jjfafaasB v gotovini. Cena p@$. it. 2 K. $?kz$.m$§ fe-’ vvsfe-i ^ # SP 801M& 14 SŠffiT ČASOPIS m ¥»©¥1110» INDUSTRIJO 114 OBRT- Lioealn« fcn.Uznica, :r^r.^r.zz^T.n :.....;.zizz^3.::: ~ l3 ub 13 »n« Uredništvu in upravcifctvo js r L^*.«i>Ufl«i, ticuSHKe 17/1. - St. tek#. 552. - Stev. ntem pri iik. uradu 11.«»B«v.'cvr5’t5wssc a— VSE3IMA: Slovenija v proračunu državnih dohodkov za leto 1920/21. — Razprave gospodarskega sveta. — Pregled neposrednih davkov. — Razprave obrtniške sekcije državnega gospodarskega sveta v Beogradu. — Izvoz in uvoz. — Narodnogospodarske zadeve. — Naznanila trgovske in obrtniške zbornice. — Razno. — Tržna poročih. — Borza. Slovenija v proračunu državnih dohodkov za leto 1920-21. Generalno ravnateljstvo državnega računovodstva je razposlalo rav-aokar proračun državnih dohodkov za letošnje proračunsko leto. Za Slo-renijo so bili preračunani sledeči dohodki: 1. med realnimi davki znaša zemljiščni davek 9,655.000 kron, 2 odstotni pribtek za elementarne nezgode in melijoracije 965.000 kron, hišno razredni davek 1,944.000, hišno najemninski davek 2,400.000 K in 5 odstotni davek na donos od davka oproščenih hiš 144.000 kron, torej skupno 15,108.500 kron. 2. Osebni davki so preliminirani s sledečimi vsotami: splošna pridob-nina 6,240.000 K, pridobnina od kroš-njarjenja in potovalnih obrti 24.000 kron, pridobnina družb z javnim polaganjem računov 1,640.000 kron, prihodnina 420.000 kron, dohodnina 13.600.000, plačarina 180.000 kron in davek na tantjeme 72.000, skupno torej 22,176.000 kron. 3. K temu pridejo sledeče splošne doklade in sicer: na zemljiški davek 14,482.500, na splošno pridobni-no 8,736.000, na razredni hišni davek 1,360.000, na hišno najemnino 1.680.000 kron, na potovalno obrt 81.200, na podjetja z javnim računo-polaganjem 1,476.000, na rentabilitet-ne dohodke 100.000, na prihodnino 580.000, na dohodnino 5,700.000, na zvišane plače 40.000 in na tantjeme 72.000 kron, skupno 34,238.500 kron. 4. Novo upeljani invalidni da-tek je proračunan na 11 milijonov kron. 5. Med posebnimi dokladami Je zdravstvena doklada vračunana na 180.000 kron in šolska doklada na 204.000, skupaj obe 384.000 kron. 6. Davek na vojne dobičke je za Slovenijo proračunan na 280 milijo-aov kron, medtem ko je za celo Sr-bno proračunan na 30 milijonov dinarjev, za Bosno in Hercegovino na 280 milijonov kron, za Dalmacijo na 10 milijonov kron, za Hrvšako in Slavonijo 230 milijonov kron, in za Bačko, Baranjo in Banat na 300 milijonov kron. K tem številkam pač ni treba nobenega komentarja, da se ogromno bogato Vojvodino pri davkih na vojne dobičke slavi v isto rubriko s pasivno in izčrpano Slovenijo. Ves svet ve, kakšne ogromne vojne dobičke so delale samo bel-grajske banke obe leti 1919 in 1920, da je napravila samo francoskosrb-Eka banka z valutnimi špekulacijami nad 80 milijonov vojnega dobička in izvozna banka pa 40 milijonov. Toda beograjske banke imajo ozke stike z ministrstvi in finančnimi odbori v Parlamentu, njih ravnatelji so po ve- _čini bivši ministri, generalni inšpek- torji in načelniki, ki skrbno varujejo interese bank, posebno pred davčnim vijakom. Ne uvidevamo potrebe, da bi takoj v prvih letih naše mlade države zavladal tako koruptni protekcionizem beograjskega ban-karstva in ker smo dobri patrijoti, nočemo in ne smemo dopustiti, da bi se od pauperistične Slovenije, ki naj pri vsem tem še nacijonalizira še tuje industrije, zahtevale tako nemogoče vsote v primeri z bogatejšimi pokrajinami. 7. Specijelna državna trošarina ima dati 1,991.000 kron dohodkov. Od tega odpade na davek na kvas 1400, pristojbine za denaturiranje špirita 1600, vinski davek izven zaprtih mest 1,450.000, mesni davek 320.000, užitnina v Ljubljani 185.000, mineralno olje 10.000, posebne pristojbine 8000 in razni dohodki 15 tisoč kron. 8. Užitnine in užitninske doklade bivšo avtonomne deželne upravo imajo donesti 2,110.000 kron, od česar pripade na doklade na državni vinski in mesni davek 1,550.000 K in na deželno vinsko doklado na Štajerskem 90,000 kron. 9. Dohodki pristojbin in taks imajo donesti 54,873.350 milijonov kron, od tega pripade na pravne pristojbine 30,505.100 kron, na železniški prometni davek 11 milijonov kron, na prodajo kolkov 7,620.000, vrednostnh papirjev 550.000, koleke za igralne karte 140.000 kron, na nove pristojbne 1 milijon, na živinske davki: 1. v Srbiji........................ 83,610.000 2. v Črni gori . . . 3,141.500 3 v Bosni in Hercegovini 401,185.000 4. v Dalmaciji . . . 23,686.760 5. v Hrvaški in Slavoniji 438,010.000 6. v Sloveniji .... 362,907.000 7. v Vojvodini . . . 