Bi DOLENJSKI LIST G. LASILO SOCIALISTIČNE ZVEZ E1 D£ LOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA NOVO MESTO Tovariš Viktor Avbeij ~ predsednik izvršnega sveta LS LRS V soboto je bil na seji obeh zborov Ljudske skupščine LR Slovenije na lastno željo razrešen dolžnosti predsednika skupščine tovariš Miha Marinko, ker bo v zvezi z novo ustavo skladneje deli-*' funkciji sekretarja CK ZKS in predsednika ljudske skupščine. Za novo predsednico pa je bila izvoljena tov. Vida Tomšič. Hkrati so poslanci obeh zborov soglasno izvolili za novega predsednika izvršnega sveta LRS dosedanjega podpredsednika tovariša Viktorja Avblja. Izvolili so tudi več novih članov izvršnega sveta, razrešili pa so hkrati več tovarišev, ki odiiajajo na nova službena tnesta. Tovariš Viktor Avbelj-Rudi, novi predsednik izvršnega sveta LRS. se je rodil 26. februarja 191S v Prevojah pri Ljubljani. V Ljubljani je končal tudi pravno fakulteto. •te član KPJ od leta 193T, takoj po okupaciji pa je bil eden prvih vodilnih revolucionar jev-organizatorjev NOB na Dolenjskem. Bil je tudi prvi komisar legendarne Gub-čeve brigade, komisar I. operativne cone, XV divizije m pomočnik komisarja glavnega štaba NOV in PO Slovenije. Od leta 1956 je bil podpredsednik izvršnega sveta Slovenije m je ljudski poslanec z našega področja. K visokemu priznanju mu na novem, odgovornem mestu iskreno čestitamo! Kmetijske investicije za1962 Poplah, ki je v zvezi z omejitvami sredstev, namenjenih investiranju, zajel gospodarstvo, je brez osnove — Investicije bomo zgolj omejili, to pa ne pomeni, da bomo prenehali graditi in obnavljati! — Vse investicijske programe je treba še naprej pripravljati in dopolnjevati — Kmetijstvo nam lahko služi kot lep primer, kaj naj store za investiranje tudi ostala gospodarska področja V našem gospodarstvu je po zadnjih ukrepih za ustalitev čutiti ponekod neosnovano maJodušje in neza-nimanje za razvoj, ki se zlasti pozna na področju investiranja. Ukrepi za omejevanje investicijske potrošnje prav gotovo niso imeli namena ustaviti investiranje v celoti, ampak doseči samo to, da bi investirali preudarneje kot doslej. Prav zato naj vsi delovni kolektivi še naprej pripravljajo programe svojega razvoja, četudi sredstev zanj trenutno ni na razpolago. Vse kaže, da bemo marsikaj, kar smo z letošnjim okrajnim programom gospodarskega razvoja in z občinskimi družbenimi plani želeli uresničiti, morali začasno opustiti. To pa terja od nas resne presoje, kaj je potrebno, kaj gospodarno in kaj se bo hitreje vračalo, da bomo razpoložljiva investicijska sredstva u-smerili v takšne objekte. V kmetijstvu so to nalogo že opravili, zato smo zaprosili predsednika Kmeti jako-go-zdarske zbornice tw. Lojzeta Pajniča za razgovor o tem. MILIJARDA 600 MILIJONOV 70« MILIJONOV Resolucija o gospodarskem razvoju okraja je med drugim dokaj resno zastavila tudi investicijsko izgradnjo v kmetijstvu. Po predlogu resolucije naj bi letos skupne naložbe v kmetijstvo dosegle zavidljiv znesek 1 milijardo 600 milijonov dinarjev. Največji del tega bi porabili za živinorejo (1 milijardo 192 milijonov — saj je ta panogi! pri nas vodilna), preostanek pa za nakup kmetijskih strojev in za gra- Priprave tudi za plenum o zdravstvu Ustrezna podkomisija iz komisije za družbeno upravljanje pri okrajnem odboru SZDL je pričela z razpravo o osnutku poročila za okrajni odbor SZDL o zdravstvu in socialnem zavarovanju. Zbrana so bila poročila predsednikov občinskih svetov za zdravstvo, predsednikov svetov zdravstvenih domov in zavodov ter preds(xmikov UO zdravstvenih domov. Na ponedeljkovi seji podkomisije so pregledali najprej to gradivo, v nadaljevanju pa so načeli tudi razpravo o tem, kako se bo naša zdravstvena služba prilagodila novemu zakonu o zdravstveni službi in njenem financiranju. Obsežne novosti ' bodo zahtevale splošno podporo vseh naprednih družbenopolitičnih sil v zdravstvu in izven njega. Iz tega razloga bo seja okrajnega odbora SZDL s tem dnevnim redom v aačetku julija lahko precej koristila organizacijam SZDL. njo vrtnarskih objektov na Čatežu in pri Vidmu-Kr-škem. Obnova vinogradov in sadjarstva ima v investicijskem programu podrejeno vlogo, čeprav so na primer v Beli krajini in v Spodnjem Posavju za oboje dokaj ugodni pogoji in je hkrati tudi skrajni čas, da bi pričeli z obnovo- To je treba poudnriti zlasti zato, ker besta ti dve panogi v bodoče vse pomembnejši, če bomo kmetijsko proizvodnjo umerjali po naravnih pogojih našega območja Vrh tega je sodobno plantažno sadjarstvo najdonosnejša kmetijska panoga, kar dokazujejo uspehi na plantažnih nassdih, ki so šele nekaj let v polni rodnosti. Tržišče, najsi bo notranje ali zunanje, še vedno išče kvali'etno sadje, s-aj p. rabimo v jugolovanskem povprečju komaj 40 kg jabolk na prebivalca. INVESTIRANJE IN NOVI POGOJI To, kar smo našteli, nam pove program investiranja za letošnje leto, ta program pa je bilo treba prilagoditi novim pogojem, ki so bili posledica omejitve investicij. V kmetijstvu so se zavedali, da je treba hitro ukrepati. Investicije so razdelili v čvrste, to je takšne, za katere so sredstva že zagotovljene, in v pogojne. Med slednje štejemo tiste, za katere vsa ta sredstva niso zbrana. Ugotovili so, da je za letošnje leto zagotovljenih blizu 708 milijonov dinarjev. Zvezna sredstva so že zagotovljena, prav tako pa tudi udeležba republike, okraja, komun in kmetijskih organizacij. Razen tega imajo kmetijske organizacije že pripravljene načrte za okoli 780 milijonov dinarjev investicij, ki so namenjeni predvsem živinoreji. To je skupina pogojnih investicij. Uresničili jih bomo le, Če b;>do odobrena zvezna sredstva, udeležba pa je tudi za 'a del investicij skoraj v ce'o'.i fe zagotovljena. Kine'i Ska b"n- ka FLRJ je vse predložene načrte ugodno ocenila, le dva programa sta izpadla: gradnja pitališča za 10 tisoč bekonov v Brežicah in gradnja mlečne farme v Zalogu pri Novem mestu. ČVRSTI PLAN ALI KAJ BOMO LETOS ZGRADILI Čvrsti plan zajema v črnomaljski komuni gradnjo stavb za pitanje 1200 glav goved na melioriranih stol j-nišklh površinah na Krasin-cu. S približno 140 milijoni sredstev bodo zgradili hleve, gospodarska poslopja in ostale naprave. V občini Metlika je odobrenih 36 mili jenov 7a gradnjo hleva za 130 glav živine ter nakup kmetijske mehanizacije. V občini Novo mesto gradijo kmetijske organizacije pitališča za 600 glav goved. Za to bodo porabili okoli 120 milijonov in zgra-dlli še nekaj stanovanjskih stavb ter nakupili nekaj kmetijskih strojev. V občini Trebnje bodo porabili 53 milijonov za gradnjo pitališča in gospa ti ar. naprav za 200 glav goved, Bc na- (Nadaljevanje na 3. str.) Zastavo, za njimi pa mladost, pogum, veselje, volju uo dela in napredka, prijateljstvo vseli mladih ljudi naše socialistične domovine ... Brežiško srečanje s zagrebško mladino je bila iskrena manifestacija našega bratstva in enotnosti, skovanoga v letih revolucije. Na sliki: pogled na del povorke v nedeljo zjutraj Pesem bratstva in enotnosti na brežiških ulicah Prav gotovo starodavne Brežice že dolgo niso videle na svojih ulicah toliko veselih, zdravih in nasmejanih obrazov kot v nedeljo zjutraj 10. junija, ko se je začelo sricanje zagrebških in brežiških pionirjev in mladincev. Občinski odbor SZDL v Brežicah, vodstvo Osnovne šole -Bratstvo i jedinstvo« iz Zagreba in vodstvo druge Osnovne šole v Brežicah so or-fc;.inizirali skupen DAN BRATSTVA IN ENOTNOSTI, ki je bil hkrati tudi dan šole zagrebških Učencev in nepozaben dogodek v okviru letošnjih številnih Mladost na brežiških ulicah: zagrebški šolarji korakajo v povorki s svojimi vzgojitelji in starši skozi okrašeno mesto, ki je drage goste toplo in prisrčno sprejelo proslav ob 70. letnici rojstva našega dragega tovariša Tita. Ze sprejem na brežiškem kolodvoru, komor, je pripeljal posebni vlak iz Zagreba več kot 2500 otrok, njihovih učiteljev in staršev, je bil nadvse topel m prisrčen. Drage goste so pozdravili predstavniki oblasti, organizacij in šol, brežiška godba mladih na pihala pa je neutrudno igrala koračnice. Gostje so nato odšli v mesto, kjer se je ob devetih začela povorka od gradu do stadiona. Mesto Obeta sc nam povprečna letina V sadjarstvu in zlasti v vinogradništvu je opaziti povprečno dober nastavek, ki bo po mnenju strokovnjakov, če le ne bo kakšnih posebnih vremenskih neprilik, dal letos povprečno sadno in vinsko letino. Tudi v ostalih kmetijskih kulturah je stanje podobno, vondar je rast zaostala, zlasti pri spomladanskih posevkih. Otimna žita so, če upoštevamo slabo vreme in neugodno zimo, kar dobra, veliko pa so k temu pripomogli kmetovalci z doslednim dognojevanjem, ki je pospešilo rast. V letošnji spomladi Je bilo v našem okraju porabljenih za 30 odst. več umetnih gnojil kot lani, to pa lahko smatramo za precejšen uspeh. je bilo v zastavah in zelenju, na pločnikih pa so 24. JUNIJA Približno do 20. junija nestalno a pogostnimi padavinami in hladno. Razjasnitve ne. bodi) trajale več k-->*. dva dni. Po 20. juniju pro'-2no !e?o vreme. Dr. V. M. ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED DRUGA JAVNA RAZPRAVA O STATUTU NOVOMEŠKE KOMUNE Vloga družbenih organizacij 8. junija je bila v Sindikalnem domu v Novem mestu druga javna razprava o predlogu novega statuta novomeške občine. Tokrat so razpravljali o mestu in vlogi družbenih organizacij v ko-munski skupnosti. Udeležba je bila kar zadovoljiva, razprava pa izčrpna in koristna. Podkomisija J« pripravila nekaj predlogov. V razpravi SO M Izkristalizirala takale stališča: Volitve odbornikov občinske Skupščine naj bodo neposredne, to je take, da volijo Odbornike državljani in proizvaja vci neposredno. Na vptaSanje, ali naj pošlje v občinsko skupščino organizacija SZDL še posebej svoje predstavnike, je razprava pokarala, da to ne bi bilo potrebno. Socialistična zveza bo kot splošna politična družbena organizacija že tako predlagala kandidate za odbornike občinske skupščine. Prav gotovo bo predlagala najbolj zavedne državljane. Obveščanje ljudi naj bo slej kot prej i pristojnosti SZDL, vendar ta ne more biti transmisija občinskih organov za tolmačenje sklepov organov komune in njihov zagovornik. SZDL bi morala pred sprejemom dobiti na vpogled vse predloge važnejših sklepov, da bi jim lahko dala politično oceno. Nasploh bi bilo potrebno, da bi o vsakem predloga sklepa, ki zadeva občane, moralo pred sprejetjem razpravljati čimveč Občanov. Bilf «o tudi mnenja, da bi morala občinska skupščina dajati poročila o svojem delu tudi občinskemu odboru SZDL. Podčrtali so nujnost večje odgovornosti odbornika za njegovo delo v občinski fkupečmi. Da bi preprečili morebitne lokalistične teden-ee, naj bi bil odbornik za •SOje delo odgovoren predvsem skupščini, in »e toliko vottrcem. Precej je bilo razprave o featerendomu kot obliki anketiranja občanov o važnejših vprašanjih komune. Osvojeno je bflo mnenje, naj ima pra- vico razpisa referenduma občinska skupščina, razpiše pa ga lahko na predlog ali zahtevo občinskega odbora SZDL ali določenega števila krajevnih skupnosti. V posameznih primerih naj bi bilo dovoljeno razpisati tudi lokalne referendume za zadeve, ki se tičejo posameznih področij. V vsakem primeru pa naj bi bila pravica razpisa referenduma pridržana občinski skupščini. Glede sklicevanja zborov občanov (dosedaj zbori volivcev) so bili na razpravi mnenja, da naj ima to pravico predsednik občinske skupščine, dalje predsedstvo zbora, sklicanje pa prav tako lahko predlaga organizacija SZDL in določeno število občanov. V dveurni razpravi so navzoči obdelali tri od desetih predlogov, ki jih je podkomisija pripravila za razpravo o mestu n vlogi političnih družbenih organizacij v komunski skupnosti. Prihodnja razprava o osnutku novega statuta bo prav tako v petek, 15. Junija, ob 20. uri v dvorani sindikalnega doma Jutri bo na vrsti vprašanje družbenih služb v komuni. Naposled je prišla novica, da so trije laoški princi v Dolini vrčev podpisali sporazum o sestavi laoške koalicijske vlade na čelu s premierom Suvano Kumo .Sporazum so v navzočnosti diplomatskih predstavnikov in številnih novinarjev ter članov mednarodne kontrolne komisije podpisali vsi trije princi: Suvana Fuma, Sufanuvong in Bun Um. Slednji pa ne bo član vlade, ker se zaradi starosti umika iz političnega življenja. Pač pa bo desno strujo v vladi zastopal general Fumi Nosavan, ki bo eden izmed dveh podpredsednikov v laoški vladi. O Laosu se je v zadnjih dneh ln mesecih dosti pisalo. Državniki in politiki so dajali izjave, časopisi komen-sredi državljanske vojne. Vsaka stran tirali, prebivalci te dežele pa živili v Laosu jc imela svojega zunanjega podpornika in tako se je laoško vprašanje »internacionaliziralo«. Da se ne bi še spopadla, sta bila očitno zainteresirana oba bloka. Zato jc tudi prišlo do sparazuma. Odmevi na ta sporazum so povsod po svetu ugodni. Tako Moskva kot VVaslilngton, London kot Pariz, so ga pozdravili. Toda kljub splošnemu zadovoljstvu je čutiti z ozadju pomisleke in strah, kaj utegne prinesti prihodnost. V Laosu je namreč že nekajkrat prišlo da sporazuma, po sporazumu pa spet do svajc in bojev. Toda takrat Laos še ni bil tako »internacionalizi-ran«, da bi posredno ogrožal svetovni mir. Danes je zadeva bistveno drugačna. Danes mora ta sporazum obveljati, če naj v tem občutljivem delu Jugovzhodne Azije zares zavlada mir. Najtežjo nalogo bo vsekakor imel predsednik nove laoške vlade princ Suvana Fuma, Ki je že dokazal svoje diplomatske in posredovalske darove. Moral bo izglajevati trenja med dvema skrajnima kriloma vlade in tako voditi zunanjo politiko, da se ne bo zameril ne Vzhodu ne Zahodu. In to bo vsekakor težavna naloga. Naj bo tako ali drugače, sporazum v Dolini vrčev je prvi resni korak pri urejevanju razmer v Laosu ln — kakor pravijo nekateri opazovalci — prvi Toda če so bile stavke v bistvu še tako nepolitične, so nujno povzročile glasne politične odmeve ne samo v Španiji, ampak tudi v tujini. Za vse tiste, ki jim jc Francov fašistični režim neznosen, so pomenile klic k zbiranju, k sirnjevanju vrst opozicije, ki so se ji zdaj več ali manj odkrito pridružili celo monarhisti, kakor dokazuje nedavno srečanje v Miinchenu. Zastopniki več političnih struj in Sporazum v Dolini vrčev dom in Zahodom do sklenitve mirov-tehtni in otipljivi sporazum med Vzho-ne pogodbe z Avstrijo. Nedavni stavkovni val v Španiji — še zdaj se ni povsem polegel in ga utegne kak nepričakovan dogedek ali povod spet dvigniti — je po 24 letih popolne Francove vladavine prvo resno znamenje, da nikjer na svetu ne more razvoj obtičati na istem mestu. Stavke v Španiji v bistvu niso bile politične narave. Rudarji in drugi industrijski delavci niso zavestno zahtevali spremembe režima in strmoglav-ljenja Franca. Hoteli so si le zboljšati neznosne življenjske razmere. Pri tem so našli oporo v ljudeh raznih svetovnih nazorov in političnih prepričanj od komunistov do nižjega klera in članov delavskih bratovščin katoliške akcije, ki so v nasprotju z ukazi rim-sko-katoliške hierarhije celo ščuvali delavce k stavki, kakor je potožil sam diktator Francisco Franco. strank iz Španije in tujine so se namreč pred nekaj dnevi zbrali v glasnem mestu Bavarske in poslali Francu poziv, naj omogoči v Španiji vzpostavitev demokratičnih ustanov in demokratičnega življenja. Pomen tega poziva ni v tem, da bi se ga Franco ustrašil ali se mu uklonil (po vrnitvi is Munchena je dal konfinirati vse tri monarhistične delegate na Kanarske otoke), pač pa v tem, da je izraz čedalje izrazitejšega kristaliziranja opozicije proti Francu in falangi. Vseh 24 let je namreč Franco spretno izigraval falango proti monarhistom, monarhiste proti sindikatom, cerkev proti falangi in še marsikoga proti marsikomu. Ce bi se opozicija res združila, bi se znašel Franco sam s svojo falango, ki je pravzaprav le še senca nekdanje »slave«, čas izigravanja bi minil in Franco bi bil učinkovito uramljen. In morda je prav to tisti najpomembnejši proces sedaj v Španiji, ki so ga stavke španskih delavcev pospešile in odkrile svetu. \elik napredek gasilskih društev V nedeljo je bilo na stadionu »Matije Gubca« v Krškem okrajno gasilsko tekmovanje. Zastopane so bile vse občinske gasilske zveze v okraju ter tri industrijska gasilska društva. V izvajanju vaj so društva pokazala velik napredek m sposobnost. Tekmovanje je sicer v redu potekalo, vendar organizacija nt bila najboljša. Člani nekaterih ocenjevalnih komisij niso bili dovolj seznanjeni s svojimi nalogami, zaradi česar se je vrstni red vaj po nepotrebnem zavlačeval. Na srečo pa je bilo vreme naklonjeno. Nepričakovano je prvo mesto zasedlo Prostovoljno gasilsko društvo s Senovega z 936 točkami pred Krškim z 922 točkami, Brežicami z C92 točkami, Metliko 890 točkami, Trebnjim 875, Sevnico 863, Novim mestom 8v7 in Črnomljem s 587 točksmi. Omeniti moramo, da sta Prostovoljni gasilski društvi iz Novega mesta in Krškega imeli pri trodelnem napadu posebno smolo, saj so jima v odločilnih trenutkih odpovedali motorki. Tako sta društvi izgubili najmanj 200 ali še več točk in sta se pač morali sprijazniti z neugodno razvrstitvijo. Sicer pa so Se-novčani zaslužili prvo mesto, ker so člani desetine pokazali veliko požrtvovalnost in s slabim orodjem dosegli lepe uspehe. V tekmovanju industrijskih gasilskih društev si je prvo mesto priborila Celuloza iz Vidma-Krškega s 1356 točkami, pred Železničarjem s 1113 in Novoteksom z 933 točkami. Priznanja ti denarne nagrade v znesku 50, 30 in 20 tisoč za teritorialna društva ta 30 ter 20 tisoč za industrijska društva je podelil zastopnik Okrajne gasilske zveze Alojz Mirtič, ki je vsem sodelujočim čestital za udeležbo in dosežene uspehe. Večina udeležencev tekmovanja je bila mnenja, da bi kazalo slična tekmovanja organizirati vsaj dvakrat letno. Vsako tekmovanje je le v prid razvoju požarnovarnostne službe. Osemkrat večji izvoz kmetijskih pridelkov Letošnje investicij« v živinoreji niso majhne in bodo znatno vplivale na povečanje izvoza mesa in goveje živine iz našega okraja. Živinorejski objekti, ki jih bomo zgradili Na sejmišču vse po starem Na novomeškem sejmišču je bil v ponedeljek, JI. junija, srednje velik promet-Od 775 naprodaj pripeljanih prašičev je bilo 570 predanih. Zanje so zahtevali 4800 do 8000 din. Kupcev je bilo precej, vendar samo iz domačega področja. TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Na zasedanju Ljudske skupščine LR Slovenije T sobota so obravnavali gibanje gospodarstva v prvih štirih mesecih letošnjega leta. Ekspoze o tem J* podal novi predsednik Izvršnega sveta tovariš Viktor Avbelj, U je med drugim dejal, da se nekatere negativne tendence, ki smo jih Ugotovili za lansko leto, nadaljujejo v glavnem tudi letos. Ta ugotovitev velja zlasti glede izvrševanja nalog v proizvodnji, produktivnosti in Izvozu. Neizpolnjevanje teh nalog zmanjšuje realne možnosti za uspešno in hitro premagovanje že nastalih težav. Zato je potrebno, da bolje izrabimo objektivne pogoje, kakor so delovanje inštrumentov gospodarskega sistema, princip dohodka in nagrajevanje po delu, zadostna preskrbljenost z reprodukcijskim materialom, pogonsko energijo in z obratnimi krediti. Do izraza bi moralo priti tudi dejstvo, da letno vlagamo milijarde v rekonstrukcijo proizvodnih zmogljivosti. Politični in ustrezni gospodarski činitelji so že organizirali svojo aktivnost v tej smeri. V tem smislu je skušal delovati tudi Izvršni svet. Delovni dogovori, ki so bili doslej opravljeni, zlasti pa prihodnja aktivnost naj bi še bolj upoštevala poziv, da se je treba vneto lotiti dela, da je potrebna za realizacijo velikih in težkih nalog enotnost akcije od delavskih svetov in komun do republiških in zveznih organov. V razpravi je sodeloval tudi tovariš Miha Marinko, ki so ga na tem zasedanju razrešili dolžnosti predsednika Ljudske skupščine, namesto »jega pa izvolili tovarišieo Vido Tomšič. V svoji razpravi je podčrtal vzroke naših gospodarskih težav. V prvi vrsti moramo upoštevati, je dejal, da smo beležili lani občuten izpad kmetijske proizvodnje, da smo zato manj izvozili in seveda več uvozili in da se nahajamo v okornostih, ko se v mednarodnih odnosih jačaj« razni integracijski sistemi, ki nam tudi povzročajo težave. Naše težave so težave rasti. Te težave niso posledica prevelike demokracije, kot to skušajo dokazovati nekateri krogi v tujini, marveč posledica nezadostno učinkovito izvajane demokracije, ko ni bilo dovolj usmerjanja s strani subjektivnih sil, da bi delavski sveti mogli v polni meri opravljati svojo vlogo. Resno se je treba spoprijeti tudi s pojavi zlorabljanja demokracije, ko posamezniki lansiraju sumni-čenja vsevprek in izkoriščajo demokracijo v najbolj negativni smeri. Tovariš Marinko je govoril tudi o spremem- NAŠE TEŽAVE SO TEŽAVE RASTI bah o republiškem vodstvu; dejal je, da je to v skladu s stališči Zveze komunistov, da je treba preprečevati kopičenje več funkcij pri eni osebi, ker to otežkoča dobro opravljanje funkcij. Tako tudi ni potrebno povezovanje funkcije predsednika Ljudske skupščine s funkcijo sekretarja Centralnega komiteja Zveze komunistov v republiki. To stališče bo poudarjeno tudi v novi ustavi. g V torek, S. junija, je bila v dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani ustanovna skupščina republiške konference za družbeno aktivnost žensk. Med drugim so na konferenci poudarili, da problemov, ki jih opažamo v zvezi s položajem žensk, ne hi smeli reševati zzolj s socialngea stališča, ampak predvsem s stališča produktivnosti dela ter strokovnega in splošnega izobraževanja žena. Spoprijeti se je treba tudi s težnjami zaustavljanja priliva ženske delovne sile, češ da je ženska ustvarjena predvsem za dom in materinstvo. Naša družba ne more sprejeti tudi takih rešitev, ki bi onemogočale delovni ženi materinstvo. Zavzemati se je treba za tak položaj žensk v proizvodnji, ki bo delovni ženi materinstvo omogočal. Q| V načrtu je snovanje velikih nasadov in vinogradov v naslednjih treh letih. Po teh načrtih bi morali v Sloveniji obnoviti 3000 hektarov sadnih plantaž in 1100 hektarov vinogradov. Za nove nasade bi morale kmetijske organizacije zagotoviti najboljšo ravninsko zemljo, kjer bi bilo mogoče uporabljati mehanizacijo in tako še znižati proizvodne stroške. KJ V ponedeljek ob 8.15 je potres močno stresel Sarajevo. Na mnogih hišah so razpokah zidovi in stropi. Potres ni terjat človeških žrtev, pač pa je bilo nekaj ljudi poškodovanih. gjg V Beogradu so izdelali načrt za prvo jugoslovansko raketo »Sclcnit«. Potem ko se bodo dogovorili z zaintesintnimi znanstvenimi ustanovami o koristnem tovoru, ki naj bi ga raketa ponesla v višave, bodo pričeli z njeno izdelavo. ■I Med obiskom v Jugoslaviji se jc sovjetska novinarska delegacija tri dni mudila v Sloveniji. V ponedeljek jo je sprejel tudi podpredsednik dr. Joža Vilfan, Društvo novinarjev Slovenije pa je gostom priredilo slavnostna večerjo v Klubu ljudskih poslancev. — Na obisku v Jugoslaviji je bil tudi znani sovjetski znanstvenik, eden izmed organizatorjev in voditeljev pri uresničevanju poletov v vesolje v ZSSR, akademik Leonid Scdov. V razgovoru z urednikom Tanjuga jc izjavil: »Naslednji pomembni korak v raziskovanju vesolja bo vsekakor izstrelitev avtomatičnih postaj blizu Lune in Marsa, pozneje pa t'tdi Vrnrre.