datkov za reprezentanco, trideset ur, nanizal tudi ob zemljišč, koliko jih imam O gospodarnosti svojega žu-pregledal pa je tudi vse jav- preostalih dveh poročilih o sedaj, bi moral pogledati, panovanja pa je navrgel le ne razpise za naložbe v mi- nadzornem pregledu- Škrat- Zemljišča na Krvavcu sem primer: "Ne bom se hvalil, a nulih petih letih. V tem času ka, v poslovanju župana kupil v devetdesetih letih, župana, Id bi občini prihra- jebilo 15 investicij, nadzorni Franca Čebulja je vse čisto, ko sem delal še na bendn- nil toliko denarja, občina ne odbor jih je temeljito preče- nadzoroi odbor zato ne ski črpalki. Že tedaj fe bilo bo veČ imela. Trudim se, da sal in ni odkril nič spomega. Občinska uprava razpise pripravlja po predpisih, do- predlaga nikakršnih ukre- zazidljivo in ne Šele sedaj, bi z razpoložljivim denar- pov. Tudi v razpravi, v kate- ko sem župan. V družini se jem naredili kar največ. Ko smo obnavljali Baiktovu c«- sto in so bila dela nekvalitet« ri sta se oglasila le Andrej ukvarjamo s kmetijstvom. kumentadja o tem je vzor- Kosec in Ana Polanec, je Če bi zemljo prodajal, bi neurejena, vseje potekalo v bilo slišatile pohvalne bese- najbrž obveljal za slabega no Izvedena, smo uveljavili skladu s predpisi, vselej je de. Po seji občinskega sveta gospodarja, tako pa v tem vi- reklamacijo, zaradi česar bil izbran najugodnejši po- nam je župan povedal, daje dim naložbo za svojo pri- nismo plačali niti tolarja." Nov razpis za preprečevanje odvisnosti Vilma Stanovnik rûh. Na razpis se lahko do 7. septembra prijavijo nevladne organizadje, ki bodo projekt izvajale na območju gorenj- nov minuli torek pripravila je povedala Tanja Kozina, ko- ske statistične regije. Vsem šesto brezplačno delavnico, ordinatorka Lokalne razvojne zainteresiranim prijavitdjera. Kranj - Fundadja Vincenca na kateri je predstavila svoj fuiidadje Goceujske, imajo Drakslerja za odvisnike je v razpis za sofinanciranje de- letos na razpolago nekaj več okviru projekta GROZD - Go- javnosti preprečevanja odvis- kot 16 tisoč evrov, ki jih bodo renjska regionalna organiza- nosti od drog in obravnave za- namenili preprečevanju od- brezplačna individualna pro- dia zavodov, društev in usta- svojenih na Gorenjskem. Kot visnosti in obravnavi zasvoje- jektána svetovanja. ki se Želijo prijaviti na objavljeni razpis, v okviru projekta GROZD omogočajo tudi v Ze tretjič pred oltarjem Biserna poroka Marije in Franca Raiglja Suzana P. Kovačič setih letih še enkrat zaoblju- ....................................... bila, "Bilo je prečudovito. Pri Kranj - Marija, rojena Vil&n obredu so z lepo zapeto pes- iz Zgornjih Bitenj, in Franc mijo in igranjem na orgle so- Rajgelj sta se vzela sredi av- delovali tudi najini ta mladi,'' gusta 1949. Qvilna poroka je pravita vidno ganjena. Njuna bila v Mestni hiši v Kranju, dr\ižina je kar velika, v zako- cerkvena je bila v cerkvi sv. nu sta se rodila sin Frand in Martina v Stražišču. "To so hd Marinka, imata pet vnu- bili povojni časi, še župnika kov in osem pravnukov, ta sva komaj dobila za obred, deveti je pa na poti, "Tako Prišel je mlad kapudn iz sva vesela, ko naju obiščejo. Škofje Loke, Id ni točno ve- Vseh pet vnukov, se pravi del, kako gre poročni obred Petro, Žiga, Teo, Melito in Jo- (smeh,..) in smo mu pri tem vito, sem pazila, ko so bili še morali malce pomagati," se čisto majhni," pove Marija. spominjata zakonca Rajgelj. Velika ljubezen do zemlje Res so bili drugi časi, pred je tudi velika skupna ljube-šestdesetimi leti je bilo tudi zen zakoncev Rajgelj. Franc žemljo težko dobiti. Ohcet so je imel doma na Orehku, spravili skupaj v stari hiši kjer sta sezidala hišo, ce-Francevih staršev na Oreh- mentno obrt, Marija je imela ku, soseda je za priboljšek delo z družino in s kmetijo, prinesla klobase. Za to, da so "Veliko nama pomeni, ko je se pripeljali pred magistrat, sin prevzel kmetijo," pouda-so si sposodili star mercedes, ri Franc. Rože so že vsa ieta Vse je bilo veliko bolj slac«n- Marijina posebna skib in veno, kot je danes, a drži, da zenje, le da za vezenje nikoli tudi bogatija sreče v zakon ne ni bilo kaj dosti časa. Domi-prinese. "V zakonu je treba no so pa radi igrali ob mrzlih deliti odpustke. Brez tega ne zimsldh dneh, ko je zemlja gre," sta prepričana zakonca. počivala. Gospa Marija je imela po- Zakonca Rajgelj pravita, ročňi šopek, ko se je prvič da kakšnih posebnih želja poročila, in imela ga je pied nimata. Pravita le: "Da bi teatldm, ko sta se z možem v bilo !e zdravje in da bi se celi cerkvi sv. Martina po Šestde- najini družini dobro godilo/ Marija in Franc Rajgelj LEKARNA V BOROVLJAH LEKARNA ADLERAPOTHEKE MAG. PHARM. JUTTA ROStAN BOROVUE - FERLACH, Hauptplatz 16 tel. 0043/4227/2225, faks 0043/4227/2572 e-pošta: adler@apothekefer1ach.at www. apothekeferlach.at Naročila za zdravila sprejemamo tudi po telefonu in faksu! Zdravila iz NEMČIJE vam bomo preskrbeli v roku enega dneva! BACHOVI CVETICI PRIPRAVKI Cvdtn o zdravljenje SCHQ5SLERJEVE SOU 50l na terap ija (Dr.Wtlhelm Scnussl^r) POKLIČITE NAS, GOVORIMO SLOVENSKO! 6 GORENJSKA / PISMA GORENJSKI GLAS petek, 28. avgusta 2009 I Praznik v spomin na Josipino V Preddvoru bodo samo še letos praznovali 8. septembra, že prihodnje eto pa bo občinski praznik 9. julij, dan» ko se je leta 1833 na Turnu rodila prva slovenska pisateljica josipina Urbančič Turnograjska. Danica Zavrl Žlebir na na Tumu, sicer ni bUo jenju slovenske narodne za- ..............................................................................spomo, već svetnikov pa je vesti, v slovensko literamo Preddvor - Sedanji občinski nasprotovalo temu. da bi si za zgodovino se je zapisala tudi praznil: imajo v Preddvoni od občinski pra2nik izbrali dan kot prva pisateljica, Jd je od- leta 2004, predstavljal naj bi njene smrti. Umrla je na« pria pot kasnejšim ustvarjal- začetek osnovnega ljudskega mreč leta 1854, stara samo 21 kam. Vse to je dovolj trden šolanja v Preddvoru leta 1856. let. Za tedanjo žensko je bila temelj, da njen domači kraj Zgodovinskega dokumenta, zelo izobražena, pisati je za- svoj praznik poveže z Josipi« ki bi dokazoval avtentičnost iela že sedemnajstletna. Pi- no. Tako so občinski svetniki izbranega dne, pa niso odkri- sala jc v slovenskem jeziku. soglasno sklenili na zadnji li. Tako so se že kmalu po . Objavljala je v Slovenski bče- seji občinskega sveta v Četr- uradni objavi praznika začele li in Zori. Napisala je kakih tek. Lftos bodo v Preddvoru polemike in predlogi, naj si trideset povesti, pesmi, poieg še praznovali po starem, pri- občina za praznik izbere kak tega pa je tudi komponirala hodnje leto pa že po novem, drug datum. Na pobudo ob- skladbe in napeve s klavirjem Kljub temu letošnji praznik čaiiov so o tem sklepali tudi na slovenska besedila. V svo- ne bo minil brez nje. Dr. občinski svetniki. jem kratkem življenju ni mo- Mira Delavec bo predstavila Še februarja letos, ko so pr- gla ustvariti velikega literar« knjigo o pisateljici, sicer pa v vič obravnavali predlog odlo- n^ opusa, kljub temu pa je Preddvoru že ves čas, odkar ka o občinskem prazniku, so njeno delo pomembno, saj je imajo uradni občinski praz- se močno kresala mnenja. Da ustvarjala v dobi, ko sloven» nik, podeljujejo tudi plakete bi praznik zaznamovala prva sko pripovedništvo Še ni bilo Josipine Tumc^raj ske za pri- slovenska pisateljica Josipina razvito, s pisanjem v sloven* zadevno delo na področju Urbanáč Turnograjska, roje- ščini je prispevala tudi k bu- kulture. \/ Ze mo si vas spoznati. SK6 banka d.d.. Članlcd ene izmed naiuspešnej^h evropskih in svetovnih bančnih skupin Société Générale. poslovanje na sfovenskem bančnem trgu. Za nadaljnje uspešno poslo/anje, tŠČe VIŠJEGA BANČNEGA KOMERCIALISTA - SKRBNIKA PODJETIJ (m/ž) v PE Gorenjska Opis del rn naJog: • trženje produktov banke potencialnim strankam (maîa în srednja podjetja): ■ prodeja vseh bančnih produktov obstoječim in potencialnim strankam {kredHí, depoziti, račun, elektronsko bančništvo, leasing, garancije,...]: • spremljanje poslovanja strank in gospodarskega okolja, v katerem stranke cřelujejo; ■ informiranje in svetovanje obstoječim in potencialnim strankam; ■ priprava predlogov za ocfočanje. Od kandidata pričakujemo: • VII, stopnjo izobrazi» ôkDOomske ali sorodne smeri; ■ najmanj 1 leto delovnih izkušenj na enakih aii podobnih delih, lahko tudi pri;xavnlk; ■ aktivno zr^je angleškega jezika; ■ voznilid izprt B kategorije in (astni prevoz;" ■ poznavanje analize bilanc podjetij; • poznavanje f nančr^e analize in podjetniškega okolja gorenjske regije • uporatJâ standardnih orodij za PC. Sposobnosti in veáčine: ■ záželene izkulnje s področja t^anCriiSivd; ■ dc^re organizacijske spcsobnost ■ dobre sposobnosti presojanja; • dobre verbalne sposobne^ ; ■ kwnunikatívnost; • odgovornost; ■ trtna naravnanost; • dotjre sposobnosti pisnega In ustnega izražanja tako v domačem kot v tujem jeziku: • sposobnost k/itjčnega In analitičnega mišljenja. Od kandidata prtóakujerrio ludi. da obvlada prodajne veščine in zna ocerjevati natožbena tveganja. Če izpolnjujete navedene pogoje m ste se pripravljeni tudi usposabljati, Ce vam je uspešna prodaja izziv, potem ste pravi kandidat za to delovrio mesto. Banka pa vam bo pomagala pri vašem nadaljnj razvoju, vas vzpodbujala in :)mogočata uresničevanje skupnih dljev. < Delovno razme/le homn <:kk»nlli 7a določen Čas 1 leta. Kandidate vabimo, da prijave s priloženim življenjepisom posredujejo v roKu 6 dni od objave, na elektronski naslov: Irena.koprivc@skb.si Ljubliana.25.8. 2008 Lepo vas je videti SOCIETE CENERALE CROUP vprašamo, ali smo nestrpncži ^ TPZICU mi, ali pa nekaj padalskih Padalce bi pregnali v Cerklje ^ oseb- poskrbljeno - odgovor no slavo podpira u odvisni kov, kijih na stroške davkoplačevalcev skoraj vsak dan V podnaslovu članka z mečejo izpod neba. To bi se za vse Odgovor na članek "Kana- enakim naslovom, fci je bil moral vprašati tudi direktor lizadp že, kaj pa mladih* objavljen v Gorenjskem glasu JGZ g. Škojic, ki gfi "pešUcA (Gorenjski gios, 21. avgust iS. avgusta 2000, se avtorica i.200 nestrpnežev" Društva 2000, stran 2) in novinarka te časopisne spravlja ob živce, brez kan- hiše U, Petemel sprašuje: £ka slabe vesti pa prejema iz- "Ali lahko peščica nestrpne- redno visoko plačo iz prora- ga glasa je bil objavljeno jav' žev ogrozi prihodnost sloven- čuna, ki mu jo vsi omogoča- no pismo g. Viktona Kima, Vpetkovi izdaji Corenjske- skega padalstva?" Uredništvu Gorenjskega glasa izrekamo protest zaradi neobjektiu nega p rikazovanja mo. Tudi to je skrajno ne- predsednika Slovenske demo- okusno, če uporabimo njegovo izrazoslovje! kratske mladine v Tržiču, ki je bilo naslovljeno na mag. Ko g. Bunčič Dn^tvu grozi Boruta Sajovica. Župan Ob- prizadevanj Društva proti Ši- s tožbo, se mfiramo resno čine TriiČ omenjeno pismo ritvi in hrupu letališča Lesce vprašati, v Čigavem imenu je težko komentira, saj ga žal kot kaprico maloštevilnih po- to izrekel. Prepričani smo, da ni prejel To očitno dokazuje, sameznikov. Zelo glasno je od Slovenske vojske tega po- da bodo nekateri "mladi" s potrebno povedati, da smo vsi oblastila nima. Zdi se, da gre svojim delovanjem oživeli predvsem pred bližajočimi se lokalnimi volitvami. Občinsko upravo Občine tisti iz Društva, ki se podpisu- v tem primeru za krčevito jemo pod izjave ali prispevke branjenje privikffjev in oseb- v medijih, bili v organe Druš- nih koristi, saj je g. Bunčič le tva demokratično izvoljeni, pogodbeno najeti trener, ki ga Tržič veseli, da so v SDM Zato jemljemo kot svojo mo- plačuje Slovenska vojska, po- opazili, da se v Tržiču ralno dolžnost, da po najbolj- sredno torej vsi davkoplače- ogromno gradi in dela ter da ši vesti ih sposobnostih zasto- valci. Namesto da zapravlja potekajo številni inihistruk- energy o z grožnjami, naj kot turni projekti. V pismu pa prostovoljec enote za padalske Občino pozivajo, da bi mora-tiv, kije vseh teh 2.200 prosto- desante v Ajganistanu osvoji la v Tržiču bolje poskrbeti za pamo voljo in želje več kot 1.200 âanov. Odločilni mo- voljnih podpisnikov združil v kakšen pomemben talibanski Društvo, je nasprotovanje póložaj. mlade, m sicer z izgradnjo mladinskega centra. Žal hrupu, fci ga neusmiljeno tro- Zdi se tudi, da v Slovenski nam je, da g. Kim ne ve, da sijo letala nad našimi giava- vojski za padatíčo ekipo velja- v Tržiču imamo mladinski mi. jo posebne ugodnosti. Medtem Pri tako številnem Članstvu ko se njihovi tomriši vsak dan center. Prek njega se veliko mladih v Tržiču druži, Društva je zato nepošteno in izpostavljajo nevarnostim v Msřvaríaíno preživlja prosti zlobno govoriti o "peščici nestrpnežev". S takim pristran* mirovnih misijah, njih ogroža le "peščica nestrpnežev" s čas in se ukvarja s športom. Za njegovo delovanje Občina skim etiketiranjem se verjetno skromno željo» da veČino svoje na leto nameni jo tisoč ev namerne skuša v javnosti dejavnosti prenesejo na veja- rov. ustvaríať. vtis, daje hrup le- ško letališče Cerklje. Veliko šte- tal na radovljiškem nebu dobrina, ki naj bi jo z veseljem vilo slovenskih vojakov se vsak dan vozi v službo v eno smer Občina Tržič je doslej Ji-nančno podprla vse prireditve, ki so jih organizirali mla- in navdušenjem sprejemali. tudi po loo kilometrov, padal- di • v prihodnjem tednu bo s Žal tako mnogim, ki sepovrš- ska ekipa pa ima sedež na Br- strani mladih v Križah orga* no zaniniajo za resen okoljski niku in delno v Lescah - dgan- niziran tudi Vornksummer problem, ne preostane nič sko pred nosom? Po njihovih festival. V preteklih dveh le- drugega, kot da verjamejo nameščenim anketam in zavo' jajočim informacijam, V Društvu smo prepričani. reakcijah sodeč, so Cerklje pre- tih smo poleg izgradnje igriš-več oddaljene, da bi se iz ob- ča v Kovo/ju, ki je med mla-zimosti do prebivalcev odpovedali skokom na civilnem leta- dimi več kot dobro sprejeto, prenovili tudi skakalni unter da kflos in hrup v zraku iz- lišču v Lescah. Medtem ko v Sebenjah, ravnokar poteka haja iz dolgoletnih neurejenih razmer na letališču ter omenjenih 12 padalcev dneve in dneve brezskrbno skače iz prenova igrišča v Križah ob osnovni šoli, pridobiva se že arogance in brezbrižnosti. neba v lovu za užitki, rekordi gradbeno dovoljenje za iz- tako vodstva JGZ ALG. kot in medaljami m gicde na viso- gradnjo parkirišča in igrišča nekaterih letalcev - tudi pa- ke stroške, si slovenski vojaki v ob OŠ Lom, balinišča na dalcev, do nemočnih ljudi A^anistanu ali na Kosovu ne Ravnah.., pod njim». Vse to preprečuje morejo privoščiti niti te ugod- G. Kim izpostavi, da mla- nosii, da bi pogosteje videli di v Bistrici nimajo ustrezne-svoje domaČe. Da o omembah ga prostora za druženje. V sprotnikcv kot zagovornikov krčenja sredstev za helikopter- zvezi s tem predsedniku uveyav i ti n ujno pot reh ne spremembe, tako v prid na- delovanjc letališča, Koliko je prihodnost sloven - sko reševanje niti negovorimo! SDM predlagamo, da se za Je peščica "nedotakljivih" prostor za mlade v Bistrici skega padalstva ogrožena, je res tako pomembna, da se ni- dogovori s predsedstvcm kra- najbrž odvisno od padalcev hče ne vprega, koliko nas ta jevne skupnosti. V večernih samih. Do sedaj jim je bilo luksuzni "šport" stane in hy urah so prostori KS prazni figo mar, da twrřstí zaradi pomeni za Slovenijo? Tyihovřgo hrupa bežijo iz na- ših krajev, da dojenčki doživljajo strese ob preletih njihovih letal, da si utrujeni v domu starostnikov ne morejo privoščiti zasluženega popoldanskega počitka, da .... Pri tem se lahko upravičeno in tam bi mladi imeli veČ kot dovolj prostora za svoje ak- V imenu DfuJtva tivnosti • pri iskanju áogovo- gibanja proti žiritvi in ra^pa svojo pomoč lahko po' hrupu letališča Lésc£ nudi tudi občinska uprava. M. MerteJj, M. Klinar> F. Čufer, M. T. Ravnik, M . Zaiokar Drago Zadnikak, spec. direktor občinske uprave © GG Gorenjska 96 MHz RADIO 2 a R A D O V E D narocmm 04/2DÎ 42 41 e-po§ta: naročnin e#g-gla$.$i www.goren]sklqld$.si 'd GORENJSKI GLAS petek, 28. avgusta 2009 snu t: •• •••••• M •• •••••• vilma.sUinovnik^g'glas.si 7 Odličen Kranjec, smola Peterke Začenja se zadnja tretjina poletne sezone smučarjev skakalcev, pri kranjskem Triglavu pa so navdušeni nad obetavnimi nastopi večine, posebno pa nad izvrstnimi rezultati Roberta Kranjca.. Vilma Stanovnik Kranj • Predzadnja postaja nem točkovanju, " pravi Robi jev klubski trener pri kranjskem Triglavu Jani letošnje poletne velike na- Grilc, ki je tudi pomočnik grade je japonska Hakuba. trenerja Gorana Janusa v kamor so že odpotovali tudi slovenski B-re pre zen tanci, naši smučarji skakaid. V čet- "Robi del treninga opravi z verid so MJt^ Mežnar, Robi A-reprezentanco, del pa v H^ota, Matic Kramaršič in klubu. To je naša stalna Robi Kranjec Naš najboljši praksa, letos pa smo v konin tretji v skupnem toflcova- didjski del priprav vključili nju poletne velike nagrade» trenerja Atletskega kluba Kranjčan Robi iCranjec spr- Triglava v Kranju Matjaža va ni nameraval na dolgo pot. "Čeprav smo vedeli, da je Robi že od pomladi trdo treniral, pa nas je presenetil Poiaka/' dodaja izkušeni tre- ner Grilc. Manj sreče kot Kranjec ima te dni Primož Peterka. z odličnimi rezultati. Vzrok "Za Primoža smo načrtovali, za to je nekoliko spremenje- da bo šel v Hakubo, saj je v na tehnika skakanja, zade- zadnjem času skakal vse botek v polno pa je bila odloâ- Ije. Vendar pa je imel dober tev, da se že na začetku pole- teden nazaj smolo, saj si je tja udeležuje tekem cet in* pri padcu s kolesom poško- Trener Jani Grilc je zadovoljen s |>otekom poletne sezone, skega pokala. S štirimi zma- doval ramo. Čeprav spet ska- zlasti z odličnim skakanjem Robija Kranjca. / ^o«»: t,m dok^ gami je postal še boij motivi- če in trenira, pa nismo hote- ran in samozavesten, tako li tvegati dolge poti," pravi študij fizioterapite, ima ki se je minuli konec tedna s da je odlično začel tekme svetovnega pokala, dobri Jani Grilc, ki je zadovoljen manjši obseg treninga, skakaid udeležil mdi tradid-tudi s pripravljenostjo neka- Kljub temu smo z njim za- onalne mednarodne telane v skoki na njih pa so mu sa- terih drugih Triglavovih ska- dovoljni, saj smo veseli, ker nemškem Berchtesgadnu. mozavest še utrdili. Čeprav^ kalcev, zlasti B<^taia, nam večkrat priskoči na po- Pri mladindh do 18 let je sprva ni nameraval na tur- Petra Prevca, Roka Ufbanca, moč s svojim strokovnim zmagal Peter Prevc, do 20 ne jo na Japonsko, pa smo se Mateja Dobovška, Braneta znanjem fizioterapije, kajti let Matej Dobovšek, pri đa- v zadnjem hipu odlo61i, da Iskre in Jaka Oblaka, "jaka na tem področju smo tako v nih pa je bil prvi Rok Zima tja vseeno gre in skuša ubra- Oblak je letos pokazal nekaj klubu kot B-reprezentanci (Tržič Triiîx), Jaka Oblak pa niti visoko mesto v skup- lepih skokov, ker pa končuje šibki," še dodaja lani Grilc, je bil tretji. Prve tekme v gorenjskih nogometnih ligah Vilma Stanovnik Kranj • Nogometaše v i, SNL ia konec tedna čaka že sedmi gometaši Triglava Gorenjske in Roletka Doba, eldpa Jeze- so: Mimoviste Jesenice • pa v Kranju v nedeljo ob 17. ro Medvode v Zbiljah prav Alpina Žiri, Bohinj - Poiet, uri pričakujejo moštvo Dra- takrat pričakuje moštvo Kranjska Gora - Naklo • klub vinje Kostroja. Nov, 3. krog Kalceria Vodoterma, na 2agi zmagovalcev, Visoko • Niko ioog, trenutno zadnjeuvršče- jutri čaka tudi nogometna na ekipa na lestvid Domžale moštva v 3. SNL • zahod, pa že danes, v petek, ob 20. Ekipa Kranja bo jutri ob 16. uri na domačem igrišču uri na Zarid gostila moštvo pa bo ekipa Sobca Lesc prav Železniki, Bled Hirter - Ve- tako jutri ob 17.30 gostila moltvo Adrie. lesova in Hrastje • Kondor. Pari v 2. gorenjski lia: Pod« Jutri pa bodo oživele tudi brezje - Trboje, Ločan - Bit- gosti moštvo Nafte. V 2. SNL Kamnika, v športnem parku nogometne zelenice eldp, ki nje, Britof - Preddvor in DLN bo ekipa Garmina Šenčurja v Stražišču se bosla ob 17.30 nastopajo v obeh gorenjskih (Šenčur) - Cirče. Vse tekme jutri gostovala v Krškem, no- pomerili moštvi Save Kranja ligah. Pari v 1. gorenjski li^ se zařnejo ob 17 30. Znova športne igre Vilma Stanovnik in šahu» ne bodo pa tekmo- ....................................... vali v tenisu. Za tekmovanja Škof)a Loka - Pri Zavodu za v kolesarjenju, tenisu, odboj* šport SkoQa Loka so pred ki na mivki, orientadjskem dnevi razpisali že 29. med- teku. krosu, plavanju, keglja- občinske športne igre, ki so namenjene tako zaposlenim kot s ta nuj očim v občinah Železniki, Žiri, Gorenja vas-Poljane in Škofja Loka. in malem nogometu se je )a prijaNQti najkasneje do septembra, za druge špor-a do 7. oktobra. Po prc^-. nai bi se prva tekmovanja Tradicionalne športne igre začela 12. septembra bodo letos potekale v šestnajstih športnih panogah za mivki, ki je novost letoš« medobčinskih športnih ženske ekipe (badminton, iger. Slovesnost ob začetku le balinanje, ekipni tek, keglja- tošnjega tekmovanja pa bo ' e» nje, kolesarjenje, košarka, petek, 18. septembra namizni tenis, odbojka, cd- šarjenju v Hrastnico. Uradna bojka na mivld, orientadj$ki ure za informadje so ob tor tek, pikado, plavanje, strelja- kih in petkih med 11. in nje, tenis, smučarsld tek in 14 uro v veleslalom), moški pa se zveze n prostorih Športn L Podnu, več c bodo pomerili še v hokeju v izveste na spletni strani dvorani, malem nogometu www.zsport-skloka.si. Baretto spet v dresu ACH Vilma Stanovnik Bled - De! moštva ACH Volley je že pričel priprave na novo sezono, ki potekajo pod vodstvom pomočnika glavnega trenerja Tilna Koza-memika, prejšnji teden pa je vodstvo blejskega odbojkarskega kluba sklenilo novo enoletno pogodbo z brazU-skim odbojkarjem Marcelom Barettom. Ta je bil v sezoni 06/07 že član ekipe, s Nř katero je takrat osvojil štiri Marcelo Baretta lovorike, med drugim tudi evropski pokal TOP Teams, liko lepih spominov, v priha-Zadnji dve sezoni jc igral za jajod sezoni pa veliko željo francoski Poitiers, Brazilec spisati novo ^odbo s to ekipa je podpis pogodbe po- po v vseh tekmovanjih." Pri- spremil z besedami: "Zelo hod 201 cm visokega sred-sem vesel, da se vračam na- njega biokerja je načrtovan zai v ACH Volley. Imam ve- ta konec tedna. Kranj Člani na Slovaškem, mladinci v Turčiji Za konec tedna bosta kar dve vaterpolski reprezentanci Slovenije na mednarodnih turnirjih v tujini. S srede na četrtek je v Carigrad na mednarodni turnir odpotovala mladinska reprezentanca pod vodstvom trenerja AJeša Komdja, v njej pa je tudi nekaj Gorenjcev, saj so na pot iz kranjskega Triglava odšli Dejan Lasica, Gašper Kalan, ]aka Stim in Jaša Ka- divec, iz Kamnika pa Tilen Leskovec In Kristjan Novak. V Turčiji je naša reprezentanca prvo tekmo igrala že včeraj, na turnirju, ki se konča v nedeljo, pa poleg naše nastopajo še reprezentance Francije, Rusije, Nemčije in dve reprezentanci Turčije. Včeraj zjutraj pa je na Slovaško odpotovala član* skd reprezentanca, ki bo nastopila na Donavskem pokalu. V Trebišovu se bo turnirzačel danes, naši pa bodo danes imeli za nasprotnika reprezentanco Turčijei jutri bodo igrali z domačo Slovaško, v nedeljo pa še s Francijo. J. M. Kranjska Gora Košarka rice Hrta začenjajo priprave Košarkarice iz Kranjske Gore bodo letos nastopale v doma* čem prvenstvu in pokalu ter prvič v zgodovini kluba tudi v regionalni ligi» zato so v klubu pred začetkom priprav za novo sezono (državno prvenstvo začnejo 17. oktobra proti Triglavu v Kranju) sestavili močno ekipo. Takoj po končani lanski sezoni so se namreč Hltovke okrepile s Sašo Paničt Martino Osterman, Tino Trebeč, Meto Netc in Tejo Oblaky pogodbo pa so podaljšale tudi obetavna Petra Lumpert, reprezentantka Dominika Cačner in veteranka Simona jurše. Pred kratkim je pogodbo podpisala še Natalia Terglav Traci-akf ki je pred časom igrala za Celje, zadnjih pet sezon pa je zastopala barve Šibenika, prav tako pa v Kran/sko Goro prihaja tudi obetavna Belorusinja Viktorija Panciuk. Vse igralke članske ekipe že vadijo po posebnem Individualnem progra-mu, na prvih skupnih pripravah pred novo sezono pa se bodo zbrale ta ponedeljek, 31. avgusta. Večina se bodo pri* pravljale doma v Kranjski Gori. že v septembru pa v klubu načrtujejo kar deset pripravljalnih tekem. V. S. Kranj •f Telemark smučarji opravili prvi snežni trening Naša državna reprezentanca v telemark smučanju se je vrni- Ir 5 prvega sneřnega treninga v Avstriji. Na ledeniku Hinter- tux je trenirala štiričlanska ekipa Luka Kntar, Tine Kolene, |an Lavtar in Matija Liška (na sliki)» lani najbolje uvrščeni slovenski reprezentant v svetovnem pokalu, David Primožič z Loma nad Triičem, pa se priprav ni udeležil» saj se zaradi poškodb in drugih obveznosti še ni odločil, ali bo smučarsko pot sploh nadaljeval. Fantje so bili zadovoljni z razmerami na smučišču, poleg tega pa jim je bilo naklonjeno tudi vreme. Kljub omejenim finančnim sredstvom reprezentanti za delo niso nič manj motivirani kot v preteklih letih, svoje dosedanje rezultate so odločeni še Izboljšati. Prva tekma Svetovnega pokala, ko bo ekipa lahko prvič preizkusila svojo pripravljenost, bo v začetku januarja v avstrijskem Raurisu. V. S. DvoRjE PR\ Cerkmah Kolesarji tudi za dober namen športno društvo 8am.bi in rekreacijsko društvo Strmol bosta jutri, v soboto, pripravila kolesarski vzpon na Krvavec. Ob 10. uri se bodo na progo podali tako udeleženci kraljevega vzpona (13,9 km), ki startajo v Gradu pri Cerkljah, kot malega vzpona (5,9 km), ki startajo pri kmetiji pr* Ambnjžarju. Prav tako je prireditev namenjena pohodnikom, potekala pa bo v vsakem vremenu. Za gledalce bo v pogonu tudi kabinska žičnica, po zaključku uradnega dela pa bo pri brunarici Sonček potekal tudi zabavni program. Posebnost letošnjega vzpona je, da bodo organizatorji od plačne startnine vsakega udeleženca namenili po en evro Roku Smoleju, ki ima cerebralno paralizo» s tem pa bodo družini za kanček olajšali nakup dvigala. V. S. 8 ■ o I si mon. subicígig-gías.si GORENJSKI GLAS petek, 28. avgusta 2000 Varčneje s helikopterjem Lani so helikopterji Slovenske vojske opravili 101 reševalno akcijo, letos do avgusta že 104, reševali so 115 ponesrečencev. Danica Zavrl Žlsbir 2005 do 2009 so za potrebe ..............................................................................gorskega reSevanja, gašenja» Kranj • V prejšnjih letih je usposabljanja reševalcev» gabilo reševalnih akcij še več» silcev, jamarjev ali prevoz to- leta 2007148» leta 2006186, vora leteli 1678 ur, samo le- leta 2005 pa 187. Od leta tos do srede avguste 183 ur. 2005 so opravili 715 reševanj Glavni uporabniki storitev in prepeljali 832 ponesrečen- helikopterske enote so poleg cev. Zaradi povečevanja šte- Uprave za zaščito in reševa- viJa intervencij v gorah in nje tudi Planinska zveza Slo- hkrati zaradi zmanjševanja venije. Gasilska zveza Slove- proračunskega denarja za nije, Gorska reševalna zveza, obrambo so se na obram- Letalska zveza Slovenije in bnem ministrstvu odločili, Triglavski narodni park, voja- da bodo helikopterje pred- ški helikopterji pa letijo tudi nostno uporabljali zlasti za za potrebe več kot ducata reševanje, omejili pa njihovo dru^ uporabnikov, od me- uporabo v druge civilno-vo- dijev do občin. Na vprašanje jaške namene, je na nedavni ob ogledu vaje v Završnici, vojaški vaji Završnica 2009 kateri uporabniki se bodo povedala obrambna ministri- morali odpovedati poletom, ca Ljubica Jelušič. Vaja je sta- je ministrica odgovorila» da la štirideset tisoč evrov. Uspo- so o varčevanju obvestili vse» sabljanju namenjajo veliko sami uporabniki pa bodo do- pozornosti: za reševanje je ločili prioritete» kateri heli- usposobljenih 24 pilotov, de- kopterski prevozi so nujni in vet tehnikov in štirje opera- katerim se bodo lahko odpo- terji. Vsaka ura letenja z voja- vedali. Kakšen prevoz pa bo škim helikopterjem stane od treba opraviti tudi sproti, je 3500 do 5100 evrov. Od leta še dodala ministrica. lesce Zgorel šolski čebelnjak « if v nedeljo popoldne je zgorel čebelnjak ob osnovni šoli v Lescah, očitno pa gfe za požig. Kot je dejala pomočnica ravnatelja šole Neda Gotmajer, je bilo v čebelnjak pred nekaj dnevi že vlomljeno» obe dejanji pa so prijavili policiji. Učenci In učitelji so zgroženi nad vandalizmom, posebej zato, ker je bil v čebelnjaku tudi panj učenca, ki je letos zmagal na državnem tekmovanju čebelarjev In dobil panj kot nagrado. Iz gorečega čebelnjaka» ki so ga pogasili člani prostovoljnih gasilskih društev Lesce, Hlebce in Radovljica, so pobegnile čebele, ki so jih rešili okoliški čebelarji. M. C. » o O o PLANĚN d.0.0. Kidričeva ces(a 72b 4220ŠkOTfJ Loka Podjetje Planěn d.0.0. Ško^ LokA raiplsu^e nasledlnjai pnst» detovna mesta GRAFÍČNI TEHNIK^ OBLIKOVALECm) Pffgoih ' důkofíUfíi snànjê iclê (tajman V. stopoja) ' í/tínjt upcrabe pngrama COfiEL DRAW • pûtnèfaoje pngf9m ADOB€ HlUSmATOR In PHOTOSHOP ' kti deiovttih iikisie/^ • zna/i/e ittgleikeg» jtiHa Dehvno nameri^ st skknezè oe v šol- katerih manjših šol? skem svetu naj bi znova se- "Ta čas smo res v obdobju, deli trije predstavniki usta* ko število otrok v generaciji novitelja zavoda, trije pred-še upada. Sicer ne več t^o stavniki staršev in pet pred* drastično kot v preteklih le- stavnikov učiteljev. tih, ampak nedvoumno se ''Nedvoumno je upravlja Število oddelkov zmanjšuje. nje Šole potrebno v večji Obenem pa se zaradi spre- meri prepustiti tistim, ki v memb v dwžbi povečuje šte- šoli delajo. S tega stališča se vilo oddelkov podaljšanega število članov sveta spremi- bivanja. Zato ne zaznavamo nja v korist za posienih zno- primerov, da bi zaradi upa- traj Šole." danja števila otrok šole mora* li zapirati, gre le za spre- To lahko rečete tudi iz oseb- membo oranizadje dela." Nekaj časa se je vendarle nih izkušenj kot dolgoletni ravnatelj? "Kadar gre za pošten od- lahko izreče le trikrat v enem Šolskem letu. Ob drugem vzgojnem opominu šola že lahko začne s postopki pre-šolanja učenca brez soglasja staršev, vendar pa se to lahko zgodi šele po tretjem izrečenem opomina" Kako razširjena je pri po- uku v slovenskih šolah upo* raba sodobnih učnih pripomočkov, kot je recimo interaktivna tabla? " M inistrstvo vsako leto pripravi razpis za sofmandra-nje nakupa računalniške in druge opreme, recimo prenosnih računalnikov, foto- I aparatov, interaktivnih tabel» pa tudi razpis za izdelavo didaktičnih gradiv v elektronski verâji. Šole se potem avtonomno odločajo za sodelovanje pri tem razpisu/ govorilo tudi o zapiranju nos med ustanoviteljem in šol... vodstvom šole» je stvari ved- "Dogajalo se je, da so zapr- no mogoče uskladiti, tako s li kako podružnično šolo, a starši kot ustanoviteljem in pri tem gre tudi za občinsko zaposlenimi. Če pa kakršni- potitiko, razmere v kraju in koli drugi interesi stopijo v Boris Ćernilec /FotacoraaiKavie demografske podatke. Razen ospredje, potem gre za vpra- tega pa prihajajo generadje, šanje moči in iobiranja, Id pa lovnega časa in Številu ur S temi vzgojnimi dejavnost- njih.' ki so bistveno bolj številčne, marsikdaj ni v korist dobre stalne pripravljenosti v okvi- mi želimo vzpodbujati varno Ta trend se bo v šoli obrnil strokovne odločitve." Ste zadovoljni z odzivom? "Sredstva, ki jih razpišemo, tudi porabimo. Zakaj se pa Šole različno odločajo za sodelovanje na tem razpisu, pa je seveda treba vprašati čez tri, štiri leta» že zdaj pa ga zelo Čutimo v vrtdh." ru šole v naravi. Pri tem so in spodbudno okolje, da bi Koliko sredstev vsako leto postavljene neke omejitve, in lahko dosegli temeljne dlje namenite za to? Učitelji in učenci so se v sicer da število ur dežurstev osnovne šole. Sestavni del "Za sofinandranje nakupa preteklih letih že navadili, in dela preko polnega delo- vpojnega načrta so še pravi- računalniške in programske številni so prepričani» da da je novo šolsko leto pri- vnega časa, za katerega uči- !a šolskega reda, v katerem oprème ter izdelavo didaktič-ste pri ministrstvu nenaklo« neslo tudi številne novosti, telj dobi no-odstotno plačilo» se opredeli dolžnosti in od- nih gradiv na letni ravni mi- njeni ustanavljanju zaseb- Bo tudi letos tako? ne sme přesetí pet ur na dan govomosti učencev, pravila nistrstvo zagotovi štiri milijo- nih šol, sa! novela zakona o "Letos iih pa ni prav veliko, oziroma 16 ur na teden, šte- vedenja in zagotavljanja var- ne evrov, šole pa tri milijone organizadji in fínandranju Pripravlja se sicer novela za zapise V svetem vzgoje m izobraževanja kona o organizadji in finan vilo ur stalne pripravljenosti, za katere dobi 20-odstotno nosti ter določene vzgojne evrov. ukrepe za posamezne kršitve II predvideva» da zasebni šoli oranju vzgoje in izobraževa- plačilo, pa je iahko največ pravil." ne pripadajo javna sredstva, nja, ki pa praktično ne vpliva šest ur na dan. To sta edini Učitelji svoje delo dojemajo kot zelo stresno» čeprav si- glasbene Šole v istem šol* skem okoližu. "Vsekakor ne zapiramo zasebnih šol, zagotovo pa je nandranju Soîe v naravi." sredno ne vpliva na pedago- tem lahko pripomogli k sa. Zakaj menite, da je tako? Ški proces." zmanjšanju vzgojnih težav v šolah? "Dolgo časa sem bil učitelj in ravnatelj in nikoli svojega vzgojnem načrtu Sola ho ^^ zaradi nje c^ožen ob- na šolsko delo. Druga novost taki spremembi za novo šol- Tudi sami ste bili vrsto let cer ta poklic ne sodi med stoj edine javne osnovne ali je spremenjen pravilnik o fi- sko leto, nobena pa nepo- ravnatelj. Ali menite, da bi s najbolj ogrožene glede stre- poskušala individualno razreševati vsak primer posebej, in šele ko bodo vse možnosti izrabljene, se izreče opomin. Kaj prinaša ta pravilnik? "V lanskem šolskem letu treba zagotoviti kakovostno je bilo kar nekaj hudih besed delovanje šoi v javni mreži." na račun plačila dela oziroma povečanja obveznosti, ki Bt se torej lahko zgodilo, da jih učitelj opravi pri delu v osnovni koncept deia v šoli mestil pravilnik o vzgojnih opravil sindikat vzgoje in bi, recimo, zasebne šole v šoli v naravi. Poiskala se je ter način uresničevanja opominih v osnovni šoli. s izobraževanja, je pokazala takem primeru ostale brez rešitev, ki je večinoma uskla- osnovnih ciljev in vrednot katerim se ureja izrekanje drugače ... Kaj pričakujete od vzgojnih načrtov, ki so jih morali sveti šol sprejeti do 1. junija? "Vzgojni načrt določa "Prej je vzgojne ukrepe za dda nisem dojemal kot zelo kršitve pravil določal pravil- stresnega." nik o dolžnostih in pravicah učencev» ki ga bo zdaj nado- Ampak raziskava, ki jo je določenih sredstev? jena tudi s sindikati in bo osnovne šole. Pri tem je tre- vzgojnih opominov. Opo- "Raziskavo sem prebral. "Ne, ampak če bi zasebna \istrezno stimulirala učitelje» ba upoštevati tudi interese in min se učencu izreče, kadar Moje osebno mnenje je, da šola ogrozila vpis v javno ki spremljajo učence v šoli v potrebe učencev, staršev in krši dolžnosti in odgovorno- je učiteljski poklic zelo lep šolo. bi dalk zagotovo pred- naravi, nost favni šoli, ki je znotraj mreže slovenskih javnih šol." širš^ okolja, v katerem šola sti, pred izrekom opomina poklic, če gres z veseljem v deluje. Zato naj bi v njem pa mora šola uporabiti vse službo in ga z veseljem Kaj konkretno to pomeni? predvideli način sodelovanja ukrepe, ki jih zapiše v svo- opravljaš. Res pa je, da se "Gre za to, da bo učitelj, ki šole s starši in okoljem ter jem vzgojnem načrtu. Šola stvari'v družbi spreminjajo, bo učence spremljal v šoli v opredelili vzgojne in izobra- bo poskušala individualno prav tako zahteve in pričako- Prednost v kakšnem smis- naravi, pred odhodom z rav- ževalne dejavnosti šole. Med razreševati vsak primer pose- vanja učencev in staršev. lu? Vsaki šoli namenjamo • za vDis otrok v oddelk nate] jem sklenil pisni dogo* vor o številu ur dežurstev ozi- vzgojne dejavnosti se šteje bej» in šele ko bodo vse mož- Včasih so ta pričakovanja ne-svetovanje, usmerjanje, po- nosti izrabljene, se izreče realna in to povzroči stres roma dela preko polnega de- hvale, priznanja, nagrade ... opomin. Vzgojni opomin se tako v šoli kot doma." GG + petek, 28. avgusta 2009 11 Pogovor Ubežnik med gore Stanko Klinar "Kako se ne bi ogrel za šport, M tako bogato osmišijuje življenje in ki prinaša tisti živi optimizem, od katerega lahko odrežeš kos za kosom za prijatelje in vse vesele ljudi, pa ga imaš sam zmeraj veči Čudež življenja!" Urša Peternel Stanko Klinar (1033) iz Spomini oa prve ture? "Prave razlike med delom Ljubljane in Mojstrane, dok- v bregovih in planinskimi tutor znanosti, jp v svojem bo- rami niti ni bilo. Oboje je gatem življenju prehodil ne- biio precej ttóaško. Poskusil štete planinske in gorske semsetudiznosaštvom.Ne-poti kot planinec, alpinist in* kaj tistega žeiezja, ki 'krasi' gorski vodnik. le avtor izjem- (kazi!) vzhodni triglavski nega vodnika po Karavan- ben, je na mojem hrbtu pri-kah, iskrivih in poetičnih Sto romalo na Kredarico. S konji slovenskih vrhov, vodnikov takrat še niso nosili, še manj Slomškova pot, 55-krat Kara- s helikopterjem. Vmes je bila vanke ter Dovje in Mojstra- kaka lepa večerna zarja pa na. Je pisec besedil številnih oskrbnikova naklonjenost in fotomonografij, neutrudni prevajalec ter jezikoslovec. spravilo drv,v dolino na sa- motežnili sanàk... A to je bil Predvsem pa je neizmerni le prvi korak. Naslednji so ljubitelj gora in delček te svo- sčasoma pripeljali do zaokro-ie "usojene gomiške poklica- ženega duhovnega sožitja z nosti " je razkril v nasled- gorami. Mimo lepotnih doži- veťj in telesnega 'očiščenja in pomlajenja' (Cankar) po Kako daleč v otroštvo sega doživeti turi je bilo odločilno njem pogovoru. vaáa ljubezen do gora? odkritje, da noben Šport ni "Mi smo živeli v bregovih, tako intelektuál, in pesni- "Jaz mscm bil roičH ZU vidno opravljali smo vsa običajna ški kot alpinizem, noben J yt \ . dela tistega časa in takih kra- dnig ni nakopičil tolikšnega družbo. To mi je jevt drvarill, kosili, pasU ... bogastva duha v obliki knjig U 1 ' J J To seveda ne pomeni, da v v novejšem času tudi filmov Kmalu izpovedal ^^elih letih potem preskoči slik. celo glasbenih izdelkov ljubezenska iskra, prej na- Noben drug šport ne spod sprotno. Boj za preživetje, buja Človeka k tolikšni umet niški izpovednosti in znan neki prodoren modrec, kije Stanko Klinar Foro: GoBA7D KaV^Ii' ve. v skladu s tem nazorom Kako je videti priprava takš sem se povzpel na veliko vr- n^a vodnika? hov visokih Alp. Na Matter- "Tehnična plat pisanja n^ ko omenili kakšno, ki vam je pc^ebej pri srcu? "Ta skušnjava je velika. postavil diagnozo in napajališče mojega planinstva: svetobežen. Samotar. Zadregar v družbi, zato ubežnik med stveni radovednosti. Tu je homu, denimo, sem bil dva- poklanja posebej sočne pri- vendar naj se ravnam po večno garanje v strmalih, tudi kaka smrtna nesreča človeka prej odpodijo v kraje tudi prostor za znanost geo- krat (ob dveh poskusih, ko me povedi. Zakopal sem se v dobrih starših, ki ne delajo Ugodnejšega življenja. Kaj grafijo, geologijo, speleoíogi- je gora nagnala malo pod vr- knjige in obletaval poznaval- razlike med svojimi otroki človeka sčasoma 'zadene', jo, meteorologijo, botaniko, hom), na Velikem Meku kar kako se pritihotapi vanj gor- zoologijo, fiziologijo, ekono- sedemkrat, na Triglavu pa to- niška poklicanost, je težko mijo, celo (in zelo nujno) likokrat, kolikor imam let." razložiti. Gre za neko usod- tudi za jezikoslovje ... Kako ce, najraje domačine na tere« nu. Potrebna so posvetova« nja s strokovnjaki, uredniki, recenzenti, lektorji, fotografi. nost. Ne moreš drugače ... se torej ne bi ogrel za šport, Lepote gora pa ste odkrivali prej ali slej páse pisec znajde Nekaj je bilo družinske usmerjenosti. Oče si je dvakrat ali trikrat na leto vzel ki tako bogato osmišijuje živ- hidi drugim • kot gorski vod- v položaju, ko v nahrbtnik ljenje in ki prinaša tisti živi nik. stlači papir ir optimizem, od katerega lah- "Če je bilo treba, sem pred- svinčnik in e pregiedat 10. kako se čas, otroke peljal na Golico ko odrežeš kos za kosom za vsem na domačih turah tu planinskih poti in opravili ske stene} in za mladinske številne vzpone. Kje ste nabrali najlepša dožh^a? časa. Tako sem tudi jaz v Kot alpinist ste preplezali in veseljem sem kakemu prija- 'Tiikaj pa n študentskih letih, da ne bi prehodili večino slovenskih telju razkazal lepote Triglav* sam ni hodil! zapravljal časa. a vseeno stregel svojemu nagnjenju, prevzemal gradnjo in obnovo lovskih in pianinskih poti in tako cele tedne krampal pa zabijal kline in napenjal žico nekje v Vratih. Od zore do mraka v prepadnih strminah med gadi in nevihtami in padajočim kamenjem, medtem ko so srečneži vrst- 1)1 triglavska navpičnica. Vredno je samo eno: biti hvaležen za majhno in veliko. Tako je vsak kotiček prime- odseke. Sicer pa moram pri- Kako gledate na današnje ren in 'za dušo' dovolj bo- znati, da me je Gustl (Avgust razmere na področju gomi-"Dobro ste rekli: večino Delavec, centralni steber P D štva in planinstva v Sloveniji? Smo Slovenci Še planinski narod? poti. Nikakor pa ne vseh, kot Do vje-Mo j strana, zdaj že po- se radi površno zarečemo. kojni) naredil za vodnika gat. Najprimernejši pa je tisti, ki ga ožarja spomin na duhovno srečanje s sočlovekom. Planinstvo namreč ne Sem pa zelo rad tudi plezariJ po lažjih smereh, večinoma sam. Najraje sem se potikal tudi zaradi znanja tujih jezikov." 