523,300.000 Iz tega je razvidno, da ima plačati po preliminarju Slovenija za letošnje leto več davkov kot pa štirikrat tako velika in obljudena Srbija. Glede dohodkov iz taks stoji Slovenija na drugem mestu, takoj za Vojvodino in le konzum monopolnih predmetov je z ozirom na naše gospodarske in življenjske razmere sorazmerno majhen v primeri k bud-žetnim postavkam za ostale pokrajine. V ilustracijo porazdelitve davčnih bremen, navajamo še pregled čistega zemljiškega davka po pokrajinah. Ta je znašal za Srbijo 21,800.000 K za Črno goro . . • 1,600.000 K za Bosno 10,400.000 K za Dalmacijo . . . 2,400.000 K za Hrvaško .... 33,600.000 K za Slovenijo .... 9,655.000 K za Vojvodino . . . 4* >,000.000 K To obdavčenje zemlje je očivid-no prenizko^ in treba bi bilo, da se pri izjednačenju davčnih sistemov vzpostavi ravnotežje med direktnimi in indirektnimi davki, da ne bodo celi finančni dohodki sloneli na monopolih in trošarini, posebno pa da se omeji zastarel sistem taks, ki ne odgovarja modernim principom uprave. potne liste 631.000 kron, ter na rudarske pristojbine 246.000 kron. 10. Največje dohodke daje po proračunu monopolna uprava in sicer od monopola tobaka 292 in pol milijona, od soli 131 milijonov, od petroleja 86.7 milijona, od vžigalic 20.3 milijona in od cigaretnega papirja 22.4 milijonov kron, torej skupno 552,863.200 kron. S tem dosežejo davčni in pristoj-binski dohodki v Sloveniji za tekoče proračunsko leto 990,744.550 kron, torej skoro eno milijardo. Pač pa najvažnejši davek namreč davek na poslovni promet sploh ni vračunan, tudi ne splošna državna trošarina in carinske pristojbine, ki znašajo skoro polovico gornje vsote. Delegat ministrstva financ za Slovenijo je nedavno obljubil depu-taciji trgovcev, ki je v zadevi načina plačevanja davkov intervenirala pri njem, da bo objavil faktične dohodke davkov v pretečenem letu, da dobimo konečno jasno sliko o našem prispevanju k državnim izdatkom in o porazdelitvi davčnih bremen na posamezne pridobitne sloje. Ugotoviti moramo še, da so povečane postavke neposrednih davkov že samo za prvih pet mesecev lanskega leta proračunane na 16 milijonov kron, medtem ko je pravo povečanje davkov bilo šele izvedeno za ministrovanja Koste Stojanoviča. Ako primerjamo preliminar dohodkov posameznih ostalih pokrajin s Slovenijo, dobimo sledečo sliko: takse: monopoli: d. 10,500.000 d. 537,114.500 d. d. 500.000 d. 55,635.650 d. d. 20,350.000 K 819,780.800 K K 4,078.650 K 217,920.000 K K 47,000.000 K 1.149,218.000 K K 54,873.350 K 552,863.200 K K 61,490.000 K 808,104.800 K Razprave gospodarskega sveta. (Nadaljevanje.) Generalni ravnatelj carine Sava Kukič priznava, da so izvozne carine napravile škodo našemu izvozu in da bi jih kazalo popolnoma odpraviti, ako bi se našel drug vir dohodkov za kritje državnih potreb. Glede uvoznih carin smatra, da je treba biti zelo previden radi novih trgovskih pogodb. Glede carinske administracije pa obeta, da se bodo želje interesentov vpošte-vale in s primernimi naredbami olajšalo carinsko manipulacijo. Več delegatov, med njimi zastopniki konzumentov in obrtnikov, pledirajo za to, da se zasi-gura domača cena prehrana, ker je od tega odvisna cena industrijske produkcije. Po tej debati je resumiral načelnik Savič, da bi iz trgovsko-poiitičmh ozirov, dalje radi preskrbe vojaštva in domače industrije kazalo pridržati sedaj veljavno prepoved za vse predn.ete. Tudi izvoz živine bi bilo treba še nadalje prepovedati, dokler se stanje živini v Srbiji, |ni melioracijski prispevek in scer od trikratnega čistega kat. donosa. Doklade za avtonomne oblasti se od davčnega let: 1921 naprej pobirajo od trikratnega državnega davka. (Glej člen 147 zgoraj navedenega fin. zak.) Primer: kol.ko davkov in doklad mi bo plačati za davčno leto 1921, ako imam zemljišče s čist m kat. donosom v višini 230 K, in ako znašajo doklade za avtonomne oblasti skupno (brez deželnih doklad!) 60%. Piačal bodem v davčnem I. 1921: a) na zemljiškem davku in sicer 20*/o od trikratnega zneska po 230 kron . ' . . . . K 138 — b) na 2°/or,i mclijoracijski dokladi od trikratnega čistega kat. donosa po 230 K, torej .... K 13 80 c) 150°/»rii enotni državni pnbitek od drž. davka po 138 K, i. j. . . . K 207,— d) 60°/«ne avtonomne doklade od drž. davka po 138 K, lorej . ’ . ■ • K 82 80 Celo davčno breme znaša torej K 441'60 (Dalje prihodnjič.) Razprave obrtniške sekcije državnega gospodarskega sveta v Kot poseben oddelek gospodarskega sveta v Beogradu, ki je zboroval od 3. do 5. februarja t. 1. v Beogradu, konstituirala se je obrtna sekcija. Glavni predmeti njihovih sej so bili: preskrba cenejega obrtnega kredita, obrtne bolniške blagajne in zavarovanje za starost in onemoglost za obrtnike. /• • _ t Giede prve točke, sklenila