« letos, bodo proizvajali po zahtevah zunanjega trga v govedoreji in prašičereji. Kolikor bi uspeli uresničiti vse načrte iz čvrstega in pogojnega plana, bi se letošnji izvoz v govedoreji povečal za šestkrat, v prašičereji pa za deset krat, par pomeni, da bi bil kmetijski Izvoz povprečno za osem krat večji od dosedanjega. To bi pomenilo precejšen prispevek kmetijstva za priliv tujih deviz, vrednost kmetijskega izvoza pa bi hkrati presegla skupno vrednost izvoza vseh ostalih gospodarskih panog v našem okraju. ■ Teroristična organizacija v Alžiriji OAS te na vse načine trudi, da M poslala zakonita politi irm stranka in se udeležila bližnjega referenduma. Pri tem grad, da bo nadaljevala s požigi in umori, če jI ne bodo ugodili. ■ v Moskvi sc Je končalo posvetovanje najvišjih predstavnikov držav 8EV in Varšavske-ga pakta. Vsi udeleženci so izjavili, da je potrebno nadaljevati pogajanja med sovjetsko in ameriško vlado. ■ Britanski filozof ln Javni delavec Betrand Russell Je poudaril, da bt se morala Zahod ln Vzhod obrniti na nevtralne države s prošnjo, naj predlože svoj načrt o splošni ln popolni razorožitvi. ■ Portugalske oblasti so priznale, da angolski uporniki u-porabljajo v Čedalje večjem obsegu moderno oborožitev v boju proti SalazarJcvira vojakom. Poleg tega se osvobodilno gibanje krepi z dotokom novih kadrov, ki so se izurili v partizanskem vojskovanju predvsem v Alžltiji. 9 Švedski premier dr. Tage Lriander je izjavil, da bo Švedska v dveh do treh letih sposobna proizvajati atomsko o-rožje. Pripomnil pa Je, da bt bila nesreča, če bi več držav imelo atomsko orožje. 8lllM ]e ze to, da ga im.ih vMI«. O Predsednik 1 vlade Je uradno obHc Ta obisk Je uvod v < ■ t '.csnej-se politično ln v - kn sodelovanje in' ' 1 in državami aral.-.' *>»i Tunizijo. «i" Od načrtov do stekla Lep obisk na Ruperč vrhu \ našem listu smo že nekajkrat mimogrede poročali o tem, da se nam obeta nova tovarna stekla, ki jo bo gradilo podjetje »Kremen«. Ker načrti vedno bolj dozorevajo in ker kot vse kaže ni več daleč do pričetka gradnje, smo direktorja »Kremena« tovariša Nika Križanca zaprosili za naslednji razgovor. Tovariš Križanec, povejte, prosim, za uvod nekaj okvirnih podatkov o tem, kako daleč so RAZPRAVA O ZDRUŽITVI ZBORNIC ENA NAMESTO ŠTIRIH Razprava o združitvi zbornic, ki se je pred nedavnim pričela v zvezni Uudski skupščina, je zajela tudi naše področje. Pretekli teden in do izida današnje Številke so se že nekajkrat sestali predstavniki vseh naših zbornic in razpravljali o »družitvi vseh Štirih dosedanjih zbornic v eno gospodarsko zbornico. K temu nas silijo predvsem ugotovitve, da dosedanje zbornice niso bile dovolj Povezane s komunalnim sistemom, da so neredko vsaka Po svoje reševale iste naloge, da so vse preveč opravljale upravno-administrativno in premalo operativno delo ter jih prav zato v gospodarstvu ni bilo dovolj čutiti. V dosedanjih razpravah 80 sc predstavniki sporazumeli o tem, da naj bi nova enotna gospodarska zbornica imela 6 sekcij (za kmetijstvo, gozdarstvo; obrt in komunalo, za blagovni promet, gostinstvo in turizem ter za industrijo in rudarstvo). Ugotovili so, da je treba razmejiti odnose nove zbornica do okraja in o-bratno, da se ne bi ponovita dvoličnost na ta način, đa bi zbornica in oddelek »a gospodarstvo pri OI.O reševala enake naloge. Največ pažnje pa bo treba posvetiti odnosom zbornica — komune ter najti stična Področja in zagotoviti tesne stike in sodelovanje med komunami in zbornico. Razpravljali so tudi o V7«oji kadrov to strokovnem šolstvu ter se dogovo-ril'. da bo v zbornici moral za oboje skrbeti oddelek za strokovno šolstvo in kadre * pomočjo komisije. Predlog za združitev zbornic še izpopolnjujejo; preden bo o njem odločal OI.O na seji. Pa bo dan v razpravo ko-nitinam in družbenim orga nizacijam. načrti za gradnjo nove steklarne in kdaj jo boste pričeli graditi? — Vse priprave so doslej potekale po določenih načrtih. Ker so s pogodbo o izgradnji strokovnjaki iz Polaske prevzeli tudi izdelavo celotnega programa, slednjega tam že pripravljajo. Upamo, da bo izdelan septembra, nato pa bomo pričeli graditi nekatere objekte: rezalnlco in brusili) i-co stekla, delavnice za remont in industrijski tir. S kakšnimi sredstvi bo nova tovarna zgrajena to kdo bo ta sredstva prispeval? — Finansiranje gradnje je še vedno nerešeno, ker ni bil izvedljiv prvotni načrt za združevanje sredstev iz stanovanjskih skladov komun naše republike. Ustrezno rešitev smo našli z razumevanjem vseh komun in okrajev v našt republiki, ki so pripravljeni v sedanjem položaju pomagati pri izgradnji in zbrati srodstva iz investicijskih sk'adov. Pogajanja še teko. Kolikor bo še manjkalo, pa naj bi prispeval republiški investicijski sklad. Zvezna sredstva so že dlje časa odobrena m jih že uporabljamo. Tako je bil že plačan avans za opremo, ki jo bo dobavila Poljska. Kje bo nova tovarna stala? — Pred nedavnim nas je obiskala skupina projektantov iz Poljske, s katero Eimo se podrobno pogovorili o izdelavi idejnega projek-. ta in o surovinski osnovi, saj je pri nas dovolj keramičnih peskov, dolomita in apnenca, ki jih bomo uporabljali pri izdelavi stekla kot surovino. Lokacija za gradnjo je že določena; nova tovarna stekla bo zrasla na polju pred Cegelnico v Bršlinu, vzporedno z objekti tovarne Iskra. Ali je žc znano, kdaj bo tovarna dograjena in katere vrste stekla boste v njej proizvajali? — Upamo, da bo celotna tovarna dograjena do avgusta 1964, ko bomo začeli s poiakusno proizvodnjo. Naš glavni proizvod bodo steklene plošče, vendar bo tovarna opremljena tudi z najsodobnejšimi napravami za dodelavo stekla; tu mislim na brusilnico in kalilnico stekla, kjer borno izdelke lahko tako oplemenitili, da bodo zadovoljevali tudi najzahtevnejše kupce. Prav tako bomo lahko izdelovali tudi vse vrste stekel za avtomobilsko industrijo, steklena vrata za trgovine (vrata so vsa iz debelega kaljenega stekla), razne vrste stekla, ki je odporno za vročino, steklo za potrebe kemične industrije in podobno. Novi obrat bo brez dvoma velik. Kako ste rešili problem odpadnih voda, saj jih bo prav gotovo dovolj, in kako boste preprečili onesnaženje Krke? — Takoj ko smo se odločili, da bo peč v steklarni kurjena na mazut, je odpadel problem čiščenja odpadne vode iz generatorske postaje, ki nam je v prvotnem načrtu povzročal nemalo preglavic. Pri kurjenju z mazutom sploh ni od- Letos spet gorjanska cesta Letos bodo spet nadaljevali s preurejanjem in modernizacijo ceste čez Gorjance. Ta pomembna prometna žila bo, preurejena in modernizirana, povezala gorjanskl predel in Belo krajino s priključkom na jadransko avto cesto pri Bosancih onkraj Vinice. Naše področje bo nato imelo vse pogoje za hitrejši turistični razvoj. Letos bo cestišče preurejeno na dveh odsekih: od Koroške vasi do Zajca z novomeške strani in od Metlike prek Trnovca proti Suhorju z metliške strani. Vsega bodo letos razširili in asfaltirali nekaj manj kot 7 km in porabili za to 156 milijonov din. Cesto preureja Cestno podjetje Novo mesto. Deset let tekstilnega sejma v Leskovcu Deseti mednarodni sejem tekstila in tekstilnih strojev v Leskovcu bodo odprli 1. julija. Velika razstava bo v šestih paviljonih. V času sejma bo tudi vrsta prireditev, od modne do glasbene revije. Pričakujejo, da bo tudi letošnji sejem dosegel vsaj tolikšen uspeh kot lanski, ko ie razstavljalo 337 tovarn iz 11 evropskih in drugih dežel. paclkov, proizvodnja pa tudi sicer nima odpadkov ali odpadnih vod, ker se celotna zmes stopi v steklo. Za hladilno vodo pa so v projektu predvidene čistilne naprave, tako da Krke ne bomo onesnažili. Kaj ste že ukrenili, da bi si zagotovili dovolj strokovnjakov za proizvodnjo, in ali ste morda že razmišljali o gradnji stanovanj, ki jih boste brez dvoma potrebovali? — Za izobraževanje strokovnjakov, ki jih bomo v novi tovarni potrebovali, smo že pripravili podroben načrt. Delavce, ki bedo,delali v proizvodnji, že pripravljamo. Splošni izobraževalni tečaj, ki je neke virste uvod v specializacijo, se je že pričel. Obiskujejo ga delavci iz naše redne proizvodnje, ki jih bomo pozneje prekvalificirali im preusmerili v tovarno. Srednji ih višji vodilni kadri ,pa se bodo usposabljali na praksi v naši tovarni stekla v Pančevu ter na Poljskem. Osnovne kadre torej smo si na naštete načine že zagotovila. Vprašanje o stanovanjski izgradnji je zelo umestno. Zal smo prav tu naleteli na največje težave, ki jih nikakor ne moremo razumeti. Odločili smo se za najnujnejše potrebe zgraditi 20 stanovanj. V ta namen je naš delovni kolektiv vsa lani ustvarjena sredstva za sklade namenil za gradnjo stanovanj. Upravni odbor stanovanjskega sklada Novo mesto smo zaprosili za posojilo 20 milijonov din, prav toliko sredstev pa imamo pripravljenih sami. Bili smo razočarana in prizadeti, ko smo prejeli zgolj suhoparno sporočilo, da je sklad dodeljeval sreds'.va po korikurzni soosebnosti m da smo pri razpisu propadli zato, ker so ostali interesenti nudii'i večjo udeležbo in ugodnejše pogoje. Zadeva je boleča toliko bolj, ker "bomo večino strokovnjakov potrebovali že prihodnje leto, ko bomo pričeli z montažo. Gradnja takšnega objekta, kot je nova steklarja, v kateri se združujejo naperi vse republike, pomeni široko zasnovano akcijo, za'o je sklep upravnega odbora stanovanjskega sk'ada Novo mesto toliko mani razumljiv, mi pa amo toltjo bolj upravičeni reči, da njihov ukrep ni bil ne gospodaren ne takten! Hotel Metropol je 10. maja na Ruperč vrhu pri Birčni vasi odprl gostišče. Preuredili so neizrabljene prostore zadružnega doma in opremili tri gostinske sobe, sodobno kuhinjo ter postavili lepo točilno mizo. Snažne sanitarije s tekočo vodo so novemu gostišču lahko v ponos. Pohvaliti je treba razumevanje, ki ga je pokazala KZ Novo me- Dostop k šmarješkim Toplicam bo asfaltiran Odkar je preurejena cesta proti Smarjeti, so turisti namenjeni v Šmarješke Toplice rešeni nadležnega prahu. Le pot, ki se odcepi proti zdraviliškim objektom, je še vedno neasfaltirana in prav tu so avtomobili dvigali mnogo prahu, ki se je usedal po okolici. Ta nevšečnost bo letos odpravljena. Cestno podjetje Novo mesto bo asfaltiralo 220 m dolgo pot proti zdravilišču, motorizirani turisti pa bodo nato vse do zdraviliških stavb vozili po asfaltu. Brez dvoma pomeni, ta, čeprav sorazmerno majhna naložba, za priljubljeno zdraviliško in turistično točko Šmarješke Toplice veliko pridobitev. sto, ko je brez odlašanja pristala na predlog hotela Metropol za preureditev zadružnega doma. Investicija je veljala vsega okoli 1 milijon 700 tisoč din. Novo mesto je dobilo novo turistično postojanko, ki je dostopna za avtomobile in tudi za pešce, saj je do Ruperč vrha slabe tri četrt ure hoje. Cesta proti Birčni vasi je popravljena, z avtomobili pa se lahko pride na Ruperč vrh tudi mimo Po-gancev. V okolici je dovolj sadja, ki ga bo zadruga izletnikom prodajala, takoj ko bo pričelo zoreti. Na lepo urejenem vrtu je tudi plesišče, kjer se lahko gosteje ob nedeljah zavrte in zaplešejo. Prijetno Izletniško točko so pričeli Novomešcani obiskovati tudi ob delovnih dneh, tako da so proti večeru domala vsak dan vsi prostori polni. Metliška mladina na izletih Pred zaključkom šolskega leta so pionirji osnovne šole v Metliki napravu! izlete. Osmi razredi so bili na Plitvičkih jezerih, sedmi so si ogledali Celje in bili pri Celjski koči, šesti so obiskali Gorenjsko: Bled, Blejski Vintgar in Vrbo, peti pa so bili v Ljubljani. Kmetijske investicije za leto 1962 (Nadaljevanje s 1. str.) kup zemljišč !n k:'Oljskih strojev ter preureditev klavnic in mesnic v občini. V sevniški komuni bodo zgradili hleve za 100 krav molznic, preuredili skladišta to poslovne s.avbo ter ■ i\sbili 98 milijonov dinarjev. Obširne načrte imajo v videmsko-krški komuni, kjer bodo gradili hleve za 290 glav »oved. odkupovali zemljišča, uredili poljsko vrtnarijo na 10 ha površine, nadaljevali z obnovo sadovnjakov na 10 ba, pripravili načrte za 300-hcktarski plantažni sadovnjak to zgradili nekaj stanovanjskih stavb. Za vse to bodo porabili nekaj več kot 121 milijonov dinarjev. Kmetijske organizacije v občini Brežice bodo gradile hleve za pitan >_» goved s 520 stojišči, vrti..\rijo in rastlinjak (nekaj več kot 1 ha) na Čatežu, kupile nekaj kmetijskih strojev in zgradile 8 stanovanji. Za vse to bodo porabile približno 237 milijonov dinarjev. Dolga zima in nestalno vreme sta letos pričetek gradbene sezone precej zavlekla- Oboje na srečo ni vplivalo na letošnje gradnje v kmetijstvu. Po ugotovitvah na terenu lahko sklepamo, da je več kot 40 odst. letošnjih investicij žc uresničenih. Ce upoštevamo, da so letošnji načuti bili zastavljeni precej naši-reko, moramo kmetijce za takš-en uspeh pohvaliti. Kljub temu pa je treba opozoriti na nekaj, kar ni vredno pohvale. Kot je videti, so kmetijske organizacije večji del naložb uresničevale mimo sredstev, kf so v ta namen odobrena na komunalni banki Novo mesto. Vse kaže, da so uporabljale sredstva poslovnega sklada, to pa ni najboljše, saj so na ta način prav gotovo morale okrniti svoje ostalo poslovanje; ker tudi njim primanjkuje obratnih sredstev. Marže v trgovini in potrošnik Z novo uredbo o maržah in z odloki ljudskih odborov je zagotovljena stalnost cen — pot od proizvodnje do potrošnika je Se vedno zelo dolga, zaradi verige posrednikov pa so cene naraščale — 0 znižanju cen mora biti potrošnik vnaprej obveščen, saj je pri nakupih v trgovini prispeval sredstva za znižanje — Haloge trgovine v novih pogojih Lani amo bili priča stalnemu naraščanju cen. V želji po največkrat neupravičeni akumulaciji so proizvodnja, trgovina in tudi ostale gospodarske panoge cene dvigali In pričeli ogrožati standard. Ljudski odbori že razpravljajo o ukrepih, ki jih bodo spre-J jeli v zvezi z novo uredbo o maržah in zveznim odlokom o cenah, ki trgovini in Proizvodnji nalagata, da cene ne smejo biti višje od onih v decembru 1961. NEUPRAVIČENA AKUMULACIJA Na račun razlik v cenah tis'ega blaga, po katerem je bilo veliko povpraševanje, so lahi nekatera trgovska podjetja ustvarjala veliko akumulacijo. V zunanji trgovini so na primc-r uvozniki in izvozniki v ljubljanskem okraju lani akumulirali okoli 3 milijarde dinarjev; trgovina na debelo v is'.em okraju je na račun razlik v cenah akumulirala 2 nulijardi 500 milijonov, trgeviha na drobt.o pa 580 milijonov. V našemi okraju je vsa trgovska mreža lani akumulirala približno 130 milijonov dinarjev. Kakor vidimo, so kopičili sredstva predvsem v zunanjetrgovinskih podjetjih in y trgovini na de- belo, trgovina na drobno pa ni pri tem ustvarjala niti sredstev, kS bi zadoščala za njem normalni razvoj. Kljub temu pa so cene v trgovini na drobno rasle (pri trgovcih na debelo ]e kupovala draže), po'.rovniK pa je to seveda občutil. V naši trgovski mreži ni bilo opaziti bolečih primerov te vrste, cene pa so kljub temu rasle, ker naša trgovina na drobno kupuje pri velikih trgovskih podje'jib. na debelo drugod m pri uvoznikih, pa tudi zato, ker je blago težko dobita neposredno od proizvodnje. Proizvodna podjetja so n-ina-ei vajena prodajati svoje iz- delke trgovini na debelo in so doslej pokazala zelo malo posluha za neposredno prodajo potrošniku (takšne primere imamo le v proizvodnji obutve in oblačilne konfekcije, ki imata ž^ tudi pri nas svoje prodajalne) ali za neposredno prodajo trgovini na drobno. Skratka: blago je šlo po dokaj vijugasti poti od proizvodnje do potrošnika. Proizvodno podjetje ga je prodalo veletrgovini z določenim popustom (rabat), slednja je ta popust »-pospravila« in priračunala še svoje stroške (marža), ki so v posameznih primerih pri ido-čem blagu predstavljali tudi do 50 in še več odstotkov vrednosti blaga; dogodilo se je morda tudi to, da je veletrgovsko podjetje prodalo to blago spet drugemu veletrgovskemu podjetju, ki je spet pnračunalo svoje stroške, končno pa g"» je dobila trgovina na drobno in je seveda tudi ta priračunala svoje stroške. Cena po katari je nato potrošnik kupil blago v pro- dajalni, je bila močno različna od tiste, po kateri je blago zapustilo proizvodnjo. Vsa razlika v ceni pa je ostala v trgovini (levji delež so pospravili veletrgov-ci in uvozniki), plačal pa je potrošnik. MARŽE SO OMEJENE Kaj si lahko obetamo od omejitve marž? V našem okraju ne sme b'rtd marža v trgvini višja od tiste v decembru 1961, vključujoč tudi en odstotek občinskega prometnega davka Občine so namreč letos v večini primerov predpisale za 1 odstotek višji prometni davek, kot je bil lani. To povišanje prometnega davka bo morala prenesti trgovina (he sme ga priračunava-ti k ceni). Zato bodo trgovska podjetja morala Iskati blago po ugodnejših cenah in iskati stikov s proizvodnjo, da bi od nje kupovala neposredno, ker bodo le tako ustvarila dovolj sredstev za svoje sklade in razvoj. Svet za gospodarstvo OLO in trgovinska zbornfr ca sta podrobno proučila vprašanje marž v našem okraju in izdelala merila, ki jih je odobril zbor proizvajalcev OLO. V predlogu so želeli predvsem odr praviti nesorazmerja mod maržama v posameznih ta> govskih strokah in med podjetji, ker so bile tuđ pri nas tu velike razlike. Večina naših komun se je že odločila za povprečne maksimalne marže v trgovini (prav bi bilo, ko bi to storilo prav vse komune), ki znašajo pri živilih 16 odst. nabavne cene, pri ostalem industrijskem blagu pa 19 odst. V teh maržah je že zajet 5-odstotni občinski prometni davek. Pri prodaji zaščitnih sredstev za kmetijstvo je dovoljena 20-odstovna povprečna marža, pri umetnih gnojilih pa sme znašati največ 3 din na kg. Odkupne marže za kmetijske pridelke bodo republiški in zvezni organi (Nadaljevanje na 4. strani) Gradbeno podjetje »SAVA« IZ VIDMA-KRŠKEGA SI UTIRA POT K NADALJNJEMU NAPREDKU Se pred dobrimi sedmimi leti je gradbeno podjetje •♦Sava-« iz Vidma-Krškega preživljalo težke čase. Sprva je zaposlovalo le majhno število delavcev in uslužbencev, pa tudi delovni uspehi so bili minimalni. Koleiktiv podjetja pa Je bil že takrat kljub težavam prepričan v nadaljnji razvoj »Save-. Pri svojem prizadevanju so imeli člani kolektiva pred očmi stari slovenski pregovor: »Zrno do zrna pogača, kamen na kamen palača!