'Ce smo Slovenci še pla- živi pod geslom Gora, pač ninski narod? Zmeraj bolj! Pokažite mi na zemljevidu pa pod geslom Gora in človek. Brez človekove zavesti po Tri^avski steni in po ste- Kako se je začelo vaše razis* dvomilijonski narod, ki je v je najlepša gora nezaznav-nah in grebenih širše moj- kovanje in popisovanje pla* alpinizmu dosegel toliko kot na neobstojnost." niki iz uglednih meščanskih stnnske okolice, kjer nas ča- ninsldh poti in pisanje vod- Slovenci! Pa to je sploh na- družin poplezavali po ste- kajo čudovita plezalska doži- nikov? niil) in gicbťiiili, začrlavďli prvenstvene smeri in si vetja - pa tudi po Grintovdh, Dolomitih in Denških Doio- "Proti koncu 60-ili lel je pačna računica. Dvomilijonski Slovenci smo v absolut- Frand Savenc vzel organiza- nem, ne samo procentua - Bili ste zaposleni kot docent na Oddelku za anglistiko in amerikanistiko na Filozofski ustvarjali ime. A je bilo kar mitih. Severnih apneniških 'djske vajeti v roke, določil nem merilu dosegli toliko fakulteti v Ljubljani Zdaj sle prav tako. Jaz nisem bil ro- Alpah, po Švici in Frandji, delo in lepega dne zakoračil kot deset- do dvestomilijon- upokojeni, živite med Moj- jen za vidno družbo. To mi po Makedoniji. Španiji, Wa- v moj kabinet po vzoru Jane-je kmalu izpovedal neki pro- lesu in Skotsld. Za ekstremi- zovega in Micldnega ženit- ski narodi in smo jim po kakovosti in količini docela doren modrec, ki je postavil zem nisem bil rojen, zase nega dogovarjanja: "A bi?" enakovredni, številne pa ceio diagnozo in napajališče mo- sem čutil, da naj obvladam "Bi." ^Sprejerrmi izpit^ sem prekašamo." strano in Ljubljano, ostajate pa zelo dejavni na različnih področjih, mar ne? "Življenje je pestro, ali ne? In vredno, da ga živi- jega planinstva: svetobežen. toliko alpinistične spretnosti, delal na vodniku po Karavan-Samotar. Zadregar v družbi, da bom kos klasičnim vzpo- kah in kot velja v življenju, Bi od vseh številnih planin in mo. Za obilne darove sem zato ubežnik med gore." nom na klasične alpske vrho- 'prvega ne pozabiš'." . gora, ki ste jih prehodili, lah* mu neizmerno hvaležen." 12 CG + petek, 28. avgusta 2009 Zgodba Rejmea Zinka ima vedno rada hišo otrok Zinka Rokavec Rejništvo ima na območju občin Domžale, Lukovica ín Moravče najdaljšo tradicijo v Sloveniji in danes je na tem območju več kot osemdeset rejniîkih družin. Med 34 poklicnimi rejnicami je tudi Zinka Rokavec iz Peč, ki za otroke, potrebne toplega doma, skrbi že deset let. Jasna Paladin daisld dnižini v okolid Tibo- - velj, in dodaja, da je imela od Peče pri Moravčah - Začetek nekdaj rada ljudi, predvsem organiziranega' rejništva v otroke, zato se je tudi kot rej- Sloveniji sega v leto 1926, ko niča zelo hitro znašla, so pod okriljem t. i. Dečjega in materinskega doma kraljice Marije iz Ljubljane v Lukovici uredili otroSke kolonije, ki so bile zametek kmalu za tem organiziranih nega izobraževanja za rejni- Prišla )e Nina z downovim sindromom "Še pred koncem omenje- rejniških dnižin. Otroke iz socialno šibkih družin so ke se je rodila Nina in njena mama je že takoj po porodu Zinka Rokavec je skupaj s svojo družino topel dom doslej nudila že enajstim otrokom. Že z Nino je sprva nameščali le na ob- rekla, da je ne bo obdržala, močju Črnega grabna, že Nina se je namreč rodila z kmalu za tem pa tudi po downovim sindromom, kilo Moravškidoiini. Po besedah in epilepsijo. Na centru so Marte Tomec iz Centra za nam povedali za punčko in socialno delo Domžale so to nam predstavili vse okolišá» območje izbrali zaradi iz- ne, a nihče je ni bil priprav- jemno ugodnih geograf- Ijen vzeti k sebi, saj je veliko sklh, klimatskih in social- iažje skrbeti za zdrave otro- nih razmer. Rejništvo je bilo ke. No, midva z možem pa ob svojem začetku zelo do- sva se odločila, dâ gre Nina z bro organizirano, ecako vse nama in zda( je pri nas že do .konca druge svetovne enajst let. Vzeli smo jo za vojne, ko se je pojavilo mnenje, da rejništva zaradi sod- svojo, sploh zato, ker možnosti vrnitve v matično družino alne pravičnosti družbe ne nima, in z nami bo tudi po potrebujemo več. Razmere dopolnjenem 18. letu. V res-so se ponovno uredile z niči nismo nikdar kaj dosti ustanovitvijo centrov za socialno delo in samo na razmišljali okoli tega • deklica potrebuje pomoč in poti Domžalskem je danes več nazaj ni," svojo prvo rejenko kot osemdeset rejniških predstavi Zinka in doda, da Poklicna rejnica Zinka Rokavec cev iz vse Slovenije. pridobila status meščenih več kot 170 rejen» poklicne rejnice, ki pripada vsem Najprej je skrbela rejnicam, ki družin, pri njih pa je na- so bila predvsem prva leta zelo naporna, saj je deklica zaradi zdravstvenih težav veliko časa preživela po bolnišnicah. Zinka Rokavec je skupaj s doma veseljp tikšno. kot da hi pri nas doma svoje zadol^tve svojo družino topel dom do- iz porodnišnice prinesla last- in naloge in če v šoli ni vse slej nudila že enajstim otro- no hčerko.' tako, kot mora biti, se morajo kom. Že z Nino je pridobila Za svoje srčno delo Zinka namesto prostega vikenda v za taščo m tasta '•Otroci v rejniških druži» status poklicne rejnice, ki kot poklicna rejnica od cen- matični družini, doma uâti." nah sicer ostajajo nekako do pripada vsem rejnicam, ki tra za sodalno delo prejema Zinka Rokavec je tudi Članica Ena od bolj poznanih in svoje polnoletnosti oziroma skrbijo za enega otroka z do- rejnino, ki je sestavljena iz Društva rejnic in rejnikov skrbijo za enega tudi med delavkami na cen- do konca Šolanja, nato pa se wnovim sindromom ali tri treh delov • otroškega dodat- Domžale, kjer odlično sodelu- tru za sodalno delo zelo ce- vrnejo v svoje matične druži- zdrave otroke. A poleg Nine ka, sredstev za materialne jejo s centrom za sodalno njenih rejnic je tudi Zinka ne ali zaživijo na svoje. Tudi ima Zinka že vsa leta po tri re- stroške in nekakšne plače v delo, se izobražujejo, razprav- Rokavec, Id s svojim možem deklica Nina je družino Ro- fence. "To so otrod iz proble- višini dobrih sto evrov za Ijajo o težavah in izmenjujejo otroka z downovim sindromom ali tri zdrave otroke A poleg Nine ima Zinka že vsa leta vo tri rejence. Marjanom in tremi hčerka- kavčevih vzela za svojo, kljub matičnih družin, kjer previa- otroka, ki je namenjen rejni- izkušnje. mi - Majo, Katjo in Evo - živi temu da se z biološkima star^ dujejo alkohol in droge, ali pa d sami, s temi sredstvi pa v Pečah pri Moravčah. "Zače- šema videva dvakrat na leto, revščine. Nekateri so bili pri lo se je pred približno deseti- nanovoletoinrojstnidan,in meni le po nekaj mesecev, mora re^encu zagotoviti vse, kar potrebuje - lastno sobo. V teh dneh sta pri Rokavče- vih poleg treh hčerk in Nine še dva rejenca -16- in 17-letni- mi leti, ko je zaradi bolezni Rokavčevi z njima lepo sode- drugi po več let, prihajajo pa šolske potrebšdne, šolo v na- ka, kako naprej, pa rejnica še pomoč potrebovala tašča, nato sem tri leta skrbela za lujejo. "Nina je naju vzela za iz vseh koncev Slovenije. Ne ravi, oblačila, hrano - skratka ne ve. "Včasih si rečem, da bi starša, biološka starša pa sta glede na razmere v svojih vse, kar otrok potrebuje. negibljivega tasta, doma smo zanjo kot stric in teta, pač družinah, se otrod med vi- imeli kmetijo, v takratnem imamo zamenjane vloge." kendi in f^tnicami radi vra- "Rada sem v vlogi obratu Induplatija v Pečah Rejniki z biološkimi starši si- čajo k svojim staršem, a pose- sem delala tudi po dvanajst cer sodelujejo po dogovoru, ben odnos se razvije tudi med mame bilo bolj enostavno uživati z možem, saj so hčerke že odrasle, a preprosto imam rada polno hišo otrok in rada razdajam to ljubezen. Po- ur in ob vsem tem in še treh Nekateri svoje otroke obisku- nami, zato nas obiskujejo majhnih otrocih je bilo vse jejo redno, se zanimajo za tudi po tem, ko niso veČ z "Ti otrod prihajajo iz sod« zn^ veliko žensk, Id za nič skupaj prenaporno, zato sva njihovo šolanje in imajo nase z možem odločila, da osta- sploh 1 otroci normalen od- naim, rm pa z zammanjem spremljamo, kako jim gre v aJno problematičnih družin, zato so večinoma zelo občut- na svetu ne bi pod lastno streho na tak način vzele tujega Ijivi," pravi Zinka med lista- otroka, a sama imam zelo nem doma. Nato pa me je nos, spet z drugimi je sodelo- življenju," pravi Zinka in njem foto albuma in nadalju- rada vlogo mame in to delo znanka iz centra za sodalno vanje težje, medsebojno za- doda. da so vse otroke tudi }e: "Čeprav bi bilo morda bo- opravljam s srcem, " zaključi delo spodbudila, da razmis- upanje pa manjše. Gospa njene lastne tri hčerke spreje- Ije, da se ne bi, se na te otroke ZirJca Rokavec, Id ji zelo veli- Um o tem, ali bi v svoj dom Zinka pravi, da se je z vsemi le odprtih rok. "Ko sem zače- precej navežem- Funkdonira- ko pomenita tudi priznanji sprejela kakšnega rejenca, potrebno p<^ovoriti in sè jim la z rejništvom, so bile moje mo kot ena družina, težave občine in ministrstva za delo, zato sva se z možem pridni- prilagoditi, saj le dober od- tri hčerke stare sedem, deset skušamo reševati sproti. Sku- družino in sodalne zadeve, s žila posebnemu izobraževa- nos med rejniki In starši po- in enajst let in ko sem prišla šam se izogniti čustvu pre- katerimi so ji srčno delo pred nju," se začetkov spominja maga, da se otroci počutijo domov s talaat nekaj tednov močnega sočutja, a včasih je dvema letoma priznali tako Zmka Rokavec, rojena v ru- vame. staro Nino, je bilo pri nas res težko. Imajo pa d otrod sokrajani kot tudi stroka. GG + petek, 28. avgusta 2009 13 Zanimivosti Jožef s čebelarskim oskariem Niz prijetnih dogodkov, ki jih letos doživlja dolgoletni čebelar jožef KokI Iz Potoč pri Preddvoru, sta poleti kronali dve visoki priznanji: Čebelarska zveza Slovenije mu je podelila priznanje Antona Janše prve stopnje» na mednarodnem ocenjevanju medu v Gornji Radgoni pa so mu dodelili naziv šampiona, najboljšo oceno za njegov akacijev med. Danica Zavrl Žlebir nekakšen "oskar" v čebelar- voznega čebelarjenja in pri- bo lahko izobesil tudi nalviš- sid srenji. delave sortnega medu vpe- je, kar lahko dobi čebelar. Spomladi je (ožefu Koklu, Kako je sedaj tri leta upo- Ijal Slavko IngUč iz Poljan- Nagrada mu prinaša veliko dolgoletnemu čebelarju iz kojeni Jožef Kokl, ki je s če-, ske doline. Dolga leta sva zadovoljstvo. Potoč, žena za rojstni dan belarstvom "okužil" vso svo- skupaj voda čebele na pašo 'To je največ, kar si lahko kupila čebelarsko uniformo. jo driižino, sploh postal če- . v sosednjo Hrvaško, od Sla- želi čebelar. V nekaj dneh. Letos je opravil tudi šolo za belar? čebelarskega preglednika in tako postal eden od 86 čebe- "Cebelarim od svojega osmega leta, tudi moji pred« vonije do Like. Sedaj vozimo ko se je v medijih pojavila čebele po Sloveniji, jaz deni- novica o nagradi, se je vse mo na Primorsko, Notranj- več ljudi začelo zanimati za larjev v Sloveniji, ki usposab- niki so bili čebelarji. Prade- sko in v Prefcmxuie," pripo- moj med. Takšno priznanje Ijajo druge čebelarje in jim dek po materini strani se je veduje prekaljeni čebelar. se zagotovo pozna pri proda- svetujejo pri njihovem delu. družil s Franom Lakmaver Jožef Kokl ima trenutno ji. Vendar mi pri tem ne gre sodelujejo pa tudi z veteri- jem, čebelarjem in avtorjem 130 čebeljih družin, na novo za korist, bolj za osebno za-narji. Letos je začel v svoji več knjig o čebelarstvu, ki so se ukvarja z vzrejo matic, dovoljstvo» da so med dobro plemenilni postaji pod Stor- doživele največ ponatisov, • Prideluje več vrst medu. Ko- ocenili najuglednejši med-žičem poskusno vzrejati še Lakmayer je bil župnik v stanjeva letma je biJa letos narodni strokovnjaki," po-čebele matice. Toliko novega Preddvoru in ko sem se, star nekoliko slabša in v kombi- udarja Jožef Kokl, Jožef je že več mandatov in prijetnega, kot je letos do- 16 let, iz rodnega Ljutomera naciji z lipovim prevladuje živel čebelar Kokl, sicer tudi preselil v Preddvor in se tudi slednji. Mednarodni ocenje- predsednik domačega čebe- predsednik preddvorskega tu takoj lotil čebelaijenja, vald so tega v Gornji Radgo- larskega društva, v katerem čebelarskega društva, ki se s sem imel občutek, kot da bi ni nagradili z bronasto me- je sedaj 46 čebelarjev. Pravi, čebelami ukvarja že od svo- hodil po nj^ovih stopinjah, daljo. Za gozdni med iz Po- da ima dobro ekipo in je z jega osmega leta, ne doživi Letos bomo v Čebelarskem toč je dobil srebro, za akad- njimi lepo delati. Zadnjo veliko ljudi. Da bi bila sreča društvu Preddvor prvikrat jo, kot rečeno, naziv šampio- septembrsko nedeljo bodo popolnejša, je letošnje pole- podelili tudi plaketo Frana na. V brunarici ob svojem praznovali, s proslavo in raz- tje dobil še dve visoki prizna- Lakmayerja. V parku pred ^čebelnjaku ima izobešena stavo, njihove žene pa za po- nji. Čebelarska zveza mu je preddvor^im vrtcem smo številna priznanja s čebelar- gostitev vselej speČejo me- prisodila najvišje'Čebelarsko temu ž^larjq,pred leti po- '.skihocenjev^^pojo. avgu- deno pedvo. Kokl je tudi v priznanje, naslov Šampion stavili spomenik, zasadili stu, ko bo na slovesni pode- upravnem odboru Čebelar- za njegov akadjev med z smo lipo in pod njo zakopali iitvi ob čebelarskem dnevu v ske zveze Gorenjske, slednjo mednarodnega ocenjevanja čebelarski zaklad, Sicer pa Gornji Radgoni prejel tudi pa zastopa tudi v Čebelarski medu v Gornji Radgoni pa je me je v skrivnosti zlasti pre- "čebelarskega oskarja", pa zvezi Slovenije. g Jožef Kokl se je v letih, odkar se ukvarja s čebelami, veliko naučil, ne le o tehniki čebelarjenja in gospodarjenja na tem področju, pač pa tudi o zakonitostih, po katerih živijo čebde. Pravi, da bi se ljudje lahko zgledovali po njih, saj imajo ^e zelo dobro urejeno. Če je denimo čebelja matica šibka, jo odstranijo in vzredijo novo, po Čemer bi se morda lahko jedovali v gospodarstvu in politiki. Najhitrejši čez Slovenijo Zdravko Barič je zmagovalec prvega ultra maratona Trans Slovenija. Pet etap» itiristo kilometrov, je pretekel v 39 urah, 58 minutah In 27 sekundah» Maja Bertoncelj toma nastopil na podobni, na ultra maratonu od Za- žave 2 Želodcem. Poleg tega osem, devet ur, četrti dan, smo prvi dan z Accorsijem pred zadnjo etapo, pa nam Pred kratkim se je končal greba do Vukovarja, ki je in Anicem začeli zelo hitro. je odpovedal avto, tako da prvi ultra maraton z Gorič' dolg 350 kilometrov. Takš- V vročini mi je potem zače- smo morali v Slovenj Gra* kega v Piran, imenovan ni maratoni so zame v prvi lo zmanjkovati moči in na- dec, kjer sedaj živim zad- bral sem si nekaj zaostanka. njih pet let. Zaradi vseh teh Trans Slovenija, ki je pote- vrsti izziv." kal v organizaciji Kranjčana iztoka tíolteza. Pet etap, éti- Ste pričakovali zmagoř V drugi etapi sem imel potem še večie težave z želod- nevšečnosti je bilo spanja znova malo." risto kilometrov, je čakalo "Ne, zmage nisem priča- cem, tako da je moj zaosta- osemnajst tekačev, ki so se koval, sploh ne, ker sem vi- nek narasel. V tretji, četrti in Vam je sicer trasa Trans odločili, da bodo tekli vseh del, da sta na startu tudi peti etapi pa sem si nato pri- Slovenije všečř pet dni. Trasa prve etape je Andrea Accorsi iz Italije in tekel zmago.' bila speljana od Hodoša do Aleksandar Arsič iz Srbije, "Najlepša je narava, ter seveda ljudje, ki so bili del Ptuja, druge od Ptuja do ki sta izredno moČna." Sevnice, tretje od Sevnice do Lipe, četrta od Lipe do Tekli ste v vročini. Je bila to Postojne in peta od Postojne do Pirana. Maraton sicer Kako utrujeni ste bili po tega dogodka, del organiza- tekmi? cijske ekipe. Bili so never- "BU sem kar utrujen. Te- jetni. Vsi so pomagali, skr- kli smo predvsem po son- beli, da je bilo vse tako, kot največja težava? "Veliko težav je bilo prav cu, sence je bilo malo, tako je treba. Je pa organizacija ni prečkal Gorenjske, bil pa z visokimi temperaturami da me je prvi in drugi dan je precej gorenjsko obar- čez trideset stopinj. V takš- opekio in začel sem se luš- van. Gorenjci so bili organi- nih razmerah je bilo odlo- čiti. Vse je bilo razboleno, zatorji, poleg tega je bilo Čilno tudi spremstvo. Mene imel sem tudi žulje." veliko Gorenjcev tudi med je k sreči spremljala žena, tekači. In še zmagal je te- tako da mi je lahko prisko- ste spali med etapami? Imate v načrtu še kakšen takšnega ultra maratona izredno zahtevna. O vsem skupaj lahko rečem le enkratno." kač, ki je vrsto let živel na čila na pomoč, ko so prišle "Spal sem izredno malo. ultra maraton? Gorenjskem, v Kranju. To težave, ko je bilo najhujše, Po drugem dnevu je bila "Ne vem, verjetno da^ je Zdravko BariČ. me je spodbujala." utrujenost te tako huda, morda že naslednje leto. Ko Je Trans Slovenija za vas do slej najdaljša prdzkiišnja? "To je bila zame doslej najdaljša tekaška preizkušnja. Sem pa pred dvema le- Katera etapa je bila najtežja? tudi zaradi teh težav z že- enkrat přetečeš ultra mara-"Meni osebno druga, ker lodcem, da sploh nisem ton, rečeš, da nikoli več, ko sem imel drugi dan največje mogel zaspati, tako da sem pa se malo spočiješ, pa to zdravstvene težave, drugače pa zaradi vročine zadnja. Prva dva dneva sem imel te- spal vsega tri, štiri ure. mnenje hitro spremeniš, Človek vedno išče izzive. Tretji dan je bilo spanje normalno, kar pomeni nekaj veČ, nekaj boljšega..." v B C Zdravko Barič si je zmago na Trans Slovenija pritekel v zadnjih treh etapah. Drugouvrščen^ Italijana Andreo Accorsija je po nekaj manj kot štiristo kilometrih prehitel za dobro uro in štirideset minut, tretje^ Aleksandra Arsića iz Srbije pa za več kot šest ur. . J 14 CiG +petek, 28. avgusta 2009 Na rohu Takrat sem bil le neuki delavec brez šol (4) Nenavadna Milena Miklavčič bencina in vsega, kar smrdi Peter je sprevidel, da se iz usode po njem," je nadaljeval. Vseeno pa ne pozabi pohvalili prvega sina, Ota, ki je svoj čas prejel kot obetaven pianist veliko nagrad in priznanj. Kot pravi Slovenec se je Peter odločil, da si bo sezidal hiSo. Denarja je imel dovolj, a kai, ko se z Milico nista sovražnega okolja morajo umakniti, ker je bilo ozračje vedno bolj politično razgreto in napadaJno in nikoli se ni vedelo, kaj se bo zgodilo v zavetju teme. "Takrat je tudi Milica stopila na mojo stran, ko sem predlagal, da se preselimo v Slovenijo, kjer je bilo nacionalizma, kljub mogia zediniti • kje. Na Hr- vsemu, še zmeraj komaj za je, ves šokiran, izvedel, da so ga uvrstili med izbrisane. Brez kakršnih koli dokazil so mu, le na podlagi domneve, očitno nekoga, ki ga je poznal, vknjižLli hrvaško državljanstvo. Peter o tem ni bil obveSčcn, in ko so ga, enkrat spomladi 1994 policisti ustavili na meji, ko je nameraval oditi v Nemčijo, so mu odvzeli vse dokumente. vaškem ali v Sloveniji. Petru je bil strašno pri srcu Preddvor, a žena zanj niti slišati ni hotela, ker se ji je zdel preveč "kmečki". In tako je obveljala njena, kljub temu prgišče. Staro bajto, ki sem "Ker so me izbrisali iz regis- jo kupil skupaj s parcelo, smo na hitrico uredili, napeljali centralno, dokončali kopalnico in še nekaj drugih malenkosti, da smo se kak- pa se moj sogovornik ni od- šen mesec po siovenski osa- V Nemčiji, kjer ni bilo nikogar od sorodnikov, da bi Mi» lico ščuval, so se njuni prepiri umirili in naneslo je tako, da je zanosila in potem drugega otroka rodila v Nemčiji. "Peter mlajši ima še danes dvojno državljanstvo, nemškega in hrvaškega," se nasmehne Peter in mi pokaže fotografijo dolgo-lasca, sedečega na težkem motorju. "Ta otrok le po meni podedoval ljubezen do povedal slovenski parceli. ".Kot da bi mi nekaj reklo, naj tega ne storim, da mi bo kdaj še prav prišla je kimal. Potem se je zgodilo tisto magično leto, ko so se Slovenci začeli puntati in so trmasto rinili na svoje.