se je naslednja resolucija: Da bi se obrtna produkcija ojačila in razvijala do maksimalne možnosti, ne zadostuje privatna inicija-tiva, ampak je potrebna državna pomoč. Posebno velja to za obrtni kredit. V tem pogledu potrebna je posebna državna akcija z državnim kapitalom od 100,000.000 din. Sprva bo zadostoval kapital od 50,000.000 din., ki se bo moral sukcesivno povečati. Osnovati bo treba s posebnim zakonom državni denarni zavod, ki bo organiziral vso delo te akcije. Obrtne zadruge plačajo istotako v centralni državni denarni zavod svoje prispevke. , Uprava zavoda naj bi bila sestavljena polovica iz državnih strokovnih uradnikov, polovica iz zastopnikov obrtnih organizacij. Nadzorstvo bi bilo sestavljeno po istem načinu. Kredit bi se dovoljeval v prvi vrsti izrazitim obrtnim gospodarskim zadrugam. Dokler se zadružništvo ne razvije v* širšem obsegu, lahko bi se kredit dovoljeval tudi posameznim obrtnikom. Poedinci bi po preteku dveh let ne dobivali več kredita, nego samo zadružniki preko svojih zadrug. Ministrstvo trgovine in industrije se naproša, da osnuje v svojem resortu posebni oddelek za obrtno zadružništvo in kredit. V svrho realizacije te obrtne kreditne akcije, vpostavil je minister Dr. Kukovec v bodoči letni proračun izdatno vsoto. Glede zavarovanj^ je obrtna sekcija gospodarskega sveta sklenila, da naj ministrstvo še natančno proučuje obrtno bolniško zavarovanje. Zavarovanje za smrt in onemoglost naj bi bilo začasno prostovoljno. V to svrho naj bi obrtni penzij-ski fond v Beogradu, ki obstoja že za Srbijo, raztegnil svoj delokrog črez celotno ozemlje Jugoslavije. Slovensko obrtništvo sta zastopala v obrtni sekciji g. ravnatelj zavoda za pospeševanje obrti v Ljubljani inž. V. Turnšek in predsednik obrtnega društva v Celju g. I. Rebek. Izvoz in uvoz. Uvoz sladkorja. Gospodarsko-finan-čni komitet ministrov je v svoji seji dne 13. januarja 1921 odločil, da se odobri svoboden uvoz sladkorja iz inozemstva in svobodna prodaja tako uvoženega inozemskega sladkorja, kakor tudi onega, ki se pridela v deželi. Za sladkor, ki se ga uvaža iz inozemstva, se pri uvozu plačuje poleg že obstoječih davščin za vsakih 100 kg po 200 dinarjev v srebru kot monopolno takso. Za - sladkor, ki se pridela v deželi v domačih tovarnah, se plačuje poleg državne trošarine v znesku 200 dinarjev še po 200 dinarjev v srebru za vsakih 100 kg kot monopolno takso. To plačevanje, kakor tudi plačevanje državne trošarine, se izvrši čim preide sladkor v promet. Plačevanje monopolne takse velja od 14. januarja 1921. Izvoz sladkorja iz dežele je prepovedan. Carine prost izvoB cinka, cinkastih plož in cinkovega prahu.. Gospodarski finančni svet ministrstev je dovolil celjski cinkarni, da izvaža cink, cinka-ste ploče in cinkov prah brez carine, brez davka na poslovni obrt in brez osiguranja zdrave valute. Carine prost uro* stekla za Sušah. Za popravo škode, katero je povzročilo bombardiranje Sušaka, je finančni svet ministrstev dovolil uvoz 5 vagonov stekla brez carine, brez osigurauja zdrave valute in brez davka na poslovni obrt. Pojasnilo glode prostega izvoza lesenih palic. Pisarna generalne direkcije carin v Belgracju je poslala carinarnicam ta-le pojasnila: Neka carinarnica je prepovedala izvoz palic iz kostanjevega lesa, sklicevaje se pri tem na pripombo za točko 4. št. 51 izvozne tarife. O priliki te prepovedi je oddal industrijski oddelek ministrstva za trgovino in industrijo mnenje, da je izvoz palic ne glede na vrsto lesa prost proti plačilu carine iz št. 125 izvozne tarife. — Vsled tega se zadevo pojasnjuje tako: Izvoz palic, ne glede na vrsto lesa, pa tudi iz kostanjevega lesa, je prost proti plačilu carine iz št. 125 izvozne tarife; pripomba o prepovedi pa se tiče onih oblik kostanjevega lesa, ki so omenjene v točkah 1., 2., 3. in 4. št. 51 izvozne tarife (Urad. list št. 13). Uvoz suhih sliv iu čežane t Nemčijo. Glede uvoza suhih sliv in čežane v Nemčijo objavlja ministrstvo za trgovino in industrijo to-le: Po poročilu našega poslaništva v Berlinu je 1. uvoz suhih sliv v Nemčijo popolnoma prost; glede njega ni nobenih prepovedi in formalnosti; 2. uvoz čežane v Nemčijo sicer ni prepovedan, toda vselej je treba izposlovati zanj uvozno dovoljenje. Nemčija je dovolila izvoz strojev. Nemška vlada je dovolila sloboden izvoz vseh strojev, avtomobilskih in elektrotehničnih potrebščin, kakor tudi dele strojev, toda samo v zabojiH do naj-višje teže 25 kg. Svoboden izvoz iz Belgije. Belgijska vlada je dovolia svoboden izvoz sladkorja, kakava, konzerv in mineralnih vod. Na znanje izvozničarjem. Švicarski konzulat poroča, da se je v celi Švici pokazalo pomanjkanje poljedelskih