« Postati kohikurenčno gradbeno podjetje je bila vsa leta želja vseh v podjetju. Z razvojem delavskega in družbenega samoupravljanja pa se je ta želja uresničila. Začetek je bil težak, kronan pa je bil z bogatimi uspehi. Vrednost osnovnih sredstev je takrat znašala komaj nad milijon dinarjev, danes pa znaša že nad 40 milijonov dinarjev. Mar m to dokaz vzornega gospodarjenja v podjetju? # Pomembna gradbena _ dela za Spod. Posavje Na prvi seji novo izvoljenega delavskega sveta je bilo med drugim prebrano finančno in poslovno poročilo podjetja za lansko leto. Organi družbenega Upravljanja so ga sprejeli z navdušenjem, prav tako vsi 0 delu in življenju v domovih V okviru priprav za naslednjo sejo okrajnega odbora SZDL je bilo v torek posvetovanje predsednikov domskih skupnosti dijaških in vajenskih domov. Udeležili so se ga tudi nekateri upravniki internatov. O problemih mladine, življenja in dela v internatih in dopolnjevanja učnega programa s praktično šolo samoupravljanja so predsedniki te posebne vrste mladinskih aktivov povedali veliko novega. Vsi bogati napotki in tehtne misli prof. Jožeta Glonarja, ki je posvetovanje vodil, so (dopolnjeni z razpravo) koristili tudi udeležencem. Gradivo posvetovanja bo vključeno v skupno poročilo okrajnemu odboru SZDL. člani kolektiva. Podjetje je v tem obdobju doseglo 325 milijonov 650 tisoč dinarjev prometa. Dohodek podjetja je torej znašal 110 milijonov 427 tisoč dinarjev, čisti dohodek pa 93 milijonov 710 tisoč dinarjev. Vsem v podjetju je bilo razumljivo, da je bil ta delovni uspeh dosežen le zaradi velike prizadevnosti vseh članov kolektiva, dobre organizacije dela, urejenosti finančnih razmerij v podjetju, dopolnitve mehanizacije in ugodnih vremenskih razmer. Poslovni uspehi podjetja bi bili nedvomno še večji, če ne bi glavni investitor — Skupnost jugoslovanskih železnic — začasno prekinil gradbenih del. Marsikateri objekt v Spodnjem Posavju je delo gradbenega podjetja "-Sava-« iz Vidma-Krškega. Ce se samo bežno spomnimo vseh del v lanskem letu, vidimo, da je podjetje pričelo z gradnjo objekta 'o-varne papirja v Vidmu-Kr-škem, žtiristanovanjakega bloka na Raki, šeststano-vanjskcga bloka v Brestanici, devetstanovanjskega bloka na Senovem, dokončalo šeststanovanjski blok v KrmeGJu, zdravstveno postajo v Krmelju, dvanajst-stanovanjefci blok v Sevn-ci, dogradilo sušilnico kmetijske zadruge v Šentjanžu in kurilnlško lopo v Zidanem mostu. Podjetje je nadalje zgradilo štirinajststa-novanjski blok v Radečah, osnovno šolo v Sencjanžu in več objektov za JLA. Lahko trdimo, da so to lepi uspehi, ki pa delovnega kolektiva ne uspavajo. Soglasno so se odločili za le- tošnji plan, ki predvideva 340 milijonov dinarjev prometa. Ko smo se o teh obveznostih pogovarjali s člani kolektiva, ni nihče podvomil v uresničitev letošnjega plana. Računovodja Jože Kragelj nam je z velikim zadovoljstvom postregel s podatki, ki so zlasti zanimivi za bralce videm-sko-krške občine V tem mesecu je podjetje sklenilo pogodbo za gradnjo zdravstvenega doma v Krškem za 70 milijonov dinarjev, za gradnjo skladišč trgovskega podjetja »Resa« v vrednosti 31 milijonov dinarjev ln za gradnjo deponije premoga in razkladalne rampe elektrarne v Brestanici za 41 milijonov dinarjev. 9 Za pravično delitev osebnega dohodka Skrb za zaposlene je ena izmed glavnih nalog organov delavskega samoupravljanja. Ta skrb se kaže predvsem v pravični delitvi osebnih dohodkov. Tu ni bilo večjih nesoglasij, saj znaša razmerje osebnih dohodkov, določeno s pravilniki o delitvi čistega in osebnega dohodka, 1:3. Povprečna plača v podjetju znaša 22.500 dinarjev. Delavci so za 1. maj dobili brezplačne delovne obleke, vsak dan pa prejemajo topel obrok hrane za minimalni znesek. Samo letos gradi podjetje 5 enodružn-skih hišic za svoje delavce. Ko smo te dni vprašali predstavnike organov družbenega upravljanja in direktorja podjetja, kaj menijo o dcs;dan:ih uspehih in novih nalogah, srn.) dobili sledeče odgovore: • ALOJZ TOMAZIN, predsednik upravnega odbora: »Velik napredek v našem podjetju je bil dosežen predvsem zaradi dopolnitve mehanizacije, izboljšanja kvalitete del in organizacije dela. Pridobili smo s"i dragoceno zaupanje, kar nas navdaja z novim delovnim poletom. Predvsem pa smo veseli, ker .xano letos večino gradbenih del opravili v občini Videm-Krško, kjer je tudi naš sedež. Menim, da bi bilo prav, ko bi obč'naki ljudski odbor tudi v bodoče upošteval naše podjetje in nam z enotno gospodarsko politiko omogočil še večji napredek.- # Na uspehe smo lahko ponosni I • ALBIN BOGO LIN, predsednik delavskega sveta: »Ce objektivno gledamo v preteklost našega podjetja, smo z uspehi, lahko zadovoljni in nanje upravičeno ponosni. Vsi smo si želeli napredka, zato smo tudi uspeli. Danes smo gradbeno podjetje, ki v Spodnjem Posavju veliko predstavlja. Vedno znova sprejemamo nova naročila, 14-stanovanjski blok s poslovnimi prostori v Radečah: delo »SAVE« iz Vidma-Krškega kar dokazuje veliko zaupanje investitorjev v naše podjetje. Predvsem nas veseli, da bomo letos končno tudi v Vidmu-Krškem gradili večje objekte. Potrudili se bomo, da tudi v bodoče ne bomo razočarali naših naročnikov.« • LADO BADALlC, direktor podjetja: »Dosedanji uspehi so rezultat skupnega prizadevanja kolektiva in vodstva podjetja, zlasti pa članov delavskega samoupravljanja. T5 so se zavedali, da ni mogoče doseči večjih uspehov brez prizadevanja za večjo storilnost iti brez povečanja sredstev za razširjeno proizvodnjo. Zato so se zaposleni odrekli tudi delu dohodka v korist skladov in povečanja mehanizacije. Glavne naloge, ki čakajo koleiktiv v letošnjem letu in še posebno njegovo delavsko samoupravo, pa bi bile predvsem v še boljši organizaciji dela, povečanju mehanizacije in podrobnejši in širši uveljavitvi ekonomskih enot, čim pravičnejši delitvi osebnih dohodkov in čim boljših delovnih pogojih. Prepričan sem, da bomo v tem uspeli zlasti zato, ker imamo letos večino del združenih v baši občini. To bo za nas mnogo lažje in ceneje. Zlasti bo prišla v poštev boljša organizacija dela, medtem ko je v prejšnjih letih ta neugodno vplivala na končni uspeh podjetja. Tudi našemu podjetju se obeta pot k velikem i napredku.« DRAGO KASTKIJC 0 zdravstvu v krški občini Kurilniško lopo v Zidanem mostu so postmili gradbinci kolektiva »SAVE«. Izdelki njihovih rok stoje od Zidanega mosta do Dobove ... 31. maja je svet za zdravstvo pri ObLO VMem-Krško razpravljal o problemih in uspehih zdravstvene službe v občini. Ugotovil je, da je največji problem v zdravstvu pomanjkanje strokovnega kadra. Zato si je zadal nalogo, da bo temu problemu posvetil "diko pozornost. Z ustanovitvijo porodniškega oddelka v zdravstvenem domu na Senovem se je zdravstvena služba na tem območju močno utrdila. Porodniški oddelek obstaja že od lanskega decembra. Doscdaj je bilo v tem oddelku že 82 porodov. Poudariti moramo, da zdravstveni delavci ne zahtevajo zaradi del v porodniškem oddelku večjih osebnih dohodkov. Lahko pa trdimo, da so prevzeli večjo moralno odgovornost samo, da je ugodeno potrebam in željam prebivalcev tega področja. To dokazuje tudi podatek o višini dnevne oskrbe v porodniškem oddelku. Leta znaša tu 1900, Marže v trgovini in potrošnik (Nadaljevanje s 3. strani) še predpisali (za odkup vseh vrst živine je že določena marža 10 din na kg). KAJ SI LAHKO OBETA POTROŠNIK? Z ukrepom o določitvi marž smo zajezili porast cen in preprečili neupravičene zaslužke, ki so bili dokaj pogosto posledica prav oderuškega navijanja cen, zlasti pri idočem bla-guL Nove marže, ki smo jih našteli malo prej, so povprečne. Potrošnika pa ščiti tudi določilo, po katerem sme trgovina pri posameznih živilih zaračunavati največ 22-odst. maržo, pri posameznih industrijskih izdelkih pa največ 25-odstotno maržo. Ta na videz visoki pribitek ni nevaren, ker se ga bo lahko trgovina posluževala le redkokdaj, saj ne sme preiti določenega povprečja (16 odstotkov za živila in 19 odstotkov za industrijsko blago). Primerov, ki smo smo jim bili priča doslej, ko so posamezna trgovska podjetja k nabavni ceni proračunavala tudi 40, da, celo 50 ih več odstotkov marže, ne bo več. O ZNIŽANJU MORA BITI POTROŠNIK VNAPREJ OBVEŠČEN Omeniti velja tudi predlog odloka, ki ga bodo o-svojile vse komune. Glede vseh znižanj v trgovini, za katera bo trgovina porabila sredstva, ustvarjena iz razlik v ceni, bo morala utemeljen predlog dostaviti na vpogled najprej tržni inšpekciji. Ko bo ta znižanje cen odobrila, bo moralo trgovsko podjetje ali poslovalnica na krajevno običajen način obvestiti potrošnike o tem, da bodo v pro- daji izdelki po znižanih cenah. S tem ukrepom bomo preprečili vrsto špekulacij, ki so se dogajale doslej, na primer: da so v trgovinah zniževali cene posameznih vrst blaga zaradi znancev in jih nato prodali v »ožjem krogu« ali pa so cene znižali, pa izdelek kljub temu prodali po starih cenah in razliko »pospravili«. Tudi pri nas se dogaja, da se znižano blago razreze, zavije, na omote napašejo imena kupcev ih nato proda krogu »izvoljenih«. Vse podobne špekulacije so zdaj onemogočene. Sredstva za znižanje je ustvaril potrošnik, zato je prav, da jih dobi nazaj v obliki znižanih cen. OD TRGOVINE PRIČAKUJEMO HITRO AKCIJO Novi predpisi ih odloki ljudskih odborov o maržah in kalkulacijah cen v trgovini bodo potrošniika vsekakor zaščitili in vplivali na ustalitev cen v trgovini, razen v primerih, ko bo cene svojih izdelkov povečala rjroizvodnja. V takšnih primerih pa trgovina tega ne bo smela več molče dovoliti. Javnost mora biti o tem obveščena, ker bo sicer padel madež na trgovino. Trgovski kolektivi v našem okraju zato že zahtevajo od proizvodnje, naj vsako podražitev utemelji in objavi. Novi predpisi bodo tudi sicer zahtevali od trgovskih kolektivov mnogo bolj prožno poslovanje kot doslej. Blago bo treba kupovati kar najceneje, zaloge obračati hitreje, resno pa se bo treba lotiti tudi organizacije dela in specializacije tagovske mreže. Kolektivi trgovskih podjetij morajo sredstva, ki so jih letos ustvarili ha račun previsokih marž, vrniti potrošniku v obliki znižanja cen — brez odlašanja in brez tarnanja. v brežiški bolnišnici 2900, v novomeški pa celo 3850 dinarjev. Vse dotlej, dokler bodo porodniški oddelki v bolnišnicah prenatrpam, je porodniški oddelek v zdravstvenem domu na Senovem upravičen obstajati! Oddelek ni ustanovljen z namenom, da bi privabljal pacientke od drugod, temveč, da zadovolji potrebam svojega zdravstvenega okoliša Ta okoliš je velik in močno raztresen. Porodnice so še do nedavnega rodile doma, največkrat v nemogočih pogojih. Svet je razpravljal tudi o morebitni ustanovitvi cenU-il-nega občinskega zdravljenja doma. Trenutno so v občini trije samostojni zdravstvom domovi. Združitev bi bila predvsem koristna zaradi finančnega poslovanja in boljše organizacije dela. Svet je smatral, da bi bil vsak preuranjen sklep nekoristen, določil enomesečni rok za temeljito proučevanje združitve. V ta namen je bila imenovana posebna komisija, ki bo vsestransko proučila možnost združevanja. V komisijo so bili imenovani: dr. Joža Cakš, dr. Tatjana Hvala-Andrijaše-vič.Zinka Cuček-Nunčič, Stane Drobnič, Miha Molan in Branko Voglar. Na seji je bilo nadalje ugotovljeno, da občinski zdravstveni center budno spremlja vse nove predpise v zvezi z novo delitvijo osebnih in čistih dohodkov. Zdravstveni dom na Senovem bo v kratkem sestavil tak pravilnik, ki bo slonel na pravični delitvi osebnih dohodkov. Poro-čano je bilo, da ambulante v Brestanici, Koprivnici, na Zdolah, Raki in Gor. Leskov-cu obiskuje precej bolnikov in so zato v teh krajih potrebne in koristne. Predsednik sveta Miha Molan s Senovega je pojasnil, da je oddelek za družbene službe ObLO dobil od Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Novem mestu finančno analizo in predračun za uvedbo razširjenega zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev. Kmetijskih zavarovancev je v občini 9.046. Pri teh je v letu 1961 nastala zguba preko 12 milijonov dinarjev, ki se bo krila z dopolnilnim prispevkom 12,7 odstotka. Skupni izdatki za splošno kmetijsko zavarovanje so za leto 1962 predvideni na blizu 70 milijonov dinarjev. Svet Je bil mnenja, da bi tudi v videm-sko-krški občini uvedli splošno kmetijsko zavarovanje, vendar naj bi o tem prej razpravljali zbori občanov. Ljudem naj bi se obrazložili vsi pogoji in obveznosti in na osnovi tega bi se voUvci sami odločili za splošno kmetijsko zdravstveno zavarovanje ali proti njemu. 2e sedaj se ugotavlja, da kmečko prebivalstvo vse češče obiskuje zdravstvene ambulante. S splošnim kmetijskim zavarovanjem pa bi se obiski v ambulantah še povečali Člani sveta so obravnavali tudi osnutek odloka o ustanovitvi zdravstvenega investicijskega sklada, ki so ga prejeli od okrajnega ljudskega odbora v Novem mestu. Člani so soglašali z ustanovitvijo občinskega zdravstvenega investicijskega sklada, vendar bi bila vsaka ustanovitev skladov v primeru združitve zdravstvenih domov nepotrebna. Svet je odobril poročilo o cepljenju v prvem letošnjem polletju. V poročilu je navedeno, da je bila udeležba v splošnem dobra. Zdravstveni dom Krško je naslovil vlogo na svet, s katero sporoča, da so obiski pacientov v dopoldanskem času pre-števuni m da je treba zato obvestiti vsa podjetja in ustanove, naj pošljejo zaposlene na preglede v popoldanskem času. Svet Je zadolžil za izvršitev te naloge oddelek za družbene službe občinskega ljudskega odbora. Svet je obravnaval še štipendiranje zdravstvenega .kadra in financiranje gradnje zdravstvenega doma v Krškem. Alkohol je smrtni sovražnik reda in varnosti na SREDI PRIPRAV ZA NASLEDNJO SEJO OKRAJNEGA ODBORA SZD1 Viša raven izobraževanja Na seji okrajnega odbora SZDL, ki bo v prihodnjem tednu, bo na vrsti obravnava srednjega in strokovnega šolstva. Ustrezna podkomisija iz sestava komisije za družbeno upravljanje že dalj časa obdeluje gradivo, ki so ga poslali skoraj vsi prizadeti učni zavodi in tudi predsedniki šolskih odborov teh šol. Komisija si je delo razdelila in poteka sedaj obdelava gradiva po skupinah: gimnazije, srednje strokovne šole, vajenske šole, delavske univerze in zavod za izobraževanje kadrov in produktivnost dela ter dijaški domovi. Na nedavnem posvetovanju upravnikov delavskih un..„.z in zavoda ter predsednikov upravnih odborov, kateremu so prisostvovali tudi predsedniki občinskih odborov SZDL in referenti za šolstvo ObLO, je bilo predelano bogato gradivo iz poročil delavskih univerz in zavoda. Primerjava med leti 1960 61 In 61-62 pokaže, da je število udeležencev vseh vrst izobraževanja sicer nekoliko padlo, dvignila pa se je raven izobraževalnih dejavnosti. Nekoliko zaskrbljujoča je sprememba strukture slušateljev vseh vrst izobraževalnih dejavnosti. V močnem uoada-nju so od leta 1959 dalje »NAŠA PESEM« v Mariboru Za največjo letošnjo glasbeno prireditev, ki bo pod naslovom »Naša pesem« 16. in 17. junija v Mariboru, se je prijavilo 11 amaterskih pevskih zborov iz vseh republik. V času prireditve bo strokovno predavanje z uvodnim referatom o zborovskem amaterizmu. Republiške Zveze Svobod in Prosvetnih društev bodo v Mariboru pripravile tudi razstavo celotne jugoslovanske vokalne glasbene literature. Ker bo prireditev izredno kvalitetna, bi bilo prav, če bi jo obiskali vsi zborovodje na področju posameznih občinskih svetov Svobod in pro- 'etnih društev. kmetje in ženske, mladina je udeležena vsa leta enako, v velikem porastu pa je število delavcev. To kaže na orientacijo delavskih univerz predvsem v kolektive. Morda preveč zanemarjeno področje izobraževanja kmečkega prebi-vavstva ni pravilna usmerjenost, ima pa delno vzroke v načinu zagotavljanja finančnih sredstev za delovanje univerz. Vse premalo je še vedno priznana potreba po stalnem in bolj sistematičnem vključevanju mladine, kar je na posvetovanju posebno izstopilo. Največje so predvsem naloge s tisto mladino, ki se ne more zaposliti takoj po končani osnovni šoli in ostaja doma. Veliko kritičnih pripomb je bilo izrečenih tudi na račun programiranja dela univerz. Vsi, ki bi usluge teh izobraževalnih ustanov potrebovali, pri sestavljanju programov ne pokažejo primerne pripravljenosti za sodelovanje. Nekatere izkušnje pri tem so prav porazne in zaskrbljujoče. Predvsem velja to za delovne kolektive, ki so jim univerze prvenstveno namenjene. Ugotovitev, da predlogi programov najverjetneje niso prišli v roke tistim, ki izobraževanje potrebujejo, bo verjetno kar na mestu. Tudi pomoč in podpora ustreznih organov političnih in družbenih organizacij pri sestavljanju programov je prešibka. Vse te in še vrsta drugih ugotovitev posvetovanja kažejo na potrebo po tesnejšem sodelovanju med organizacijami in organi ter univerzami, da bi bil program kvalitetno izboljšan in tudi višja usposobljenost kadrov pri univerzah v kar največjo :iomoč delavcem. V zvezi z razpravami o izobraževanju vodilnih organov in članov delavskega samoupravljanja je bila močno podčrtana potreba, da naj bi članom DS, UO in ODS prikazali potrebo po izobraževanju ne samo kot možnost, temveč tudi kot obvezo. Brez primernega znanja namreč ni mogoče zagotoviti kvalificiranega upravljanja. Kam so nas privedli v nekaterih primerih slabo usposobljeni organi, vidimo lahko vsak dan. Udeleženci so ocenili to posvetovanje tudi kot koristno izmenjavo izkušenj. V zadnjem letu takih posvetovanj ni bilo. Pogovorili so se tudi o razmejitvi dela in nalog med univerzami in zavodom, ki se bo v bodoče bolj orientiral na ekonomsko-tehnične analize podjetij in na potrebe po izobraževanju kadrov. Povezava dela univerz in zavoda bo morala ostati tudi v bodoče. Delavske univerze se bodo redno sestajale, da bi izmenjale izkušnje, se pogovorile o skupnih nalogah, izmenjavi predavateljev itd. Idej-novzgojna komisija pri okrajnem odboru SZDL bo sklicatelj teh posvetovanj, nosilec razprave in vodja posvetovanja pa vsakokratni prireditelj. S tem posvetovanjem in s sprejetimi stališči je bila opravljena precejšnja naloga. Okrajnemu odboru torej ne bo težko utrditi stališča in naloge organizacij SZDL v zvezi z nadaljnjim delo delavskih univerz in zavoda pri dopolnilnem izobraževanju delovnih ljudi za čimveč je proizvodne uspehe in boljše družbene odnose. Lep uspeh v tednu knjige Novomeška knjigarna, podružnica založbe EMKA iz Ljubljane, je v tednu knjige dosegla izredno lep uspeh: v tem času* je prodala za nekaj več kot 538.000 dinarjev različnih knjig. Knjigarno je obiskalo tudi veliko takih ljudi, ki sicer niso gostje v trgovinah te vrste. Pokazalo se je tudi, da stara, »sejemska« oblika prodaj i knjig samo koristi in da bo dobro tak način prodaje še imeti. Knjiga se je približala kupcem, interes za branje se je povečal, s tem pa je teden knjige v celoti dosegel svoj namen. Lepe uspehe so imele tudi druge knjigarne v okraju. Miro Kugler: ČASOPIS (1962, » FORMA VIVA« - forma prijateljstva Mednarodni simpozij kiparjev, tradicionalna kulturniška manifesta™ ia, znana po vsem in estetov še razširil. Kakor lani je tudi letos odrejen za delo gostov umetnikov v Kostanjevici južni in zahodni prostor ob gradu. Po mnenju ljudi, ki so prostor izbrali, in spričo pohval lan-skoletnih udeležencev simpozija je prostor povsem ustrezen, skoraj idealen. Letos bo pri ureditvi parka v kosta- njeviškem gradu pomagalo in svetovalo tudi hortikulturno društvo. Treba bo v galeriji na prostem najti skladje med umetninami in naravo, oziroma vsaki umetnini poiskati tak prostor, kjer bo v okras ln ne v škodo vegetaciji. Tako v Portorožu kakor tudi v Kostanjevici bodo udeleženci letošnjega simpozija manifestirali abstraktno plastiko, nekaj umetnikov pa bo figuralistov. Is seznama udeležencev vidimo, da je letošnji izbor kiparjev na splošno boljši kot lani, saj bo zastopanih čimveč držav, pa tudj pestrost bo večja Ponovno se bodo t obeh mesteca zbrali najboljši oblikovala kamna in lesa iz vsega sveta. -Lahko vam za marsikaj zavidamo- Bogdan BorčiO: SMOKVE Na letoŠDJem simpoziju v Kostanjevici bo sodeloval tudi jugoslovanski kipar Stane Jarm svetu pod imenom »Forma vi-va« (živa oblika), bo letos že drugič zapovrstjo v Jugoslaviji oziroma v Sloveniji. Obe slovenski mesteci, Portorož in Kostanjevica, v katerih je lanskoletna prireditev te vrste zapustila bogato galerijo del umetnikov iz vzhodnih, severnih, Južnih in zahodnih dežela, bosta tudi letos sprejeli po daset umetnikov iz 13 držav, ki jih je med 52 prijavljene! izbrala posebna žirija oziroma umetniški svet. Simpozij se bo letos pričel •e 1. julija in bo traial dva neseca, do Drve nedelje v septembru. Krajši rok je izbran zategadelj, ker Je bil uoravni odbor mednarodnega simpozija mnenja, da dva meseca popolnoma zadostuje ta, da dobi deblo aH kamen pod dletom spretnih oblikovalcev zamišljene umetniške oblike. Na koncu simpozija bo dela ocenil umetniški svet, ki se bo s prihodom nekaterih tujih priznanih kritikov Na povabilo zveznega izvršnega sveta je našo državo prejšnji teden obiskal minister za prosveto LR Poljske Waclaw Tulodzlecki. V spremstvu člana izvršnega sveta in predsednika sveta za šolstvo LRS Vladka Maj wa je poljski minister 6. junija obiskal tudi Otočec, kjer je imel z našimi predstavniki zaključne razgovore. Takoj po razgovorih smo diso'cctt gosta Tulodzieckega naprosili, če lahko v kratkih stavkih oriše pomen svojega obiska v naši driavi. Kljub pomanjkanju časa poljski mt-nister razgovora ni odklotlL — Gospod minister, kakšen je okvirni namen Vašega obiska Jugoslaviji, še posebno Sloveniji? — Predvsem smo hoteli vedeti, kako je s šolstvom v vaši državi, zlasti v Sloveniji, kjer je najbolj razvito. S tovariši, ki pri vas urejujejo to vprašanje, smo hoteli izmenjati izkušnje Posebej nus je zanimala šolska reforma pri vas, ker imm :ranu to vse dobre stvari, dosežene na tem področju, prenesti na Poljsko in jih uporabiti. — Vaši vtisi s poti po Sloveniji? — Na/ječji in nennrClfl* vtis naredi na vsakega tujca naravne lepote Slovenije. Vsakogar preseneti tudi izredna razgibanost v gradbe- ništvu. Mesta, kakršno je n. pr. Novo Velenje, so Slovencem lahko samo v ponos. Na poti po Sloveniji smo videli izredno veliko šol. Tako lepo urejenih in estetsko grajenih šol nismo videli nikjer drugje. Tovarišem iz Slovenije lahko zavidamo spričo domiselne arhitekture in moderne šolske opreme. — — Kako ocenjujete naš turizem na podlagi tega, kar ste videlu med svojim obiskom pri nas? — V Sloveniji smo videli veliko turističnih znamenitosti, tako da je tu res prijetno. Kraji, kot so Otočec, Bled in drugi, zapuste v človeku nepozabne vtise. — Na koncu Selimo izreči vsem učiteljem in drugim prosvetnim delavcem v Sloveniji iskreno zahvalo za prisrčnost in gostoljubnost, kakršne smo bili deležni med obiskom. — IVAN ZORAN \ 23 predavanj in 5000 poslušalcev Zavod za izobraževanje kadrov in produktivnost dela v Novem mestu je skupaj z delavsko univerzo, ki j« od februarja letos priključena zavodu, priredil v pretekli Pet let slovenske gimnazije v Celovcu Te dni so v Celovcu proslavili petletnico slovenske gimnazije. Obiskuje jo 270 otrok koroških Slovencev, pouk pa je v slovenskem in nemškem jeziku. Prihodnje leto bo gimnazija dala prve maturante. sezoni 23 predavanj pod skupnim naslovom »Javna tribuna«. Pester Izbor gradiva je poslušalcem posredoval » zanimivi obliki marsikaj poučnega s področja zgodovine, narodoznanstva, kulture in politike ter jih seznanjal ■ življenjem v tujih deželah. 