-"Že med politiki in pozneje v medijih je bilo nemalo mesarskega klanja v besedovanju. Lahko pa si predstavlja* te, koliko ga je bilo šele med navadnimi državljani, zlasá med tistimi, ki so na lugos-lavijo gledali skozi revolucijo. id so jo pomagali izpeljati še sami, si pa l^iko le mislimo. Ženini starši so čez noč pozabili na to, da sem njihov zet, da so me imeli še včeraj radi. Zanje sem postal slovenski izmeček, tujek, zločinec. Mili6ne tete v času družinskih kosil niso več hotele skupaj z mano sedeti za isto mizo. Vsakič, ko se je tisti gospod za stike z javnostmi, mislim, da je bil Kacin, pojavit na televiziji, so čez ograjo, na naše dvorišče, letele steklenice s seal* nico in podobno. Ljudje so dobesedno ponoreli, kot bi se jim zmešalo." mosvojitveni vojni tja tudi preselili. Otrokoma je bilo prav, saj sta se veselila obiskov pri mojih starših, na katere sta bila zelo navezana. S tra stalnega prebivalstva, nisem bii ne tič ne miš. Čez noč sem postal Človek brez pravic. Bilo je grozno. Morda svojega tragikomičnega položaja niti ne bi tako intenzivno občutil, če se ne bi, že ceio življenje, imel za pravega Slovenca. Slovenka je bila celo moja žena, ki je komaj znala kakšno besedo seboj smo odpeljali vse, kar po naše, a ker so njeni pa« je bilo mogoče, tudi nekaj pohištva, potem smo zaklenili hišo in molili, da bi ostala cela, dokler ne minejo neumnosti z rožljanjem z orožjem. Žal se to ni zgodilo. Kakšen teden po naši selitvi so jo neznanci oropali, zažgali leseno garažo, posekali jablane in polili fasado z neko ogabno rdečo barvo. Ne vem sicer, kdo je fotogra- fyal razdejanje, a ko je taŠČa poslala nekaj fotografij, na katerih so se videli napisi kot na primer zakolji izdajalce, nas je pa zmrazilo ..." Potem so se začeii znani lovi na slovensko državljanstvo. Milica in oba otroka so tiste rumene kartončke dobili kmalu, Peter pa ne. Mislil pirji zadovoljili uradnike, so nanje pritisnili štarapiljko in vse je bilo lepo in prav. Sprva sem bil t^o užaljen, da sem že hotel vse, kar smo imeli, prodati in se preseliti v Nemčijo. A sta temu nasprotovala otroka, ki sta se hitro vživela v novo okolje. No, ja, Milici ne bi bilo treba dvakrat reči, že tako nisva počela drugega, kot se prepirala ...Šele po štirih letih mučnih pregovarjanj, doka* zovanj in nepotrebnih poti ter kreganj z uradniki na različnih šalterjih, sem tudi uradno postal to, kar sem že od nekdaj bil: Slovenec..." Politične spremembe, za-grenjenosti, dolgoleten gnev, ki se je nabiral med je, da je temu tako pač zato, zakoncema, pa so botrovali ker je on že tako ali tako Slovenec, pa se je uradnikom zdelo nepotrebno, da bi karkoli preverjali. A ker je Milica le sitnarila, je vseeno stopil na upravno enoto, kjer tudi nekaterim drugim, niČ kaj prijetnim življenjskim korakom v Petrovi družini. A to je že druga zgodba, pa nič manj boleča fSe nadaljuje) Ustavimo nasilje (2) Damtana Šmid moj pogled Starši vse bolj pogosto sprašujejo, kaj lahko storijo, če njihov otrok obiskuje razred, v katerem so sošolci, ki izvajajo takšno ali drugačno nasilje. Več ali manj jim vsi dajemo podobne nasvete, da se je potrebno pogovarjati, razčistiti stvari, povedati, ojačati otroka, ki je ustrahovan in podobno. Kljub temu da včasih to ne zaleže, nimamo veliko dnigih možnosti. Sprašujem pa se, ali je s strani ne bodo mogli delati čudežev, če na svoji strani ne bodo imeli staršev in vse družbe. Zato bi se morali šolsko ministrstvo in ministrstvo za družino bolj uskladiti. V primerih, ko učend izvajajo vsakodnevno nasilje, vidim kot edino uspešno možnost, da del te odgovor» nosti začnejo prevzemati starši. Konec koncev smo starši tisti, ki vzgajamo otroke, in če so otroci nasilni, bi šolskega ministrstva in nji- moral v prvi vrsti biti to pro-hovega sistema res narejeno biem staršev. Tako pa se s vse, kar je potrebno. Nekako dobivam občutek, da so to prepustili šolam in naj vsaka naredi, kot ve in zna. Zato bodo narejeni in izvajam vzgojni načrti pokazatelji sprememb ali pa tudi ne. Vendarle učitelji in vzgojitelji tem ubadajo vsi drugi, samo starši tistih otrok ne, ki dnige pretepajo in ustrahujejo. Kar je zapravljanje časa, saj nihče ne more narediti več kot starši. V vseh letih dela z otroki, ki so sebi in drugim povzro- grešala aktivno vlogo staršev pri reševanju problemov. Kot vedno v takšnih primerih pa sem dobivala odgovore, da ti starši ne morejo, ne znajo ali nočejo drugače. Kar je v večini primerih navadna laž ali slab izgovor. Le peščica je takšnih, ki zaradi zdravstvenih, socialnih ali drugih razlogov tega v resnici ne zmorejo. Ko staršem nekdo zagrozi, zažuga s prstom, ukine denarno pomoč ali se uvede kakšen diug ukrep s strani socialne službe, so starši Še kako motivirani, da naredijo kaj boljše. Motiv res ni pravi, pa vendarle. Prepogosto pozabljamo, da je dolžnost staršev vzgajati otroke in zanje skrbeti. Če tega ne počneš, je isto, kot bi vozil po SODNA KRONIKA TEDNA Piše: Matjaž Grigorič Pustila ga je ležati v krvi Prejšnji teden so na kranjskem okrožnem sodišču začeli glavno obravnavo proti Zdenki Vinšek Volčič, ki je obtožena» da je šestega maja v zgodnjih jutranjih urah v stanovanju na Planini s steklenicami in drugimi predmeti tako poškodovala svojega moža Silvestra Vinška, da mu |e življenje rešila samo hitra medicinska pomoč. Obtožena |e pred sodnim senatom zanikala, da bi bi]a tega dne sploh doma, sicer pa tako kot v času preiskave, tudi tokrat ni odgovarjala na vprašanja tožilke, sodnice in svojega zagovornika. Bolj zgovorni sta bili dve priči, prva, ZdenUna znanka, je v stanovanje Vinškovih prišla kmalu potem, ko je nekaj pred drugo uro zjutraj zaslišala prepir, ki je bil sicer redno na dnevnem redu zakoncev. Ko je zagledala na tleh ležečega Silvestra, so ji odpovedale noge, zmogla pa je toliko moči, da je odšla k sosedom, od koder so poklicali pomoč. Povedala je tudi to, da Zdenka svojemu okrvavljenemu možu ni pomagala. Druga priča, ki je obtoženko srečala zjutraj v bližnjem gosdnskem lokalu, je Zdenko opisala kot osebo, ki je veliko govorila, kadar je bila pod vplivom alkohola in tako je bUo tudi tega dne, ko je povedala, da je zaklala moža, da naj bo kar tam in naj umre, zavrnila pa je tudi ponujen prevoz na policijo. Čali težave, sem najbolj po- nasprotnem voznem pasu. Nadaljevanje sojenja domnevnima zvodnikoma Na kranjskem sodišču se bo nadaljevalo sojenje 74-letni Mariji Studen in njenemu sinu, 51-letnemu Miranu Anžiču, ki ju obtožnica bremeni, da sta v nočnem lokalu X0 v Čirčah pri Kranju organizirala prostitucijo in vodila trgovino z ljudmi, nočnim plesalkam iz Kolumbije in Moldavije pa na) bi tudi omejevala svobodo gibanja. Večina deklet, ki so delala v nočnem lokalu, so zavrnila, da bi jih obtoženca silila v prostitucijo, v baru naj bi delale kot plesalke, nikakor pa ne ponujale spolnih uslug. Na zadnjem nadaljevanju zdaj že precej dolge obravnave je ena od deklet tudi povedala, da sta jih Studnová in Anžič celo večkrat opozarjala, naj se ne podajajo v spolne odnose z gosti. Kamniški požigalec ne odneha Ko so bili kamniški policisti prepričani, da so stopili na prste požigalcu, Id že nekaj časa zažiga tamkajšnje kozolce, sta v prejšnjem tednu zagorela še dva. Kamniške gasilce so nekaj minut pred 2. uro zjutraj poklicali v Podgorje, pol lu-e za tem pa je zagorel tudi kozolec v Godiču. Na območju Kamnika so policisti in krhninallsU v obdobju od začetka letošnjega leta obravnavali 29 požarov na različnih objektih. CG + petek, 28. avgusta 2009 15 Knjige in ljudje Knjige in knjigoljubj (9) Vodnik po Gorenjski J ^ 4 vliha Naglič ni in svetovljani, ko bile ve- pa so tiste, ki jih lahko ozna- njata tudi "Zagorski del Čr- - deli zanje ali bi jih do njih čimo za gorenjski vzhod: nega revirja", kar pa mi ni Nima vsaka spodobna po- kdo popeljal. Vodnik Go- Kamnik, Domžale, Mengeš, povsem razumljivo. Kakor- Trzin, Komenda, Vodice, koli že, prav je, da se ne po- krajina na tem svetu tako le» renjska je na tej poti. pega in uporabnega vodnika, kot ga ima Gorenjska. Lukovica in Moravče. za bi, da je bila Gorenjska Ko se v uvodnem razdelku nekoč večja, kot je danes. Knjigo s tem naslovom sta Matjaž Chvatal in Petra ozreta na gorenjske meje, se Z zanimanjem sem odprl GORENJSKA Vodnik napisala Matjaž Chvatal in Ven cel j. Gorenjska, Petra Vencelj, izšla je v sio- vodnik venščini in še v šestih sveto- vn ih j ez ikih : angle š č ini. Založba Turistika, avtorja (kar je redkost) spomnita tudi tistih območij, ki so nekoč bila gorenj- strani, na katerih je govora o gorenjski kuhinji, a sem bil nekoliko razočaran. Slike nemščini, itaJijanščini, ruš- Gol^r 2008, 312 strani, denimo, usoda več kot ska, danes pa niso več. Takš- jedi so sicer tako lepe, da čini, francoščini in španšči- ^^^v ni. Besedni predstavitvi ena- kovredna ali včasih še moč- petnajstih naselij, ki so bila zbudijo apetit, jedi same pa nekako preveč poznane. do konca 1. sv. vojne v da- Sem upal, da znajo ponekod našnji žirovski in gorenjeva- na Gorenjskem skuhati Še nejša je slikovna, knjigo na- Pohvalno je tudi dejstvo, da ški občini, a jih je od njunih kaj drugega kot fižol, zelje mreč bogati 2000 fotografij ta vodnik zajame Gorenjsko matic odrezala rapalska in krompir na mnogo nači- in 50 zemljevidov. Sedemje- v njeni zemljepisni in zgo- meja; po 2. sv. vojni so to nov. Pa kranjske in druge žični vodnik je uporaben dovinski celoti in ne le v krivično mejo sicer odpravi- klobase, pečenke, štruklje in tako za tujce kot za domači» ožjem obsegu • denimo v ti- li, a le na meddržavni ravni, potice. Kolikor vem, pozna- ne. Ne vodi nas le do gorenjskih znamenitosti, ki so s ve- stem, kjer imamo na avtomobilskih tablicah oznako na lokalni je delitev ostala in jo vse te [edi tudi po drugih tako so ta naselja še danes v slovenskih pokrajinah, le v tovno oziroma evropsko po- KR; zajema tudi tiste gorenj- občinah Idrija in Cerkno, drugih variacijah. Tako kot v znane. No, resnici na ljubo ske občine, kjer na enakih "na Primorskem" {čeprav se glasbi imamo tudi v naših je taka verjetno !e ena: Bled. tablicah piše L). Vseh go- voda z njihovih streh steka v kuhinjah mnoštvo variacij Ne vodi le do tistih naravnih renjskih občin je tako kar Soro in Savo). Podobna je na nekaj osnovnih in izvrst- Vodnik po Gorenjski, ovrtek in zgodovinskih znamenito- 27! Kranj je med njimi edi- bila usoda skrajnega severo- nih tem... V koledar priredi- sti, ki so postale slovenske na mesta občina, v kranjski zahoda Gorenjske, okolice tev na koncu vodnika se ni- ikone in jih kot take pozna oziroma osrednji del Go- Belopeških jezer; tudi ta je sem poglabljal, saj celovit in vsak Slovenec: Aljažev stolp renjske pa sodijo še občine do konca Avstro-Ogrske so- popoln tako ali tako ne vrh Triglava, severna stena Šenčur, Cerklje na Gorenj- dila na kranjsko oziroma na morebiti. Tudi kaka napaka te gore, severna ostenja Ja- skem. Preddvor, Jezersko, gorenjsko stran. Ko je Pre- bi se našla. Na Dobračevi (v lovca in MarTulikove skupi- Naklo in Tržič. Sledi (v vod- šeren živel v Ljubljani, je Žireh, na strani 222), deni- ne. Bohinjsko jezero, podo- niku) skupina občin, ki bi se bila ta napol gorenjsko me- ba Marije Pomagaj na Brez- rade oklicale za "samostoj- sto; Šiška, Dravlje, Koseze jah... Te kraje in njihove po- no" pokrajino Gorenja Go- dobe pozna vsak. Koliko pa renjska: Radovljica, Bled, mo, ni več znamenitega Županovega toplarja, ki je bil eden največjih daleč naokoli; da so ga podrli, je na Gorenjskem še naselij Gorje, Bohinj, Žirovnica, Je- prestolnice so bile takrat seveda ni krivda avtorjev in druge četilne skupnosti v severnem delu današnje in njihovih naravnih in kul- senice in Kranjska Gora. V turnih posebnosti, za katere tretji skupni so občine, Id so- povsem gorenjske vasi; Šentvid nad Ljubljano je kot vodnika. Bunker Rupnikove linije (na strani 21S zgoraj) vedo le domačini - kar še dijo (po mojem) na gorenj- gorenjska vas ob okupaciji po mojem ni na Golem zdaleč ne pomeni, da si jih ski jug: Ško^a Loka, Želez- pripadel Nemčiji. Avtorja vrhu... A tosože podrobno- ne bi z veseljem in pridom ogledali tudi drugi, domači- niki. Gorenja vas • Poljane, Žiri in - Medvode. V četrti kot "nekdanje" in izgublje- sti. Vodnik v celoti je kljub no gorenjsko območje ome- temu odličen! Takole so turisti ia Bledu uživali Riklijevo zračno kopel si danes še upajo? Slovend v zamejstvu (157) Evropski praznik v Pliberku Jože Košnjek Koroško mesto Plibeilc/Blei* 1997 umrle umetnice Kiki - bm^ v Podjuni z okolico je Kogelnik, in znamenje sv. C/^CP/Îï' letos v znamenju Evrope. V Rozalije, ki ju povezuje 60 mCU ùUbCUl mestni hiši in v muzeju metrov dolg vodni žleb. V Wemerja Berga je evropska čast evropsJd razstavi so na razstava. V farni cerkvi je na novo uredili prostor med fer- ogled Piranski kriiev pot, ki no cerkvijo in župniščem in ga je naslikal koroški umet- ga spremenili v Evropski trg. nik slovenskega rodu Valen- "Poleg tega smo proslavili tin Oman, na novih cerkve- loo-letnico Slovenskega pro- nih oknih pa so motivi iz živ- svetnega društva Edinost in ljenja najbolj znane koroške svetnice svete heme. Osnutek zanje je izdelal koroški kot prvi na Koroškem uprizorili opèro Gorenjski slav-ček. Katoliško kulturno dniš- nik manjšin. Med častnimi pokrovitelji sta biJa tudi Er* win Pteiaer, predsednik avstrijskega zveznega sveta, in Blaž Kaváč, predsednik slovenskega državnega sveta. ^a prireditvi so poleg pevcev domačega pevskega zbora Kralj Matjaž in Rožanskih muzikantov iz Bilčovsa/Lud-mannsdorf sodelovale še Ï kulturne skupine Ladincev in Južnih Tirolcev iz Italije, Znameniti vodnjak Kiki Kogelnik sredi osrednjega trga v Hrvatov iz Gradiščanskega v •K k ê v Û Slovenec, arhitekt in slikar tvo Vogrče je na prostem Pliberku. Levo galerija Wemerja Berga, desno pa mestna hiža. Avstriji, Romov, kočevsfnh Karel Vouk, ki živi v bližnjih uspešno uprizorilo komedijo Rinkolah/Rinkolach. Doma- Švejk, na odru Kulturnega dališča, in Karlheinz Mi- teklega tedna v sosednjih Li staroselcev iz Slovenije in Dancev iz nemške zvezne či in tuji umetniki se pred- doma pa je bila plesno- klin/' je ob letošnjem živah- bučah/Loibach. ki ležijo na dežele Schlesvng-Holstein. stavljajo v galerijah Schwar- gledališka predstava o zna- nem kulturnem vrelišču po- avstrijski strani meje s Slove- Na prazniku manjšin so pozi, atelje Letschnig. Lions nem avstrijskem protifašistu vedal áovenski mestni svet- nijo, v bližini nekdanjega udarjali, da živi v Evropi nad Club. galerija Stefitz, atelje Juru Soyferju Ta roka bo ko- nik Jurij Mandl, ki je tudi re- mejnega prehoda Holmec. V tristo narodnih manjšin, ki Schipek, Art 13 in Alt 09 in vala svet. ki sta jo režirala fcrent za kulturo mestne ob- okviru tradidonaJnega Libu- štejejo skupaj nad sto milijo- gaierija Falke). Na obnovlje- znana Pliberčana Johann čine Pliberk. šk^a žegnanja je bil v petek, nov ljudi, kar pomeni, da je nem osrednjem trgu sta zna- Kresnik, ki ga imajo za pio- Zadnji dogodek evropskega 21. avgusta, Večer popevk, v vsak sedmi Evropejec pnpad-meniti vodnjak domače, leta nirja nemškega plesnega gle- praznika pa je bil konec pre- nedeljo, 23. avgusta, pa Praz- nik ene od manjšin. 16 GG +petek, 28. avgusta 2009 razgled Učiti se Miha Naglič Mihovanja ti. Predvsem pa s strahom teŽe 2 marljivosti na znanje." spoštovati svoje predstojni- In kot rečeno že zadnjič: Edi- ke» od domačega gospodarja na rešitev sedaj je» da se Slo- do zemeljskega cesarja in ne- venci naučijo delati še kaj beškega Boga. Slednjega (se) drugega, kot jetisto. kardeia- danes ne učijo več • a bi se jo 'kitajd'..." Leninov poziv k morali - znanja pa ni nikoli učenju je torej znova aktua- dovoli in preveč, učiti se je len, le vsebine in načini tega res treba kainaprej. učenja morajo biti novi, naj- Včasih je na Slovenskem ve- novejši. Toda: vprašanje je, Ijalo, da je treba predvsem ali si tisti, ki so v naši družbi delati (in moliti). Večina Slo- (politiki) in njenih ustanovah vencev, zlasti starejših in do- (podjetjih, šolah, v zdravstvu, bro vzgojenih, to še zmeraj na univerzah ..,) na oblasti priznava. 'Temeljni etični in zdaj, res želijo novih znanj in motivacijski skJop, ki je po- novih ljudi? Bi ti ne ogrozili ganjal Slovence vse doslej - njihovega položaja in kadrov- vsajzadnjih, redmo, 25olet- skega monopola? Drenovec je bil sklop marljivosti, delav- ugotavlja, da je res tako. Po-nosti, podredij i vosti in disd- sebno dobro znajo za to, da Vaš razgled ^ - 3 Prizadevni prostovoljni gasilci z Dovjega so pred kratlam obeležili visok 120-letni jubilej svojca društva in ga kronali z novim, sodobno opremljenim plme;ne.laadi.ne-laži, orae^ 'ostaja konkmen^ omejena ^^^^^^^ ^^zilom. Kljub temu pa bo moral kranjskogorski župan Jure labora." Na to opozarja tudi in položaji 'starih' neogrože- ekonomist Franček Dreno- ni, poskrbeti v zdravstvu". vec (v kapitalnem članku, ki "Pa drugod.