produktov. Harodno gospodarske zadeve. Trgovina. Naša trgovska pogodba z Nemčijo. Naša trgovska pogodba z Nemčijo je gotova. Sklepali so jo bivši pomočnik ministra za finance Popovič ter sekcijski načelnik Todorovič na eni in ministrski ravnatelj nemškega zunanjega urada Dr. v. Stockhamern na drugi strani. Ratifikacije te pogodbe je pričakovalo že nekaj _ dni več nemških industrialcev, ki so se mudili v Zagrebu ter se o vsem potrebnem pridno orientirali, da takoj ustanove več industrijskih podjetij, posebno za izdelovanje strojev in barv. Ratifikacija pogodbe pa je odgo-dena na zahtevo ministra za trgovino in industrijo, ki potrebuje še nekaj podatkov. Podrobneje o pogodbi bomo poročali v eni prihodnjih številk. Reorganizacija trgovskih ageneij t inozemstvu. Ker trgovske agencije niso odgovarjale svojim dolžnostim, se ministrstvo za trgovino in industrijo bavi z vprašanjem reorganizacije teh uradov. Osnovali se bodo novi generalni trgovski konzulati, katere bodo vodili od vlade imenovani državni uradniki. Prodaja vina. Dne 28. februarja se bo prodalo potom javne licitacije na sekvestriranem posestvu grofice Julije Teleki v Bačalmatu 500 hi starega belega vina odlične kvalitete. Licitacija se bo začela z 250' din. za 1 hi. Svobodna trgovina pšenice na Angleškem. — Ministrstvo za trgovino v Londonu je izdalo 29. januarja t. 1. odredbo, soglasno katere je uvoa pšenice iz inozemstva osvobojen vsake državne kontrole. Tobak r Ameriki. Začetkom januarja je padla cena tobaku v Ameriki. Preteklo leto se je prodajal funt po 23 centov, v januarju pa po 3 cente. Mnogi spravljajo tobak v skladišča ter čakajo, da se cena zopet vzdigne, ker ne-čejo toliko zgubiti. Trgovski promet med Italijo in Ru sijo. Koncem tega meseca se bo začel med Italijo in Rusijo reden trgovski promet in sicer v glavnem med lukami v Jadranskem in Črnem morju. Prvi laški transport, ki bo baje odplul ša ta mesec v južno Rusijo, bo vzel b seboj avtomobile, poljedelske stroje, suk-no, čevlje itd. Trgovina s severnimi ruskimi pokrajinami se bo vršila p»-sredstvom agencije v Revalu. Iz teh pokrajin bo Italija dobivala les. Industrija. Naša delegacija na industrijski raz-»iavi v Londonu. - Na poziv angleška vlade je naša vlada odredila delegacijo, ki bo odpotovala na veliko industrijska razstavo v London, ki.se prične 28. februarja. Delegacija je sestavljena slači e če: Minister za trgovino in industrija dr. Kukovec, šef kabineta ministra za trgovino dr. Lazarovič in tajnik industrijske zbornice dr. Predič. Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani. Minister za trgovino in industrijo je dovolil Jadranski banki, podružnici v Ljubljani, in Josipu vitezu Pogačniku ustanoviti delniško družbe z imenom >Prometni zavod za premog d. d.« s sedežem v Ljubljani. Namen družbe je, da prevzema prodajne posle kot plačilnica premogovnikov, da uvaža premog in koks iz inozemstva, da otvarja in financira domače premogovnike in da opravlja vse posle, ki so v zvezi s premogovno produkcijo. Osnovna glavnica znaša 4 milijone kron, ja razdeljena na 10.000 delnic po 400 kron, ki se glase na prinosnika. Glavnica sa sme zvišati na 10 milijonov kron. Tekstilna industrija v Ljubljani. Tekstilna tovarna Kunc in drug, ki ja obstojala na Dunaju 85 let, ss je preselila v Ljubljano s celim inventarjem in uredila moderno tovarno za tekstilne izdelke. Nova tvornica za izdelovanje kravat in gumbov. Tvornica za harmonike v Slov. Gradcu, ki je bila last g. Ljubca, je kupil Angel Hribar ter jo preuredil v tvornico za izdelovanja kravat in gumbov. Tovarna za šampanjec in likerja. V Sremskih Karlovcih je osnoval trgovec z vinom, Pero Kortič tovarno za šampanjec in likerje. Glavnica znaša dva milijona kron. »Kamendin« tvornica za izdelovanja serumov. V Futogu pri Novem Sadu bo veleposestnik Dungjerski izgradil tvornico za izdelovanje serumov. Tovarna, katero bo vodij neki Rus, bo pod državnim nadzorstvom. Produkcija našega premoga. Kakor poroča rudarski oddelek ministrstva za šume in rufle, se je naša produkcija premoga povišala od zadnje rudarske stavke. Pred stavko je znašala dnevna produkcija premoga 200 vagonov, sedaj pa znaša nad 350 vagonov dnevno. Delo upravo za zaščito industrijska lastnine. Uprava za zaščito industrijske lastnine je začela poslovati s tekočim letom ter izdaja prvega vsakega meseca svoj »Glasnik«, ki priobčuje vse zakona in naredbe, ki se nanašajo na predmeta industrijsko lastnine (patente, vzorce, znamke). V »Glasniku« se tiskajo tudi naredbe tujih držav o predmetih industrijske lastnine, naša in tuja judikatura, nastavljanje osobja uprave, objave t patentnih, vzorčnih in znamkinili zadevali. Za izvrševanje