5 tisoč poslušalcev, ki so se predavanj udeležili, dokazuje, da je za poljudno izobraževanje pri nas precej zanimanja, vsekakor več kot nekdaj. Največ poslušalcev sta imeli predavanji o Eichmannovem procesu in »Z mopedom po Afriki«. V tednu tiska je ta-vod priredil pet predavanj o tisku in informacijah, v tednu zdravja pa štiri o varstvu oči v Industriji. •?pet so mod nami naši izseljenci z vseh koncev sveta in prihajajo še in še. Iz fl*ijr»*h prekomorskih dežel Jih vozijo k nam ladje in letala. Nekateri so potovali teden dni in še več, tisti, ki so jih pripc-lali reaktivci, pa komaj dan ali le nekaj ur. Pa so ta nasmejani in solzni v objemu svojcev, od katerih mnoge poznajo le iz pisem ali fotografij, saj se niso videli z njimi trideset, štirideset, petdeset in tudi več let. Veseli smo, da je vsako leto med rojaki obiskovalci večje število tistih, ki so bili v zadnjih letih že večkrat pri nas, pa spet pridejo s svojimi zakonskimi drugi, z otroki ali drugimi sorodniki, da tudi oni vidijo domačo deželo. Jugoslavija postaja z vsakim letom privlačnejša. Letos jc samo iz ZDA ln Kanade pet potovalnih agencij napovedalo obisk 22 skupin naših izseljencev. Veliko je pa tudi takih, ki ne potujejo v skupinah. 2e v prvih mesecih letošnjega leta so obiskali Slovenijo prvi Izseljenci. Zlasti naše primorske vasi so' dobile kar lepo število obiskovalcev iz Argentine hi nekaj iz Avstralije. Posamezniki So prišli tudi iz drugih prekomorskih dežel. Od skupinskih obiskov pa bomo V letošnjem poletju sprejeli v Sloveniji kar 17 skupin Iz ZDA, iz evropskih dežel pa konec julija in v avgustu dve veliki skupini iz Francije, eno s posebnim vlakom iz vVestfaJJje ter skupini iz Holandije in Belgije. Od slovenskih društev iz ZDA je organizirala letos skupinske obiske Ameriška bratska zveza, ki je že mast pripeljala v Slovenijo izletnike v dveh skupinah, pio je vodil publicist Janko N. Rogelj, predsednik finančnega odbora te zveze, flrugo pa glavni tajnik zve-gp Frank Tomšič. Prav ta-fcjp sta že prispeli prvi skupini Slovenske ženske zve-nt, naše največje ženske organizacije v ZDA, ki ima dkrog 13.000 članic in je KI slavila 35-letnico. Na načih tleh smo že tudi Bozdravili glavno predsednico te zveze Tončko Tankov o, ki je vodilu dtrugo skupino izletnikov. Mrs. Tankova je že pred dvema letoma obiskala svoj stari KNJIŽNA DARILA SO DOBILI: Izžrebani r-airocnlki od Stevtl-Jce 67 do 97 so dobili lepe knjižne nagrade, ki so jih prispevale tudi naio založbe: Dolenjska za-ioilia v Novem mestu, Cankarjeva založba v Ljubljeni in založba Lipa v Kopru. Razen tega Je tovarna zdravil »Krka« v Novem mestu prispevala za knjižne darila 10.000 dir.. Knjižna darila dobijo: Martin Roštohar, Ponikva 19, Jesenice na Dol.; Franc Kaste-Se, Beograd, Baje StikuUCa 108; Stavka Mlhajlovic, Novo mesto, Prešernova 11; Polde Jev-»ek, Novo mesto, Kom. Staneta 2; Lojze Miliić, Maribor, Go-sposvetska 59-1.; Anica Pavlic, Kromovo 11, Bela cerkev; DJur-dja Stergar, Velika vas 26, Le-skovec; Franc Blatnik, Urana peta 1; Henrik Urtič, videm-Krško, Prešernova 9; Anton Štefanih, Tanca gora 38, DragatuS. Jože Barbo, Sevno 6, Otočec ob Krki; Tone BraJor, Dol. Kar-teljevo 16, Mirna peč; Jože Sečen, Sela 27, Dobova; Vida Vajs, Radovlja 20, Smarjeta; Ivan Kunac, Kovač j i grad S, Vinica; Alojzija Progar, Hmeljač 18, Mirna peč; Franc Lovse, Pod-gotzd 7, Dvor pri Žužemberku; Jože Povne, Smednlk S, Raka; Zinka Bueb, Metlika, Prečna rt 1; Jože Gašper, Blrčna vas . Novo mesto. Anica Kranj c, ArUce 15; Fri-£M-KR$K0 in odkritjem spomenika Internirancem, konfinirancem in Izseljencem v Brestanici Ena izmed zločinskih kan fašizma je btta •gnati zavedne Slo-in jim onemogoči delovanje v korist »k domovine. Veliko Vdanih aktivistov J« oralo zaradi izdaj v glasna taborišča. Da- * začenjamo z drug« rijo spominov. V njih po preživeli Interni" povedali, kakšne O&ote so doživeli v toriščih. !*e organizatorje NOB'. j)iU Majcna, španskega »španovega Toneta«, Setrajčiča, Načeta 0f>a in Franca Jeriča ct spoznala v oktobru !»Od njih sem bila po->a za širjenje literati zbiranje denarja m ,^ga materiala, za kar jaeli že pripravljeno blišče v Blatnem klanci pomlad 1948 seffl-w^ tudi sama do partij k Sv. tiran, v La-do Rapuževih ter ^nosila različen maste- tadisodek>vanjas©m bi-jjlana in 13.9.1942 areti ffJSaJe, Belogardizem ^f"). S skupino petih de-lif iz tovarne i\snja v IJfp^cgu so me zaprli „•krono&ke zapore. Tam 1 ostala dva dni. Prvi <#° rne, kolikor se spo-jJFtt, devetkrat zaslišali1. karabifsJOT na levi ^h m.2 ;o vc-čkrat udaril -fcrjsu'hv t-uval v roko. jjfrinjerij so namreč ta Jprevzoli ključe od za-Jf. Bila sem sama v 'J- Vselej, kr-dar so me o» Klicat na zasliševa-£ap me brcali in pso- .i septembra 1942 so ^naložili poln kamion t^dpeljali v Belgijsko j/no v Ljubljano. V mo-j.|Oskih zaporih nisem ^ nobene hrane, v k*jani pa so enkrat na ^Prinesli nekakšen riž. 1 dveh dneh so nas iz ^..ske kasarne odpelja-£ internacijo na Rab. ■p aas je bilo okrog Sti-jjr* tisoč. Nekaj dni jjftfli v sprejemne .n ta-tj*^ kjer so nas pre- 2 to pobrali vrednosti /erirn, ki so Jih prinest seboj. Tudi denar so 9 Pobrali. * sem dodeljena v »»e: Lojzka Marin z Jf. dve študentki, neka sala s cunjami in konec. Vode pač ni bilo. Nekoč okrog poldne sem zaslišala obupne klice in Jok. S sotrpinkami smo šle v smeri ječanja Pred odprtim šotorom je sedela mati. V naročju je imela otroka, ki se je spenjal po njej, jokal in prosil: »Mama, kruha!« Zraven pa sta se jokala dva malo starejša otroka in prosila kruha Mati jim ga ni mogla dati Pravzaprav sva se videli od daleč, ko smo hodili v krogu, 1. maja 1943 so me izpustili. Morala sem nazaj v Mokronog. Ob 8. uri sem prišla tja in dobita sobico pri Kodričevih. Se isti dan popoldne je prišel k meni aktivist Bizjak in mi povedal, da ne smem v partizane, pač pa da se moram povezati z Marjano Miller, šlajpahovimi in Majcnovimi ter delati v postojanki in vzdrževati zvezo s terenko Dunjo in drugimi, ki se Jim pa imena ne spominjam več. Dal mi ZADNJI TRENUTKI BIVŠEGA SS-GENERALA KRVNIKA ADOLFA EICHMANNA Ostal je zločinec do konca JERUZALEM, junija — »Bil sem navzoč, ko so vrgli Eichmamiu zanko okrog vratu. Hladno in nesramno so mu mežikale oči v nenaravnem pogledu brez običajnih očal. Ploha besed se mu je utrgala iz stisnjenih ustnic. Govoril je taka hitro, da si ga le s težavo razumel. Kakor da bi imel občutek nerazumljivega sadističnega zadovoljstva, nekakšne jalove sreče, ker je na vrhuncu drame, v kateri je sam sodeloval kot tragičen rekvizit.« Tako je por očal časnikar, ki je bil navzoč pri Bichmannovem obešanju. Zločinec Se ni kesal za tisto, kar je storil: »Prisegel sem in se pokoravam vojnim zakonom,« je nekajkrat ponoviL Nihče od navzočih v veži ni občutil so-žalja ob pogledu na človeka, ki je do svojega poslednjega diha ostal trd kakor skala Samo enkrat je v njem popustil krč ličnih mišic, ko je dejal: »Živela Nemčija, živela Avstrija, živela Argentina, tri dežele, ki so ml bile drage in domače...« Pred tem je skušal biti sarkastičen: »V kratkem se bomo spet videli, takšna je pač človekova usoda-« • ŠTIRI ZADNJE ŽELJE Sedaj so zvedeli tudi za nekaj podrobnosti o Eich-mannovih zadnjih trenut- kih. Celo v času, ko je zvedel, da bo mu dnevi šteti, ga ni zapustila hladnokrvnost in razsodnost. Zdravnik, ki ga je pregledal v celici nekaj minut potem, ko so mu sporočili, da je predsednik' republike zavrnil prošnjo za pomilostitev, ni ugotovil nobenih sprememb. Utripi in krvni pritisk so bili takšni kot prej. Nobeno znamenje ni kazalo na kakršen koli notranji nemir. Eichmann je zaprosil, ne j mu izpolnijo štiri želje: O naj mu prinesejo neomejeno število cigaret, # naj mu prinesejo pisma njegovega brata, % naj mu dovolijo napisati pismo ženi in # naj mu prinesejo steklenico vina. Zelje so mu izpodnili. Uirul se je in obril, kakor da je hotel zadnje trenutke preživeti v svečanem raz- položenju, čeprav mu ni še nihče sporočil, kdaj ga bodo obesili. Ječarje je hudo presenetilo njegovo vedenje. Zaprosil je za dovoljenje, da sme iz usrt odstraniti zobno protezo ter sneti ortopedsko prevezo, ki jo jc stalno nosil. »Zakaj?« ga je vprašal eden uslužbencev. »Utegne me ovirati in mi povzročati bolečine. Hočem si vso zadevo olajšati,-« je odgovoril. • »KONČANO JE, SPUSTI!« Zadnja Eichmannova pot je bila dolga kakih 50 m. Toliko so bila vešala oddaljena od celice. Vodila sta ga dva stražarja pod roko, kot je predpisano. Pred odhodom je popil pol steklenice vina. Počutil se je »dobro«. »Svojo vero imam,« je vztrajno odgovarjal prote- stantskema duhovniku Halu, ki se je zaman trudil, da bi »izgubljeno ovco vrnil v svojo čredo«. »Izgubljena duša,« je pozneje dejal pastor. # Zločinec je imel na sebi zaporniško obleko in sandale. Ko je stopil v prostor z vešali, je tu zagLedal zbrane zaporske funkcionarje, zdravnika in častni-karje. Stopil je na sredo prostora- Stražarja sta mu zvezala noge. ••'Tako ne morem stati.« je dejal Eichmann. V tem hipu so mu zvezali še roke. Okrog vratu se mu je že zategnila zanka. Stražarji so se umaknili za tri korake Za zaveso ee je slišal glas: »Končano!« In takoj za tem povelje »Spusti!« Ob nenavadnem zvoku so se odprla vratca na katerih je stal Eichmann. Obsojenec je zginil v globini. Vrv Se Je komaj zazibala enkrat ali dvakrat in so nato uanirHa. Ob 23.58 so se vrata odprla v podu, ob 00.02 pa je bil Eichmann mrtev. Visel je za tem celo uro, kakor predpisuje zakon. V petek, 31. maja 1962, so zgodaj zjutraj ob 04.35 razsuli Eichmannov pepel v valove neteritorialnih izraelskih voda Sredozemskega morja, 4 ure in 37 minut po njegovi smrti. Za Eichmaniiom sta v celici ostala dva zvezka napisanih spominov. Dobro obveščeni krogi trde, da jih bodo izročili Jadu Vašemu, središču za iskanje' nacističnih zločinov. Stekleno kabino, v kateri je Eichmann sedel med procesom, so že prenesli v muzej kibuca, ki so ga zgradili preživeli bca-ci v getih. (Iz mariborskega Večera) Glista jih je rešila V Angliji je navadna glista (deževnik) rešila šest dečkov smrti. Dečki so šli v star zapuščen rudnik, ne da bi bili komu povedali. Hodili so po rovih in se zgubili. Izhoda nikjer. Tragedija bi bila neizbežna, da ni eden od njih opazil glisto. Spomnil se je, da se je učil v šoli pri priro-dopisu, da žive deževniki blizu površine, najgloblje meter in pol v zemlji. Dečki so z nožem in deščicami začeli kopati rov navzgor. Kopali so nekaj ur in že obupali, ko so nenadoma zagledali nad seboj nebo. Bili so rešeni. ještna uradnica Vidic, sstalih se ne spominjam .'eč. Ležale smo skoraj na >olih tleh. četrti dan življenja pod šotorom smo že /se dobile uši. Zaradi nečloveških razmer — bile >mo brez vode, prostora je bilo malo, večen prah, kadar je pihal veter — se teh nadležnosti nisem mogla mebiti. Prve dni smo kar dobro vzdržale in pokojna Manica Kotnanova nas je spodbujala, češ da je treba vsak dan vsaj malo hoditi okrog šotorov. Držale smo se njenega nasveta 12 dni, potem pa smo že ležale in poležavale pod šotori brez ds'.a in ob koščku kruha in nekaj vode. Ves čas nis-m niti enkrat dobila med juho celega makarona ali riža. Paketov mi niso dali do 19. marca 1943, ko so jih delili že sointer-niranci. Poprej so mi dvakrat poslali od doma, pa so Italijani pošiljko zavrnili, češ da me tam ni. Za skupino šotorov (menda Jih je bilo 10), so me sointerniranke izvolile za nekakšno desetarko. Ko so Italijani pripeljali nekaj bal slame, sem skušala za svojo skupino vzeti eno balo, pa me te pegasti oficir bK^proo, tako da nisem ničesar dobila. Zaradi vedno večgega umiranja internirancev (do 80 dnevno) so preživele preselili v druga taborišča. V teh dneh sem pomagala pet dni in noči pisati razne sezname. To sem delala na pobudo OP*, ker je bilo treba omogočiti nažim ljudem čim prejšnjo rešitev pred gotovo smrtjo. V januarju sem nevarno zbolela, dobila sem vnetje ledvic. Zdravil ni bilo. Italijanski zdravnik je predpisal aspirin. Interniranec dr. Zniriaršič, ki me Je pre-iskal (seveda naskrivaj), je poskrbel, da sem dobila od interniranca Franca Potočnika cel zavoj prepečen ca in pšeničnega zdroba. V jeseni 1942 sem preživela strašno močno neurje, ki je divjalo nad našim taboriščem. Bila sem priča tudi več smrtnim primerom internirancev, ki so prihajali na stranišče. Bila sem namreč v šotoru pred zasilnim straniščem. Nekoč je neki materi otrok padel v straniščno jamo. Mati ga je za noge potegnila ven, ga obri- n Veselimo tonej sc .. .<• so prejšnjo soboto prepevali maturantje gimnazije in u-čiteljišča v Novem mestu. Vendar je bilo kljub veselemu razpoloženju dolge kolone, ki se je z zastavonošo na čeiu pomikala po Glavnem trgu, na nekaterih obrazih le videti zaskrbljenost: »Veselje bo minilo, bliža se matura, zrelostni izpit, ki bo morda zame hudo trd oreh!« Vendar Je spoznanje, da »ne za šolo, za življenje smo se učili«, kakor Je pisalo na na črni zastavi učitcljiščni-kov. najboljše zagotovilo, da bode maturantje premagali tudi to oviro. DOPISUJTE V DOLENJSKI LIST! SLAVKO '.'m'r": "•h-i in je v obupu začela še sama jokati. Tudi od nas ji nihče ni mogel pomagati. Prišli so karabinjeri kričali na mater, šotor zaprli, nas pa nagnali r>roč. 23. aprila 1943 so pripravili transport z 92 toterni-rankami ter ga odpeljali v Ljubljano. V Belgijski kasarni so neko Mar o Vilfan in mene zaprli v tako zvani »farovž«, ostalim pa izdali dovoljenje za povra-tek domov. Zaprli so naju vsako v drugo celico. Jaz sem bila v sobi, kjer jih je bilo že 20. Samo enkrat sva se. srečali na dvorišču. je 100 lir. Vsak dan sem bila drugje na hrani. Delala sem po navodilih, ki sem jih takrat dobila. Fanika Burja Lepilo za kosti človek zlomi roko ali nogo. Lep čas mora ležati in nositi mavec, da se kost spet zraste. Zdravniki v Avstraliji so poklicali na pomoč — lepilo. Zlomljene kosti »zlepijo« s posebno sintetično smolo. Lepilo so najprej preizkusili na ovcah, sedaj ga uporabljajo že tudi pri ljudeh. 13. Napel je vse sile. V taborišču je nadel na obraz. Preteklo je dobre četrt ure, preden je zbral toliko moči, da se je rešil oprtnic in vreče. Izmučenega do smrti Je našel Robert. To ga je ojunačilo. »Kar zmorejo drugi, »moremo tudi mi,« je dejal Roberta, ld so g* trli prav laki krffil In težave. 14. Tisti teden Je prenesel vsak dan 800 funtov miljo daleč in pri tem izgubil 15 funtov svoje teže. Ni več korakal, le noge Je prestavljal. Vae ga Je bolelo. Na podplatih so se mu napravili pekoči žulji. Najhuje Je trpel, ko Je stopal po okroglem izpranem kamenju na planoti Dyea. 15. Ko bo PrCV>Haaškyon' -80 načrt malo spremenili. Zvedeli so, da so ob *f*olno Jezeru posekana poslednja drevesa, porabna za gra^t*, Brata Hal in Robert sta se obložila s potrebnim orod/WL naprej. Stric in Kriš pa sta premiš- ljevala, kako «a«la prtljago. 16. Prvi sneg jc pobelil hribe. Treba jc bilo čin:prej preko prelata. Stari mož si Je natovoril 100 funtov. Kriš je stisnil zobe in si oprtal tudi 100 funtov. Videl Jc široki pas, ki so ga Imeli Indijanci preko glave in U Jim je odvzemal nekaj teže z ramen, pa si Je še sam napravil taksnega. Tse bega sem in tja, brska po svojih stvareh in šepeta med seboj. Napetost je strahotna. Nedvomno se nekaj pripravlja. Stopim f malo sobo davnega vodje. Sedi pri miži, ob njem vodja nočne izmene, strojni inženir, višji kurjač in nadzornik »Plinske komande«. Takoj mi natočijo iz steklenice žganja. Rezek kuraino-vec je. V dii&ii fapijem poln kozarec Izvrstno zdravilo za smrtni strah... Tovariši me pouče o položaju. Vaj znamenja kažejo, da bo »Posebna komanda« t dveh, UR* dneh likvidirana. Da bi ji ušli, bodo poskušali vsi skupno vdreti iz taborišča in pobegniti. Danes ponoči bo vdrio 860 mol iz kremato-rijev v smeri proHi Visli, Id je oddaljena samo dva kilometra m je V tem letnem Čas« plitva, da se da prebresti. Osem kilometrov za reko se razprostira gozd. Tam bi bili o« varnem tedne, morda celo mesece. Razen tega bi utegnili v gozdovih naleteti na partizane. Pred dnevi so poljske Židinje, ki delajo v avšviški oborožitveni tovarni Union, prinesle pri vrnitvi v taborišče s seboj doze z ekrazitom. Nemci uporabljajo ekrazit za razstreCtevanje železniških prog. Razen tega ekrazita imajo Se dvajset ročnih granat in nekaj pušk. Načrt je tak, da bi nočne straže poklan z noži, potem pa bi navalili na esesovce, ki spe po sobah, in jih presenetili ter pobih. Z žepno svetilke bodo iz krematorija I. dali znamenje za napad v krematorij ti, odtod v krematorij III in od tam v IV. Zdi se mi, da je načrt izvedljiv. Predvsem, ker danes razen v krematorija I ni nikjer sežiganja. Do šestih zvečer pa bo konec sežiganja tudi tu, tako da »Posebni komandi« nocoj ni treba na delo. Pri ločitvi se dogovorimo, da bo do danega znamenja vsakdo mirno opravljal svoje delo, da ne bi vzbudil suma Počasi se približa poldne. K obedu gremo, nato pa se sprehajamo po soncu na notranjem dvorišču krematorija. Od naše esesovske straže ni začuda videti nikogar. Ko kadim cigareto, me nenadoma obidejo misli, da bom zvečer že verjetno zunaj, v svobodi. Jaz in z menoj vsi ostali. Svobodni..." če pa se načrt ne posreči, ne bomo s tem v.K : "bili: mrtvi smo tako ali tako. Pogledam na zapestno uro: kmalu bo dve. Pokličem kolege, da bi z njimi dovršil obdukcijo, ki mora biti opravljena ob pol treh. Slede mi v secimo dvorano. Takoj začnemo z delom. Eden mojih tovarišev secira, jaz pišem protokol. Nekako dvajset minut delam tako, kar preseka tišinn silovita eksplozija. Neposredno zatem se oglasi drdranj • strojnice. Pogledam skozi zamreženo okno secirne dvorane in opazim, da se je velika streha krematorija III popolnoma sesula. Ogromni plamen sika proti nebu in velikans! i stebri črnega dima se vale iz razvalin. Nekaj minnt nato zadrdra tik ob seciral dvorani strojnica. Prav nič ne vemo, kaj se je zgodilo. Načrt naj bi p-> dogovoru izvedli šele ponoči. Ali ga je kdo izdal esesovceii.: Ali pa napadajo taborišče partizani? V Auschvvitzu I in 1; tulijo sirene. Detonacije in drdranje strojnic post:1... . vedno pogostejše. Deset tovornjakov se pripelje k secir dvorani prav pred naš krematorij. Esesovci se postavijo ob žično ograjo. Zdaj razumem. Naša »Posebna komand.,« je zasedla krematorij I, strelja z oken in meče ročne granate na esesovce. Vidim, kako se jih neksj zgrudi. Deloma so ranjeni, nekaj pa je ubitih. Zdaj spuste na može »Posebne komande« v krema.oriju čredo krvoločnih psov, toda sicer tako ubogljive živ se-ne ganejo z mesta, temveč se celo cvileč skrivajo za gospodarji. Psi so najbrž dresirani na kaznjence v stih oblekah, zdaj pa imajo pred seboj ljudi, oblečen - v civilno obleko, kar jih je najbrž zbegalo. Razen tega d:ši tu po sežganem mesu, laseh in kosteh. Nekaj minut na to začne esesovska četa obstreljevati krematorij po vseh pravilih: s strojnicami, pištolami, puškami ... Mi v secirni dvorani smo Urez orožja. Krijemo se tako, da počepnemo pod okna, kolikor se da. Seveda se »Posebna komanda« z nekaj kosi orožja ne more držati proti ogromni premoči zuuaj. Obrambni ogenj počasi utihne. Kasneje smo izvedeli, kaj je bilo temu vzrok in kaj se je v teh nekaj minutah zgodilo. »Posebna komanda« je zapustila krematorij pri zadnjih vratih, pre-strigla z izoliranimi škarjami za striženje žice bodečo oviro in pobegnila proti Visli. Tam pa se je razvil hud boj. Neprestano drdrajo strojnice, pokajo puške, eksplodirajo bombe. Čez deset minut vse počasi utihne. Zdaj preide esesovska četa v napad na krematorij. Deset mož vdere v secimo dvorano, bije po nas s kopiti pušk in nas izlene na dvorišče. Poklekniti moramo na tla, z obrazom čisto pri tleh, in se ne smemo ganiti. Čez nekaj časa slišim korake. Prišla je večja Četa mojih tovarišev," ki so jih prignali esesovci. Psovke se prepletajo s kriki bolečin, kajti esesovci pridno vihte puškina kopita. Kmalu kleče vsi zaporniki v vrsti poleg nas. Koliko bi jih utegnilo biti? Ne vem. Svoj obraz pritiskam na zemljo. Negibno ždimo tu, molče čakamo. Minute minejo in spet priženo nove ujetnike. Stalno padajo po nas udarci kopit, šorove psovke nam udarjajo na ušesa, brce, kamor pade, odpirajo rane. čutim le še, kako mi teče kri po obrazu, čez nekaj časa pa ne čutim ničesar več, bolečine, kakor da so minile, polasti se me popolna otopelost. To je konec. Dvajset, trideset minut klečimo tako. Na strele čakamo. To bodo streli v tilnik, saj vem. Če krogla dobro zadene, je to najhitrejša in najlažja smrt, to vem, saj sem zdravnik. JACK LONDON: priredil: riše: Za turistično sezono v komuni črnomaljska komuna ima zaradi naravnih lepot izredne pogoje za razvoj turizma. Temelj turizma pa je gostinstvo. Kaj smo ugotovili ob nedavnem pregledu gostinskih obratov? V 16 gostiščih smo našli vrsto pomanjkljivosti, največ jih je bilo v zasebnih gostilnah. Oprema je izrabljena, sanitarije so neurejene, lokali pa so slabo vzdrževani. Napačno je mišljenje, da mora gostišče nuditi samo pijače; gostilničarji se bodo morali truditi, da bodo postregli gostu tudi s toplimi in mrzlimi Jedili in z raznimi posebnostmi naše kuhinje. Turistično društvo bo natisnilo večjo količino razglednic, ki bodo prikazovale naravne lepote naše komune. Gostom naj bodo razglednice na razpolago v vs".r:em gostišču. « Gamping na Vinici je ii .pravljen za sprejem do :n .eih in tujih gostov. Tu--.