^ Si univerzitetni smo ga dtirali že zadnjič) in profesorji res želijo spre- nadaljuje s svojega, ekonom- memb, kakršnihkoli, kjer- skega vidika. "Podatki kaže- koli? Si 'stari' inženirji res jo, da je zadnje desetletje k želijo pristopanja kakšne materialnemu napredovanju nove. mlade, zagnane in do- ljudi [če izvzamemo produk- bro izobražene generacije.^ te zunanjega zadolževanja) Pa stari menedžerji? Pa stari še največ prispevalo zgolj politiki? Si naši politiki res intenziviranje dela. zgolj po- želijo, da bo o njihovih kari- datjševanje efektivnega de- erah odločali neki boij izob- Tovarišice in tovariši, še lovnega časa in povečevanje raženi, razgledani in samo- pomnite, kaj nam je naročal fleksibilnosti zaposlitev» po- zavestno volivci?" Vladimir Iljič? "Kak skazal tiskanje marljivosti tudi že v Giavna ugotovitev je torej v tovarišč Lenin? Uâtsja, učits- ja, vsegda učitsja!" Učiti se, območje velikega garanja in odtekanja. Stara etika se ugotovitvi in vprašanju, ki se glasi kot sledi. "Izobraževa- učiti se, učiti se, kar naprej izžena do zadnjih kapljic, nje je temeljni vzvod spremi- udti se! Kar naprej in ne le v Pripeljala nas je do sem, kjer njanja sodobnih družb. So šoli, ki se spet začenja. Lenin smo danes. Naprej nas, v naše stare elite res pripravlje- se s tem pozivom ni obračal sodobnem svetu, zanesljivo ne spreminjati status quo, ti- le na Žolarje, od ddbanov do ne bo več. " sti status quo, v katerem so Študentov, mislil je na vse. In kaj nas bo vodilo Še na- elite prav oni in ne kdo Ljudje navadno mislimo, da prej? "Naš stari etični in mo- drug?" Tu je priložnost za ti- tisto. kar smo se naučili v šo- tivacijski 'pakeť potrebuje hi- ste, ki se razglašajo za zares lah. zadostuje, večine tega tro, temeljito dopolnjevanje z nove politike in imajo tudi znanja pravzaprav nikoli ne vrednoto znanja. Morda velja ministra za visoko šolstvo, (po)rabimo. A tako je biJo v podobno tudi za samoinida- znanost in tehnologijo. Pa časih Marije Terezije, ko so tivnost in podjetnost itd, a je za vsakega od nas, da naredi sc začeli tudi "navadni" ljud- tudi ta sklop smiseln in urcs- kaj več tudi za svoje znanje. je učiti brati, pisati in računa- ničljiv samo ob prehajanju Da se kar naprej uči... Žerjav razmisliti, da bi dovškim gasilcem priskrbel še moštveno vozilo, da bi se na gasilslo) parado peljaii bolj udobno kot tokiat stoje na poltovomjaku. M. G. / Fot©. Corazd Kjvii« Prelep razgled na spodnje Belopeško jezero. Družinski kolesarski izlet lahko začnete v Mojstrani, mimo Kranjske Gore, Podkorena, od mejnega prehoda Rateče do jezera je le še pet kilometrov. Kdesarska cesta je, razen nekaj sto metrov pri Ratečah in zadnjega kilometrskega klanca po glavni cesti do Beiopeškega jezera, zelo lepo urejena. S. K. Bohinjska uganka Marteta Smolnikar sedmica Bohi njsk i ž upan Fran c Kra • razsežnosti : politično in ok o- sto, kar me čudi, je nenavadna jt, do Štefa nove. se pravi, do R es pa je, da je vel i ko večja mar o naftnem madežu naje^ Ijevarstveno. zeru: "Nočem več i^bati. kdo Bohinjski kot je eden redkih je kriv. Dejsti^je, dojena gJ«- koti^v v Slcvsniji, za katerc- hladnokrvnost okoljevarstveni- kov. Človek bi pričakoval, da bodo zaradi onesnaženosti bi- ministrstva za notranje zade- verjetnost, da je Bohinjsko ve. kř ga, mimogrede, vodi Katarina Kresal. jezero predmet onesnaženja kot nekih naravnih, do zdaj dini jezera nastal petdesetkrat ga smo radi verjeli ali smo vsaj sera naravne ded^čine Evrope Ne. Nikakor ne trdim, da so neznanih čudes. Celo to je petdeset metrov velik oljni ma- želeli verjeti, da je ena posled-dež in da so posredovali gasil- njih oaz neokrnjene in Čiste na nogah vsi, ki se imajo v tem delu sveta za "zelene". Pomo- madeži na biseru narave po- večja verjetnost od nafte pod sledica neprofesionalnega Triglavom, da Bohinjsko je- ci. Za prvo čiščenje jezera smo dobili na občino račun za narave. Nenazadnje je Bohinj ta. V zvezi z boh i njsko packa- vzd rževa nja ar h itekt urnega sestavn i del Triglavskega na- rijo je nam reč ostala pogojno objekta v la^ti notranjega mi - zero onesnažuje objekt, kije v lasti notranjega ministrstva. osemindvajset tisoč evrov, ven- rodnega parka, pomeni, zava- rečeno zelena bratov^na pre- nistrstva oziroma države. Kar se mojih in vsesplošnih dar ga ne bomo plačali. Drža- rovanega naravnega okolja. A va je zanikl krivdo pri pre* gie; ga zlomka. Meni nič tebi senetljivo miroljubna i» uvi-devna. Glede na to, daje na tem sve- izkušenj z moralo slovenske novi počitniškega doma, Nobe- niČ se na gladini jezera (občas- Do feogo so domači nepoklicni tu in ^e zlasti v naši sicer lepi, a onesnaženi deželici vse mo- ga političnega okolja tiče, ne M bilo prav nič nenavadno, ne^ dvoma pa ni, da je tam no) pojavi naftni madež. In to skrbniki naravne dediščine v goče, je nenazadnje mogoče U bi kriminalisti, ki so primer nekje zerrúja prepojena z nafio sploh ne majhen, za nameček aktualnem primeru pravza* celo to, da je pod Bohinjskim raziskovali, domače grehe in jo dež spira v jezero. Ker ni paše smrdeč. bilu nobene Mnudje zemljine, Na neki način razumem, da prav uvidevni (dopuščam jezerom, denimo, neodkrito kratko malo pometli pod možnost, da so za bohinjsko nahajališče nafie, ki občasno ker nI odgovorne^, m krivca, se je potuhnil povzročitelj ka- katastrofo, kdo ve zakaj, samo pripUiva celo nad gíaťiiwo je- preprogo. In v tem kontekstu sem stoodstotno na strani lahko le opazujemo umazani- tastrcfe Ine, ni pomota, zame nezainteresirani), je vpraša- zera. Hja, zakaj ne? Če je bohinjskega župana Franca JO na Bohinjskem jezeru." je naftni madež na padini Bo- nje, ki zadeva politično raz- nafta v Sahari, res ne vem, Kramarja, ki stroškov za Problem onesnaženja Bohinj- hinjskega jezer:^ katastrofalno sežnost bohinjske packarije. In skega jezera ima najrrwnj dve d^stvo in ne zgof/' nesreča), ti- ta smrdi do Ljubljane. Točne- zakaj je ne bi bilo v Bohinj skem kotu? čiščenje padine jezera noče plačati. GORENJSKI GLAS petek, 28. avgusta 2000 EKONOMIJ M stcfan.zarB si 17 znižanje cestnin Predstavniki treh zbornic» ki zastopajo avto prevoznike» so z ministrom za promet podpisali sporazum za zmanjšanje posledic gospodarske in finančne krize. š fefan žargi Ljubljana • V sredo so Lojze Rehar za Avtoprevozniško zbornico Slovenije, Robert Sever za Gospodarsko zbornico Slovenije in Andre) Rio basa za Obrtno-podjetniško zbornico 2 ministrom za promet Patrirkom Vlaříípm podpisali Sporazum o sistemskih prilagoditvah na področju avtoprevozniškega sektorja za zmanjševanje posledic gospodarske in finančne krize, ki so ga dosegli po predstavniki večmesečnih pogajanjih, pa Vlačič, Robert Sever în Andrej Klobasa tudi grožnjami 2 2aporami cest Drugače od predhodne- pust 2a dnevne vožnje bo vati odškodnine za prekome- renčnost panoge, ki je v res- ga sporazuma iz januarja i2,5-odstoten, za nočne vož- ren tovorni promet. Na ni krizi. V Sloveniji je v avto- 2008 so sporazum podpisale nje pa dvajset odstotkov z na-vse tri zbornice, ki 2astopaio menom, da se avtoceste pod- osnovi pogovorov se je minister odločil da na Ministr- prevozništvu neposredno zaposlenih 120 tisoč ljudi, 00- avtoprevoznike, predvsem neví razbremenijo. Poleg stvu za promet oblikujejo di- sredno od te dejavnosti pa je pa smo ob podpisu večkrat tega so se sporazumeli tudi rektorat za cestni promet, ki odvisnih najmanj tristo tisoč slišali opozorilo, da upajo, da za popuste na skupno me- ne bo imel, kot doslej, na ljudi. Danes prav vsi prevoz- se bo dogovorjeno tudi ures- sečno porabo za cestnine, ki skrbi le cest, pač pa tudi de« niki realno ustvarjajo izgu- ničilo, saj se prejšnji spora- znašajo od štiri do deset od- javnost avtoprevoznikov. Ne- bo. Slovenskih avtoprevozni« zum ni izvajal. V pogajanjih so obravnavali številne zahteve avtoprevoznikov in se dogovorili vsaj za nekatere stotkov. Cenejše bodo tudi kaj pobud avtoprevoznikov kov je na naših cestah vedno tablice ABC. Do zime naj bi bodo morala reševati druga manj in nujno je, da se spre- prouČili možnost 2a ukinitev ministrstva, zlasti nadzor meni gospodarska politika samoizJočanja vozil ob sne- nelojalne konkurence tujih do tega področja. Nevzdržno ukrepe, ki bodo olajšali pol- ženju na drugih državnih ce- prevoznikov (ministrstvo za je, da so zaradi zakasnelih ožaj avtoprevoznikov, hkrati stah, saj je na avtocestah že notranje zadeva - policija) in plačil, tudi do osem mese- pa ugotovili, da je to dobra dogovorjena. Še naprej bodo ureditev plačil (ministrstvo cev, postali avtoprevozniki podlaga za nadalje pogovore, proučevali stimulacije pri za finance). Dogovorjena ena največjih bank v Sloveni- nakupu vozil, glede na eko- znižanja cestnine naj bi uve- ii, saj tako financirajo podjet- Cestnine bodo nižje za 12,5 oz. dvajset odstotkov loško naravnanost vozil, in Ijavili v mesecu dni. kar je za avtoprevoznike še posebej pomembno: uvedbo ^re za resno krizo 30-dnevnega plačilnega roka dejavnosti V predstavitvi doseženega za komercialne cestne prevo-sporazuma je minister Via- ze - po fi'ancoskem modelu. ja. Ne kaže spregledati, da avtoprevoznike gospodarska kriza po naravi dejavnosti udari dvojno: če se zmanjšuje proizvodnja, S€ namreč Predstavniki avtoprevozni« zmanjša dovoz in odvoz. Sli- čič opozoril le na nekatera Vseh zahtev avtoprevozni- kov so ob tej priložnosti opo- šali smo tudi pohvalo mini- določila. Najpomembnejši kov v sporazum ni bilo mo- zorili, da se trend izgub in stru Vlačiču, Id je pogovcřte ukrep je prilagoditev višine goče vključiti, posebej ne- propadanja avtoprevoznikov vzel resno, kar vzbuja upa- cestnin, začasno s enotnimi sprejemljiva je zahteva po nadaljuje. Sporazum, ki je nje, da ga bo tudi uresničeval popusti, kasneje pa v skladu vožnji po avtocestam vzpo- najboljši možen kompro» z navodili EU po ekoloških rednih državnih cestah, saj mis, prinaša le del rešitev. ter hkrati napravil red med neučinkovitimi uslužbenci razredih vozil. Začasni po- mora država že sedaj plače- želijo si izboljšati konku- ministrstva, Vlada ostaja enostranska vo, da najkasneje prihodnji teden podpiše s sindikatom sporazum o skupni pripravi izhodišč za preoblikovanje elektrodi stribucij skih podje- Tudi skupščina družbe Elektro Gorenjska je pokazala, da vlada ne odstopa tij, sicer bodo uresničili grožnjo o splošni stavki v slovenski energetiki 14. septembra. O zasedanju skupščine Elektra Gorenjska pa tiaj še nizaciji, vse dokler se v sod- nom loâtve omrežne in tiž» dodamo, da poleg imenova-...................................... alnem dialogu ne dogovori- ne dejavnosti v skladi z za- nja novega nadzornega sveta Kranj - Tudi na skupščini jo, katera od možnih poti htevami zakonodaje in revi- upravi in staremu nadzome- od zamišljene reorganizacije elektrodistribucijskih podjetij. V sindikatih še naprej napovedujejo splošno stavko. Štefan Žargi družbe Elektro Gorenjska, ki sprememb, ki bi zadostile zijskega poročila Računske-ie bi]a v sredo, za skupščino zahtevam smernice Evrop- ga sodišča RS štev...." mu svetu niso izglasovali razrešnice za leto 2008. Kaj pomeni citirani sklep Uprava je sicer dokazovala, Elektra Ljubljana že druga ske unije ter ugotovitvam Ra- od skupščin vseh petih elek- čunskega sodišča, je najbolj- sindikatom, smo povprašali da je družba Elektro Gorenj-trodistribucijskih podjetij v ša. Prvotno predlagani sklep, predsednika Sindikata delav- ska lani poslovala uspešno. Sloveniji, se je pokazalo, da namerava vlada v imenu več- ki je sicer že z novim letom zahteval ustanovitev nove ka- cev dejavnosti energetike Slo- ^ po nekaterih neodvisnih Štu- veniie Franca Dolarja, ki nam dijah tudi najučinkoviteje v inskega lastništva države pitalske družbe z namenom vztrajati pri reorganizaciji delitve, je bi sicer spreme- je po sestanku koordinacije sindikatov v elektrodistribu- Stoveniji, in da tudi postopek Urada za varstvo konkurence teh podjetij z delitvijo na trž- njen, vendar se še vedno ^a- djskih podjetjih dejal, da to na sodni poti še ni zaključen, ni in omrežni del. Čeprav si: "Skupščina zadolži upra- pomeni povsem enostransko Ker je bilo enako sklenjeno smo v ponedeljek doživeU vo In nadzorni svet družbe, dejanje vlade, ki je v naspro- tudi v Ljubljani, se postavlja dveumo opozorilno stavko da takoj pričneta s pripravo delavcev v slovenski energe- in izvedbo vseh potrebnih tiki, na kateri so zahtevali postopkov s ciljem prestruk-prav umik sklepov o reorga- turiranja družbe, z name- tju s ponedeljkovimi stavkovnimi zahtevami. Na ministra za gospodarstvo Mateja La-hovnlka so že naslovili zahte- vprašanje, ali gre za načelen pristop ali pa le za uvod v ka-drovske Čistke, menijo neka- teri opazovalci. LUK Ljudska univerza Krani SREDNJES0L5KI PROGRAMI « izredni studij • PREDŠOLSKA VZGOJA (SSt) - NOVO • PREDŠOLSKA VZGOJA- poklicni tečaj - NOVO •eCLNIČAR-NEGOVALEC • TRGOVEC •EKONOMSKI TENNIK-PTI • v sodelovanju s CDI UNIVERZUM UUBUANA STROJNI TEHNIK - PTI (zaključek šolanjal USPOSABUANJEZANPK OSKRBOVALEC OSNOVNA SOLA ZA ODI^LE 6. In 9. razred - šolanje brezplačno UNIVERZITETNI PROGRAMI VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAMI VIŠJEŠOUKI PROGRAMI • EKONOMSKA FAKULTETA UUe u AN A VISOKA POSLOVNA ŠOlJ^- • diplom^ranr Smeri: ♦ računovodstvo medndrodno pââlo tur zem « FAKULTETA ZASTROJNÍSTVO MARIBOR - vpis v 1. lelnik - diplomirani inženir • po menlih za prethode - vpis v 3. leînik « Izobraževalni zavod HERA Ljubljana VIŠJEŠOLSKI PROGRAM: • ekonomist - računovodje • poslovni sekretar šiva. NOVO PEDAGOŠKA FAKULTETA KOPER usposabljanje za pridobitev pedagoško »andragoške izobrazbe TI Informacije ^ K M 4 IjUBgANA V Slovenski industriji jekla lani 38 milijonov dobička V sredo je bila na sedežu SI) > Slovenske industrije jekla» d. d., 19. skupščina delničarjev, na kateri so se seznanili z letnim poročilom za leto 2008. Skupina Sij je v letu 2008 ustvarila či* ste konsolidirane prihodke v višini 703 milijonov evrov, kar je za 3,5 odstotka več kot v letu pred tem. Vsi fizični kazalci poslovanja, količinska proizvodnja in prodaja» so bili v letu 2008 primerjalno z letom 2007 preseženi, ob čistem poslovnem izidu v višini 38 milijonov evrov pa se je za 1,9 odstotka pove-čala tudi povprečna dodana vrednost, ki je znašala 44.807 evrov na zaposlenega. Povprečno število zaposlenih se je v letu 2008 povečalo za 3,2 odstotka in je znašalo 3490 delavcev. Skupščina je sklenila, da izkazani bilančni dobiček ostane nerazporejen, in podelila upravi ter nadzornemu svetu razrešni- co. Zaradi odstopa je skupščina imenovala v nadzorni svet tri nove člane, vse tri predsta/nike ruskega lastnika. S. i. LJU6L|ana Manj prostih delovnih mest V sredo je Statistični urad RS objavil podatke o prostih delovnih mestih v drugem Četrtletju letošnjega leta in ugotovil, da se )e njihovo število, glede na predhodno trimesečje, spet zmanjšalo za štiristo. V povprečju je bilo od aprila do junija zasedenih 822 tisoč delovnih mest, od tega 609 tisoč (torej tri četrtine) pri poslovnih subjektih, ki so zaposlovali vsaj deset delavcev. Po podatkih statistike je bilo v drugem tromesečju 5300 prostih delovnih mest, v enakem obdobju lani pa kar 8400, kar pomeni, da se je število v enem letu zmanjšalo za dobro tretjino. Na statističnem urac^u so opazili, da je največ prostih delovnih mest v Izobraževalni dejavnosti • kar šeststo, ker Šole iŠČejo kader za novo šolsko leto. 1 i. I 9 i « i8 KMETIJSTVO cveto^aplctn i k GORENJSKI GLAS petek. 28. dv^sta 2009 Sejem Radgoni )utri se bo v Gornji Radgoni začel 47. mednarodni kmetijsko živilski sejem Agra. Odprt bo do sobote. 5. septembra. CVTTO Zapíotn 1K ki je V svoji življenjski dobi ........................................................................dala sto tisoč kilogramov Gornja Radgona • Na 65.300 mleka. V času sejma bo več kvadratnih metrih zunanje strokovnih posvetov in pre- in notranje razstavne površi« davanj ■ o varnosti in zdravju ne se bo predstavilo 1680 pri delu v gozdu, o prihodno- razstavljavcev iz 29 držav, od sti slovenske in evropske go- tega jih bo 625 iz tujine. V vedoreje, o ukrepih za ubla- sejemski ponudbi kmetijske žitev krize v mlekarstvu, o in gozdarske mehanizacije, vplivu podnebnih spre- opreme in orodja bodo tudi memb na pogostost narav- §tevilne novosti, med dru- _ mobibe ^e za hlodo- razstavljavci bodo vino. stroji za obdelavo v ekoloških nasadih ter najnovejše tudi skoraj vsi najpo- balirke in prikolice za prevoz membnejši gorenjski iz- krompirja. Poleg izdeloval- delovalci in prodajalci cev in trgovcev se bodo na kmetijske mehanizacije, sejmu predstavile tudi Števil- opreme in orodja, ne ustanove in organizacije, _____ ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo nih nesreč v kmetijstvu, o kmetovalcem, gozdnim po- kmetijskem zavarovanju .. sestnilcom in kmetijsko živil- Zavod za gozdove bo pripra skim podjetjem predstavilo vil državno sekaSko tekmova možnosti koriščenja evrop- nje lastnikov gozdov, zadruž skega in državnega denarja, na zveza bo podelila prizna Na ogled bodo tudi vzorčni nja zadružnikom. Pomurski nasaî rastlin, razstave živali, sejem bo razglasil rezultate starodobni kmetijski stroji in sejemskih ocenjevanj, v b!iž- vozila na biodizel. Na razsta- njih Moravskih Toplicah se vi goveje živine bo tudi Vi- bo času sejma začelo sveto- dra, prva krava lisaste pasme, vno prvenstvo v oranju. Ž IRI Nd ogled radgonskega sejma Kmetijska svetovalna služba in Kmetijsko gozdarska zadruga M Sora Žiri bosta v sredo organizirali ogled kmetijsko živil* skega sejma v Gornji Radgoni, Udeleženci bodo lahko na sejmu prisluhnili tudi predavanjem, ob 15. uri bo tudi predstavitev novega sistema točkovanja kmetij na območjih z omejeni* mi možnostmi za kmetovanje. Cena ogleda je dvajset evrov, prijave sprejemajo v tajništvu zadruge do vključno torka oz. do zasedenosti avtobusa na tel. St. 5050 300 (Tilka Žakelj) in 5050 328 (Marjan Praprotnik). Avtobus bo krenil na pot ob še- stih zjutraj izpred zadružnega doma v Žireh. C. Z. Kran} Manjša poraba mineralnih gnojil Po podatkih državnega statističnega urada so kmetijski pridplovalci lani imeli na razpolago ali so porabili za gnojenje kmetijskih pridelkov 133.011 ton mineralnih gnojil, v katerih je bilo 51.646 ton glavnih rastlinskih hranil. Skupna poraba mineralnih gnojil je bila za 9,7 odstotka nižja kot leto prej, poraba glavnih rastlinskih hranil pa za 10,4 odstotka. V statističnem uradu domnevajo, da je bila manjša poraba predvsem posledica višjih cen mineralnih gnojil. C. Z. Kanadski orač na Gorenjskem Kanadski kmet Whaley Mar se za svetovno prvenstvo oračev pripravlja na KŽK-jevih njivah v okolici Brnika. Cvrro Zapiotnik Trboje • V Tešanovdh pri Moravskih Toplicah bo od j. do 5. septembra svetovnopr-venstvo v oranju. Med orači, ki bodo nastopili na tem tek-movanju, bo tudi 72-Ietni kmet Mar iz Brooksa v bližini Catgaryja v kanadski provinci Alberta. Verjetno zanj ne bi niti slišali, če za sklepne priprave za prven* stvo ne bi izbral Gorenjske. Ko je poizvedoval, kje v Sloveniji bi za tekmovanje lahko dobil primeren traktor, so mu dali tudi naslov Frenka Roglja, lastnika podjetja Kmetijska mehanizacija