svojega dela potrebuje Uprava zlasti pri izdajanju patentov sposobne tehnike. V to svrho razpolaga Uprava z gotovim številom svojih, stalnih članov — tehnikov, ki se bavij# z gotovimi tehničnimi strokami, in v kratkem se bo njih število povečalo. Radi tega se opozarjajo interesenti na možnost nastavljenja kot stalni člani v Upravi. Razen stalnih članov je zlasti t spornih slučajih predvideno postavljanja začasnih članov, ki bodo imenovani z ukazom za 5 let. Začasni člani se bodo imenovali iz krogov praktičnih tehnikov tako izmed državnih uradnikov kakor iz privatnih industrijskih podjetij. Naloga začasnih članov bo, da dajejo na zahtevo Uprave svoje mnenje, da bodo člani odbora za pritožbe in izpodbijanja v slučaju morebitnih sporov. Začasni elani dobijo svojemu delo primerno po-• obuo nagrado. Ministrstvo trgovine m Industrije se jc obrnilo na razna mini-; rstva radi imenovanja začasnih članov, 'vendar je potrebno, da se o tem obveste tudi privatni strokovnjaki vseh tehuiš-h... strok, ki se zanimajo za poklic pri Upravi za zaščito industrijske lastnine, ■ ']• v državnih poklicih niso zastopani Strokovnjaki vseh tehničnih panog. Tehnične stroke, po katerih je razdeljeno delo Uprave, se razvidijo iz naredbe ministra trgovine in industrije z dne 17. novembra 1920, službene noviue štev. :.G7. Posebna izdaja uredbe iti naredbe se dobi. v knjigarni Geče K ona, kakor kakor tudi »Glasnik Uprave za zaščito industrijske lastnine. Po naredbi ministra trgovine in industrije z dne 23. decembra 1920 se nastavijo pri Upravi tolmači z nalogo, da prevajajo patentne •spise iz tujih držav, ki se predložijo Upravi zaeno s prijavo inozemskih patentov. Ta posel bo obširen, radi česar se poživljajo izobraženci, ki obvladajo 'uje jezike, zlasti oni, ki poznajo tudi tehniško terminologijo, da se prijavijo Upravi za zaščilo industrijske lastnine v Beogradu, Krunska ulica, broj 14. ki jim bo dala detajlna pojasnila. Začasnim članom so lahko imenovani tudi oni strokovnjaki, ki se ne nahajajo v Beogradu, in se bodo pozvali na delo samo v slučaju potrebe, za kar se jim povrnejo potni stroški- tolmače ni predpogoj, da stanujejo v Beogradu, ker se jim dostavljajo na stanovanje spisi, katere treba prevesti. Naredba o zaščiti inuustrijske svojine je v prevodu objavljena v Uradnem listu štev. 1 z dne 5. jamii^a 1921. [ prava trboveljskega premogovnika se še danes nahaja na Dunaju. Ministrstvo za promet bo poslalo v najkrajšem času na Dunaj delegata, ki bo zahteval, da se preseli uprava premogovnika takoj v Ljubljano. Tovarna za aeroplane. V Belgradu so je konstituiralo društvo za izdelovanje aeroplanov in aeroplanskih delov. ,Stavka v tekstilni industriji na Če-fcoslovaškem. V podjetjih tekstilne industrije je izbruhnila stavka mojstrov in uradnikov. Vsled tega je 350 čeho-, slovaških tovarn za predelavo bombaža, lanu in jute brez posla. Škoda bo ogromna. Oanarsivo. Izplačevanje začasnih priznani«. Minister za finance je odredil, da se čimprej prične izplačevanje začasnih priznanic izpod 1000 K, izdanih povodom odtegnitve 20 odstotkov avstro-ogr-skih bankovcev pri žigosanju. Podružnica ilmitske štedionice in Jugoslovanske banke v Ljubljani. Zagrebška »Hrvatska štedionica« in .Jugoslovanska banka otvorite v kratkem v Ljubljani svoje podružnice. Trgovska in industrijclna banka v Kočevju. Delniška družba z začetnim kapitalom 5 milijonov kron snuje v Kočevju trgovsko in industrijalno banko. Glavnica se bo zvišala pozneje na 20 milijonov kron. Delnice, ki se glase na prinositelja, imajo notninalo 400 kron. Trboveljska premogokopna družba na Dunaju bo izdala nove delnice. Trboveljska premogokopna družba je bi-, la do sedaj v kritičnem položaju, ker je bilo mnogo njenih obveznic v inozemskem prometu ter jih je morala izplačati v zlatu. S pomočjo avstrijske »Lan-derbanke« in »Banque de Pariš« bo družba uredila svoje finance in izdala nove delnice. Promet naših novčanic je znašal soglasno izkazu Narodne banke kralj. Srbov, Hrvatov in Slovencev dne 8. januarja t. 1. 