-istično društvo je v njem uredilo 7 sodobno opremljenih spalnic s 13 ležišči. Gostinski obrat lahko v lepem vremenu sprejme 100 gostov, na camping prostoru na ravnici ob Kolpi pa se da postaviti večje število šotorov. Kolpa je bogata rib, zato bodo turisti lahko dobili začasno dovoljenje za ribolov. Tudi nekaj čolnov, ki jih bodo gostje lahko dobili na po sodo, je pripravljenih. So- NOVICE ČRNOMALJSKE KOMUNE dobno opromijena kuhinja v gostišču pri campingu bo skrbela za toplo hrano. Urejen je prostor za parkiranje pri campingu, do koder lahko po novi cesti pripeljejo avtomobili. • Planinski dom na Mirni gori se je razvil v priljubljeno in daleč znano planinsko postojanko. Obiskali so jo že mnogi turisti iz vse Jugoslavije, pa tudi Veselje v Adlešičih: novo športno igrišče! 24. junija bodo v Adlešičih slavnostno izročili svo-. emu namenu športno igrišče. Ob 14. uri bo velik nastop športnikov, nato pa ljudsko rajanje. S tem se bo uresničila dolgoletna želja učiteljskega kolektiva v Adlešičih. Lani so na valovitem zemljišču poleg šole zasadili prve lopate in začeli delati. Delo je vodila upraviteljica Elka Skrabčeva, pomagali pa so tudi učiteljski kolektiv in družbene organizacije. Ljudje so se odzvali in pomagali s krajevnim samoprispevkom. Vo žili so pesek in skoraj ni bilo kmetovalca, da bi ne pomagal. Velik delež pri tem imajo tudi šolski otro ci. ki so ob nedeljah, praznikih in drugih prostih dneh opravili na igrišču nad 1000 prostovoljnih de-]^'~1V> ur. Adlešičani vabijo prijatelje in znance, da se udeležijo skupnega slavja ob otvoritvi športnega Igrišča, ki so si ga sami zgradili. Alojz Cvitkovič Pionirji iz Gribelj v Novem mestu Pionirji tretjega razreda osnovne šole iz Gribelj v Beli krajini so šli na šolski izlet v Novo mesto, kjer so si ogledali večje tovarne, kmetijsko šolo na Grmu, muzej in nogometno igrišče. Vsega tega doma nimajo, zato so se to liko bolj navdušeni peljali z vlakom proti Novemu mestu. Seveda je razred, ki bo izdelal z 90 odstotki, kakor je povedal učitelj Jože Vardijan, potem videl marsikaj lepega in mikavnega. Zvonko Tkalec Nove pobude Ljudske tehnike Zadnjega maja Je bilo v Ljubljani posvetovanje Ljudske tehnike. Udeležili so se ga zastopniki republiškega odbora Ljudske tehnike in raznih okrajev širom po državi. Posvetovanja se Je udeležil tudi predstavnik okrajnega odbora Ljudske tehnike v Novem mestu. Posvet, ki se je začel v Zagrebu ta končal v Ljubljani, je odgovoril na več perečih vprašanj. Predvsem Je bilo govora o delu in vlogi Ljudske tehnike v komuni ter industriji, o stanovanjskih skupnostih, razen tega pa so se pomenili še o novih dejavnostih Ljudske tehnike. Vsa ta vprašanja bodo obravnavana tudi na jesenskem kongresu Ljudske tehnike Jugoslavije, kjer bo hkrati zarisana nova pot te dejavnosti, ki dobiva vedno večji krog pristašev. V sedanjem obdobju je poglavitna skrb, da uveljavimo oblike tehnične dejavnosti med neposrednimi poizva-jalci Za prebivalstvo stano- Junijska slana v krajini Suhi 4. in 5. junija je bila v nekaterih predelih Suhe krajine slana. Poškodovala Je predvsem fižolove nasade okrog Hinj, pustila pa je sledove tudi na detelj iščih, travnikih, koruzi in krompirju. vanjskih skupnosti bo treba organizirati predavanja o ■ uporabi strojev in naprav, ki se vedno bolj uveljavljajo v modernem gospodinjstvu. Na splošno pa bo treba opustiti klasične in zastarele prijeme sleherne dejavnosti. — Tehnična dejavnost naj se vedno bolj uveljavlja tudi med mladino, zato bodo Jugoslovanske pionirske igre prihodnje leto izvedene pod naslovom »Tehniko mladini«. —mtr— Seminar in plenum 0K LMS Okrajni komite LMS v Novem mestu prireja 22. ln 22. Junija seminar za tvoje člane. Udeleženci dvodnevnega seminarja bodo slišali več zanimivih In poučnih predavanj na teme: -Komuna T novem gospodarskem sistemu in v luči nove u-stave«, -Perspektivni plan o-kraja«, -Idejni in politični Drobir ml ter vloga subjektivnih sil«, »Problemi šolstva ln Izobraževanja« ln »Šolska samouprava«. Seminar bo v prostorih dijaškega Internata v Srai-helu pri Novem mestu. 24. junija pa bo v Istih prostorih zasedal plenum okrajnega komiteja LMS. Poglavitno vprašanje, o katerem bodo razpravljali. Je problem mika ln dejavnost mladine vaških aktivov, kmetijskih zadrug In kmetijskih posestev. Preprečujmo nesreče z redom in delovno disciplino! mnogi tujci. Vsajiuo je o čaran nad lepo okolico in izrednim razgledom. Lepo urejeni dom ima 9 sob z 31 posteljami. Sobe so so dobno urejene, razen tega pa je na razpolago skupno ležišče za 19 oseb. V gostinskih prostorih se lahko udobno namesti 82 go stov. Po preurejeni cesti lahko pripeljejo do Planinskega doma na Mirni gori osebni avtomobili in avtobusi z 32 sedeži. • Lovski koči Topli vrh in Zagradec, ki sta last lovskih družin Loka in Črnomelj, sta namenjeni turistom lovcem. Koči nimata stalne oskrbe, turisti pa lahko dobe ključe pri lovskih družinah. V okoliških gozdovih je veliko divjadi, ki se je zadnje čase zelo razmnožila. Domači in tuji turisti lahko dobe dovoljenje za odstrel. Letos bo treba odstreliti tudi nekaj medvedov in srnjadi. • Hotel Lahinja v Črnomlju je sodobno urejen gostinski obrat z 21 sobami, v katerih je 34 ležišč, s kopalnicami in ostalimi udobnostmi. Obednica in točilnica lahko sprejmeta 100 gostov, na vrtu pa je dovolj prostora za 160 gostov. V času turistične sezone je vsako soboto na vrtu ples, ki ga prirede po dogovoru z gosti tudi med tednom. V hotelu »Lahinja« je turistom na razpo lago turistični informator, ki jim bo postregel z nasveti in pojasnili za vsa potovanja in oglede po Beli krajini. Jože Skof S proslave ob 20-letnici partizanskega napada na Stari trg v Poljanski dolini: pogled na tribuno med govorom predsednika OLO tovariša Nika Belopavloviča Ena zlata, 20 srebrnih! 4. junija je bila v Prosvetnem domu v Črnomlju proslava v počastitev dneva krvodajalcev. Organiziral jo je občinski odbor Rdečega križa s sodelovanjem pionirskega pevskega zbora črnomaljske osemletke pod vodstvom to-varišice Sajetove. Predsednik komisije za krvodajalstvo pri občinskem odboru RK tov. Janko Gor-janc je v uvodnih besedah poudaril pomen te akcije, s katero rešujemo življenja delovnih ljudi. Krvodajalska akcija zavzema vedno širši krog m se število tistih, ki hočejo s svojo krvjo reševati življenja drugim, iz leta v leto veča. Tako se je v zadnjih dveh letih odzvalo v črnomaljski komuni nad 1.800 oseb, ki so hotele darovati kri. vendar jih je od teh nekaj izpadlo pri zdravniških pregledih. 1960. in 1961. je dalo kri 702 ljudi, med njimi so bili tudi taki, ki so darovali kri že po trinajstkrat in tudi več, za kar jim moramo biti še posebno hvaležni. Do sedaj se je v teh akcijah posebno izkazal kolektiv tovarne »Belt«. Preteklo jesen je 73 članov tega kolektiva darovalo kri. V zadnji dveh letih je transfuzijska postaja dobila od 702 ljudi 209 litrov krvi. Ob darovali kri. Med temi je bil slovesnosti je Rdeči križ podelil 21 odlikovanj krvodajalcem, ki so že več kot petkrat tudi tov. Jože Stukelj, delavec iz Rožanca, ki je prejel zlato značko za trinajstkratnl odvzem krvi. Občinski odbor RK in komisija za krvodajalstvo želita, da bi se tudi letošnji je- senski akciji odzvalo čimveč ljudi, posebno delovni kolektivi. Odvzem krvi bo septembra. Vsem odlikovancem prisrčne čestitke in zahvalo! LOJZE STARIHA Gostovanje pevcev v Adlešičih 3. junija Je moški pevski zbor iz Črnomlja pod vodstvom Andreja Petka gostoval v Adlešičih. To je bil za vse zelo lep lnilturni dogodek. Prisrčno in polno so zveneli glasovi iz grl pe -ce ki bodo poslušalcem ostali še dolgo v spominu. Adlešičani se vsem nastopajočim in pevovodji tov. Petku iskreno zahvaljujemo ter prosimo, naj nas še >bi-ščejo. Suet gojencev na kmeiiiski šoli Kmetijska šola z vinogradniškim in sadjarskim oddelkom v Sevnici ima 27 gojencev in gojenk. Posebnost na tej šoli je samoupravljanje. Svet gojencev, ki se sestaja vsak teden, razpravlja o raznih problemih, predvsem o tovarištvu in šolskih zadevah. Predsednik sveta je hkrati tudi član upravnega odbora. Iz razgovora s člani sveta in mladinskega aktiva (Vin-cenc Debevc, sekretar sveta, Martin Krapec, predsednik sveta, Silva Sircel, predsednica mladinskega aktiva) smo zvedeli o uspehih dveletnega samoupravljanja. Povedali so, da je bilo treba odpraviti razne težave, preden so prišli do uspehov. Predvsem Je bilo treba nekaterim gojencem vcepiti tovarištvo to čut kolektivnosti. Prav tako so veliko razpravljali o učnih metodah. Zdaj se gojenci pripravljajo na samostojne nastope. V ta namen Imajo vsako jutro 10-mtoutne govorne vaje. Obravnavajo gospodarska ta politična vprašanja. V prostem času imajo mladinske ure s predavanji. Predavajo mladinci sami ali pa naprosijo predavatelja. Do zdaj so imeli predavanje o beograjski konferenci, o vtisih s VII. kongresa LMS, o izvenblokov-skih državah, o narodnostnih vprašanjih ta podobnem. Sicer pa se redno seznanjajo s političnimi dogodki doma ta po svetu. Razen tega obiskuje 20 gojencev 1. letnik, 13 gojencev pa drugi letnik mladinske politične šole. Gojenci imajo vsak teden 15 ur teoretičnega to 19 ur praktičnega .pouka. Med urami prakse večkrat obrezujejo to urejujejo drevesnico in sadovnjake. Spomladi so pomagali sevniškl KZ ta na posestvu »Matija Gubec« v Lesko vcu pri Krškem r>w">vn. ti drevje. Letos so obrezali 7.200 dreves, obrezovali pa so tudi vinske trte na Trški gori pri Novem mestu. Upravitelj kmetijske šole tov. Bogovič Je poudaril, da je s svojimi fanti to dekleti zadovoljen, predvsem pa mu je všeč njihova skromnost to prizadevnost. Tega se gojenci sami zavedajo. Zato so uvedli red. Ta- ko so sestavili pravilnik za skrb inventarja. Kdor ga prekrši, ga kaznujejo. Na šoli imajo fond, s katerim si omogočajo skupinske poučne ekskurzije to izlete. Obiskali so že Maribor to si ogledali srednjo in višjo sadjarsko šolo, ki sta med najbolj urejenimi v Sloveniji. Stanko Skočir NAŠE KORENINE 16. Junija slavi 80-letnico rojstva Anton Repovž iz Šentjanža na Dolenjskem. Visoko domov se je z novim elanom posvetil živinoreji to vinogradništvu. Anton Repovž si najraje krajša čas s prebiranjem Dolenjskega lista, kjer ga seveda zelo zanima, kako se drže njegovi vrstniki po letih. Njim to tudi mlajšim sporoča, naj nikar ne obupujejo zaradi visokega števila let, saj je tudi on lani uspešno prestal težko operacijo, ki bi lahko tudi precej mlajšega položila na pleča, želimo, da bi v krogu svojih dragih dočakal še 90-letnico! Med upokojenci v Tržišču V razgovoru s č}ani odbora društva upokojencev v Tržišču smo zvedeli, da je med 178 člani največ rudarjev. Na sestankih obravnavajo pokojninske zadeve to pokojninsko zavarovanje. V preteklem letu se je društvo zavzelo, da so nekateri člani prišli do večjih pokojnin. Na prihodnji seji pa bodo razpravljali o izletu, ki ga nameravajo organizirati v doglednem času. — Ze od 1956 Je predsednik društva Alojz Gorenc iz Gabrijel, tajnik pa Ferdo Ples-ničar iz Tržišča. Pred kratkim je tajnik društva praznoval 70-letnico. Želimo, da bi še dolgo opravljal tajniške posle. D. B. Ha postaji v Pijavicah Popotnik, ki čaka na postaji Pijavice, se čudi »redu«, ki vlada pred nedograjenim po-slopjem. Pred stavbo ni počiščeno, če pa pogledaš v notranjost, se zgroziš: ljudje zamenjujejo postajo s straniščem. In vendar, komu je to v čast? Cas je, da bi kdo preprečil tako nesnago, ki Jo puščajo za seboj nekulturni ljudje. Uspešno delo Partizana starost je dočakal kljub rahlemu zdravju to naporom, prestanim v prvi ta drugi svetovni vojni. V pogovorih zna veliko povedati o doživljajih na ruski, romunski ta italijanski fronti, bolj nerad pa se spominja 1942. leta, ko so ga Nemci skupaj z družino prisilno preselili v taborišče na Bavarskem. Po vrnitvi SEVNISKI VESTNIK Na zadnji seji je upravni odbor TVD Partizan v Sevnici sprejel več pomembnih sklepov. Po ugotovitvi, da vsi oddelki redno vadijo, je bilo na predlog vodniškega zbora sklenjeno, da bo 1. julija društveni nastop. Odbor bo k sodelovanju povabil tudi sosednja društva. Dalje je odbor sklenil, da priredi 17. t. m. za vse telovadeče članstvo in mladino izlet v Kočevski Rog in Šmarješke Toplice. V nadaljnji razpravi je bil odobren znesek 290.000 din —. nr->cl—---»S --*■-«-.« tov, ki so tudi že nabavljeni. Društvo je tako dobilo novo šolsko bradljo, dve prozni deski, sodobno o premljene kroge ter 8 raznih žog. S tem se je oprema v telovadnici znatno pomnožila. Obširno je odbor razpravljal o akciji za zgraditev plavalnega bazena in športnih igrišč. Ce bo dovolj sredstev — od športne stave dotekajoči zneski so pač preskromni — naj bi se v tekočem letu izdelali vsaj detajlni načrti in lokacije, tako da bi se prihodnje leto že lahko začela obširna zemeljska de-R -t. KOMISIJA: pomoč delavskim svetom Občinska komisija za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov v gospodarkih organizacijah in zavodih se je od izvolitve že večkrat sestala. Sprva so se člani komisije seznanili z delom in vlogo komisije nato je razpravljala o problemih storilnosti in nagrajevanja Na zadnji seji so začeli že obravnavati pravilnike posameznih gospodarskih organizacij.. Čeprav so bila podjetja opozorjena, ni nobeno do določenega roka predložilo po- trebne dokumentacije pravilnikov o delitvi čistega dohodka in osebnega dohodka. Za podaljšanje pa je zaprosila le ena gospodarska organizacija. Sestavljeni pravilniki so zelo zapleteni in učeni, da jih neposredni proizvajalci težko razumejo. Zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora je o njih samo načelno razpravljal in se m spuščal v konkretno obdelavo posameznih pravilnikov, zato bo morala komisija opraviti to delo in proučiti pravilnike, ki Od mesta do železniške postaje: kmalu po asfaltu Glavno križišče v Metliki že dobiva svojo obliko. Kmalu bomo dobili lepo in prepotrebno asfaltirano cesto do železniške postaje. Kamion za kamionom do-važa gramoz iz Kolpe, saj je bilo treba veliko izkopati, ker je bil teren slab. V prvem delu so robniki postavljeni. Največja ovira bo kanalizacija, ki jo bodo položili do postaje. Tov. Bižal, ki je vodil graditev ceste že v Metliki, Dam je dejal, da bodo morali za oba odseka pripeljati okoli 12.000 kub. metrov gramoza. Način asfaltiranja z rečnim gramozom, ki ga bodo uporabili Pri nas, so šele lani prine- sli iz Nemčije. Strokovnjaki so mnenja, da se bo dobro obnesel. Sedaj imajo zaposlenih okrog 200 delavcev, vendar bi jih še potrebovali. Prav bi prišli brigadirji, da bi šlo delo hitreje. Z asfaltiranjem bodo začeli okoli 8. julija, če ne bodo nastopile posebne težave zaradi vremena ali česa dragega. Za ureditev mesta Komunalna uprava v Metliki se je letos z vso pazljivostjo lotila ureditve mesta. Bazkopanine izginjajo, urejajo parke itd. V kratkem bo Metlika spremenila svoje lice. so začeli veljati v začetku letošnjega leta. Noben pravilnik m sestavljen povsem pravilno; poleg tega se nekatere gospodarske organizacije niso ravnale po sprejetih navodilih, kajti drugače ne bi prišlo do prevelikih neskladnosti v delitvi osebnega dohodka v primerjavi s proizvodnjo in storilnostjo. Takšnih podjetij je več: Mesarija in klavnica, Šiviljsko podjetje, Vinska klet, Kmetijska zadruga, Pečarija. 