Tr- boje, kjer že dvajset let prodajajo traktorje Massev Fer- guson. Whaley je 4. avgusta Frenk Rogelj (levo) iz Trboj> ki je tudi 18 let živel v Kanadi, in kanadski orač Whaley Mar. pripotoval v Slovenijo in si poiskal prenočišče pri Am- " zadovoljen, še bolj bi bil, če stimi leti je skoraj vso zem- brožu in "paridrišče" za trak- Tu v Sloveniji bi lahko ži- zemlja ne bi bila tako pešče- Ijo dal v najem, zase jo je ob- tor na Fonovi kmetiji na vel. Dežela je zelo lepa, na in bi med oranjem plug držal le malo, a še tisto, kar Spodnjem Brniku. Z Ro^je- ljudje prijazni, hrana od- globlje spustil v zem- pridela, večinoma podari vim traktorjem in s tekmo- n^g Tudi za svetovno ^^ pričakuje od tek- drugim. In s čim se pr^v- valnim plugom, ki so mu ga movanja v Sloveniji? "Veliko Ija? Na njegovem posestvu posodili na srednji biotehni- P^enstvo Se nikjer ru Dito ^^ odvisno od tega. kakšno so vrtine za'izkoriščanje ze-ški šoli v Strahinju, odtlej tako dobro organizirano, parcelo si bom izžrebal, meljskega plina, to pa mu redno, tudi po pet ur na dan, kot |e v Sloveniji, pravi Upam, da bom letos imel orje po KŽK-jevih njivah in Whaley Mar. se pripravlja za svetovno pr- srečo," pravi Whaley in doda. daje več dohodJca kot kmetovanje. Razmere v kanad- venstvo. Whaley je izkušen orač, tekmoval! je začel že vzel v roke zemljevid in našel okrog petnajstega mesta. da se je na svetovnem piven- skem kmetijstvu so se zelo stvu doslej najbolje uvrstil spremenile. "Ko sem se ro- 1960. leta, doslej je petin pikico" v objemu Avstrije in dil, se je družina z enajstimi Whaleyjeva življenjska otroki lahko preživela s še- dvajsetkrat nastopil na kanad- Italije. Ker ga je bilo na pod- zgodba je zanimiva. V Al- stimi, sedmimi hektarji skem prvenstvu in bO naj- lagi slabih izkušenj s prete- berto se je priselil iz britan- zemlje, danes se družina z slabši četrti, trikrat je bil že klih tekmovanj strah, kje bo ske KoIumMje. Njegovo po- dvema otrokoma ne more tudi na svetovnem prvenstvu dobil traktor in plug in kje bo sestvo obsega osemsto hek- preživeti niti s petsto hektar- - v Avstriji, na Irskem in v lahko treniral, se je že ^odaj tarjev in je med manjšimi v ji/' pravi Whaley in dodaja, Hoiandiji. Ko je zvedel da bo odpravil v Slovenijo. Zdaj, ko Kanadi. Vrsto let je pridelo- da kanadsko kmetijstvo tre- letos prvenstvo v Sloveniji, za ima vse, kar potrebuje • do« val predvsem pšenico, ječ- numo Se ne občuti posledic katero je takrat prvič slišal, je ber traktor in dober pliig, je men in koruzo, pred petnaj- svetovne gospodarske krize. Bašelj Na kmečkem prazniku: žito od njive do "košte" Kose, srpi, snopovezalke, voz lojtmik, cepci, mlatilnicef rete, pajktni - to je le nekaj orodij, ki so jih nekdaj uporabljali na poti žita od njive do "košte" in ki jih bo možno videti tudi v nedeljo na kmečkOT prazniku v Bašfju. Etnografsko turistično prireditev (začela se bo ob 14. uri) bodo pripravili prizadevni člani domačega turističnega društva ob podpori glavnega pokrovitelja - Kmetijsko gozdarske zadruge Sloga Kranj. Če bo slabo vreme, bo prireditev teden kasneje, čisti izkupiček od prireditve bodo namenili za nadaljnje urejanje športnega parka. C. Z. TEKMOVANJA V Û RAN J U BOGAT PROGRAM PODEŽELSKO-KMEItJSKI SEJEM Slovenia 2009 HSTfiA mrsnČHA ?0NLiD8A STROKOVNI DOGODKI WORLD PLOUGHING CONTEST SVETOVNO PRVENSTVO V ORANJU Glavni partner! Meoijaki partner tíánviÍA IJ ■ MUDTBCl _5AN0VCI -MORAVSKE TOPLICE 4.- 5. SEP. 2009 1 i feel LĎVE Generalni sponzor rt? tfciř«vii« «loven^ko pctle^vlit^'^ Qctfgl «anrifji pn it^t ^mjrM IMT^M^ řiUs MA Wofk Kv^ror^ij mtwf tnm iimrtM c^Mti»! n'MM MM AftO. ?lâti (pon?otii i i CiHUKíHM Mešetar Cveto Zaplotnik Tržne cene govejega mesa govedi, starejših od enega leta, ter podjetja in posamez-nild, Id so lani za lastne potrebe dali v Takoî v klavnico več kot 1500 govedi, starih Agendja za kmetijske t^e več kot eno leto. Poglejmo, in razvoj podlija pripravlja kakšne so bile cene v 33. le v okviru tržno informacijske- tošnjem tednu, to je med zo. ga sistema tudi tržno poroči- in 16. avgustom. K ceni so lo za goveje meso. Reprezen- prišteti povprečni prevozni tativni trg so klavnice, ki let- stroški v višini 3,43 evra na no zakoljejo več kot štiri tisoč sto kilogramov Uadne mase. Cene Iknmih trupov oz. polovic (v EUR/iookg) Kakovostni Biki. stari do Biki. stari nad Krave Te&e razred 24 meseccv 24 mescev 4 U2 283,87 • • • « 2574} R2 296.27 - • 264,95 R3 295,28 290,37 206.57 254,09 R4 . 22043 243.37 O2 272.15 • 177^08 193-83 03 279,20 • 181,62 212,43 O4 • • 18843 25343 ?2 • • 128.87 • P5 • * 88^4 « 4 * i i 1 « GORENJSKI GLAS petek» 28. avgusta 2009 info(S>g-^s.si 19 Planinski kotiček: Crintovec (2558 m) - Jezerska Kočna (2540 m) - Češka koča (1543 m) ! dan Zadnji dan visokogorskega trekinga bomo obiskali najvišjo goro Kamniško-Savinjskih Alp in goro, ki kljub svoji mogočnosti na samem vrhu premore prostora za dva človeka z nahrbtniki. Ielhna Justin Še eno čudovito zgodnje jutro. Oskrbnica Vida v Coj-zovi koči speče jajca na oko, Še kava in pot lahko vzamemo pod noge. Pri Cojzovi koči zavijemo levo, stmio navzgor. Po 10 minutah dosežemo razpotje; desno gre pot proti Skuti, mi pa zavijemo levo. Rahlo izgubimo na višini, Na naši desni so tako imenovane Jame in Dolge stene, kjer je pred desetletji še vodila tudi ena od markiranih poti na Crintovec. danes pa je to brezpotje, ki zahteva nekaj plezalnih sposobnosti. Pot nadaljujemo v smeri markacij. Vzpenjamo se levo preko 4' ^jit kril prehod in splezal na vrh. Za marsikoga je to naj» lepša in tudi najzahtevnejša Kočna z vrha Crintovca t fw©: jeiei^a pot v Kamniško-Savinjskih strmega pobočja, ki je delo- Znameniti preduh na poti na Kočno. ')a, tmle spodej )e ma travnato. Dosežemo zna- treba it; pod skalo, kar po trebuhu.'/Fo^jeienajusti« menito Grintovčevo streho, ki je strma in kamnito skal- ViSinomer pokaže dsto, če- trebuhu po ozki polici, pod lišču in snežiSču. Na koncu nata. Vrh je videti bíizu, a do sar nimamo ravno radi; iz* stolpom, nad katerim se pne melišča Še odsmučamo po njega je še kar približno ura gubili smo 500 višinskih stena. Levo lahko stopimo čevljih do konca snežišča, hoje. Po kamniti strehi se metrov. Zavarovarïâplezalna rahlo vstran, vendar nikar kjer se spet priključimo pot vije navzgor in z vsakim pot nas popeije do Dolške preveč. Kočna je namreč markirani poti. Dobro smo Alpah, a te ocene so vedno subjektivne. Spet gremo skozi predxih, na križišču pa zavijemo levo. Najprej prečimo izpostavljene, gladke plati, ki so odlično zavarovane, zato tudi ne predstavljajo večjega problema. Pot je odlično speljana skozi grape, pod previsi, po-policah; sami naravni prehodi, z odličnimi varovali. Ko se spustimo že do melišča, predla« gam, da ga izkoristimo in se po njem spustimo do sne- Pog'«* "^šo. skoraj, celotno pot / f«. žiŠČa. Ta spust je seveda pre- . cej hitrejši, kot če nadaljujemo po zavarovani, markirani poti, ki poteka po obrobnem skalovju, le podkovani moramo biti v hoji po me» Lislin višinskim metrom je lepši škrbine. Pot z Grintovca do zeio krušljiva. Do vrha so va-razgied. Vrh nam ima kaj Dolške škrbine se imenuje rovala bolj skopa, tla pod no-ponuditi, saj je razgled izje- Špremova pot. Z desne stra- gami pa tudi vse bolj droblji- žen počitek in po Štirih dneh si skrajšali tole pot. Na Češki koči sledi zaslu« men; prva soseda Kočna po- ni se naši poti prikljuâ pot s va in krušljiva. ocena celotnega visokogor- kaže v vsej svoji mogočnosti Češke koče, pot, po kateri obe glavi, Kokrško in Jezer- bomo kasneje sestopili. Vrh Kočne je pravo na- skega trekinga in načrti za sprotje sicer mogočne gore; naslednjega. Hja, bilo je sko; druga soseda Skuta se Zavijemo levo proti Jezer- vitek, majhen tumc, kjer je lepo, čudovito, le ruzak je bil nam zahvali za včerajšnji ski Kočni in kmalu smo tam, komaj prostora za dva dove- pretežak. A s tem je treba ra- obisk, vmes se razprostira kjer ni muh, rla tistem me- ka z nahrbtnikoma. Okoli čunati, saj smo imeli s seboj atraktiven Dolgi hrbet; zadaj stu, kjer je že marsikdo obr- nas je rdečkasta, krušljiva celoûio opremo, pa vsak dan so Rinke, pa Mrzla gora itd. nil oz. na mestu, kjer običaj- kamenina. Tukaj gor ni do- tudi precej tekočine. Edin- 2 vrha Grintovca sestopi- no gornik vidi številne na- bro, da nas ujame nevihta. stven dopust... zdaj pa do- mo na severno stran, proti Mlinarskemu sedlu in na hrbtnike. Pot po vzhodnem Pot lahko nadaljujemo na- mov pod tuš. grebenu Kočne nas je na- prej do Kokrške Kočne, kar razpotju zavijemo levo proti mreč pripeljala do znanega nam bo vzelo 30 minut. Nadmorska višina: Kočni. Spuščamo se po me- preduha oz, pod skoraj glad- Spustili se bomo proti Če- 2558 m in 2540 m lišču, po skrotju in zavijemo ke stolpe, kjer moramo na- ški ko6 na Spodnjih ravneh. Višinska razlika: pod Grintovčevo zahodno hrbtnik dati z ramen, če ho- Pot se imenuje po Francu 800 m + 500 m steno. Spustimo se precej čemo proti vrhu. Potrebna je Kremžarju z Jezerskega, ki globoko, povsem do melišča. previdnost. Splazimo se po je v začetku 20. stoletja od- Trajanje; 7 ur Zahtevnost: ŘŘŘŘk Prihranite denar in obvarujte okolje s kroglo Weilos za pranje perila! ? upo'QDO krogi© Wellos manj umazono perilo périt© we.' f jenfo. Dfi tx)ij umazanem pa dooajt© 20 odsforvov priporočljive količine deterger^to Življenjsko dobo krogle je Irí leto oziroma tijoč pmni Pedna cer^a krogle Weílos: 36 EUR CetiD zo nofočn i 30,6 € + poštnino Vač o i2Cï9lku vrnunske kakovosti si preberffe no: sMV/w.mpprodojo.s Gorenjski Glas Nc3fOâia spre^momo no: 04/201 42 41. nafocnlne@g^k]s^ . oil no eoren^keiTi giosu. 4 v Kromu, vsak <ďan ođ 6. do 19, ure, v pdtsk do 16. u*«. Jedi za poletne dni 90 KUHARSKI RECEPTI Janez Štrukelt Slastna koremeva juha prelijemo s kropom in olupi mo, suhe namočimo v topli Sestavme: 2 žha rezanih Narežemo jih na drot^ Priprava: V kozid razpiisti- nadev olupimo zeleno in nari- srednje debele kilotke, 6 žlic olj* maruiljev, 2 Čebuli, 800 g mla mo maslo ali margarino in dodamo špinačo, Pražimo bamo v skledo. Po okusu jo Čnegfi olja, sd in poper po okusu, pokapljamo z limonovim so- sesek^an peteršilj za dekoracijo. no, dodamo h korenju in tako doko. da tekočina izhla« kom. Sir s plemenito plesnijo Priprava: Čičerlko čez noč dega korenja, 2 žlice bio o^čne- pretlačimo s paličnim mešal- pi. Odstavimo. Primešamo in sveži sir zmešamo v gladko namočimo v vodi. Papriko ga olja, ^ ^^ zeUnjavne ^^^ zaânimo z limo- smetano, nimenjake, parme- zmes ter jo skupaj z malo po- prepražtmo nad c^jem, da ji odstopi kožica, jo olupimo in narežemo na rezance. Šest juhe, sol, heh poper, 8 sv^ih novim sokom, soljo in po- zan, muškatni orešek, soJ in pra primešamo zeleni. Zavi-ali sw^ih marelic. 6 žlic bio li' prom. Juho potresemo s se- poper. Beljake stepemov6TSt tek odvijemo in premažemo s monovega soka, šopek kreše ka- sekljano krešo in mandlji. sneg in ga rahlo primešamo pripravljenim nadevom, to- šaJotk očistimo in jih drobno špinačni masi. Mešanico na- laat seveda brez papirja. Po- sesekljamo, zalijemo s hlad- Ijene iz bw semen. Priprava: Mandeljne brez jpinaeni zavitek maščobe prepražimo v tef* Ionski posodi. Čebulo olupi- mažemo na plitev pekač, Id ga nudimo ga takoj ali pa ohlap- no slano vodo ali zelenjavno obložimo s papirjem za peko. no zvijemo in v hladilniku do- juho. Dodamo timijan, čičeri- Sestavine: 2 dag masla ali in jo poravnamo s paletnim bro ohladimo. mo in drobno sesekljamo, margf^rine, 22 dag odežene ku- nožem. Pečemo 15 minut pri Korenje ostrgamo in drobno hane špinače, i dl alpske sme-narežemo. V kozid segreje- ianc za stepanje, 4 jajca, 2 dag 200 stopinjah Celzija. Testo mora biti na dotik čvrsto. Pe- mo oiie in zarumenimo ko- Mribanega parmezana, mu» čeno zvrnemo na kos papirja ko, česen in nekaj celih ša-lotk. Ko zavre, dodamo riž, grah, rezance paprike in nekaj kolobarjev pekoče papri- Sestaňne: j pesti zrn čičerike, ke. Tokoj ko sta riž in dčerika Španska rižota renje in čebulo, zalijemo z {katni orešek, sol, poper. za peko in odstranimo tisti pa- 4 pesti graha, pol zdene pekoče mehka, jed prelijemo s s^re- juho, posolimo, popramo ter Nadev: 20 dag gpmolja zele- pir, na katerem se je peklo, paprike, 2 rdeči papriki, 4 pesH tim oljem. Jed, ki jo obložimo počasi kuhamo 10 minut. Če ne, 8 dag sira s plemenito ple- Zvijemo skupaj s svežim pa-, riža, rezine zelene, vejica timija- s popečenimi rezinami zele-imamo sveže marelice, jih nijo, lo dag navadnega sira. pirjem in malo ohladimo. Za na, 6 Salotk, 4 stroki česna, 4 ne, postrežemo zelo vročo. à 20 KAŽIPOT, OGLAS GORENJSKI GLAS petek, 28. avgusta 2009 RADOVgiCA Vikend za 'Večno mlade Večno mladi fantje iz Radovljice jutri> v soboto, 29. avgusta» organizirajo že 35. tradicionalni pohod na Stol. Pohodu bosta po tradiciji sledila sprevod po ulicah Radovljice ter kulturno zabavni program. Udeleženci pohoda »e bodo ob 6. uri zjutraj zbrali na parkirišču pred kavarno Ambient, kjer vsak pohodnik dobi bone za hrano in pijačo, miniaturni simbol pohoda, novi člani pa tudi klubsko majico. Tri četrt ure kasneje je z avtomobili odhod do Valvasorjevega doma» kjer je ob 7.15 skupinsko fotografiranje. Sledi pohod na Stol po standardni poti in vrnitev nazaj po "mulateri". Ob 15. uri bo skupno kosilo v šotoru pred hotelom Grajski dvor v Radovljici, sledil pa bo sprevod, v katerem bodo sodelovali udeleženci pohoda in drugi člani kluba, pihalni orkestri iz Domžal. Slovenj Gradca, Senovega, Lesc, tolkalska skupina RitemDaBit, mažoretke> folklorna skupina, člani Medobčin- skega društva slepih in slabovidnih Kranj, konjeniki, kočije, "oldtajmerji" (motoristi In avtomobili). Večno mlada kolesa (oldtajmerji) ter drugi. Koncertu pihalnih orkestrov bo sledila veselica s srečelovom. Igral bo ansambel Ptujskih pet, gostja večera pa bo Tereza Kesovija. V nedeljo pa bo v sodelovanju s Šahovskim klubom Radovljica še Mednarodni šahovski turnir za Memorial Vojina Perovića. L K. Preddvor Razstava ročnih del za občinski praznik f Skupina za ročna dela pri Društvu upokojencev Preddvor ob občinskem prazniku že tradicionalno prireja razstavo izdelkov ročnih del. Razstavo bodo letos odprli v soboto, 5. septembra, ob 9. uri^ v prostorih Turističnega društva Preddvor, odprta pa bo še v nedeljo in v torek, 8. septembra, na občinski praznik, obakrat od 9. do 19. ure. Na raz* stavi pod naslovom Delo pridnih rok lahko sodeluje vsak* do, zato prireditelji vabijo tiste, ki želijo razstaviti svoje iz* delke, da jih v četrtek, 3. septembra, od 16. do iS. ure prinesejo v turistično poslovalnico. Svoje sodelovanje na razstavi pa lahko napovedo tudi na telefonski številki; 25 21 oos in 051 /267 072. D. Ž. Več na vyww.gorenjskiglas.si/ K ažipot HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00 NiroMo ti obfivo poidefonu 04/201*47'û0. faksu M/m-42-U ali ûsebr« na BiFiwffiovi cssii < vKranjii o/, u poili -130 pow0?l|U infeirikađo 11i)0ur?l itm oolđuv in ponudb v tubnh, iTmjr« ugodna. lANEZ ROZMAN S.P. - ROZMAN BliS, LANCOVO 91,4240 RAlXmjICA, JïLi 04/53 249- M>U)ŽARSKETOPU^ 31.8. • $. 9.. y 10-6.10: TRST: 9.: POJESAC 21. 9. • 28. 9.; KOPALNI IZLET- rZOL^ 8.; MEDŽUCORjE: 9. io-11.10.; COU OTOK: 7 9.; BERNARDIN: 7. 9., 4.. 7.10,15. • i8. n; RIM 19.11. • 21. n,; TOPOlàÔCA: 51.8. Osvestila o dogodkih ob)avljamo v rubriki glasov Kažipot brezplačno samo enkrat. PRIREDITVE Dan odprtih vrat v komuni Skupnost Žarek jesenice • Društvo Žarek z jesenic pripravlja dan odprtih vrat v komuni Skupnost Žarek na Bitnjah pri Bohinjski Bistrici v nedeljo od 10. do 14. ure. Igrajmo se v Rutah Gozd Martuljek • Mladinski odsek pri PD Gozd Martuljk in društvo Center za pomoč mladim Kranjska Gora vabita otroke od četrtega do petnajstega leta na igralni dan Igrajmo se v Rutah, ki bo jutri od io, do 17. ure za Vomičem. Dodatne informacije: Sara, 041 /554 014. » Petkov popoldan v parku Bled - Iz Triglavskega narodnega parka danes vabijo na poučno delavnico Petkov popoldan v parku. Otroci, njihovi starši, dedki in babice bodo spoznavali izvire. Zborno mesto je na parkirišču pred Zelenci ob 16. uri. Več o delavnici na spletni strani TNP http://www,tnp.si/prireditve/termln/652/. 18. sončkov popoldan Radovljica • V nedeljo se bo ob 15. uri na cerkvenem in Linhartovem trgu začela otroška prireditev iS. sončkov popoldan. Kavka v poljubni tehniki Kranj • Kavka bar in Atelje Pu hart vabita, da v nedeljo, 30. avgusta, prinesete vašo likovno upodobitev kavke v poljubni tehniki - v lokal Kavka bar na Maistrovem trgu v Kranju - ati pa se jim tam pridružite pri risanju kavke med 10. in 12. uro, skupaj 2 mentorji ateljeja Puhart. Pri težavah s kčnimi žilami in odprtimi ranami se obrnite na Center za zdrd^jenje venskih bolezni v Portorožu - dr.sci.med. J^mmermann. specialist kirurg. Tel. 05/640 02 33 W1WV. Turnir v odbojki na mivki Dragočajna - Turnir odbojke na mivki bo v Campu Smlednik v Dragočajni jutri z začetkom ob 9. uri. Prijave ekip spreje* majo po telefonu 01/3627 002. Naaaj dan 2009 v Predosljah Predoslje • Ta konec tedna,'V soboto, 29., in v nedeljo» 30. avgusta, vsak dan od 15. ure dalje bo potekala prireditev Naaaj dan v Predosljah. Slovesnost ob odprtju Pokljuške soteske Gorje - Triglavski narodni park ob sodelovanju z Občino Gorje in Turističnim dru§tvom Gorje vabi na priložnostno slovesnost s kulturnim programom ob odprtju obnovljene, ponovrro prehodne Pokljuške soteske v nedeljo ob uri pod Galerijami v Pokljuški soteski. Vožnja z vrtno železnico jesenice - V sredo, 2. septembra, bo v okviru poletnih prireditev Gornjesavskega muzeja jesenice pred Kasarno na Stari Savi vozila vrtna železnica. Javno opazovanje jupitra in Lune in nočni vzpon na Šmarno goro Ljubljana'V okviru Mednarodnega leta astronomije 2009 in ob 2. obletnici sprejetja Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, bo danes ob 20. uri v parku Tivoli v Ljubljani veliko javno opazovanje jupitra in Lune. jutri ob 19.30 pa Temno nebo Slovenije vabi na nočni vzpon na Šmarno goro nad Ljubljano. IZLETI Tradicionalni pohod na Vajnež Jesenice • Občina jesenice in PD javornik Koroška Bela vabita na tradicionalni pohod na Vajnež, ki bo jutri, v soboto, 29. avgusta. Start pohodnikov bo od 6. do 8. ure pri domu Trilobit na javornifkem Rovtu. Odhod avtobusa bo ob 6. uri s Hrušice, vrnitev s Pristave pa ob i6. uri. Na Kraljevo špico in na Brano Tržič - Vodniški odsek Planinskega društva Tržič vabi v sredo, 2. septembra, na Kraljevsko špico (1912 m). Odhod ob 7. uri izpred OŠ Tržič. V soboto, 5. septembra, pa vabijo na V f www.grozd.eu Vstopimo v svet GROZD-a Naložba v vašo prihodnc Ol^MP OElhO nNU<]IU eVfiCFSKA u Oruitvo za tlelo 2 mladimi v sUthl "Žarek" vabi na Oas odprtih vrat v komuno Skupnosi Žarek, Bitnje 17, Bohinjska Bistrica, v nedeljo, 30. avgusta, od 10. do 14. ure. V tem času boste lahko prisluhnili utripu življenja v skupnosti, lahko si boste ogledali prostore^ mizarsko delavnico ter člane Predstavitev programov Evropa za državljane in Mladi v akciji ter infoservisa za mlade Eurodesk • MOVIT NA MLADINA v sklopu petih regijskih predstavitev po Sloveniji v skupnosti povprašali o njihovem življenju in delu. Ob skromnem j sodelovanju z regionalnim stičiščem nevladnih otganizacij GROZO v l^rv prigrizku se bomo družili v sproščenem pogovoru Folklorni skupina Sava v Rranlu V soboto. 