3.370,587.145 din., torej se je povečal od 1. do 8. jan. t. 1. za 26,459.435 dinarjev. Kredit za nabavo semen. Ministrski svet je odobril kredit 6 milijonov za nabavo senjen našim poljedelcem. Nabavo bo izvršila komisija ministrstva za poljedelstvo. Podružnica zagrebške eskomptne banke na Sušaku. Zagrebška eskompt-na banka bo otvorila podružnico na Su-saku v lastni hisi, katero je kupila v to svrno. Novi čehoslovaški 10.000 kronski bankovci. Ker so dospeli novi, v Ameriki izdelani 10 kronski bankovci, je vlada potegnila stare iz prometa. Zamenjava bankovcev je pokazala, da je bilo v prometu veliko število dobro ponarejenih bankovcev. Finančni položaj Čehoslovaške. Sicer je slaba tolažba, če primerjamo finančni položaj tujih držav z našim položajem ter najdemo, da druge države Uidi niso bogate, vendar je dobro, da se nekoliko bližje seznanimo s finančnim položajem, ki vlada v čehoslovaški republiki. Finančna situacija v Ceho-slovaški je zelo napeta. Država dolguje pilzenski tovarni Skoda 6 milijonov K katerih ji ne more izplačati, vsled česar stoji tovarna pred alternativo: delati ali delo ustaviti. V podobni situaciji se nahajajo pa tudi druge tovarne vagonov. Lovori se, da bo vlada s posebnimi finančnimi operacijami trgovskega značaja poskušala ukreniti potrebno, da ne bo treba tujih posojil, ker rotiranje proračuna ne zadostuje v pokritje ogromnih izdatkov. 42.1 milijard deficita. Avstrijski minister za finance dr. Grim je predložil 10. t. m. na seji narodne skupščine naknadni proračun, ki izkazuje 42.1 milijard deficita. Glavni vzrok tako žalostnega finančnega položaja je kritičen tečaj avstrijske krone. ltanke in bankarstvo. Prejeli smo od tajnika »Saveza novčanih zavoda« g. dr. Stanka Deželica brošuro pod naslovom: Banka in bankarstvo (Delovanje, poslovanje in razvoj banaka), katero je sestavil imenovani g. tajnik. Tisk in zaloga St. Kugli, Zagreb. — Gena 38 K. Ker bo vsakdo v navedeni, pregledno napisani brošuri našel mnogo zanimivega in koristnega, jo vsem najtopleje priporočamo. Datfki. Dolžnost za vojno dajatve se neha. Dfjfcdiost za vojne dajatve, določene v zakonu z dne 26. dec. 1912 drž. zak. str: 236, in dodatnih cesarskih uuredbab neha v Sloveniji z dnem, ko se razglasi ta naredba (Ur. list št. 15 z dne 12. februarja. Zemljiški lastniki pa smejo zahtevati, naj se odpravijo barake, ki so bile zgrajene na njih zemljiščih na podstavi zakona o vojnih dajatvah, samo s pritrditvijo poverjeništva za socialno skrbstvo. Za ugotovitev priglašenih terjatev in odškodnin, ki izvirajo iz zakona o vojnih dajatvah, ostanejo veljavna dotična določila, izdana z nared bo deželne vlade z dne 25. novem,-bra 1919, št. 744 Ur. list D leta 1919. Rok, do katerega je pri političnih obla-stvih prve stopnje prijaviti, doslej morda še nepriglašene terjatve in odškodnine iz vojnih dajatev, se določa do konca meseca marca 1921. Čurina. Nova uvozna carina. V našem ministrstvu za trgovino in industrijo je izdelana nova carinska tarifa, ki bo v kratkem zagledala svet. Kolikor nam je znano do sedaj, bode uvozna carina tako visoka, da bo v resnici zaslužila ime: »pronibitivna« carina. Ce bo temu tako, ne bodo izostale težke posledice za našo uvozno in izvozno trgovino, ki že tako zadosti trpi. i Ukinjcnje carine na časopisni rotacijski papir. Na predlog g. Eugena Demetroviča je sklenil odbor gospodarskega sveta, da se ukine carina na časopisni rotacijski papir, na tiskarske barve, maso za valjke in tisk. stroje. Izvozna carina na les. V ministrstvu za šume in rude se pripravlja ue-vizija izvozne carine, zlasti za les. Upajmo, da se bo carina znatno znižala, ker to zahteva položaj lesne trgovine. Zaščitna carina v Švici. Zastopniki sindikatov, ki so se zbrali v Oltenu, so pretresali vprašanje zaščitne carine, katero namerava uvesti v Švici, feder. vlada. Zastopniki so bili mnenja, da bo zaščitna carina povzročila še večjo draginjo in onemogočila izvoz švicarskega blaga. Radi tega zahtevajo sindikati svoboden uvoz*, vsaj življenjskih potrebščin. Promet. Vzpostavitev rednega prometa med Jesenicami in Podroščico. Pričenši z 21. t. m. se otvori med Jesenicami in Podroščico zopet celokupen tovorni in osebni promet. Dnevno bodeta vozila redno dva mešana vlaka s prihodom na Jesenice ob 14.02 min. in odhodom iz Jesenic ob 17.22 min. Oba vlaka imata zvezo s Celovcem in Beljakom. Vlak iz Podroščice ima zvezo na ljubljanski večerni vlak - prihod v Ljubljano ob 19.06 min. V nasprotni smeri ima zvezo vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 13.80 min. Podaljšana prepoved. Prepoved emanja blaga za Beograd je podaljšana do 17. t. m. Izvzeto je: kvar-Ijivo blago, živina, premog, režijske in vojaške pošiljke, ki se bodo sprejemale in odpravljale brez omejitve. Vagoni za našo državo. Reparacij-ska komisija na Dunaju je prisodila nasi državi 15.090 vagonov, ki so bili konfiscirani še pred 15. novembrom i. 1918. To je približno ena tretjina našega, celega voznega parka. • ilednarodna železniška konferenca v Barceloni. V ministrstvu za promet zbirajo strokovnjaki podatke ter potreben materijal za našo delegacijo na mednarodni železniški konferenci, ki se bo vršila v teku prihodnjega meseca v Barceloni. Automobilni promet Maribor—Rad gona. Vlada je podelita neki družbi monopolno koncesijo za automobilni promet