'Velika nesorazmerja so zlasti pri manjših obrtnih podjetjih, kjer gospodarijo brez pravega gospodarskega računa. O vsem tem bo moral razpravljati zbor proizvajalcev na prvi seji. Na zadnji seji je komisija razpravljala o pravilnikih dveh gospodarskih organizacij: tovarne Beti in Splošnega trgovskega podjetja. Čeprav pravilnik o delitvi čistega dohodka tovarne Beti nima stalno določenega razmer, ja med skladi in osebnimi dohodki (osebni dohodki ne smejo presegati 87 odstotkov čistega dohodka), vendar je komisija priporočala drsno lestvico. Tudi zaključne določbe, da ima delavski svet pri spreminjanju pravilnika neomejene možnosti, bo treba natančneje določiti. Razponi pri osebnih dohodkih so preveliki in jih bo treba popraviti. Tudi glede pravilnikov Splošnega trgovskega Obisk na J u gorju Na Jugorju smo obiskali učiteljico Vladko Jerinovo, da bi ham povedala, kakšno je življenje v tem kraju. Tovarišica Jerina se je rade volje odzvala in povedala, da je pri njih podružnična Šola, ki jo obiskuje 27 učencev od 1. do 4- razreda. Učenci višjih razredov hodijo v šolo na Suhor, nekateri celo v Met- V soboto bo seja ljudskega odbora Predsednik občinskega ljudskega odbora je za v soboto, 16. junija, ob 8. uri sklical sejo obeh zborov občinskega ljudskega odbora Metlika, M bo v klubu družbenih organizacij v Gradu. Na ločenih sejah bosta zbora obravnavala izvrševanje plana za I. tromescč-Je 1962 in izvajanje proračuna za prvih pet mesecev. Ravno tako bosta razpravljala o pripojitvi Šiviljskega podjetja k Zavodu za zaposlovanje invalidov in za d*Jo manj zmožnih oseb. Poleg tega bodo razpravljali o sprejetju več odlokov. liko; vozijo se z avtwUsom. Kako poteka delo v šoli? — Na šoli sem sama. Ker sem šele lani nastopila službo, za priprave na pouk porabim precej časa. Skušam doseči, da bi učenci čimveč pridobili. Pr\ vodenju" šole mi pomaga šolski odbor, ki se no zanima samo za materialne probleme šole, ampak tudi za vzgojne probleme. V letošnjem šolskem letu smo imeli že tri roditeljske sestanke, ki so bili dobro obiskani, kar kaže, da ie starši za šolo zanimajo. Na enem smo se pogovarjali tudi o vzgoji doma, da se ne bi vzgojni interesi šole ln doma križali. Med šolskim letom smo pripravili več proslav s kuiturhim programom, na katere so bili povabljeni ludi starši. Z nastopi so bili zadovoljnu Uspele so bile prireditve zlasti za občinski praznik, 8. februar in dan žena. Kakšne probleme imate? — Za šolo je zelo pereč problem igrišče. Otroci se nimajo kje igrati. Obljubili so nam, da bodo igrišče pomagali urediti, vendar do podjetja je dala komisija več pripomb. Ponekod so se pojavljala mnenja, da ima komisija neomejene možnosti in da bo rešila vse probleme izključno sama, kar pa je popolnoma nepravilno. Se vedno imajo delavski sveti podjetja iste pravice kot prej, komisija jim bo samo v pomoč, da bodo znali pravilnike popraviti in odpraviti neskladnosti. V komisiji za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov gospodarskih organizacij in zavodov so: Zvonko Hanzelj, predsednik, Zvonko Pavlovič, tajnik, Franc Molek, Zvone Jerman in Jože Jankovič, člani. TEŽAVE LJUDSKE UNIVERZE Ljudska univerza je bila v naši občini ustanovljena leta 1960. V lanskem letu, ki zajema tudi del sezone 1951/62, je bila kljub pomanjkanju finančnih sredstev precej delavna. V marcu 1961 je bila zaključena večerna šola za odrasle, ki jo je uspešno končalo 52 gojencev. V jesenski sezoni pa je bilo v drugem letniku 24 učencev. Organiziram so bili trije enodnevni seminarji in en dvodnevni z okoli 150 udeleženci. Organiziranih je bilo veliko predavanj za javnost z različnih področij, na katerih je bilo 1800 poslušalcev. Posebno dejavnost predstavlja potujoči kino, ki je imel 44 predstav v treh krajih. Predvajali so 15 umetniških filmov. Ljudska univerza skrbi tudi za filmsko vzgojo ljudi, saj je imela 9 predavanj oziroma razgovorov o predvajanih filmih, kar je nedvomno pripomoglo k razumevanjem filmske umetnosti. Težave ljudske univerze so v tem, ker nima stalnih uslužbencev in sodelavcev. V lanskem letu in začetku letošnjega leta se je ljudska univerza borila s finančnimi težavami, saj ni dosegla niti 50 odstotkov predvidenega finančnega načrta. Potrebno je, da družbeno-politične organizacije in ostali podpro dejavnost ljudske univerze, da bi lahko razvila večjo dejavnost. JANEZ DRAGOS Zavzetost na Lokvici sedaj ni še nič. Igrišče bi bilo tam, kjer je še pred leti bila luža, a je sedaj zasuta. Tu bi bilo treba prostor zravnati in ograditi In potujoči kino? — Ljudje so sami predlagali, naj bi nas obiskoval potujoči kino. Pozimi je prihajal vsakih štirinajst dni, pozneje bolj poredko, medtem ko nas sedaj sploh ne obiskuje. Ljudje si želijo filmskih predstav, saj drugega posebnega razvedrila nimajo. Kako se počutiš prvo leto učiteljevanja? — Kar dobro je, toda sama sem na šoli in mi je po sošolkah, na katere sem bila navajena, malo dolgčas. Tovardšici Vladki smo se zahvalili za razgovor in ji želeli veliko uspehov pri šolskem delu, njenim učencem pa dober uspeh v šoli. J. D. Na Lokvici že več let ni bilo mladinskega aktiva, čeprav je na Dolnji in Gornji Lokvici ter v Trnovcu precej mladine. Človek bi mislil, da nimajo smisla za skupno delo. Zaradi tega nas je toliko bolj presenetilo povabilo na ustanovni sestanek. Prvo nedeljo v juniju se je v vaški hiši na Lokvici zbralo nekaj nad 20 mladincev in mladink. V začetku je Anton Ambrožič povedal, da želijo osnovati mladinski aktiv. Želijo si skupnega dela, razgovorov, predavanj, razvedrila in zabave. Nato so z zanimanjem poslušali besede o zgodovini Skoja in ostalega mladinskega gibanja, o mladinskih delovnih brigadah, o pomenu in današnjih nalogah mladinske organizacije. Da bo soba, kjer imajo shajališče, pravzaprav vse krajevne organizacije, lepša, so sklenili, da jo bodo skupno z ostalimi prebe-lili in popravili tla. Za razvedrilo in zabavo bi potrebovali radio in gramofon. Pripravljeni so, da bi si s METLIŠKI TEDNIK prostovoljnim delom prislužili denar za nabavo. Ob zaključku ustanovnega sestanka so bili izvoljeni v vodstvo aktiva naslednji: Anton Ambrožič (predsednik), Marija Dragovan (tajnica), Franc Stefanič (blagajnik), Stanka Jenič in Ivan Suklje. Zavzetost za mladinsko dejavnost na Lokvici je, potrebna pa bo pomoč občinskega komiteja LMS, da bo mladi aktiv prebrodil začetne težave. Predsednik občinskega komiteja Ivan Jerina jtm je pomoč obljubil. Obisk v domu počitka Društvo upokojencev iz Novega mesta je obiskalo 27. maja Dom počitka v Metliki. Oskrbovancem so zapeli nekaj pesmi in jih razveselili. Obenem je Dom počitka obiskal tudi podpredsednik ObLO ror. Gojko Jug in se pevcem društva za obisk zahvalil. — Pevci so si ogledali kulturne in zgodovinske znamenitosti mesta. Posvetovanje o štipendiranju Prejšnji teden je bilo posvetovanje o štipendiranju. Razen nekaterih prosvetnih delavcev so se ga udeležili tudi predstavniki družbeno-političnih organizacij. — V politiki štipendiranja se je v lanskem in letošnjem letu marsikaj spremenilo. Medtem ko so nekatere gospodarske organizacije (Kmetijska zadruga, Beti) začele s štipendiranjem že pred leti, je lani prevzel štipendiranje tudi zdravstveni dom. Manjše gospodarske organizacije, ki nimajo strokov- njakov in se stalno borijo s težavami, ne štipendirajo nobenega. To je seveda nepravilno. Izboru štipendistov bomo v bodoče morali posvečati več pozornosti. Dogajajo se primeri, da štipendist po zelo kratki dobi v podjetju odide drugam. Zato bodo v Beti pošiljali v šolo za pridobivanje ustreznih kvalifikacij najboljše delavce, ki bodo imeli pravilen odnos do podjetja. Pri usmerjanju mladine v poklice bodo morale imeti družbeno-politične organizacije večjo vlogo. Zlasti občinski komite mladine bo moral o tem vprašanju več razpravljati. Po sebno pomembna je iibira kandidatov za učiteljišče in ostale pedagoške poklice, ker ni vseeno, kdo bo vzgajal mladino. Opozorilo voznikom motornih vozil Priznanje posebne delovne dobe Organizacija Zveze borcev ima veliko dela prav s Priznavanjem posebne delovne dobe, to je sodelovanja v narodnoosvobodilnem gibanju. Doslej je celotno gradivo zbirala in reševala le občinska komisija, medtem ko so se po občinski konferenci v letošnjem letu v vseh krajevnih organizacijah Zveze borcev osnovale posebne »ornisije, ki dajejo predloge za priznavanje posebne delovne dobe. Na občinskem odboru Zveze borcev so nam po Vedall, da so nekatere ko jftisije zelo dobro zastavite svoje delo in ocenjujejo °^Jektivno. Najboljše ko misije so v Metliki, Rosal-nicah in na Hrastu. Opaža se, da sedaj ni več takih, ki bi neupravičeno zahtevali, da se jim sodelovanje v NOB prizna za delovno dobo; zato je prenos pravic za predloge na krajevne organizacije dokaz družbenega samoupravljanja tudi v političnih organizacijah. Komisija za priznavanje delovne dobe pri občinskem odboru ZB se je prejšnji teden sestala in obravnavala predloge KO; večino predlogov KO je upoštevala. Tako je 36 predlogov sprejela, 5 predlogov pa so morali zaradi neobjektivnih izjav zavrniti. S prenosom pravic na krajevne organizacije je komisiji delo olajšano. Gorjanska cesta na metliškem sektorju je v rekonstrukciji. Zalo je promet po njej prepovedan. Cestno podjetje, ki izvaja dela, je te obvestilo, da promet po njej nI dovoljen, ampak preusmerjen. Tako je promet Iz Metlike proti Novemu mestu usmerjen čez Slamno vas m BušinJo vas ter Suhor. Is Novega mesta pa je promet usmerjen od Jugorja do križišča Štiri roke ne dalje. Obe cesti sta enosmerni. Toda mnogi uporabniki cest se predpisov ne drle. Zato je S. junija prišlo do prometne nesreče. Josip Starič, zaposlen pri a v toprevozni.sk eni podjetju »Croatiairan.s-« iz Zagreba, je s tovornim avtomobilom ZG 80-17 ln prikolico kljub opozorilu va-ščanov vozil po tej zaprti cesti ln se na mehkem ln razmočenem terenu pri Bočki prevrnil. Škode je okoli 30.000 din. Voznik in sopotnik sta laže poškodovana. Ce bi voznik upošteval cestne znake, ne bi prišlo do nesreče. Na postaji Ljudske milice so nam povedali, da se prav metliški vozniki ne drže predpisov, ker mislijo, da cesto poznajo. Tudi hitrost je mnogo večja, kot Je dovoljeno. Čeprav je v Novoteksu tečaj za amaterje, nekateri Metličani, ki Imajo avtomobile, uče voziti druge, dasi za to nimajo dovoljenja. »Tudi proti takim bo treba ostro ukrepati,- so dejali na postaji LM. Ni vse tako črno! Kdo izmed Metličanov ne pozna tegale kotička? *> i Slišati je bilo, da bodo pri hotelu na Dragah prenehali z delom in da bo metliška pekarna še lep čas čakala, preden se bo do ponovno začela dela pri njej. Zato smo se obrnili na gradbenega tehnika pri ObLO Metlika tov. Zu-paniča, naj nam da nekaj pojasnil. Glede nadaljnjih del pri hotelu, je dejal, da bodo dokončali temelje in kletne zidove, kot Je bilo pr- votno v načrtu. Z deli ne bodo prenehali, če se bo le našel denar za to. Pri novi pekarni bodo letos urejevali stanovanjske prostore. Prav tako je odobreno okrog dva in pol milijona dinarjev za ureditev stanovanjskih prostorov v novi občinski hiši na trgu. Sredstva so namenjena iz stanovanjskega sklada pri ObLO. Torej ni vse tako črno, kot se govori. Vedno večje naloge SZDL v gospodarskem razvoju Rezervni oficirji na Gorjancih 7. junija je občinski odbor SZDL Novo mesto razpravlja', o stanju gospodarstva v občini s posebnim ozirom na nc 3 gospodarske ukrepe. V referatu in razpravah je bilo ugotovljeno, da so bila planska predvidevanja v celotnem obsegu izpolnjena, razen nekaterih, ki so opravičljiva: gostinstvo 19,2 odst. plana, ker je sezona poleti, kmetijstvo • družbeni sektor 24,27 odst. plana (zaradi slabega vremena) in gradbeništvo iz istega vzroka 22,7 odst. V razpravah je bilo poudarjeno, da Je potrebno vse občane preko sestankov Socialistične zveze in zborov volivcev seznaniti z gospodarsko situacijo ta ukrepi, ki so bili sprejeti v zveznem merilu in v okviru občine. Pri tem pa seveda ne gre samo za to, da občane seznanimo s situacijo, temveč jih tudi mobiliziramo za zavestnejše sodelovanje pri razvoju občine. Govora je bilo tudi o pravilnikih o delitvi čistega in osebnega dohodka. Nekatere gospodarske organizacije, predvsem manjše, ki nimajo dovolj strokovnega kadra, še vedno niso pripravile pravilnikov, čeprav je zadnji rok za izdelavo konec junija. 1% tudi nekatere že sprejete in veljavne pravilnike bo treba uskladiti z načeli socialistične presoje »Vsakemu po njegovem delu!« Najvažnejšo vlogo pri tem imajo organi delavskega samoupravljanja, kolektivi kot celote ln vodilni tovariši. Ni prav čakati, da bo kdo »od zunaj« rekel: popravite pravilnik, ker ni popolnoma v skladu s sociali- stičnimi principi! Nepravilno sorazmerje pri delitvi OD in visokih osebnih dokodkih posameznikov so velikokrat ne-upuravičeni in posledica slabega notranjega stanja v nekaterih kolektivih. Ta nesorazmerja povzročajo upravičeno kritiko in škodo. V zvezi z razpravami o govoru tovariša Tita je bilo rečeno, da si nekateri po svoje razlagajo besede tovariša Tita, jih namerno pačijo in s tem zavajajo dobro misleče državljane. Kritika brez osnove, kritika vsega nasploh je škodljiva, le upravičena konkretna kritika pa lahko rodi dobre sadove. Tudi v kmetijstvu in gozdarstvu bo treba uveljaviti nekatera načela, ki so zaradi objektivnih pogojev bila za- V občini Novo mesto je 1334 motornih vozil Konec maja je bilo v novomeški občim prijavljenih 538 motornih koles, 563 o-sebnih avtomobilov, 22 avtobusov, 170 tovornih avtomobilov, 35 traktorjev, 6 specialnih vozil in 67 prikolic. Ce številke seštejemo, bomo ugotovili, da je v novomeški občini bilo maja prijavljenih 1334 motornih vozil, med njimi največ osebnih avtomobilov, ki jih je kar 563. Letos je bilo na novo prijavljenih 145 motornih vozil, od tega 98 osebnih avtomobilov. V maju je pričelo število prijav padati, najbrž zaradi podražitve cen za osebne avtomobile. Novomeška kronika ■ Starejši m. > ...n pravu", da ne pomnijo takega poletja, Kakor Je letošnje, ko moramo *o kresu-, ko bi moralo blU vroče, da bi nam z las kapljalo, hoditi v plaščih. Zjutraj, ko se ljudje lz okoliških Vasi vozijo v mesto s kolesi, Iiravijo, da Jim prsti otrpne-O od mraza, Ce nimajo zimskih rokavic. Tudi na mestnih travnikih lahko opazujemo kosce, kako v suknjičih kose, pa |lm menda nI prevroče. ■ Ljubljanski sindikalni slm-lo.' ai orkester Je pod taktirko Pavleta Brzulje in solisti Vilmo Bukovčevo, Mirom Brajnlkom, Ladkom Korošcem In violinistom Klopci čem, bo S. Julija gostoval v novomeškem Domu JLA s sporedom simfonične glasbe ln opernih arij. Vstopnice bodo v prodati pri blagajni kina JLA. Za Novomešcane bo to prava kulturna poslastica. ■ Prvi paradižniki, stročji Bzol ln jagode so se v minulih dneh pojavili v Izložbah naših zelenjavnih trgovin. Blago Je bilo dobro, cena pa nekoliko previsoka, da bi bila VSakemu žepu primerna. Kljub lemu Je to napredek, ki ga pozdravljamo. ■ Pretekli teden so na levi Strani Ceste herojev pričeli z Som za nove pločnike, ki so [ te močno potrebni. Prebivalci te ceste ln Kolonije, ki so doslej raje hodili po močno prometnem, toda asfaltnem Kstlšču kot pa po vegastem in neurejenem pločniku, bodo novih pločnikov nedvomno ve-•eli. ■ Vsak ponedeljek ln petek tasedejo tržnico kmetice, Id ponujajo zelenjavo ln druge povrtnine. včasih pa Jo zasedejo tudi drugi. Tržnica Je Sirav primeren prostor za strelko tekmovanje. Tako so se v nedeljo dopoldne zbrali tam strelci iz vrst delovnih kolektivov ter tekmovali v streljanju z zračno puško. Prireditelj tekmovanja Je bil okrajni strelski odbor. ■ Jutri bo v sindikalni dvorani javna razprava o vlogi družbenih služb po novem občinskem statutu, ki Jo prire-fata komisija za proučevanje Ustave in za pripravo statuta pri ObLO. Obdelali bodo področje šolstva, kulture, pro-svete, telesne vzgoje, zdravstva ln socialnega varstva. Spričo obširne problematike bodo v razpravi lahko sodelovali vsi občani Novega mesta. ■ Kolesarji ln mopedliU, ki prihajajo v Novo mesto, Imajo zelo grdo navado, da prl-slanjajo svoja vozila k zidu vsepovsod, kjer se ustavijo. V ponedeljek je bila pred bifejem na Glavnem trgu prava gneča koles in mopedov, tako da je človek le stežka prišel v Dilančevo ulico. Čeprav je dežurni miličnik nekajkrat prostor pred vhodom v to ulico Izpraznil, ni veliko pomagalo. Ljudje le morajo nekje pustiti kolo ali moped. Ker se vozila te vrste kopičijo tudi drugod v mestu, se vedno bolj čuti potreba po kolesarnici. Ce bi jo imeli - razprav o tem Je bilo dovolj — bi bil v mestu precej večji red. ■ Noč ln dan pojo stroji pred imv na Zagrebški cesti, kjer so pred nedavnim začeli kopati temelje za »-stanovanjska stolpiča. Izkop zemlje hitro napreduje, tako da lahko pričakujemo, da bodo začeli zidati temelje. ■Ponedeljkov živilski trg Je bil poln vsega, kar zdaj raste ln uspeva na domačih vrtovih. Solato so prodajali po 1S0 din kg, solato v glavicah pa po 20« din kg. Jajca so bila po 12 din, novi korenček v šopkih po 40 din, rdeča redkev v šopkih po 30 dir., mleko po 30 din. krompir po 40 con (stari), češnje po 140 din, Jabolka po loo din ter rama Jušna zelenjava v topih po 10 din. Naprodaj so bile tudi rože, lončeni Izdelki in razna semena ln sadike. ■ Gibanje prebivalstva: rodile so: Vida Senica iz Muzejske 14 — deklico, Marija Zoran lz Trubarjeve 1 — dečka, Štefka Gačnik iz Smihelske 25 — dečka, Marija Gorenc s Ceste herojev 43 — deklico. Poročila sta se: Božo Cavlovle. električar lz Bršlina, in Malka Mlak, uslužbenka z Glavnega trga t. Umrl je Branko Llpar. učenec s Ceste herojev 4, star 11 let. postavljena. Gozdov v privatni lasti ne bomo smeli samo izkoriščati, temveč jih moramo tudi načrtno obnavljati in gojiti. Ukrepi v zvezi z žagami venecijankami so popolnoma pravilni, saj bodo preprečili nekontrolirano izkoriščanje gozdov in veliko škodo, ki so Jo privatniki — proizvajalci delali s preprodajo lesa. zage, ki bodo obratovale pa tudi niso preveč oddaljene, da jih ljudje ne bi mogli uporabljati. Sklepi, ki smo jih našteli, naj bodo vodilo vsem organizacijam Socialistične zveze in vsem delovnim ljudem pri odpravljanju napak in boljšem gospodarjenju. Z. D. Občinska organizacija Zveze rezervnih oficirjev in pod-oficirjev Novo mesto Je priredila v nedeljo, 10. junija, uspelo terensko vajo na Gorjancih. Sodelovale so vse osnovne organizacije iz občine, vsaka s po tremi predstavniki. Udeleženci vaje, ki je bila hkrati tudi tekmovanje, so na določeni poti opravljali razne vojaške spretnosti in naloge (orientacija po karti, taktično ukrepanje, streljanje s puško in pištolo, topografija, razstavljanje ln sestavljanje orožja), njihovo delo pa je ocenjevalo več kontrolnih postaj, na katerih so se morali oglasiti. Vaja je bila zelo dobro pripravljena, vsi tekmovalci pa so izjavljali, da si česa podobnega še želijo. Vreme je bilo prav lepo. Najboljši uspeh je dosegla skupina iz Žužemberka, sledijo Ji tekmovalci iz Dolenjskih Toplic, tretje mesto pa so zasedli Bršlin-čani. Najboljše skupine in posamezniki so po tekmovanju prejeli praktične nagrade 38 kolektivov še vedno odlaša! v novomeški komuni je se 33 kolektivov, kjer organi samoupravljanja doslej kljub večkratnim opozorilom niso spre- jeti sklepa o 1-odstotnem prispevku od osebnih dohodkov za gradnjo bolnišnice. To so predvsem manjši obrtni kolektivi, kmetijske zadruge ln gostinska podjetja. Vprašujemo se, zakaj se je uresničitev priporočil občinskega in okrajnega ljudskega odbora ustavila prav tu? Mar se ti kolektivi ne smatrajo za del družbe? Mar ne bodo prostori nove bolnišnice namenjeni prav tako nJim kot vsem ostalim prebivalcem? Odlašanje je toliko bolj nerazumljivo, ker Je poziv pri vseh ostalih delovnih kolektivih naletel na razumevanje. Več deklet kot fantov za uk V novomeški komuni je doslej prijavljenih za uk 68 deklet in 70 fantov, ki bodo letos končali osemletko. — Družbena in zasebna obrt ter proizvodnja sta do zdaj prijavili 89 prostih učnih mest za fante in deset za dekleta. Največ deklet se želi učiti trgovskega in šiviljskega poklica, za obe stroki pa so prosta le tri učna mesta. Kam z ostalimi dekleti? Pri fantih je največ zanimanja Prisluhnite in razmislite Na Dolenjskem je vedno bolj opaziti napredek v obdelovanju s stroji. Vešči kmetijski strojniki traktoristi vozijo po poljih že vse mogoče najmodernejše stroje: kombajne, kosilnice in drugo- Ob pomoči sekcij društev kmetijskih strojnikov, ki dedujejo pri Ljudski tehniki, pa se ti še izpopolnjujejo v znanju in merijo svoje sposobnosti na tekmovanjih. Z nekaterimi ekipami je Dolenjska na Slovnost Rdečega krila v Šentjerneju Ob 20-letnici obstoja organizacije je priredil 10. Junija krajevni odbor RK v Šentjerneju slovesnost s proslavo, na kateri so sodelovali pod-mladkarji RK in mladinci. Organiziran je bil tudi srečo-lov, zatem pa prosta zabava na vrtu Recljeve gostilne. Cisti dobiček bo organizacija nakazala skladu za izgradnjo mladinskega okrevališča na • Debelem rtiču. Krajevni odbor RK se zahvaljuje gostilničarju Rec-lju, ki je brezplačno odstopil svoje prostore in tudi pomagal pri delu, kakor tudi vsem tovarišem in tovarišicam, ki so v okviru organizacije pobirale prispevke za Debeli rtič. podobnih tekmovanjih prispela že na sam vrh, zlasti pa so se izredno dobro uveljavili mladinci, ki so zasedli najvišje mesto v republiki. Vendar se zdi, da za naraščaj ne skrbimo povsod enako. Ce namreč ugotavljamo, da so na eni strani lahko vzniknila občinska društva kmetijskih strojnikov v Trebnjem, Črnomlju, Metliki in v Brežicah, se na drugi strani spet sprašujemo, kako da teh v Krškem, Sevnici in Novem mestu ne ustanovijo. Žalostno je na ,>rimer dejstvo, da v Novem mestu še nI takega društva, čeprav vemo, da Je samo pri KZ v Novem mestu nad 15 traktoristov in precejšnje število kmetijskih tehnikov in inženirjev, ki bi lahko osnovali društvo! Kako zgledno je v tem primeru samo trebanjsko Društvo kmetijskih strojnikov! Ce bd odgovorni pri KZ v Novem mestu kaj bolj skrbeli za svoj kader, se vsekakor ne bi mogli odreči -vzgoji naraščaja in tudi že izkušenih strojnikov. Nedavno je bil v Novem Sadu sejem modernega strojništva In kmetijstva. Tudi iz Slovenije ga je videlo precej ljudi: napredni kmetovalci, tehniki, inženi- rji in strojniki. Tudi novomeška zadruga je poslala svoje ljudi v Novi Sad, vendar so bili to predvsem uslužbenci iz pisarn in trgovin- Ne vemo, če je tak izbor pravilen. Sprašujemo se. keko bodo na primer ti novomeSk komuna pojasnili so videli. traktoristom, kaj Ali ne bi sejem koristil predvsem le-tem? Zakaj so v Trebnjem lahko nojMi ustrezno rešitev in zakaj to v Novem mestu nI bilo mogoče, pa presodite sami! —mtr— za kovinsko stroko, saj so se zanjo prijavili domala vsi, učnih mest pa je le 36. Fantom velja svetovati, naj se odločijo za razne druge stroke, predvsem za gradbeništvo in lesno predelovalno industrijo ta obrt, saj je tam precej prostih učnih mest. Glede deklet pa se moramo resno vprašati, kam z njimi. Vodstva naših podjetij bodo morala razmišljati o uporabnosti žena na raznih delovnih mestih, saj bomo samo na ta način lahko nudili zaposlitev dekletom, ki jih bo vedno več prihajalo iz osemletk. Popravek k poročilu »PRED SPREMEMBO PLANA« V zadnji številki Dolenjskega lista sta se v poročilo o občinski seji vrinili zaradi malomarnosti našega novinarja dve bistveni napaki. Najprej o dopolnilnem proračunskem prispevku, ki se ne obračunava po stophji 12 odstotkov, kakor je bilo objavljeno, ampak Po stopnji 15 odstotkov. Prometni davek na osebna vozila pa ne znaša 6 ods'ot-kov, kakor je bilo Dometoma zapisano, amrek ostane ta stopnja ne^orem en Jena, torej 3 odstotke. Bralce prosimo, da nam neljubi napaki opre«'i o! UREDNISVO Kje so meje odgovornosti? KJE SO meje odgovornosti? V novem stanovanjskem naselju na Grmu bo hišice zrasle kot gobe po dežju. Mnogi lastniki so imeli žujjave roke, ko so jih gradili, zato bi zdaj rodi uživali sadove svojega dela. Zal