31. avaosla 2D0d. med 10. in 11.30 si v Kranju na i ju organizira predstavitev programov EU Mladi v akciji in Evropa za državljane. ki ponujata možnosti za sofinanciranje mednarodnih projektov, ter infoservisa za mlade Eurodesk, ki nudi brezplačne evropske informacije za mlade. Glavnem trgu oglejte nastop FolUorne ikuplno Sava Iz Kranja. ! f^edstavrtev le namenjena občinam m nevladnim organizacijam c regije, Skupina letos praznuje 60. obletnico delovanja in predstavitev že poteka v sklopu praznovanj. javnim zavodom, kot so šole» mladfnski centri, neformamim skuprnam mladih pa tudi regionalnim razvojnim agencijam, zavodom za turizem In : drugi zainteresirani javnost). : Predstavljena bosta tudi projekta Majhna evropska mesta • živa, kreativ- CNVOS • Zavod Center za informiranje, sodelovanje in razvoj : na in inovativr« mesta za življenje in delo (Občina Škofe Loka, program nevladnih organizacij vabi k sodelovanju na Sejem nevladnih or- • Evropa za državljane) in Medkulturna Masmca (CSD Kranj, program Mladi g an i zaci j, ki ga tradicionalno organizirajo v okviru jesenskega : v akciji), v delavnici Razvijanje projektni h I dej pa óodo udeleženci spoznali Festivata slovenskih nevladnih organizacij LUPA. Letošnji, že osmi zapovrstjo, bo potekal v sredo. 23. septembra 2009, v središču Ljubljane, na Prešernovem trgu, Wolfovi ter Stritarjevi ulici med 11. in 21. uro. S številnimi aktivnostmi se bo predstavilo okrog 150 slovenskih nevladnih organizacij, sejem pa bo popestril tudi zanimiv animacijski in kulturni program, ki bo potekal na Prešernovem trgu, in po samih ulicah. Najem stojnic je. kot vsako leto do sedaj, brezplačen, njihovo število pa je žal omejeno, zato pohitite s prijavami: irdlÍ8(@cnvos4l sil 01/542 1423. različne načine priprave na mednarodne projel^e. i Predstavitev bo potekala danes cd 10. do 15. ure v prostorih Mestne ob^'ne Kranj, v sejni sobi 16. Udeležba na dogodku je brezplačna. Brezploâria szMo^ spklnři shisi za nevfcxhe orn. Pbslonae vkH no splaKi. bcTTfllfVina itiiîHifc > PohřHte s prijavo > 04 23 61 345 oS na e-nsJcv: 4 f Ijilitozad meAmdDi konfet Rod^doB (xidc^ o twtadrwm setoofju nû GoflBnplBm lli^ Ô minut CO EPïwkky^m NVO >e* 1. to* » irero ob 1M5 Vabljeni k poslušanju no Rodiu KrarvI ® v m GORENJSKI GLAS petek, 28. avgusta 2009 KAŽIPOT, MALI OGLASI info^g'glas. s i 21 Brano (2253 m). Odhod bo ob 6. uri Izpred OŠ TfžlČ. Informacije In prijave po tel. 5971536 c)p zasedbe mest. Na srečanje upokojencev Šenčur * Društvo upokojencev Šenčur vabi članice in člane na 19. Srečanje upokojencev Gorenjske, ki bo v četrtek, 3. septembra, pri Kulturnem domu v Predosljah. Program srečanja se bo začel ob 9.30 s koncertom pihalnega orkestra občine Šenčur. Zaradi bližine kraja srečanja društvo ne bo organiziralo prevoza z avtobusom, zato naj za način prihoda poskrbi vsak sam. OBVESTILA Meritve tlaka, sladkorja in holesterola Cerklje • Krajevna organizacija Rdečega križa Cerklje vabi občane na meritve krvnega tlaka, sladkorja in holesterola v krvi, ki bodo potekale v soboto, 5. septembra, od 7. do n. ure v prostorih občine. Prijavite se po tel.: 25 22 43G ali poe-pošti: rkcerkljei®gmall.com. Sejem rabljenih učbenikov . Kranj • Klub študentov Kranj vabi na Sejem rabljenih učbenikov in sicer v soboto, 5. septembra, ob 9. uri na Slovenskem trgu (v primeru slabega vremena v Avli Mestne občine Kranj) od 9. do 13. ure. PREDAVANJA Proučevanje Svetega pisma Kranj • Društvo prijateljev Svetega vabi jutri ob 9. url v Dom krajanov Primskovo na proučevanje Svetega pisma z okvirno temo: kaj pomeni In kaj je milost? Psihoanaliza in preboj individualnega Kranj • Združenje Humana vabi v torek, septembra, ob 17. uri na odprto predavanje In pogovor z dr. Lucijo Mulej Psi' hoanallza In preboj individualnega. Predavanje bo v prostorih HUMANE na Oldhamsk114 v Kranju (pri Vodovodnem stolpu). Informacije po tel.: 04/20117 20. RAZSTAVE Protestantize m na Loškem Železniki • Muzejsko društvo Železniki vabi na odprtje arhivske razstave Protestantize m na LoSkem danes ob 19. uri v Galerijo Muzeja v Železnikih. PREDSTAVE Gledališki večer pod kozolcem Ribno • Kulturno društvo Rudija JedretiČa RIbno vabi danes ob 20.30 v Bodešče na gledališki večer pod kozolcem. LOTO Rezultati 63. kroga - 26. avgusta 2009 2.7> 9.29,30 in 32 Lotko: s S 2 o 4 3, Loto PLUSr ly ^ 11,16,26,30,34 in 33 Predvideni sklad 69. kroga za Sedmico: 300.000 EUR Predvideni sklad 69. kroga za Lotka: 45.000 EUR Predvideni sklad 69. kroga za PLUS: 175.000 EUR domplan Ooi^plan d. Bf«)we» dve dvosobni, priti, v rzmeT) 61,00 ms in 65,00 mi. nizek ob* jekt. I. izgrad. 2004. c«na 110,000,00 EUft. možnost vsdtv« po dogovoru. Knnj, Vodovodni stotp, trisobno v I. nadstr. arrwe 82,0$ ma. i. ć^. 1964. delno obnovljeno I. 2003 • okna. bal* kofi$kâ vrana, ogrevanje kldsiino, plin v blc^, vpisano v ZK. cena 110,000,00 EUR. Kranj, Pfanina-Ku|e, dvosobno, ^soko pritii^ v izmen 79^7 mi. I. izgr. 1953, obnovljeno razen kopalnice I. 2005* 2Co8, lastna etažna CK na olje, vprsano v ZK, cena 97.000,00 EUR. Bístiía pn TriîâJt enosobno, visoko priti v izmeri 40 m2, potrebno obno-ve. CK. I. i^r, 1973, cena 63.000.00 EUR. Triki, Cankarjeva ul., dvosobno, VI. nad^. v izmeri 54 m2,1. izgr. 1967, potrebno obnove v œMi. cena 52.coo.oo EUR. Preddvor, enosobno v mansardi izme* re 4S,oo m2. v hiSI so samo §tiri 5tano- Yúnja, I. izgr. 1960. stanovanje ccMa no . 1991, CK, cena 79.500,00 EUR. STANOVANje ODDAMO V NAjEM Kra^ DnJovka, manjia wsoko pritiii- na hiU tlorisa 30 m2 na pa redi velikosti 500 m2,1. izgr. 1951, v ceteti prenovljena in opremljena I. 2009, v pritličju- kuti I n|a, jedil niča z dnemo sobo, WC. v nadstr. • ipalnica, pomožni prostor in kc^inka, CK, največ za dve osebi vse> jov^jefU 1.2007, kuhinja opremljena, rta}- večza eno osebo, cena 25O1OO EUR/me$. -^str9ilà * U v^r^na, v^ivo HIŠE. PRODAMO Kranj, $p. Besnica, visokopritiidu, tíori- sa 120 mz na panœli velikosti 549 m2, CK na cÁfi. tel. pnàa. á^ parkirni me* sti, sončna lega, Kiia je lepo vzdrževana, I. i^rad. 1981, cena 296.000,00 EUR. vseiitev mc!na konec keta 2009. Tf«tenl(. na izredno lepi sondii lokaciji, mei^etažna % 300 rnz uporabne stanov. povriine na parceli vdikostf 1144 mi, I. izgr, 1999, cena 439.000.00 EUR, v ka- teri je vkljutena tiK^ vsa oprema izdela* na po meri. VIKEND • PRODAMO Trttenik • Orfe, zidan, visokop rltiiini, tlorisa ms na parceli vehkosH 472$ m2, (epa sor)£na bkaaja. garaža, d(v stop tlakovan, ob vikerdu tudi manjša brunarica, I. ízgr. 1997, cena I^/XXKOO EUR. PARCELA. PRODAMO Kranj, proti NaMemu, v rndustnjsid coni v izmeri 5957 m2 za proizvodnjo. sUa* diSâ, par^rišče, cena 144 EUR/m2 in le cca. EUR/m2 za komunalni prispevek. Mali oglasi tel.: 201 42 47 fax: 201 42 13 emdil: mdílOQlá$í@g'glds.sl Male ogláse sprejemamo: za objavo v petek • v sredo do U.3Û in 2a ob}avo V torek do petka do 14.00! Delovni ćds: od ponedeljka do četrtka neprekinjeno od 8. do 19. ure, petek od 8. do 16. ure, sol>ote, nedelje in prazniki zaprto. NEPREMIČNINE STANOVANJA_ PRODAH GARSONJERO adaptrano in opremljeno, t9 m2, v cenim škofje LoKe, cena po dogovoru, rrtotnosl Kredita, DVOSOBNO stanovanje v centru â^o^ je Loke. 72 mž. obnovljeno v letu 2006. vseljivo takoj, 9 041 /666-6^ ,do.o., nepremičninska družba. KoroSio C 2. Kranj, Telefen* 236 73 73 Fa»: 236 73 70 E> pošta: info{3>fesst.s i Internet vvww.lîssst.si TRtSOBNO stanovenfe, Kmnj, Planina I, 67.44 m2, adaptirano 2004. ZK, T2, cene po flogovoru. «041/46$-683 NOVA STAt40VANJA na Brezjah && m2 in 75 m2. cena 1.890 eur/m2. položen parket in pložčice, Q 040/296-413 MO&OIS ENOSOBNO Stanovanje. Kranjska Gora. stan sosesHa Brezje, popoln> ma edaptírano. nadst. opremljeno, 2/4 r^stropje. centraJna. dvigalo, velika klet, garažni prostor, kabelska, cena 137,000 eur. tř 041/755-070 BÔTMm gekkoprojekt nepremičnine Brtttf 79A, 4000 K»n) 04 2341 999 031 67 40 33 ODDAM SOBE v âerH^urju za dve osebi, imajo lastne iHKA kOČ^CM iAšf^Jftfk éùkfttÊÊ 9 WW w.go reni sk jg I as. si Gorenjski Glas Avtoricâ knjige Zinka RuČigaj je že v zgodnji mladosti vedela, da želi delati v vrtcu in se ukvarjati z vzgojo otrok. Končala je srednjo medicinsko šolo otroške smeri, nekaj časa je delala v zdravstvu, nato v vrtcu, vedno pa z otroki. Svoja spoznanja in izkušnje Je strnila v poučni knjigi, ki je posebej zanimiva za starše in vse, ki se kakorkoli ukvarjamo z otroki in iščemo prave potr vzgoje. Gostja na predstavitvi bo tudi Mateja Smrekar, dipl. vzgojiteljica predšolskih otrok. Prijazno vabljeni na prijetno druženje, na katerem boste lahko dobili konkretne odgovore na vaše morebitne dileme o najbolj odgovorni "službi" v življenju - vzgoji otrok Vstop prost- GARSONJERO, manjšo, 24 m2. opremljeno, v Šorlijdvem naselju, o 04/2S-2&^60, 031/50&673 MANJŠO GARSONJERO v Kranju • Planina - Ul. Tončka Dežmana» opremf- samo s kuhinio, « 041/698-047 KUPJM V ŠENČURJU oddajam sobe za dve osebi z lastnimi kopalnicami, Internetom in TV, « 051/704-087 ENOSOBNO stanovanje. 4$ m2. baiKon. 3. nad.. Ško^a Loka, o 041 /234-992 DVOSOBNO stanovanje v Škof)! Lokj. Novi svet, delno opremljeno« V 040/830-960 STANOVANJE v hiši. delno opremljeno, n 04/20^2-135 floo^ie VEČSOBNO Stanovanje, 90 m2 v êko^l Lok) delavcem âli podjetniku za delavce, maksimalno 7 o$$b, cena po dogovoru, «041/86&^85 VXMS9 HIŠE PRODAM STARBiSo htèo na V«okem, 120 m2 in Ovortáče 110 m2. tř 040/322-309 NAJAMEM UREJEN par najanie nisoaJi $tanovai> je» bližjna železnice, plaćilo po dogov- oai, «070/550-216 VIKENDI, APARTMAJI PRODAM BRUNARICO, 4 X 4 m, z 2 m nadstreška, primerna zâ vikend ali vrtno Lito, o 041/515-139 »00473^ VIKENDv Beli krajrfif z vso opremo, 9 03VeS1-373 0004921 POSESTI KUPIM GOZO, manjii. relacija 6esnk:a -milie, 9 041 /d2e-663 mmsss ODDAM KOSnjA ctave, travnik in njive, 5 ha, oddam po dogovoru, bližina Radovljice. « 040/720-000 POSLOVNI PROSTORI ODDAM DVORANO 7 X 20 mž. primerno za vsako obrt ali skladišče, cena po do 90vonj, pri Begunjah. * 04/53-33-239 GARAŽE ODDAM GARAŽO. 16 m2, za daljše obdc^je « MOTORNA VOZILA PONYCXPRESS ali Star mos, lahko v nevoznem To- 9 dOMSlâ AVTODELI IN OPREMA PRODAM PLATIŠČA. GUME ved dimensi, malo ji. »041/722-625 različne avte, i akumulator- SCÍM22 SU2UK1 Ignis, kompfet novih piabšč m gum 165/70/14 M+S, 9 041/722-625 TEHNIKA PRODAM DVA FOTOAPARAT«, klasična prakti- ca. teleobjektrv 200 mm. stativ, tortx) za roáenie, vse 60 eur. tř 041/276-485 soMdâe I POO APPLE 30 gb. srebrne barve, proslora za 7.500 pesmi, s pripadajočo opremo • originaJ, 9 031/325-326 STROJI IN ORODJA PRODAM RUŠILNO vrtalno kladrvo POW X1ig 2100 W/27 J, cena 365 eor, rrvozna menjava za C02. varilni aparat« 9 040/383-733 GRADBENI MATERIAL GRADBENI MATERIAL PRODAM BANKfNE, deske, ptohe» 9 04/25-03-088. 031/343-161 BREZOVA drva za kamin, v 040/491-714. 051/351-657 scosooa SMREKOVE drogove oder. 9 041/448-149 gradben) STREŠNA kritina, pločevinasta • 5 EUP/m2 m Bramac 0,56 EUR na kos. 9 040/434-116 MCMBII SUHE, smrekove pl^ m suha bukova 0-va. «031/271-151 dCÛ«dlO SUKE hrasove plohe. 9 655. 041/-674-181 KUPIM -22' SMREKOVO hlodovino < lubadar. 9 . zveč^ STAVBNO POHIŠTVO PfiODAM OKMA in balkonska vrata; ohranjena, vsa so še vzidana s porpenom. 9 031/727-035 VHOONA vrata» bele barve, primerna za b ok, 9 040/742-192 AVTOMOBILI KURIVO PRODAM PRODAM ODKUP, PRODAJA, PREPIS rab jenih v^l. got-358 9004W BUKOVA drva. metrska. 12 m3, 9 040/307-770 SOCMSSS BUKOVA drva z dostavo. 9 041/692- 786 »CM«&4 OOKUP, PRODAJA, PREPIS rabljenih vozil, gotovinski odkup, prodaja na obroke. MEPAX, d, o. O., Planina 5, Kranj. 9 041/773-772, 040/773-772 fiiVkuaa RATMulttpla« 1,9, diesel, I. i2redr>o ořiramen, slovensko poreklo, servisna kn'iiça. uçodno ali menjam za cenejše vozilo, 9 040/261-999 RENAULT 5 Frve 1.4, I, 94. 74.00C km. dobro Ohranjen. 9 031/624-143 DRVA, metrska ali razžagana. možna dostava, O 041/71&019 9COá*97 DRVA, možnost plačila na obroke, metrska a(l rartagana, možnost dostave, 9 040/336-719 DRVA • mešana: bukev, gaber, javor, >sen, hrast, možnost razreza In dostave, cena 40 EUR, DRVA bukova. 9 m3, cena; 45 eur, Pol|»n^a dolina, 9 031/615-477 RENAULT Espace 2.2 de i, 2001/2002, 145.000 km, cana: /.000,00 eUR. v 061/809-020 SUHA. kvainetna nrastcva flA^a. metrska ili razžagana, po ugodni ceni. možna ludl dostava. 9 041 /639-346 ibizs, 1.07. klima, rumene barve in Opel Meriva 1 7 dizel, kflma, srebrna barva. <3i 031/367-397 e00600i 96, 9 90049IÍ SUBARU 4WD reduktor, 041/44«31 VOLKSWAGEN Poio karavan, 1.9. SOI, I 1998. 132.000 km. s klimo. rdeče barve, cena po dogovoru, 041/722-625_ MOTORNA KOLESA SUHA Du kova drva z možnostjo dostave, tr 041/646-539 90W99 SUHA bukova drva. možnost dostave in smrekove cdarce, zračno sutie, 9 031/864-145 PRODAM MOTOR BMW R1150R Touring, 11.265 km, novi potovaJni kovčki, kot rx5v, cena po dogovoru. 9 051/685- 6d0 •004MI SUHA bukova drva. 9 051 /316-411 4»» SUH€ bukove butafe in deske. t6 mm tr04t/965-112 60C6011 KUPIM BUKOVE 9 V i i 22 MALI OGLASI, ZAHVALE ~ GORENJSKI GUS petek, 28. avgusta 2009 STANOVANJSKA PODAniy OPREMA POHIŠTVO PRODAM KAVĆ. zelo dobro ohranjen m jogi, tr 900SÛ?! GOSPODINJSKI APARATI PRODAM MALO rabljert mali pralni stroj "Gold-kind". Podarim el. pi$9li>i stroi. 9 041/602-305 ŠPORT, REKREACIJA PRODAM KAJAK, ûtmâki. rcteć 'a poliestra, lepo ohfSrtjen, primeren za n-iA letntKe, c«na 80 eur. 9 041 /356-007 «ocm»? EASY SHAPER. « 031/241-961 KUPIH SOBNO Kolo. O O 31/415-4d2eoo<9^' TURIZEM IZPOSOJAMO avTodom, I. 2007. max. e 08., cena dO-99 EuR/dan. WCP. s. p., Poljane 50, Poljane nad âkoQo LPKÛ, 9 03Ve03-333 M044I4 NOVJâftAO, zelo ugodno oddam aoditma biizu mona, tr 041/665-470 ŠPANUA. 8 dni, polpenzion, prodam, rt 041/776-433 WMsrs TERME ĆATEŽ, najem apartmaja od 7. 9. do 11, 9.. 4 dni, 120 eur, 9 041/652-920 UMETNINE, NAKIT PRODAM TAPISERIJE, Strogo unikatne na temo tarcta, www.mít-taplsaríjaiarot.si. O 03i/37S-Bao TAPISERUE različnih velikosti, oblik, motivke. cena od 100 eur dalje, V 040/567-544 900493* STARINE PRODAM RAZUMNE pœdmete in kipce od Tita do Triibaria. « 031 /449-036 9004 041 KUPIM STARE ra29ladnh:e PEZ in Kinder fig. unca. lahko so tudi poikodovane tli nekompletne. «041/42^376 900*S4S OBLAČILA OBUTEV POROĆNO obleke, belo. št. 40 - 42. vredno ogleda, 9 031 /337-116 000502? MEDICINSKI PRIPOMOČKI SONČNA 0^. OkulisKini pregledi za o^la In komaktn» leče. Popust za up- okojonoe in à4ucMnte oD nakupu očal. Oplika AJeKsanďa, Oiandta Kranj, « 04/23-50-123. Oplika Saša Trsč. 04/59-22-802 ŽIVALI IN RASTLINE PRODAM MLADIČE nemàkih ovčarjev 2 rodovnikom, stare 10 tedrtov. 9 041/ 735-040 oooiois ŠKOTSKI TERtCR gantleman med tenerji. zvest druiabnik. 2 samčka šampionskih staréev z Redovnikom na vo"|o, « 031/533-921 ZLATI prenašali, Rodovniški, cepljen- le. tetovirani, odličnih staršev, ogled v Podbrez^ v popoldanskem času. 9 041 /344-405, 041 /394-664 MOM?« ROŽE trajnice, jagode vzpenjalKe, maline - 2 X rodiio, tř 04/25-03-127. 070/260-706 ùOûMia MEŠANČKE od Zlatega pnnaèalca, O 031/297-017 9004967 PSlčKO mešanko, manjše rssti. čme bsr/e. chjazna, igrrva, tf 031/526-962 d0Q60» DVE MLADI mud. potomki sásmke. stah 9îednw.«040/i69-i57 MLADE mucke, «041/764-647 MLADE MUCE. tr 041/754-547 KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI PRODAM SEKULAR za žaganje dn/a s koritom In mizo, « 04/20-46-578. 031/612-210 KUPIM MUN za sadje na elet^TOfTiotor ^ na trak-tofsk) pogon. « 051/387-Ô40 PRIDELKI PRODAM 6 OKROÛUH bal péenlčna slame, v 041/263-342 BALkRANO seno v kockah. « 031/7 r-420 VWW EKOLOŠKO pridelano rdečo peso. Smoiei, Luže 22 a. « 04i /789-608 B0049T7 HRUŠKE, fBOio. o 041/492^509ee«oio JABOLKA, zgodnja tar jedilni in l^rmni krompir. Kmetija Jerala. Podbrezje 218, tr 031/311-417 9004Bîr JABOLKA, hnjike.'kfompir, jabolčni sok in kis. MaTijovc-Jegiič. Podbrezje 192. tr04/S3-31-144 mcox9 JEDILNI knDmpir dezfrB, Velesovo 12, « 04/25-2&^79 JEDILNI řn krmni krompir, tř 04/23-11-512,070/870-734 9004924 JEDILNI kAmpr. rcteć m befi. tEf krompir a krmo, ti 031 /563-070 rao^r KORUZO za stiažo. 0.3 ha. Oiševek, V 04/25-31-481 90049S» KORU20 sKažno. 0.3 a ali menjam za CakcA »mentatea do 160 «ežtega, o 04/25-22^10. 041 /229-159 KORUZO silažno krompir za ozimnico, tt 041/840-115 WHVi KOŠMJO sena in jedilni krompir. Brnik, 9041/894-494 KRMNI krompir, 9 041 /431 -049 KROMPIR za krmo, «041/347-243 SCiO«»1l KROMPIR za krmo, ročno prebran, manjšo količino, cena 0,08 eur. 9 041/534-695 MO49I$ KROMPIR za Krmo. 9 041/654^7 KROMPIR za krmo. Sp. Brnik 3. 9 04/25-28-22 KROMPIR beti m rdeči jedilni, pridelan brez hert"Cidov, tr 041/726-092, 041/242-375 90CM«»7 SENOv«)Cï^. cca. 17 eur/kom tř 041/774-431 SENO IN OTAVO, baiirano v kocka. tř 040/951-707 SILAŽNO koruzo in }edîlnl krompir, 9 041/31^^17 «KMflfts VZREJNE ŽIVAU_ PRODAM 4. SEPTEMBRA bodo naprodaj mfade kokoši resnice, 20-tedenska rjave jar-kice, cepljene, debtkirani kljuni, talna vzreia. zbiramo naročila. Žabnica 39, 04/23-11 -767 BmCA simentatca In čb. 9 04/57-25-015 900*9*0 ČB BIKĆA. starega 14 dni. tř 041/ 962-860 9064931 Č6 KR/9V0 in seme enoletne treve. 9 04/23-11-608 DVE KftAVI, breji Ciki. 9 031/410- 571 K020 tnfekarico. 9 031/301-076, (popokjan) KRAVO simentaiko, brejo sedem mesecev In pol. tretje tele. tř 03 \ /41 *-221 900492« KRAVO aimenialko, visoko brejo, pašno fn 2 telički simantajki, stan 3 mesece, tř 041/665-296 9004947 4 4 MLADO kravo simenialko. v 041/ 696-712 * NESNICE • grahaste. črr>a. tik pred nasnostjo. brazt^čna dcistava na dom. Vzreja nesn Ic Ti baot, Babinci 49, Ljutomer. 9 02/58-2 -401 6004406 RJAVE JARK1CE v začetku r^esnosti in be^ piščance za dopiianje Stanonik, Loo 9, Škofja Loka. 9 041/694-265 TEUCO simentaiko v 9. mesecu bre-josh, tr 04/25-21-60S »»4014 TELICO simentaiko. visoko brejo, tř TEUCO simentaiko, 8 mesecev t>rejo. Lahovče 55. tř 041/335-969 TELICO LS brejo 5 mesecev, tř 041/971-594 TYUČKO simentaiko, staro 14 dni. 9 041 /654-507 eoc»40'9 TELIČKO sJmentsJko, stan) en tedan, tř 031/387-371 n»4M9 VEČ BIKCEV »rnontoiccv in križancov. težkih 150 kg. V 040/990^10 KUPIM BIKCA smentatca, starega do 14dnf, 9 0^/800660, 041/859-641 BIKCA tř 031/687-062 . sl4raga do 10 dni. KRAVO ali tefico bejo. 9 04/25-22 023. 031/266-163 OSTALO PRODAM OVČJE koze. strojene, 9 051/360-329 sooso» POSLOVNI STIKI GOTOVINSKI KREDITI DO 10 LET ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ĆAS, T¥R UPOKOjENCE, do $0 % obr., obveznosti niso ovira. Tudi krediti na osnovi vozila in leasingi. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom. NUMERO UNO, Kubvec Robeit s^^ Mfinska 22,2000 Maribor, ZAPOSLITVE (m/i) NUDIM DELO &Xx Hiiw/picûpek, nsakar/ ica in MJiačasno delo v strežbi. Gostiina logar. Hotemaže 3 a. Preddvor, tř 041/335-979. 041/ 369-051 eoo«78t tSČCMO rasru. dirnpgAčno dekie 23 deb v šanku. Bzsr^ Urêa. Čemavska pot 5. Pr«tt»Of, «041/673-772 iSČEM resno, simpatično dekle za delo v ^nku, Pkzzer^ Ur^. CerT>ow kapoiS, Pre0<^r. « 041/673-772 KUHARJA PICOPEKA. redno zaposlim, Larfi, d.o.o,, Sj*. Bitnje 7a, Žabnica. tř 041/642-662 9oo*9&* V nzzEPUi dob) delo deMe ai streža, pcgc^: deležne izta^je, cMna urejenost, delovna zavzetost, (epe niso o^. PiceHja Pod gradom, Koroslo cesta 26. Tržič, tř 031/671-781 ZAPOSUMO vestne^ deiavca za pomoć v str^i. odprto od 11. ure dalje, pon. zaprto. Gostilna Slavkov dom. Golo Brdo 6, WecMxle, tř 01/36-11- 242 ZAPOSLIMO ploopeka v pizzeriji v Podiubnikii. Sko^ Lcka. Kaios. d. o. o., Kokra 44 a. Preddvor, tř 041/204-562 900*9ùt ZA NEDOLOČEN čas zaposferiK) zastop-nike 2a lerensko predlo arVklov 2d varovanje zdravia. Oglejte si www. sinlopa.si, Sinkopa, d. o. o., Žirovnica 67. ŽjftMiica. tr 041/793-367 eoo4a«i ZAPOSUMO samostojnega vodilnega monteria na področju prezračevanja in klimatizacije. Klima Bslehar, d. o. o.. Savska k>ka 21, Kran. 9 04/23-62- Û40 ZAPOSUMO montens za rr^ontaio na terenu. Kima Oelohor, d.a o.. Samska lote 21. Kranj. «04/2^52-340 IÍ6CM IŠČEM DELO. dodatno učen]e račih naJni^tva za atarejde in i^enje kitare za mlaiéa, «03t/74i-8D7 I^EM DELO - pospodinjska deta, okolica Kranja. 