Maribor—Radgona, Na čelu te družbe je Jugoslovanska banka. Naj-preje se bo otvoril promet med Mariborom in Gornjo Radgono ter v Prek murje. Prometne omejitve. Začasno veljajo sledeče prometne omejitve: !. Južna železnica v Jugoslaviji: Ves brzovozni in tovorni promet je prost. Izjeme: a) Za Maribor gl. kol. je ukinjeno sprejo manje tovornega blaga v vozovnih nakladah izvzemši živad, premog, režijske in vojaške pošiljke, dalje one za tvrdke Uotz, Scherbaum, Balkan, Franz, Ro-senberg. b) Tovorno blago v vozovnih nakladah za Zagreb južni kol. in Sisak, kamor naj se sprejema te režijsko, vo- ■ jaško blago,’ premog, apno za v objavi 1 navedene dovlačilniee in tvrdko Ara-njoš & Popovič v Zagrebu ter tvornico tanina in delniško skladišče (Aktienla-ger) v Sisku namenjene pošiljke. Re-ekspedicija pošiljk v Zaprešiču, Zagrebu juž. kol., Veliki Gorici, Lekeniku in Sisku je le dovoljena, ako se izvrši \ razkladalnem in nakladalnem roku; s pošiljkami, ki se v roku 24 ur po preteku ležarine oz. stojnine prostega časa ne raztovorijo oz. ne odpeljejo, se postopa po § 81 obratn. pravilnika, t. j. prodado se na dražbi (razglas v Uradnem listu št. 6 od 20 jan. 1921). H. Državne železnice v Jugoslaviji: I. Direkcija Zagreb: a) Ekspresna roba se prevzame k osebnim vlakom samo do 259 Kuogramov teže; posamezni komadi ne smejo tehtati čez 75 kg. b) Brzovozni kosovni promet je prost, c) kakor br-zovozno blago v vozovnih nakladah je dopuščeno samo meso, živad, ribe, mleko, sir, mast, kruh, testenine, zelenjava, jajca, sveže sadje, mrliči in led. d) Ukinjeno je prestavljanje tovora med Zagrebom d. k. in južni kol. loco. e) Sprejemanje tovora v vozovnih nakladah za Karlovac,' Bakar in Plase je ustavljeno; izjeme: Živad, pokvarljiva roba, premog, režijske in vojaške pošiljke. f) z Reko je preko Bakra ves promet ustavljen, g) Reekspedicije so dovoljene le, ako se izvrše v razkladalnem m nakladalnem roku, sicer se pošiljke dražbenim potom prodajo. V Bos. Brodu pa so reekspedicije sploh prepovedane. 2. Direkcija Sarajevo: Ves promet je prost. 3. Direkcija Beograd: Ukinjeno je sprejemanje vsakovrstne robe za progo Vinkovci Beograd tranzit. Izjeme: Premog, pragi, režijske iu vojaške pošiljke. Že sprejeto naj še odide. 4. Direkcija Subotica: Na progah Apatin - Sonta in Velika Kikinda— Na-kovo je ustavljen ves promet. 111. Italija: a) Blago nakazano carini v Milano Porta Garibaldi, b) Kosovno blago, c) Les, mobilije iu prazni kotli za Trieste centrale punto franco in Trieste Sl An-drea punto franco duca a Aosta le, ako jo tovorni Ust žigosan s strani magazinu generali. Druga roba je prosta. IV. Avstrija: Začasno je prosto sprejemanje robe vsake vrste z direktnimi tovornimi listi tudi ako se blago ocarini v Mariboru. Promet do Radkersburga je prost, preko Radkersburga, Prevalj še ukinjen. V. Ogrska: Ves brzovozni in. tovorni promet na Ogrsko preko Bruck Kiralvhida, Wr. Neustadt iu Ebenfurt je ustavljeno. Izjeme: Živad, živila, rezijsko blago. VI. Čehoslovaška: Ves promet. tja in nazaj prost. Izjema: Zaradi carinskih zaostankov v Mariboru in Zagrebu je ukinjeno sprejemanje tovornega blaga v voz. nakladah za Maribor in Zagreb juž. in drž. kol. v. 11. Poljska: Za vse pošiljke na Poljsko je potrebno prevozno dovoljenje direkcije južne železnice na Dunaju kakor tudi direkcijo Nordost-železnice. Brez teh se tovor ne sme sprejemati. VIII. Nemčija: Tovorni promet v Nemčijo preko Salzburga je ukinjen. Reekspedicije so prepovedane. IX. Francoska preko Nemčije: Reekspedicije lesa v Appemveiler, Offenberg, Kohl, Breisach, Freiburg, Neuenburgeu Miihlheim in Ulegel so v splošnem prepovedane. Ta tovor naj se torej odpošilja od' avstrijske meje z direktnimi tovornimi listi. Zahteva se še: a) Vsi vozovi morajo biti tehtani, b) Vozovi za Elsass Lotringen naj ne presegajo profila i, za francosko profila (Lademass) II. c) Carinski papirji morajo biti v redu, faktura priložena, d) Za reekspedicije čez Kelil je treba prevoznega dovoljenja s strani: »Eisen-bahn-Generaldirektion Karlsruhe«. V drugih postajah so reekspedicije lesa sploh izključene. X. Iz inozemstva v Jugoslavijo: Ustavljen je začasno iz inozemstva dotok blaga za carinske postaje Maribor, Ljubljana, Zagreb južni, Zagreb drž., Sisak, Karlovac in progo Vinkovci—Beograd tranzit. Izjeme: Industrijski tir Počivalnik Maribor-—Tezno, brzovozno blago, premog, za niiul-starstvo saobracaja in na železu, direkcije Zagreb, Sarajevo, Beograd, Subotica adresirane pošiljke, selitve, prazni vozovi in pošiljke za Siod (sklad, in ot-pronm. društvo) v Zagrebu drž. kot. XI. Tranzitni promet je prost. Povišanje železniške tarife v Avstriji. Avstrijske državne železnice bodo