jih pri tem motijo čebele. Vprašujemo se, kdo je dovolil na območju mesta vzdrževati čebele, ko Je znano, da je prepovedano rediti zajce in kokoši. Panji pa so le 15 metrov od hiš, tako da morajo biti zaradi njih okna hiš v bližini ves čas zaprta. Nič čudnega torej ni, da so ljudje jezr.l. Ze mnoge pritožbe so romale na OLO in na Čebelarsko zvezo Slovenije, vendar so povsod na- letele na gluha ušesa. Razen tega ne zaleže nič r.itl vljudno opozorilo čebelarju iz Adamičeve ulice. Obračamo se na prijstojne organe, da n-m odgovore, kje naj v bodoče sušimo perilo, da ne bo vse rumeno, kako naj obdelujemo vrtove, ne da bi prod čebelami morali bežati v varno zavetje zidov, kako naj zračimo stanovanja, da r.e bi prišle v hišo čebele ln oplkale otroke? Nekdo bi moral poskrbeti za nemoteno uživanje rr.ii-ne posesti delovnih ljudi in zadevo, ki se vleče že več let, urediti. Ivan Kranjc, Novo mesto, Adamičeva ulica 3 Dopoldan ali popoldan? Razmišljanje ob organizaciji pouka na osnovni Soli Katje Rupena v Novem mestu za Šolsko leto 1962/63 imajo starše kmečke proizvajalce in 707 učencev ima zaposlene samo oče te. d) Glede na število ur v predmetniku, ki se gibljejo od 22 do 32 tedensko, nastajajo razlike, saj učenci višjih razredov v popoldanski izmeni zaključujejo pouk že v popolni temi. e) Po mnenju zdravnika, člana šolskega odbora, bi morali posečati dopoldanski pouk vsi učenci, ki nosijo očala ta drugi z ostalimi težjimi kroničnimi obolenji, ki zmanjšujejo njihovo delovno sposobnost. Število le-teh Je gotovo 100, so pa raztreseni po vseh oddelkih ta bi o njihovi uora-vičenosti smel odločati samo zdravnik. f) Končno moramo upoštevati, da Je na osnovni šoli 10 oddelkov fpo 2 oddelka od I. do V. r.), ki služijo kot vadhiSki oddelki za • praktično usposabljanje diiakov učiteljišča, ti pa imaio pouk izključno v dopoldanskem času. Sola sama mora v Interesu vseh učencev odločno odklanjati vsakrSna pr>2*'-ji in učiteljišču, dva na kmetijski srednji šoli na Grmu :n enega za mladino oddelka za notranje zadeve ter Industrije obutve, lil mladim slušateljem na vseh naštetih oddelkih so predavali profesorji, zdravniki in socialni delavci. jejo samo popoldanski pouk. Isto težnjo zasledimo tudi v zapisnikih roditeljskih sestankov letošnjih popoldanskih oddelkov. Starši utemeljujejo zahtevo predvsem z večjo zbranostjo pri šolskem delu v dopoldanskem času in s pomanjkljivimi delovnimi pogoji za popoldansko delo, kamor v prvi vrsti spada nezadostna razsvetljava (saj ima 12 učilnic samo po 1 žarnico, ostale pa po 2). Za odpravo tega slednjega je šola preskrbela celotno dokumentacijo z načrti, ni pa še dobila obvestila o dodelitvi potrebnih sredstev za adaptacijo električne in vodovodne napeljave ter splošno čiščenje šolskih prostorov. Z ugodno rešitvijo tega bi po našem odpadla ena glavnih ovir, ki je v preteklosti neugodno vplivala na popoldansko delo. Zagovorniki tedenskih izmen dajejo za zgled enako razdelitev v izmenah v Ljubljani, Kranju in drugih večjih krajih. Zdi pa se nam nepravilno vzporejanje Novega mesta z Ljubljano, ker šolski okoliš ljubljanskih osemletk zajema le določeno Število ulic, ki zajemajo okoliš šole. Pri nas pa je velika ovira za splošno uvedbo tedenskih izmen ravno odda- ljenost nekaterih učencev in njihova razdrobljenost po oddelkih, glede na učenje dveh tujih jezikov, zato je učiteljski zbor že razpravljal o tem, naj bi se v bodoče učenci osnovne šole učili samo angleški jezik, kar bi močno olajšalo njihovo razporejanje in hkrati vplivalo na enotnejše učno-vzgojno delo. (Na splošno pa bi bilo treba razmisliti, ali ne bi bilo bolje uvesti tuji jezik šele v 6. razr., da bi olajšali prešolanje učencev 5. razr. iz podružničnih šol na popolne osemletke. To pa seveda nI v naši moči.) V območju našega šolskega okoliša so številni tudi primeri, da sta oče bi mati oba zaposlena, s tem da njihov otrok poseča dopoldanski pouk, odpade potreba po domačem varstvu otrok v času odsotnosti staršev oziroma nastaja vprašanje, ali bi bili obe predšolski ustanovi v Novem mestu v takem obsegu, kot delujeta sedaj, sposobni odpreti šolski oddelek za tiste otroke, katerih starši bi to želeli. Ce sedaj upoštevamo vse okoliščine, moramo uvideti, da bo v sedanjem položaju potrebno poiskati neko srednjo pot, ki naj bi prinesla najbolj upravičeno razporeditev učencev na (.opoldanske in popoldanske oddelke. Predloge, ki bi jih zbori občanov ali množične organizacije poslale pismeno na šolski odbor osnovne šole Katje Rupena, bo leta temeljito proučil, nato pa v sodelovanju z vsemi organi družbenega upravljanja na šoli izrekel dokončno odločitev. Vsakomur je jasno, da samo dopoldanskega pouka ne moremo imeti, saj si tega ne morejo omisliti niti najbolj razvite države. Zato se ob zaključku ponovno obračamo na vse starše, naj razmislijo, kako bi s sodelovanjem na zborih občanov in na sestankih množičnih organizacij pripomogli k sestavi konkretnih predlogov, in se Istočasno izjasnijo, ali imamo pravico z morebitno uvedbo splošnega izmeničnega pouka pošiljati 78 učencev, ki so 3 do 4 km oddaljeni od šole, in 138 učencev, ki so oddaljeni nad 4 km, vsak drugi teden v večernih urah, posebno v zimskem času, po temi domov. Majda Jereb, pom. upraviteljice u-jd i-^vio v naši občini se v bistvu razlikujejo od pogojev dela v drugih občinah. To pa predvsem zaradi tega, ker je naša občina šele v razvoju in pretežno agrarna. Prav to pa nam narekuje potrebo, da seznanjamo mlade ljudi s sodobno kmečko proizvodnjo, kajti prav oni bodo postopno izvedli socializacijo vasi. Mladi ljudje lasje pojmujejo pojave ter zakonitosti, ki jih prinaša naša družbena ureditev, kot pa starejši. Ce pa prepustimo mladino še naprej spontanemu vzgojnemu procesu, potem zavestno zaviramo družbeni razvoj. trebanjske novice Opaziti je vsestransko zanimanje mladine za najširše sodelovanje. Vendar pa tega razpoloženja mladine vedno ne znamo izkoristiti, ne postavljamo ji dovolj konkretnih nalog, da bi jo pritegnili k delu. Zato je precejšnji del mladine pod vplivom zaostalih teženj, kar moramo seveda odpraviti. To pa je mogoče doseči samo, če bomo omogočili mladim ljudem Na pomot! Čeravno nas še pozdravljajo mrzli vetrovi, upamo, da snega do prihodnje zime ne bo več. Na Pehanijevem dvorišču pa še vedno čaka dobrih ljudi plug za odstranjevanje snega, da bi ga spravili na varno ter očuvali najhujšega sovražnika — rje. Ali res še ne bomo osvojili načela: »Kar je družbeno, je tudi moje!« Pred vstopom v življenje Še nekaj dni in šolska vrata se bodo za dva meseca zaprla. Učenci osmih razredov skrbno premišljujejo, za kakšen poklic bi se odločili. Starši jim ne znajo svetovati. Da bo odločitev lažja, obiščite poklicno svetovalnico v Novem mestu, tam boste dobili vsa potrebna navodila! široko sodelovanje v gospodarskem in družbenem življenju. S tem bo rasla tudi odgovornost mladine za družbeni razvoj vasi. Lahko rečem, da je naša mladina preveč prepuščena sama sebi. Njena idejna in politična rast se oblikuje spontana Politične organizacije ZK in SZDL le malokdaj obravnavajo delo mladine. Nasprotno, prav radi Jo kritizirajo, češ kakšna je, da ni delavna (predvsem na področju družbenopolitičnega dela), da njen odnos do družbe ni pravilen itd, Ali je za te nezdrave pojave res kriva mladina sama? Ne! Vzroke moramo : :ati drugje, predvsem v uruž-beno-političnih organizacijah, ki so v prvi vrsti odgovorne za rast družbene zavesti in idejno-političnih nazorov. Ker je struktura občine agrarno-industrijskega značaja, morajo naše organizacije LM prilagoditi svoje delovne programe tistim oblikam, za katere so objektivni pogoji. Oblike, katerih bi se morali začeti posluževati aktivi LM v naši občini, so predvsem klubi mladih proizvajalcev in sekcije mladih zadružnikov. Končno bi rad omenil še sekcije mladih zadružnikov. Sekcije mladih zadružnikov niso posebna organizacija, temveč le delovna oblika LMS na področju kmetijstva. Z njimi se mladini omogoča druž-beno-ekonornsko izobraževanje ki uporabljanje pridobitev sodobne kmetijske znanosti in tehnike. Pri kmečki mladini je treba zbujati zanimanje za moderno kmetijsko proizvodnjo in ji nakazovati perspektive socialističnega razvoja vasi. Seznanjati jo je treba z nalogami zadruge in usposabljati mlade proizvajalce za aktivno delo v zadrugi in za izvajanje programa zadruge. Sekcije preraščajo vse bolj v nosilce sodobne proizvodnje in družbenih odnosov na vasi. Problemov je veliko. Pričakujemo, da bo občin odbor SZDL o njih I svojo besedo in nah^^al pot za njihovo reševanje. Tone Gole Pri podjetjih pa nič? O prvih prispevkih za Debeli rtič smo že poročali. Sredstva bo ObO RK sprejemal do jeseni. Nekateri krajevni odbori RK so zbrali že kar lepe vsote: krajevni odbor RK Dobrnič 14.161 din; krajevni odbor RK Sentru-pert 5.006 din; krajevni odbor RK Mirna 14.900 din; lovska družina Trebnje 1.000 din. Tudi pionirji so posegU v svoje hranilnike, ker se zavedajo, da prispevajo za bolne tovariše. Na osnovni šoli Mirna so zbrali 5.000 din; osnovna šola Čatež Je dala 1.000 din, osnovna šola Trebnje pa 10.000 din. S slavja na Mirni Tudi letos so se preblvavci Mirne zbrali v precejšnjem številu, da bi skupno obudili spomine in se oddolžili tistim, ki so pred 20 leti s po nosom stopili v vrste NOV. 6. junija se je množica pre-bivavcev zbrala v sprevod ter se nemo pomikala proti spomeniku, kjer je bila žalna svečanost. Spomine na takratne dni Je v svojem govoru obudil tov. Bule. Člani KO ZB in ostali vaščani so res lepo okrasili prostor pri spomeniku ter se s tem spomnili tovarišev, ki so dali življenje za svobodo. Med prispevki pa doslej še nismo opazili naslova nobenega podjetja. Ali bomo pri teh res naleteli na E".*va 'Sesa? Lep uspeh pionitjLV na prvenstvu LRS Nedeljsko republiško pionirsko prvenstvo v vajah na orodju, ki bo ga priredili v Cefcju, je prineslo obema novomeškima vrstama sorazmerno lep uspeh, saj so tako v konkurenci pionirjev kot piontrk osvojili tretje mesto za Ljubljano-in Mariborom, Id sta mani središči orodne telovadbe. Tudi med posamezniki so predstavniki našega okraja dosegli lepe uspehe. Pionirka Urbanova (Nm|, okrajna prvakinja je osvojila drugo mesto 0,4 točke za zmagovalko Valher-jevo Iz LJubljane, Jote Levičar (Nm) m Tone SvsddtsS lz Sevate« pa sta prt pionirjih delila 4. do S. mesto z o,J točke za zmagovalcem Godcem lz Maribora. Poglejmo, kakšen je bil vestni red najboljših predstavrsknv našega okraja ne tem prvenstvu: Pionirke - L Cvetka Urkaa (Nm) K-*, L Sanja Psiotsr {S m) u,l, s. Nataša Petrov (Nmj «,7, i. Dragica Zopet 4z,J MS. Ptonir* - l.-Z. Jote Levtflar (Nm) ka Tone SvadUc (Sali 4S4, S. Marijan Kopa« (Nm) 41* i. Andrej Moborlc (Na) ll,f, ■> Bora* Kajak (Savn) 44,4 Ud. NastopUl so tekmovalci 12 Novega mesta, Brežic m Sevnice. fm I -RjPRO^..... KAKO LETOS GOSPODARIMO Plan za I.-tromesečje je v glavnem uresničen, če primerjamo izvršitev plana proizvodnje za isto obdobje v lanskem letu, ugotovimo, da je bruto proizvod letos večji V posameznih gospodarskih panogah je bilo različno gibanje proizvodnje, odvisno pač od značaja panoge. V kmetijstvu se bodo dejanski uspehi pokazali šele v drugi polovici teta. Tudi gradbeništvo ki turizem zaradi neugodnih vremenskih razmer nekoliko zaostaja-a. Prav tako je v trgovini v prvih mesecih v tetu največkrat manjši promet. Ce upoštevamo navedena dejstva, smo S rezultati, doseženimi v proizvodnji v prvih treh mesecih, lahko .zadovoljni Bravcem posredujemo podatke o doseženih uspehih, ki jih izkazujemo po panogah: V industriji je plan proizvodnje na osnovi družbenega bruto proizvoda dosežen s 24J odst. Narodni dohodek je bil dosežen z 32,1 odst, čisti dohodek pa z 21,3 odst. Ce razčlenimo podatke o doseženem planu, viciimo, da je Termo e.ektrarna v Brestanici dosegla proizvodnjo električne energije 33,6 odst., rudnik na Senovem je dosegel 25,7 odst. planirane proizvodnje, rudnik kremenčevega peska v Ravnem pa 20 odst. V tovarni celuloze in papirja je kolektiv do segel letni plan s 23,4 odst. Da tu proizvodnja ni še večja, so objektivni vzroki: Trg za! leva nekatere druge proizvode in tako kvaliteto, ki je glede na obstoječe težkoče ni mogoče izdelati. Zlasti ne gresta v promet lesovina in loms papir. Težave so bile tudi pri nabavi rezervnih sit za papirni stroj, ker manjka deviz. Vendar je pričakovati, da bo kljub težkočam letni plan dosežen. Omeniti moramo, da se je izvoz v primerjavi z istim razdobjem lani povečal za 20 odst. Industrija perila v No vem mestu, obrat Kostanjevica, je dosegel plan proizvodnje samo s 17,8 odst. To podjetje je trenutno v težavah, kar je negativno vplivalo na izvršitev plana. Vse pa kaže, da bo v kratkem prebrodilo težave in pričelo normalno obratovati. Tovarna čoko lade in peciva je dosegla plan proizvodnje s 24,5 V«. Kmetijstvo je usmerilo svojo dejavnost predvsem v povečanje kmetijskih površin družbenega sektorja, v pospešeni razvoj družbenih odnosov in hitrejši razvoj socializacije vasi. Do konca marca je bilo vključenih v kooperacijsko pro izvodnjo 60 odst. planiranih površin. UKREPI ZA ZNIŽANJE CEN Kljub temu da je promet v trgovinah nekoliko močnejši v drugi polovici leta, so trgovska podjetja v občini že dosegla kar 22,4 odst. letnega plana. Trgovsko podjetje »Resa« je doseglo 22,1 odst. prometa, -Promet« 29,8 odst., »Otok« v Kostanjevici 18,3 odst. in ■i rreskrba« s Senovega 21,7 »f. Vendar je opaziti, da o v tej panogi osebni do-■ Kiki močneje porasli ka-*or promet, saj so bih doseženi s 24 odst. Cene so V odkupu in prodaji na drobno, v živilski in industrijski proizvodnji močno poTPstle. Zvi- ZABELE2ENO Pred dnevi je v poslovalnici trgovskega podjetja »Resaa v Vidmu-Krškem neka stranka kupovala obleko za doraslega mladeniča. Poslovodja je na listku hitro popravil prodajno ceno m zapisal novo, ki je bila za 770 dinarjev večja od one pred dvema dnevoma. čemu tako hitra „ sprememba? Pošlo- POŠtGnOSt vodja je zatrjeval: _ . . »Ker sem pred tem nfl telitniC! prodal plašč balonar in moško srajco ceneje, sem s tem denarjem želel nadomestiti razliko.« V stiski je pO navadi vsak zagovor dober, ne moremo pa trditi, da je taka utemeljitev poslovodje dovolj prepričljiva. Kaj ni to dokaz nepoštenja? — Trzni inšpektor ObLO Videm-Krško je že lani ugotovil veliko goljufijo v omenjeni poslovalnici, katere poslovodja si je na lahek, toda povsem neupravičen način prigrabil sto in teč tisočakov. Poslovodja je po zakonu dolžan manjvredno blago komisijsko oceniti, napraviti zapisnik o znižanju cene blaga ter ga predložiti upravi podjetja. Samo to je poštena pot, vse drugo je goljufija. Poslovodja trgovskega podjetja »Resa« pa ni postopal pošteno, ker je želel zaslužiti na račun potrošnika. Bo uprava trgovskega podjetja »Resa« iz Vidma-Krškega tudi v tem primeru ostala ravnodušna? Nt lepo, če pride podjetje zaradi nepoštenih posameznikov ob dober glas. Gozdarska dejavnost se je v prvem četrtletju usmerila na strogo izvajanje zakona o gozdoviii, predpisov o žagah veneci-jankah in o jačan je kontrole nad gospodarjenjem v gozdovih. Od skupnih 8 ve-necijank, ki so obratovale v vidernskokrški Občini, so bile 4 ukinjene. Posebna skrb je bila posvečena gozdnim drevesnicam. Tako je bila v Stari vasi pri Vidmu osnovana gozdna drevesnica na površini treh hektarov. Vsajenih je bilo nekaj tisoč sadik iglavcev, posejanih pa je bilo tudi 80 kilogramov borovih in smrekovih semen. Pogozdovanje je bilo v glavnem opravljeno na sečiščih. Gradbeništvo je doseglo v primeri z letnim planom 13,5 odst. gradbenih storitev. Tako je podjetje »Sa- va« iz Vidnia-Krškega do seglo 12 odst. planiranih uslug, »Pionir« iz Novega mesta pa 16 odst Obe podjetji sta bili prizadeti zaradi dolge zime in deževja. Promet predstavlja podjetje »Transport« iz Vid-ma-Krškega, ki je doseglo 25,7 odst. letnega plana. V trgovini je bil promet v prvih treh mesecih dosegel 22,4 odst. letnega plana, v gostinstvu pa 21 odst. Obrtne gospodarske organizacije so dosegle v prvem trornesečju 22 odst. predvidene letne proizvodnje. Nekatera podjetja zaradi neugodnega vremena niso dosegla predvidenega plana. Proizvodnja, dosežena v prvem trornesečju, je vsekakor ugodna in spodbud- Ljudje rodi obiskujejo predavanja sanje cen pa je bilo največkrat neupravičeno. Preveč je prevladala želja nekaterih gospodarskih organizacij po čim večjem dobičku, predvsem pri nekaterih proizvodih monopolnega značaja. Ne moremo trditi da so se cene že ustalile. Da hi preprečili naraščanje cen in utrtliU tržišče, bo povečana kontrola nad cenami v proizvodnji in trgovini. Le tako bo zajamčeno solidno in pošteno poslovanje, s tem pa se bo tudi odnos do potrošnika znatno Izboljšal. Občinska delavska univerza Videm-Krško je v pretekli sezoni pripravila za vse občane vrsto vzgojnih in zdravstvenih predavanj. Predavanja, ki so bila v Kostanjevici, so imela nadpovprečno število obiskovalcev. To je najboljši dokaz, da bo treba tudi v prihodnje sestaviti tak delovni program delavske univerze in razpored predavanj, ki bi najbolj ustrezal času in kraju, kakor tudi zanimanju poslušalcev. Ne bi bilo odveč, če bi za Kos tanje vi čane ln okolišne prebivalce kdaj pa kdaj priredili tudi kakšno predavanje o umetnosti, morda v zvezi z mednarodnim simpozijem kiparjev, ki bo letos spet v slikoviti Kostanjevici. S tem bi opravili dvoje: najprej bi preproste- Prvi prispevki za otroško zdravilišče Zbiranje prostovoljnih prispevkov za dograditev otroškega zdravilišča na Debelem rtiču je v videnv sko-krski občini v teku. V akciji sodelujejo člani Rdečega križa, krajevna organizacija SZDL in Društvo prijateljev mladine. Z zbiranjem prispevkov so pričeli v tednu Rdečega križa in bo trajalo vse do konca avgusta. Do sedaj je kolektiv brestaniške elektrarne daroval 60 tisoč dinarjev, osnovna organizacija Rdečega križa v Brestanici 30 tisoč cilnarjev, krajevna organizacija SZDL v Brestanici 5 tisoč dinarjev, otroci senuške šole 1695 dinarjev, krajevna organizacija SZDL Dolenji Lesko-vec 2500 dinarjev, krajevna organizacija SZDL na Raki pa 12.850 dinarjev. Zbiranje sredstev se nadaljuje. Gasilski center v Kostanjevici Spričo reorganizacije gasilske službe v občini Videm -Krško je bil ustanovljen gasilski center v Kostanjevici. Center zajema gasilska društva v Kostanjevici, Prekopi, Malem Mraševem in Podboč-ju. Vse gasilske enote imajo le najnujnejšo opremo in orodje, zato bi morali nabaviti še gasilski avtomobil. Delavnost društev bo taka. ka-kr.