9 051/605-303 IŠČEM DELO - dipl. energetik. odstranjujem vse vrste bolečin. 9 040/623^53 STORITVE NUDIM ADAPTACIJE, novogradnje od temelja do 3lret)a. Notranje omete, fasade. kamnHe ákarpe. urejanja ic\ tlakiMrje dvorisd, 2 n^lm ali vaéim materialocn. SGP Bytyqi SKALA. d. n. o.. $if>j'ze/o 3 a. Kranj, tř 041/222-741 ADAPTACIJE, vsa gradt>ena dsla, ra> tranje omete, fasade, adaptacije, tlakovanje dvorišča, ograje, kamnfte škarpe in dimnike, kvalitetno, hrtro in poceni. SGP Benl, d. o. o., Stiuževo 7, Kranj, tř 041/561-836 «»*7?o ASTEf^IKS SENČILA Rozman Peter. G. p.. Scnično 7. Krizo, tel.: 69 Ô6- 170. 041/733-709; žaluzije, roloja rolete, Eameine zavese, plise zavese. k>-mamlki. markize, www. aatariks. net BELJ ENJE in gl^nje sten. antiglrvíčni premazi. t>arvanje napuščev In fasad, dekorativni orr^ali in opiesk!, Pavec Isc, s. p., Podbrezje 179. Naklo, tř 031/392-909 eoo^a BELJENJE, barvanja oken, vrat, ograj, odstranjevanje tapet in plesni. antinikotinsKi premazi. Dru^nja In lakiranje parketov, za upokojence 10 % -popust, Zupan Primož, s. p.. Golnik C. 99. Kranj, tř 031/866-393 S0WC4& FLORUANI, d. o. o., C. na Bn3o <1. Kranj izvaja vsa gradbena dela od temeljev do strehe, adaptacije, ometi, ometi fasad, kamnite ékárpe. tlakovsn-iedvonšč. tř041/557-67T IZDELAVA podstrešnih stanovanj po sistemu Knauf, rrtontaža strešnih oksn Vefux in polaganie leminatov, izd. brunaric in nadstreškov, pr^řozi z avtod/iga- lom, Darr^ Masac. a. p.. Jaztnne. ^ jane. tř 041 /76&^2 IZDELAVA podstresniti stanovanj, polaganje lamfnatov in razna mizarska popravila. M & V Vrtačnik in partner, d. n, o., šinkovlum 23, l2i7Vodk;e,® 031/206-724 aocmsa IZVAJAM vsa 9rad0ena de a, adaptacije, notranje omete vseh vrst, fasade, hitro in poceni, Ad)iScpa|$.p.. Sr. sinje 31, Žabnica, tt 041/583- 009 eoo»i4 IZVAJAMO sanacije dimnikov, vrtan e. zJdava, montaža novih, popravila starih, nudimo dimne obioge, ďmne kape, Novak L Co. d n. o.. Ljubljanska Š9. Domžale. 0 031/422-600 9004794 KOMPLETNA adaptacija stanovanj in kopalnic, vodovod, centralna, e^ekrrl-ka, kera;nika. knauf, pleskarska déa. Kopalnica samo v 7 dnehf Jani řn Matka Rep, d. n. o., Gode&ič 43 a, Šk. Loka, »041/757-109 wo-«' UNIVERZA NA PRIMORSKEM PAKULf m ZA MANAGEMENT KOPER razpisuje v Škofi: Loki. MuJsks) Univcr/a Skiv(M lok^i Pf^dUibnik la ici.: 01/ 5U6 1300 51208 8K u vv. I u ♦skořj.i lo k rt.sî StađijsU programa 1. stopi^: MANAGEMENT MEDNARODNO POSLOVANJE (nov pro^) Oba bomo organizirali v obliki izrednega Študija. Šmdljska programa Z. stopoje (strokoToa magisterija): MANAGEMENT EKONOMIJA fN FINANCE Poleg jzrednega bomo oba programa 2. stopoje organizirali (udi kot redni §tudij. ki bo potekal v popoiduukem času in ^ za študente brezplačen; vpišejo se lahko vsi (tudi redno zaposleni), ki le niso pndobili sedme ravni izobrazbe. Magistrski (zAaostvenil stodijski program: MANAGEMENT (letos zadnjič vpis v 2. letnik) IN FORMATAI DAN bo v četrtek. 3. septembra 2009, ob 17. uri v prostorih Ljudske umverze Škofja Loka, Partizanska 1 (bivla voj^nica). ÀNÛGEMEMT Informacije: 04/506 13 70 www.fnvkp.si. www.lu'skofjaloka.sj PO UGODNI ceni nudimo čiščenje ra-diatwiev PcMrćite na GSM: 064/108-196. Čistilni servis HORUK. Andrej Stem. s. p,. Mandeljčeva pot 9. Kranj ŽENSKE različnih starosti íáčejo msne žKdjenjskd sopotnike za poètena. tra^« razmedd, tr 031 /505-495 POSEK in spravilo lesa na območju Gorenjdke. M-LES. Matej Urh, 9. p., Bodešče 18. Sled, 9 031/561-613 900^747 PREVZAMEM v$a zidarsko-fasaders-kadela. AJuloski Georgie, s. p., Afpska cesta 13. Bed, 9 040/719-338 TLAKOVANJE dvonšč, polaganje robnikov, izdelava betonskih in kamnitih âkârp. Milutin Bijehć. s. p.. Struževo 28, Kranj, «041/711-842 RAZNO PnODAH ZASEBNI STIKI 38'LETNI moéki, iéčem preprosto dekle za resno zvezo, 9 041/281- 343 9oo*9if PODJETNIK z otrokom isćem pnjazno punco ze skupno delo in življenje. 9 041/240-403 ČOLN gumenjak z motorjem pravi jivček in manjái WAP Ker her brusilri stroj. V 051/213-206 »xm»5 DlATONtĆNO harmoniko C-F-B. Pol- janšeh. nova in točilo za med na štfn sate. 9 04/25-71-190 900*936 DIATONIČNO hamtonikû B. ES. AS \n C. F,6 In star Tomos motor po delih, jgodno, V 040/854-650 sooscst SUHA mešana drva. silazne bale. plohe. dcdko in h lovski dnoj. 031/554-900 ŽENITNAposredovajnioa Zaupanje za vse generactje po vse) državi, zastonj za mlajèe ženske. 9 031/636-378 900*996 ŠEPING • 490 eur, grafična preáa a visoki tisk-390 eur, kiparsto gra^rskJ voz, ncV'390eur. 9040/60&604 eoo«8» VLEČNO KLJUKO Zâ Golf II; novo letno 9U(no 166/70/14, zerisko 27-col-skokcloRo9, 10 prestav, vsa oc^ma, nove si^me. tř 041 /858-149 VRTNO garnituro, Upo. masivno in 2 m brezoNih drv, tr 041/980-371 eoo^s ZAHVALA Ob izgubi drage mame» babice in prababice Rozalite Humerca se zahvaljujemo osebju doma di. Janka Benedika za skrb in nego v času bolezni ter gospodu Župniku za lep pogrebni obred. Hkrati se iskreno zahvaJjujemo tudi cerkvenemu mladinskemu pevskemu zboru iz Radovljice in bratom Zupan za zapete žalostinke ter pogrebni službi AXRIS. Prisrčna hvala sosedom, sorodnikom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Žalujoči vsi njeni Lesce. 18. avgusta 2009 ZAHVAM Po hudi bolezni nas je v 70. letu zapustil dragi mož, ati, stari ata, brat. stric Ivan Dolinar st. iz Trsteoika Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijatdje znancem in sodelavkam in sodelavcem Agro Vreček za pomoč, po-darieno cvetje, sveče in svete maŠe. iaečeno sožalje in spremstvo na njegovi zadnji pota. Hvala dr. Pa^inoVi, ZD Kranj. Hvi g. župniku Francu Kavaáu in ministrantom za lepo opravljen pogrebni obred- Hvala nosačem, pevcem za zapete žalostinke ter pogrebni službi Navček. Posebna zahvala pa gre Mariji in Andreju Korošec. ŽaJujočir Žena Ai^ela, sinova Ivan io Slavko, hčerki Jana in Martina z družinama, sestra Mara Trstenik» Bobovek, Mihovo. Kranj GORENJSKI GLAS petek, aS. avgusta 2009 ZAHVALE info(g>e-das.si 23 V SPOMIN ... Ubi našdrad Slavko Klemenčič Kje, si ljub i mot in oče, kje tvoj milije obraz, kje tvoja skrbna roka. ki skrbeh je za nas. Vedno te bomo Dosili v naših srcih Vsi tvoji Studor, avgust 2009 ZAHVALA V 86. letu se je dho poslovil od nas naš dragi oče, stari oče, brat» tast (n stric Matija Temlin iz Cerkelj iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in ^ncem 2a izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku Gradišku za lep pogrebni obred, ter pevcem za zapete žalostinke. Hvala trobentaču, nosačem in pogrebni službi Jerič. Posebno zahvalo smo dolžni «y^dř^lAvrem 7.avf>da Pelikan Karitaí? in sosedom za razumevanje in podporo v času njegove bolezni. Vsem imenovanim in neimenovanim iskrena hvala. Vsi njegovi Cerklje, avgust 2009 SPOROČILO O SMRTI Svojo Življenjsko pot je v 67. letu starosti skieni naš upokojeni sodelavec Stanislav Rejec Od njega smo se poslovili v četrtek, 27. avgusta 2009, ob 16. uri na pokopališču v Zg. Resnici. Ohranili ga bomo v lepem spominu. Kolektiv Sava Ne joâtc ob mcgcm ^nbu. niasm tukíý in nć ^m. Tisoče tctrop sem, diamantni kA na snfgu, sončni žarek na zrelm klasu. Zuezda sem. njew blaga luč v noà. Ne jočitc ob mojem gvbu, nisem tuJety. zahvala v 104. letu starosti je mimo zaspala naša tašča stan mama, prababica in tsta Ana Mrgole s Kokrice Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijatdjem in znancon za izrečeno sožalfe, podarjeno cve^e in sveče, darcTve za svde maše in darove za cericev. Hvala vsem. Id ste in še boste mdiii zanjo. Mami je t pomenilo največ. Posebna zahvala gre sosedoma Rihter in družini Stem iz Bmnahce Štem za pomoč Še v času njenega žhijenja. Zahvala g. Kljunu in g. Malovrhu za opra^dj^ pogrebni obred, p^^cem iz Predoselj, trobentaču Mat^u Rihtena nosačon, pogrebni služti Nav^ in Miranu Galetu. Hvala vsem, ki «rte joimdi radi, jo spořtnvali jonbiskowdí. Ohranimo jo v lepem spominu! ŽaJujoČi: snaha Minka z Janezom, vnuk Matjaž z družino, vnukinja Alenka z družino, nečaldnje íd oečaki Na Kokricl, 21. ajusta 2009 S swjim smehom vsakega osrečiti si znai, a pred usodo sam nemočen si ostal. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je v 27. letu za vedno zapustil oaš dragi mož, očka. sin, brat, stric in prijatelj Darko Gartner Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem, znancem ter vsem drugim za pomoč, podarjeno cvetje in sveče, izrečena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku, pevcem in gasilcem za lepo opravljen obred. Hvala tudi vsem tisdm, ki ste ga imeli radi in ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči vsi njegovi Ostaio grenko je spoznanje, to je resnica, nisc sanje, da te nazaj več ne bo. ker za vedno vzela si slovo. Dobrota tvojega srca nikdar ne ho pozabljena. zahvala Fo hudi bolezni nas je v 54. letu zapustila naša draga žena, mami, babi, sestra, teta, tašča, snaha in prijateljica Majda Šušteršič izPodreČe Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Najlepša hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred. Hvala pogrebni službi Navček, ter pevcem za zapete žalostinke. Zahvaljujemo se tudi Ferdinandu Stenovcu za pogrebne usluge. Hvala tudi vsem tistim, ki ste jo imeli in jo boste ohranili v lepem spominu. Naj počiva v miru. Si srečo iskala je prav v tem. kjer prišlo je njeno siovo. Naj njena du^a živi prav tako zahvala Nenadoma prišlo je to slovo, ko nas je v 75. letu starosti zapustila Marija Brenkuš iz Bes nice Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, za izrečeno sožaije, darovano cve^e, sveče in dar za maše, ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahv^ in spoštovanje tudi g. župniloi Jakobu Kralju, NavČku, helikopterski intervenciji ter ekipi GRS-ja. Žalujoči vsi njeni Besnica, 1Q.S.2009 Šele ko nam smrt spodrete korenine, se zavemo, kako zelo smo jih imeli radi in kako zelo jih bomo pogrešali. zahvala .J 19. avgusta nas je v 83. letu starosti zapustib naša draga žena, mama, babica, prababica in tašča Antonija Studen roj. Perko iz Strahinja Hvala vsem, ki ste našo drago mamo posi^onili k večnemu počitku, darovali sveče in cvetje, ter nam iziddi sožalja. Hvala sorodnikom, prijatdjem in znancem, sovaščanom, sodelaviam m sodelavcem ožjih družinskih đanov, •ebni sliižbi Navčdo. pevcem za zapete žalostinke, gospodu župniku, | d o. o., osebju Nevrološke klinike v Ljubljani in vsem neimenovanim. Žalujoči: mož Rudi, sin Drago in hči Alenka z družinama, vnukinje Lidija in Tina, ter Majda in Petra z družinama Žalujoči vsi njeni domači ZAHVALA Na veliki Šmaren je v 96. letu starosti mimo v Gospodu zaspal rmš dragi mož, oče, dedek, pradedek in prapradedek Venceslav Krč dolgoletni orpnist in trgovsld poslovodja v pokoju Hvala domaČemu g. župniku ]anezu Hamu za vodstvo pogreba in lep govor ter gospodom duhovnikom: prelatu Antonu Skbetu, sorodniku p, Polikarpu Brolihu za poslovilne besede, prof dr. Marijanu Pe}daju, nekdanjemu župniku Cirilu Lazarju, hvala mu tudi za lep govor, in Šte&nu BabiČu, župniku iz Lesc, za spremstvo k zadnjemu počitku. Hvala zdravnid gospe dr. Barbari Vencelj za vso pozornost do pokojnika- Najlepša hvala Silvu Plazniku in sosedu Ivanu Zadnikaiju za vso pomoč in naklonjenost v zadnjih ietih in posebej zadnje dni. Hvala županu g. Milanu Kocjanu in g. Petru Muriju za poslovilne besede. Hvala kvartetu jutro bratov Smrtnik in cerkvenemu pevskemu zbom Jezersko, katerega zborovodja je bil pokojnik 71 let, za zapete pesmi na domu, v cerkvi In ob grobu. Hvala praporščakom PGD Jezersko, Kokra, Črna na Koroškem, ZB Jezersko za spremstvo ter pogrebni službi NavČek. Hvala vsem. ki ste se od njega poslovili v tako velikem številu, za izražena sožalja, cvetje, sveče in darovane male. Živel in delal je z ljubeznijo na vseh področjih za svoj rojstni kraj • pod Grintavcem in Kočno • Jezersko, ki ga je imel zelo rad. Ohranimo ga v lepem spominu! Za njim žalujejo: žena Mariaa, bd Duša s sinom Matjažem, sin Venceslav 2 družino ter Evelina Plaznik, Simona Pintar in Marko Grobelnik z družinami. Jezersko, 17. avgusta 2009 24 G0REN)SK1 GLAS petek» 28. avgusta 2009 Anketa Kako je bilo na dopustu? Kristina Džeulović Čeprav se bodo nekateri odpravili na poletni dopust Šele septembra» pa konec avgusta vsaj za večino označuje tudi konec poletnih počitnic in dopustov. Kako so ga preživeli Gorenjci, smo tokrat poizvedovali po ulicah Kranja. /f«». ceraid kiv^ć Elvis Sipič "Letošnje poletje je bilo grozno, saj sem moral delati. No, vsaj za nekaj vikendov sem se odpravil na morje, v Umag. Tam ni bilo niti malo čutiti, da Slovenija in Hn/aška nista v najboljših odnosih/' Gregor Hajšek: "Letošnji dopust sem večinoma preživel na morju na Hrvaškem. Moram reči, da kljub temu. da imamo s sosednjo državo nekaj trenj, ni bilo nobenih težav." Tea Korba n: "Poletje sem preživela delovno, moj dopust se začne šele septembra, junija sem sicer bila na dopustu na Hrvaškem, kamor hodim že leta. Razen težave s parkiranjem ni bilo nikoli problemov." Bojan Valj avec: "Letošnji dopust je že tako daieč, kot bi bil lani. Preživeli smo ga v Premanturi na Hrvaškem. Razen vzklikov mladine večjih težav ni bilo." Damjan Calič: "Letošnji dopust sem preživel večinoma v južnih deželah (Bosna), vendar si zaradi službe in šole pravega dopusta še nisem mogel privoščiti. Ta šele prihaja, septembra se odpravljam v Egipt." V • SO Hišno dvigalo, ki so ga ob pomoči darovalcev namestili v domači hiši, bo Tjaši Urbane iz Cortč močno olajšalo vsakdanje poti. Danica Zavrl Žlebir nadstropju. "Doslej sem v ..............................................................................stanovanje in iz njega ob Gorrče • Pri Urbančevih v pomoči staršev prihajala GoriČah so letos doma po- (in odhajala) po stopnicah, stavili dvižno ploščad, da sedaj, ko imamo dvigalo, njihova Tjaša, Id ima cere- mi ne bo težko sami iti bralno paralizo, lahko sa- ven," je o novosti, ki so jo mostojno prihaja in odhaja. Urbančevi dobili med letoš- Tjaša je dijakinja četrtega njimi počitnicami, povedala letnika gimnazije v Kamni- Tjaša. Ob našem obisku ku, tam pa zato, da lahko tudi pripoveduje, kako je z prebiva v bližnjem zavodu njenim šolanjem, kjer ji pri- za invalidno mladino. De- lagajajo način preverjanja kle je namreč na invalid- znanja, in sicer zaradi njene skem vozičku, od njenega slabše motorike, ne zato, tretjega meseca sta se z njo ker bi bile njene zmožnosti ukvarjali zdravnica in fizio- dojemanja slabše kot pri terapevtka v razvojno nevTO- vrstnikih. Nasprotno, Tjaša loški obravnavi. "Brez nju- je bistra, razgledana, cdgo- ne nenehne strokovne obra- voma deklica z govorrjški- vnave Tjaša najbrž danes ne mi sposobnostmi, rada ima bi niti mogla sama sedeti," glasbo, a zavedajoč se svojih pojasnjuje Tjašin oče Boris, telesnih omejitev, se z njo ki ga Športna javnost pozna ne more aktivno ukvarjati. kot dobrega kegljača. V dru- li pa rada prisluhne, zlasti žini se zaradi Tjašine telesne oviranosti vsake toliko klasični glasbi. Na daii našega obiska je šla na pred- časa srečajo z odločitvijo, stavo Boišoj teatra, ki je z kako naprej. Tako je bilo, ko opero Jevgenij Onjegin go- ie iz razvojnega vrtca prešla stoval v Ljubljani. Vgraditev dvižne ploščadi je Urbančeve stalo okoli trideset tisoč evrov. "Polo- na j pre j v podružnično Šolo v domači vasi, nato v matično šolo v Kranju, zatem na gimnazijo in v dijaški dom. vico zneska smo prispevali Vključeni v redno šolanje iz družinskega proračuna, ji želijo, dd bi se srečevala s čim manj arhitektonski-mi ovirami. Z enakim namenom so lani začeli raz- t IJ S o preostalo pa so prek Hu- manitarnega zavoda Vid Tjaša Urbane pred hišnim dvigalom z očetom in sestrico Pio mišljati tudi o dvigalu v do prispevali donatorji. To so: G or en j ska banka K ra nj, Odvetniška zbornica Slove- Šipca in Irene Urbane (si- tnikov, ki ne želijo biti ime- cer Tjašine tete)» podjetje novani. Vsem bi se za po- mači hiši, kjer imajo dru- nije, Mercator iz Ljublja- MÎT Informacijske rešitve moč radi iskreno zahvalili," žinsko stanovanje v prvem ne, odvetniški pisarni Mihe iz Kranja in še nekaj dobro- je dejal Boris Urbane. vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Dartes bo sončno, popoldne bodo v gorskem svetu možne vročinske nevihte. V soboto bo pretežno oblačno s krajevnimi padavinami, deloma nevihtami, V nedeljo se bo razjasnilo. A|«rKi|a ^ ?9 «Mje, Urad zj meMrolofiij« PETEK SO BOJA ! NEDELjA Ic^ è $ 14/29°C i 15/22°C i 12/29X 4 A o »/10*0 "CF^ o fítká Spremembe pri dohodnim Danica ZAVSL ŽLEBIR soč evrov bo dohodnina 9580 evrov plus 45 odstot- Ljubtjana - Ministrstvo za fi- kov razlike nad 30.500 ev-nance predlaga novelo zako- rov. Za neto davčno osnovo na o dohodnini, ki prinaša nad 37 tisoč evrov pa bo do- pet dohodninskih razredov, hodnina znašala 12.505 ev-višjo splošno olajšavo in po- rov plus 50 odstotkov razlike novno uvaja stanovanjsko nad37tisoČ evrov. Po predla- olajšavo. Dohodninska le- gani noveli se bo povečala stvica bo imela pet razredov tudi splošna olajšava za zave-s stopnjami i6, 27,41,45 in zance s skupnimi dohodki 50 odstoťkov. Ob letni davčni do višine prvega praga skup-osnovi do 7500 evrov bo do- nih dohodkov, ki bo omogo-hodnina znašala i6 odstot- čila dodatne olajšave, za leto kov osnove, med 7500 in 15 2009 do 8557 evrov. Zave-tisoč evri bo dohodnina zand, ki prejemajo minimal- uoo evrov plus 27 odstotícov razlike nad 7500 evrov. Če no plačo (ali dohodke do 8557 evrov), ne bodo obdav-'^ bo osnova med 15 tisoč in čeni. Novela naj bi znova 30.500 evrov, bo dohodnina uvedla tudi stanovanjsko 3225 evrov plus 41 odstotkov olajšavo v znesku plačanih razlike nad 15 tisoč evri. Pri obresti in glavnice, vendar osnovi med 30.500 in 37 ti- ne več kot 600 evrov, Ce znaša neto letna davčna osnova v eviih znaša dohodnina vevrih nad do 7.500 15.000 30.500 37.000 7.500 15.000 30.500 37.000 16% 1.200 -I- 27 % nad 7.500 3.225 41 % nad 15.000 45 % nad 30.500 12.505 + 50 % nad 37.000 9.580 Tržič Gorenjska banka nazaj na staro lokacijo Enota Gorenjske banke v Tržiču bo v ponedeljek poslovanje z začasne lokacije na Predllniški cesti 16 preselila nazaj na staro lokacijo na Trgu svobode 1, vendar v prenovljene prostore. Prenovljena poslovalnica bo odprta vsak delovr^i dan od S. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. V pritličju, ki bo dostopno tudi invalidom, bodo na voljo storitve za občane ter za pravne osebe. Na prostoru porušene stavbe na Bâiosu so za stranke uredili tudi parkirišča. Poslovalnica na Predilniškr cesti bo odprta samo še danes, v petek, jutri bo zaprta^ zato stranke vabijo v poslovalnico v Bistrico. C. Z. ft ^ [fci SM pmUm mmn ŘmHu RADIO KRANJ d.o.o. StnUri^a ul. 6. KRANJ TFieFON-(04) tsi (CM) t81 (04) 20a2 <051) 303-S05 PAX" (04) 28i .222» lu^o» (04) 281-2229 tKZtM E-Dvâu: ratdloIďAnJdratfl^^wiJ.»! www.raclio-kranj.si