«m v sclmjem Obdobju pričakujemo, le če bodo imela SOdobTir. nnro-no. mu človeku približali sodobno umetnost, na drugi strani pa bi prebivalci vsaj delno vedeli, kaj bo nastalo pod dletom tega ali onega udeleženca simpozija. Važna seja ljudskega odbora 12. junija je bila seja občinskega ljudskega odbora, na kateri so obravnavali več pomembnih vprašanj. Na skupni seji je bilo prebrano poročilo komisije za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka go spodarskih organizacij in zavodov, o realizaciji pro tzvodnje v I. trornesečju in o doseženih dohodkih in izdatkih proračuna občine v prvih štirih mesecih. Nadalje so razpravljali o ureditvi kostanj eviškega gradu ih o potrditvi pravil sklada za socialno varstvo. Na ločenih sejah je bila zlasti pestra razprava o spremembi odloka o uvedbi dopolnilnega proračunskega prispevka iz osebnega dohodka delavcev in uslužbencev in o spremembi odloka o občinskem pro metnem davku od prometa na drobno. Sprejet Je bil tudi odlok o ustanovitvi sklada za obnovo podeželja. KZ Kostanjevica ureja nov obrat Kmetijska zadruga v Kostanjevici ureja nov kmetijsko-živinorejski obrat v okolici Kale in Velikega Podloga. Obrat bo imel do konca prihodnjega leta 300 ha strnjenih zemljišč, še letos bodo začeli graditi dva hleva za 260 govedi. V ta namen Je v gospodarskem letu 1962-63 zagotovljenih okrog 55 milijonov dinarjev investicij, 12 milijonov dinarjev bodo porabili za hidromelioracije, 6 milijonov za agromelioracije, 37 milijonov pa za zidanje gospodarskih poslopij. Uspel koncert Pevski zbor osnovne šole iz Krškega je v torek priredil v dvorani Partizana v Krškem pevski koncert pod vodstvom dirigenta Josipa Klepca. Pevski zbor osnovne šole iz Krškega je na raznih tekmovanjih in prireditvah dosegel lepe uspehe BRESTANICA PRED PRAZNIKOM 4. julij se bliža z naglimi koraki Za Brestanico in za vso občino Videm-Krško pomeni sedaj vsak dan dragocen čas. Spomenik ln vse okrog njega mora biti pravočasno urejeno. Tako je geslo Brestaničanov. Po vseh dosedanjih pripravah sodeč, se ne bo nikjer nič zataknilo. Na zadnji seji odbora za postavitev spomenika so bili prisotni tudi tovariš Bevc iz GO ZB in tovariša Pavlin in Vitkuvič iz okr. odbora ZB iz Novega mesta. Vsi trije so se o pripravah pohvalno izrazili in dali za dosedanje delo vse priznanje. Na tem sestanku so bile razčiščene še razne podrobnosti. Ko še govorimo o spomeniku, bo verjetno marsikoga zanimalo, kakšen bo spomenik in na katerem mestu bo stal. zal zaenkrat še ne moremo objaviti fotografije, bomo pa to storili v eni izmed prihodnjih številk Dolenjskega lista. Ko se peljete po cesti proti Brestanici in pridete do železniške postaje, se vam zdi, da naprej ni poti. Pred vami se strmo dviga skalnati hrib, na katerem je grad. Pod hribom se odcepi ena cesta v Brestanico, druga pa v Sevnico. In ravno ob tem križišču, pod samim hribom, bo stal spomenik. Za osnutek je bilo več predlogov, vendar je bilo jasno eno: spomenik vertikalne oblike ne bi prišel do izraza, ker bi se slabo ujemal s hribom nad njim. Sedanja oblika pa se bo v okolici lepo prilegala. Spomenik bo dolg 9 metrov, visok pa dva metra. Na betonskem podstavku bo šest granitnih blokov, ki bodo stali kot Jcolona ljudi. Vsak blok bo izklesan tako, da bo prikazoval 6 upognjenih teles (sključeni ljudje, ki gredo v pregnanstvo). Na ramena pregnancev bo položen 9 metrov dolg granitni blok, simbol tega, kar je okupator naložil slovenskemu narodu. Ves spomenik bo iz sivega granita, pred njim bo iz plešč zelenega cezlohita narejen tlak v obliki poti — simboličen prikaz poti v izgnanstvo. Projekt je napravil domačin Lojze Fabjančič, študent arhitekture. Brestanica bo sprejela prve goste že 3. julija zvečer. Za vse tiste, ki bodo prišli sem že na predvečer proslave, bo poskrbljeno: lahko si bodo ogledali razne kulturne prireditve, kino predstave ali pa se bodo zabavali na plesiščih ob bogato založenih paviljonih. Vsi tisti, ki se bodo udeležili odkritja spomenika, Brestanice ne bodo tako kmalu pozabili, saj Je njena okolica polna naravnih lepot, ki vabijo popotnika, naj jih obišče. Zanimanje za svečanost je povsod zelo velika, zlasti v izseljenskem pasu. Z različnih koncev se ljudje zanimajo, kako bo možno priti v Brestanico. Lahko povemo samo to, da so zveze z vlakom zelo ugodne, dostop pa Je možen tudi z vsemi vrstami avtomobilov. Podrobno bomo v zvezi s prometom pisali pozneje. Vse tiste, ki bodo prišli 4. julija v Brestanico, bi radi opozorili še na eno zanimivost. Pripravljalni odbor bo pripravil v sindikalni dvorani elektrarne zanimivo razstavo, ki bo prikazovala proces potujčevanja (interniranje, konfiniranje, izseljevanje). Razstava bo s pomočjo slikovnega materiala in raznih predmetov skušala prikazati čas, v katerem je bila nad slovenskim narodom izrečena smrtna obsodba. Ob odkritju spomenika se bomo spomnili tudi vseh tistih, U so herojsko branili slovensko zemljo pred popolnim uničenjem. Zapeli bomo himno Kozjanskega odreda »Bohor je vstal«. Vsi mi, zlasti pa še pregnanci, se dobro zavedamo, da brez neustrašnega boja in hrabrih partizanskih enot (med njimi zavzema Kozjanski odred častno mesto) ne bi svobodno Uveli na svoji zemlji. Danes pa živimo srečno in si ustvarjamo lepšo bodočnost. še sna trgovina v Krškem Kolektiv trgovskega podjetja »Promet*! iz Krškega je že lani želel odpreti trgovino za prodajo otroške konfekcije. Te želje pa mu ni bilo mogoče uresničiti zaradi pomanjkanja primernega lokala. Zato je trgovsko podjetje te dni pričelo s preobnovo sedanjega Vsak dan sveže ribe O likvidaciji gostilne »Pod lipo« v Brestanici smo v našem listu že poročali. Nedavno pa je bila gostilna na novo odprta in jo vodi Riko Kužnik. S pomočjo posojila, ki ga je dodelil občinski ljudski odbor, so lokale preuredili in na novo opremili. Stavba in notranji prostori so bili prej močno zanemarjeni. Omeniti moramo, da so leno uredili tudi vrt in prostor za balinanje. Posebnost je zlasti v tem, da je v tej gostilni mogoče vsak dan dobiti sveže ribe. Zaradi dobre postrežbe, primernih cen in dobrih pijač ter jedil, ljudje radi zahajajo v to mostišče. skladiščnega prostora, v katerem bo že v nekaj mesecih moderen trgovski lokal. Pričetek gradnje zdravstvenega doma Te dni so pričeli graditi nov zdravstveni dom v Krškem. Predračun stavbe znaša okoli 74 milijonov dinarjev. Del sredstev je že zagotovljen. Ce bo vreme ugodno, bo zdravstven i dom še letos pod streho, dograjen pa bo do sredine prihodnjega leta. Izvajalec gradbenih del je gradbeno podjetja »Sava« iz Vidrna-Krškega. Tečaj za higienski minimum Delavska univerza bo od 18. do 21. junija organizirala v Krškem tečaj za higienski minimum. Tečaj bo trajal 20 ur in je namenjen osebju, zaposlenemu v šolskih mlečnih kuhinjah in v tovarni čokolade. 23. junija pa bodo izpiti pred izpitno komisijo, ki jo bo Imenoval Zavod za zdravstveno varstvo OLO Novo rr^to Moštvo NK BELA KRAJINA, ki je po razburljivi tekmi 1 Brežicami S. junija postalo okrajni prvak in se uvrstilo v nadaljnje tekmovanje (Foto: Albin Božič) Babic triumfiral v Bjelovaru! Državno prvenstvo v speed-**yu se Je pričeto. V prvin dir-Jpm v nedeljo v Bjelovaru Je aieatln Medved, ki Je v Var-T*2 dosegel 14. mesto, se Je "*oeal sprijazniti s tretjim me-"°Jn z u točkami; Zagrebčan Regvart se Je s 12 tocka-"U uvrstil na četrto mesto, Jo-J* Vlsocnik iz Maribora z Istim fjevlloen točk na peto mesto, '^"»n KaJiSnik lz Kranja na se-?">. Uatnjan Klasnetdč iz Oslje- sedmo in Stane Satani« lz ■"•rskega "* osmo mesto. viS?*8* Franca Babica Je po-^■°«ca njegove izvrstne tehnike i", P» srčnost. Ta zmaga mu ^nedvomno dragocena pri na* ir^Sh državnih prvenstvih. -2"***™*J« državno prvenstvo bo •e L julija v Crikvenici, 27. JQ-"*» v Varaždinu ln 2. septem-~a v Krškem. Sele po končanih dirkah v Krškem bo znan ""avni prvak. Ce bo Babic Se nadalje vestno vadil, lahko tr-Jj'jk se bo pred svojim ob-nTv^001 tega dne potegoval za £rJJ2J? naslov v speedwayu. tekn^tS, *» se Je BaW4 90 šv^trESV Bjelovaru počutil Aninfr* Stane Sajmlč, vozač J« đosee* 5^tva U Kakega, kor L^"1 dober uspeh. Vsekana iSLS?^1*0 * *voil- vinu vesolje do takmo- njanfi tu* hrabrosU mu ne vS2*»- ne obvlada pa dovolj ""■■« tehnik« ta taktike. Za zaključek spet poraz PA*rtZAN (Nm.) : OK KANAL Id ^5**»^ so novomeški odboj-s precejšnjim optimiz-v<»nflscani sprijazniti s delu •Vještom v ligi - v prvem Jim obST Pri Občinski boikuSL tcl€sr-o kulturo in od-^ejeiT* sekcija TVD Partizan Tako i^^gailizaci0o prvenstva, ta njl^o lahko v soboto, 23.. mestu25i M- iunila. v Novem "k« <>lifa~aaU najboljše mladin-"aslovT" s*oveniJe v boju za po e repubUških prvakov. leg vrsl?^1" vesteh so se po-Partizan '"ladink rmvomeskcga tudi ini«^Za Prvenstvo prijavili mesto ^S"01, tako. da bo Novo k*u*ncaS8*?Eono v obeh kon-Btop jTil-,°*>e vrsti se za na-rno na 2T"?'avIJata, prlčaarujc-P=* nc^S,^*0 uspešno zastave wwr**" b->io-zelene bor- Na ekipnem svetovnem prvenstvu v speedwayu, ki bo iS. Julija v 0S8B, bodo sodelovale C8SB, Zahodna Nemčija, Avstrija in Jugoslavija. Našo državo bodo zastopali Franc Babic, Drago Perko, Valentin Medved in Drago Begvvart. — D. K. Državna reprezentanca bo trenirala v Novem mestu Zvedeli smo, da nameravajo v Novem mestu organizirati zadnje priprave državne nezniz-hoterjiške reprezentance za evropsko mladinsko prvenstvo (evropski kriterij), ki bo od 12. do Ui. julija na Bledu. Dokončnega sklepa o mestu zadnjih priprav Namiznotenicka zveza Jugoslavije še ni sprejela, vendar pa vse kaže, da bo zaradi ugodnih pogojev odločitev padla na Novo mesto. O tem bomo še poročali DOM - DRUŽINA-;GOSPODINJSTVO - DOM Verska vzgoja razdvaja mladega človeka Vsakdo, ki Ima rad svojega otroka in mu ne želi notranjih pretresov in razdvojenosti, bo priznal, da je tako ravnanje svetovnonazorsko neenotnih staršev edino pravilno. Upravičeno smemo domnevati, da je med današnjimi mladimi zakonci vedno manj versko vzgojenih in svetovnonazorske razdvojenih staršev, vsaj v mestih in industrijskih centrih. Zato verska vzgoja doma vedno bolj peša, razen na podeželju, kjer so verski predsodki še močno zakoreninjeni. Kaže pa, da se krepijo verski vplivi drugih starejših družinskih članov in sorodnikov na otroka. Spričo zaposlenosti obeh zakoncev, pomanjkanja izvenšolskih vzgojhih ustanov in stanovanjske stiske je v mestih in industrijskih centrih vedno več razširjenih družin. Mladim zakoncem priskočijo na pomoč njihovi starši ali pa 6i pomagajo s hišnimi pomočnicami. S tem pa je dostikrat ogrožena enotnost vzgoje in še posebej enotnost svetovnonazorskih vplivov na otroka. Daleč smo od tega, da bi podcenjevali vzgojno vrednost in pomoč teh družinskih članov. Znano je, da imajo stari starš dragocene vzgojne sposobnosti ;n izkušnje ter s svojim neposrednim, toplim in potrpežljivim odnosom do otroka nanj izredno velik vpliv. Vsi se radi sporni-njamo čudovith babicinih pravljic, šal in igric, v katerih se jo izživljala naša nenasitna otroška domišljije in vedožeajnosL Mladi zakonci marsikdaj ne znajo dovolj ceniti te vzgojne pomoči starih staršev in so jim zanjo premalo hvaležni, Dragoceno vzgojno vlogo imajo tudi hiline pomočnice. Mnoge odlikujeta globok smisel in prava materinska ljubezen do tujih otrok, ki so jim zaupani. Ker preživijo z otrokom večji del dneva kot pa starši, imajo mnoge z otrokom zelo pristen in neposreden stik. Otroci jih imajo radi, saj jim marsikatera nado-mestuje materinsko ljubezen, skrb in nežnost. Vendar moramo poudariti, da se njihova vzgojna vrednost močno zmanjša povsod tam; kjer skušajo stari starši, hišne pomočnice ali kdo drug vzgajati mladega človeka v nasprotju z zdaj priznanimi in veljavnimi vzgojnimi načeli. Največkrat pride do izraza to navzkrižje prav v pogledu verske vzgoje-Mnogi stari starši in hišne pomočnice se nočejo pridružiti zahtevam staršev, da bi vzgajali otroka v naprednem duhu, pa ga prikrito in odkrito begajo z versko vzgojo. Poudariti moramo, do si takega početja nimajo pravice lastiti. Otrok pripada zakoncema in samo onadva imata pravico odločati o tem, kako ga je treba vzgajati, saj bosta edino onadva odgovarjala pred njim in na-t'sezadnje tudi pred družbo, kako ga bosta vzgojila. Ker srno že govorili c tem, kakšne kvarne posledice zapuKča na otroku neenotna svetovnonazorska vzgoja, tega na tem mestu ne bomo ponavljali. Neenotna vzgoja ima povsod enake posledice, pa naj jo zagrešita zakonca ali kak drug družinski član. Kakor velja za verne in svetovnonazorsko razdvojene starše, da se morajo v vzgoji podrediti predvsem K'":>inii otroka in potrebam časa, velja to tudi za stare starše, hišne pomočnice in za vsakogar, ki mu je zaupana vzgoja otroka. Mnogi starši in svojci se upirajo nezadržanemu naprednemu svetovnonazorskemu razvoju otroka zato, ker se bojijo, da hi ga izgubili, če bo drugače mislil in čutil kot oni. Toda te skrbi so ob pravilni vzgoji in pravilnem odnosu do otroka in njegovih pogledov na svet in življenje popolnoma odveč. Svetovnonazorsko osamosvajanje mladega človeka povzroči rahljanje čustvenih vezi s starši in domom le, če s silo zavirajo njegov razvoj in če mu vsiljujejo nekaj, kar nasprotuje njegovemu svetovnonazorskemu razvoju. In obratno: čim bolj ga starši razumejo v teh ia drugih vprašanjih, tem globlja je njegova ljubezen in spoštovanje do njih, ne glede na njihova svetovnonazorska prepričanja. Značilno je, da imajo mladi ljudje večje spoštovanje 'n razumevanje do verskih nazorov svojih staršev kot pa mnogi starši do svetovnonazorske rasti svojih otrok Tako le čutijo: Košarka, ki navdušuje Partizan (Novo mesto) — Jarše 119 : 36 (56 :12)! Košarka po pravici sodi med one igre, ki zaradi svoje dinamike, kmalu pritegnejo veliko gledavcev. V Novem mestu doslej še nismo imeli take ekipe, ki bi pritegnila na Loko toMko gledjavcev kot kaka odbojkarska tekma, smo pa prav sedaj na najboljši poti, da se dolgoletne zelje košarkarjev uresničijo. Položaj v novomeški košarki se po zaslugi dr. Gran-dovca in se nekaterih lz dneva v dan izboljšuje, s tem pa s« večajo ludi medno«a za večje uspehe. Kot smo' videli na nedeljski tekmi, tudi uspehi v bodoče ne bodo izostajao, saj fantje larado cd tekme dO tekme bolje. Pozna se jim, de so zadnje tedne trenirali, pozna pa se jim tudi da ekipa postaja homogena celota, v kateri Je več enakovrednih igralcev. Preteklo nedeljo smo v srečanju z ekipo Jarš videli na igrišču kar deset igravcev, ki so se menjavali. Prav gotovo je visoka zmaga nad nedoraslim nasprotnikom posledica številnih menjav, ko so namesto u-trujenih vstopali sveži igravd. Vse kaže, da so novomeški košarkarji na pravi poti. V moštvu smo videli več mladih visokih lgravcev — skoraj pionirjev, kt se oh rednem ln načrtnem urjenju utegnejo razviti v dobra igravce. Nedeljska tekma je po pravici navdušila številne giedav- Bavdek v reprezentanci LR Slovenije Preteklo soboto in nedeljo je bilo v Ljubljani letošnje prvenstvo Slovenije v atletiki, ki so se ga udeležili tudi nekateri »tleti novomeškega Partizana. Največji uspeh Je dosegel Miro Bavdek v skoku v visino, kjer Je osvojil drugo mesto in se s tem uvrstil v reprezentanco LRS, ki sc bo v petek ln soboto v Zagrebu merila na tro-boju republik s Hrvatsko ln Srbijo. Ker sto v rednem tekmovanju Sluga (Lj) in Bavdek (PNM) preskočila isto visino (175 cm) brez poprav, so določili ponovne poskuse na visini 180 cm. Bavdek je to višino preskočil v prvem skoku, Sluga pa r.e, tako je Bavdek povsem u- pravičeno v ekipi najboljših atletov LRS. Od ostalih se je kar dobro odrezal Padovan, ki Je bil v polflnalu teka na M m četrti z 11,7, vendar so se v finale uvrstlM le prvi trije. Istenič je bil v poUtnelu na 400 m drugi, v finalu pa Ja zasedel odlično četrto mesto v času novega osebnega rekorda — 53,5! Potre to Spalar (Penko ni nastopa), ki sta po »selitvi« ta vrst novomeškega Partizana nastopna za barve Oilmplje (njun odhod Je pripomogel k temu, da novomeška ekipe ne more nastopati v ekipnem tekmovanju!), sta dosegla povprečne rezultat«. oe, ki so zadovoljni zapuščali Loko. Domača ekipa je igrala lepo, hitro in precizno. Težko je reci, kdo je bil najboljši, saj smo videli vrsto enakovrednih lgravcev, vsekakor pa je bil najučinkovitejši dr. Grandovec, ki J« sam dosegel 33 točk. U-činkovitost ostalih je razvkkra iz številk za imeni igravcev: Franko »2, Splina] li. Setina 13, Kopač 13, Petri« 11. 1», Potrč 4, Knol 2, Blattč 3, Petri« L L Pri gostih je bil najboljši ln obenem najučinkovitejši strelec Kočar II.. ki je dosegel M točk za svojo ekipo. Sodil Je dobro Beiehar iz LJubljane. S to zmago so novomeški košarkarji precej pridobili. Za vodećim Partizanom Ljubljana -zg. Siska zaostajajo le za dve točki. To razMko utegnejo nadoknaditi že v nedeljo, ko se v L kolu drugega dela lige na domačem igrišču pomerijo z vodećim moštvom Partizane Zg. Siska. Ta jim Je v prvem delu prizadejal edini poraz. Tekma, ki bo ob 10. uri na Loki, bo od-ločilna za prvo mesto v ligi. fm Ne z besetiami, s sredstvi bomo pomagali napredku v telesni kulturi! t. Junija so se zbrali predstavniki Partizanskih društev, občinskih zvez in okrajne Zveze za telesno kulturo, da bi ustanovili odbor za splošno telesno vzgojo in dejavnost Partiza-novih društev. Novi odbor Je organ okrajne Zveze za telesno kulturo, volijo pa ga predstavniki Partizanovih društev in občinskih zvez. Prevzel bo več pristojnosti, ki Jih Je imela do svoje razpustil ve okrajna r.veaa Partizan ln bo za delo odgovoren le okrajni Zvezi za telesno kulturo. Iz referatov in razprave smo slišali, s kakšnimi težavami se borijo društva. V Partizanovih društvih je nad M odstotkov članstva mladine, zlasti pionirjev, njihova vodstva pa so dolžna, da jim pomagajo. Seveda tega ne bodo tmogla, Ce Jim ne bodo pomagale politične in družbene organizacije ter oblastveni organi. Nasprotno se dogajajo neprijetne reci. Društvom se odvzemajo domovi in Igrišča. Nekaj primerov! V Trebnjem Je hnel Partizan telovadnico v stavbi KZ. Zadruga Je prostor -nujno- potrebovala, zato *• marali telovadno orodje prenesti na podstrešje, kjer trohni. V drugem primeru Je zadruga nujno potrebovala zemljišče ln zasegla igrišče. Na nJem naj M bil travnik. Partizanova dvorana v Mokronogu M bila hitro popravljena, če M dovolili, da M si v njej neko kovinsko podjetje uredilo delavnico. Nekje drugje so mladinci pripravi)! dal zemljišča za Igrišče, a Jo bilo odločeno, da bo tam stanovanjski blok. V Kostanjevici pa hoče dvoranico, M so si Jo ■ težavo pridobil!, zaseči gofttnskl obrat. Samo z besedami ln prošnjami, kot kaže, napredka na področju telesne vzgoje ne bomo dosegli. Zaman je govoriti o tem In onem načinu vadbe, če nimamo niti prostora niti orodja. Zato Je bila kritika na obenem zboru povsem upravičena. Umesten je predlog, da bi domove prevzela v oskrbo komuna, vendar bi se morali uporabljati Izrecno le za pouk telesne vzgoje. Vsekakor društva sama z dotacijo 10.M0 dinarjev ne M zmogla velikih stroškov, zlasti če pomislimo, da ne morejo plačati niti porabe clz-t-ir^ne enerelje. šf Okrajno brzopotezno šahovsko prvenstvo Miro Bavdek je na prvenstvu Slovenije v atletiki pripravil precejšnje presenečenje, ko je osvojil 2. mesto in se uvrstil v reprezentanco LRS za troboj republik, ki bo še ta teden v Zagrebu V nedeljo je bilo v Novem mestu okrajno šahovsko brzopotezno prvenstvo za prvo polovico leta 1»«2. Udeležilo se ga Je 7 ekip m 40 posameznikov. Na ekipnem prverjtvu Je zmagalo I. moštvo Novega mesta v postavi Skerlj, Penko, Sitar, Plcek, Tisu in Fink, ki je premagalo vse nasprotnike. Odlično se Je odrezala borbena ekjjxa Brežic, ki je zaostala samo točko za Novim mestom I, to Je toliko, kolikor Je znašala razlika v njihovem medsebojnem dvoboju (33 za Novo mesto). Nekoliko Je zaostala ekipa iz Viidma-Krškega, vendar je treba upoštevati, da je nastopila samo s štirimi igralci ln Novomeški namizno-teniški turnir Namlznoteniska sekcija novomeškega Partizana je pretekli teden Izvedla turnir za društveno prvenstvo, na katerem Je nastopilo 8 igravcev. Brez poraza je zmagal Pavle Uhl, ki je med drugimi premagal tudi favorite Somraka (2:1), Btrger-ja (2:0) in Gur.dcja (2:1). Drugi je bil z enim porazom pionir Somrak, tretji Gunde ln četrti Bergier n. Ostala četvorica je biLa precej izenačena. Bartelj in Plaveč sta z dvema zmagama delila 5.-«. mesto, Picek ln Ka-stelic pa z eno zmago 7. In «. mesto. je tako v vsakem dvoboju že vnaprej izgubita eno parajo, ker so motiva štela 5 igralcev. Vrstni red v ekipnem prvenstvu: Novo mesto I 21 točk, Brežice 20, Novo mesto — mladinci 16,5 (v tej ekipi je nastopala tudi mladinka Božovič), Vldem-Krško in Novo mesto n 14,5, Krmelj—Stopiče (kombinirana ekipa) 10 m Senovo 3,5 točke. Začela se je republiška teniška liga Pretekli teden se je pričelo tekmovanje v republiški teniški ligi, v kateri nastopa letos tudi ekipa novomeškega Partizana. SD Elan, v katerem je bil doslej tudi Teniški klub EUn, je bil pretekli mesec razformdran, zato so se njegovi igralci (zaenkrat jih je še malo, z osnovanjem teniške šole za mladince, mladinke ln pionirje pa si obetajo pridobiti naraščaj) pri-kljuclii partizanu kot samostojna sekcija. Prvo tekmo bi moralo novomeško moštvo že preteklo nedeljo igrati v Kamniku, vendar je bilo srečanje preloženo. Tudi dvoboj z ljubljansko Olimpijo, ki Je kandidat za prvaka LRS, je bil preložen, igrali pa ga bodo verjetno v petek popoldne na igriščih r.a I-oki. Zadnje srečanje bodo Novomešcant imeli v nodelio. Na posamičnem prvenstvu ae je prav tako bila težka borba. Zmagala sta Igor Penko iz Novega mesta in Robert Ceglar s Senovega. Penko je s to zmago potrdil standardno formo, Ceglar pa Je dokazal, da Je na okrajnem rednem prvenstvu zasluženo delil drugo in tretje mesto meseca aprila. Sitarju se je poznalo, da je bil hkrati tudi tu minski vodja, in je irgnihil zadnje tri partije, zaradi česar je padel na nižje mesto. Vrstni red pri posameznikih je bil naslednji: Penko In Ceglar 9 točk. Skerlj ln Gajskl, 7.8, S Kar 7. Fink in Picek 6, Levičar ln Mrvar 5,5, Borovnica 5, Može 4, Hrovatlč 3,5 ln Petrovič 2,3. Na tolažilnem turnirju je zmagal Tisu z U točkami (100-odst.) pred Klovišarjom ir. Adamičem (po 8), M. Pičkom ln Matjaši-čem (7,5). Zupancem (6), Debelakom (5,5) Hd. Slavko Sitar šah v Radencih ob Kolpi 3. Junija Je MI odigran v Radencih ob Kolpi šahovski turnir Za Junij. Prva štiri mesta so zasedli igralci s priimkom K obe. Razvrstili so se takole: i. Vinko Robe e točk, Z Jurij Kobe I 3, 3. Jote Kobe 4, 4. Jurij Robe H 3.8. 5. Slavko VoU z itd ob St«v. 24 (638) DOLENJSKI LIST 15 V TEM TEDNU VAS ZANIMA, L 'fe:.- ■ ■ - ___'_- ' ^ - - _• ■ -_:_-_■ •-- - .*•' - ■ ■ ■- ■ - - .-:^%--:--.'-:r •■--ž' .-%«■ Četrtek, 14. junija: Metod Petek, 15. junija: Vid Sobota, 16. junija: Beno Nedelja, 17. junija: Gorazd Ponedeljek, 18. junija: Bogdan Torek, 19. junija: Julijama Sreda. 20. 'tml'!>: Ncr.ad Vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so spreimUi našega •VvANA na zadnji poti, mu darovali številno vence izi pokrili njegov :-.idnji dom s cvetjem, se iskreno zahvaljujemo. Posebna zalivala Šolski mladini ln učite-lem lz Tržišča ln Šentjanža za številno spremstvo na njegovi zi dr. ji poti, ZB Tržišče, pev-<'l-:t\. govornikom za poslovilne -orede ter vsem, ki ste nam v. . 'težjih trenutkih kakor koli '>