s: 15. t. m. povišale železn. tarife, da pokrijejo izdatke, katere je povzročilo povišanje železniških plač. Povišala se bo tarifa za blagovni promet in sicer za 50 odstotkov. Izvzeti so le: kruh, meso, žito, sladkor, premog, koks in gradbeni materijal. Mazffaaftila trgovske in ešsrt-fmsšfcj samice v SLjfublJassi. Ponudbe cele tovarniške oprave. Generalni konzulat v Pragi naznanja našemu ministrstvu sledeče; firma Eisen-, Metali- und Drahtvverke Aktiengesell-schaft u Bratislavi ponuja nam v nakup po ugodnih cenah kompletno tovarniško opravo za kovanje kotlov in pa kompletno tovarno za stroje. Po zatrdilu te .tvrdke bi se s temi tehničnimi opravami moglo vršiti delo za ladje, železniške vagone, parne stroje, parne pluge in vlačil-ne ladije (šleperje). Dotičnim interesi-rauim družbam ali zasebnikom, ki bi na te predmete reflektirali, je omenjena tvrdka pripravljena dati strokovne inženirje in delavce na razpolago, da bi te predmete na licu mesta sestavili in postavili v obrat. Interesenti, ki se za to zanimajo naj se potom praškega konzulata obrnejo na gori navedeno tvrdko. (Ste v. 1427). Uvoz pšenice na Angleško. Naše ministrstvo je prejelo iz Londona službeno obvestilo, da je uvoz pšenice na Angleško prest vsake državne kontrole. (Št. 1423.) Trgovska agencija v Parizu. Ministrstvo trgovine in industrije je naznanilo tukajšnji trgovski in obrtniški zbornici, da se je odvzelo g. Jovanu Petrovi čuviču, članu tvrdke Petrovič Express Pariš pravico vodstva trgovske agencije v Parizu. Trgovske razmere v Mančestru. Zunanje ministrstvo naznanja o razmerah trgovine \' I.Iancestru to-le: Mnogo tekstilnih delavnic je že ustavilo delo, druge jim slede. Tovarne ki še delajo, imajo malo posla. Cene blaga niso ugodne. Cene, katere ponujajo kupci, so manjše kakor producijski stroški. Financijelna situacija je slaba, tej je mnogo krivo sta-njiA evropskih financ. Edina rešitev bi bila, ako se pojavi večje poprašanje z boljšimi cenami. Upati je, da se bo na ta način zboljšal trgovski položaj. Ni pa mogoče predvideti tendence cen. (Štev. 1 L4). teasno. Hladihučne celice: Vse stranke, ki n rl eliti rajo na lastno celico v bodoči Ijumjanski lilauuntci, naj to nemudoma javijo pismeno, s točnim naslovom mestnemu tržnemu nadzorstvu. V prijavi naj se pripomni, za katero blago bo služila shramba in v kakšni maksimalni množini se bo blago deponiralo v hladilnici. Ako mesarji reflektirajo na prostore za soljeno meso in izdelo- vanje klobas, naj tudi navedejo množino blaga, ki ga hočejo dnevno izdelali. Sajenje tobaka. Uprava državnih monopolov je odobrila sajenje tobaka v Sloveniji in v Prekmurju, ker je bilo v to svrho vloženo veliko števila prošenj. Istočasno je uprava najstrožje prepovedala gojenje tobaka za privatno potrebo. Občina Jezersko se prideljuje Kranjskemu političnemu okraju. (Urad. list št. 15,). Agrarna reforma. Minister za agrarno reformo je izdal okrožnico, s katero urejuje plačevanje zakupnine veleposestniških zemljišč, ki so oddana v za-časT>i zakup po predpisih odredb agrarne reforme. Okrožnica določa sledečo višino letne zakupnine pri štiriletnem zakupu: za njivo osmerostroki čisti ka-tastraini pnnod, za pašnike in travnike deseterostroki čisti katastralni prihod in sicer stari, čisti katastralni prihod, ne pa štirikrat povišan. To zakupnino pobirajo davčni uradi, ki morajo javno razglasiti, da morajo zakupniki v roku od mesec dni od dneva razglasa plačati predpisane iznose. Radi tega se opozarjajo vsi zakupniki, ki so dobili zemljišča v zakup po predpisih agrarne reforme za gospodarsko leto 19iy-20, odnosno 1. 1920 do 30. septembra l. 1924, da vplačajo pravočasno zakupnino, kakor ostale prinose pri davčnih uradih, da ne bodo trpeli pri izterjatvi večje škode. Invalidske poštne znamke. Gospod minister za pošto in brzojav je določil z odlokom št. 447ti z dne 28. januarja 1921., da se na dan odlikovanja Beograda s francoskim redom častne legije, t. j. dne 30. januarja 1921., dado v promet tri vrste posebnih, takozvanih >invalidskih poštnih znamk«, in sicer za 10, 15 in 25 par. Invalidska poštna znamka za 10 par, >Kosovska de vojka«, je rdeče barve, znamka za 15 par, »Kroz Albaniju« (z naslikanim vojakom), temnorjave barve, znamka za 25 par pa je. modre barve ter predstavlja ujedinjenje našega naroda. Te invalidske poštne znamke imajo frankovno vrednost do dne 20. aprila 1921. ter se prodajajo za dvojni znesek nominalne vrednosti, t. j. znamka za 10 par se prodaja po 20 par, znamka za 15 par po 30 par in znamka za 25 par po 50 par. Pri taksiranju poštnih pošiljk prihaja v poštev samo nominalna vrednost znamk; prebitek, dosežen s prodajo za dvojno vrednost, pa je v zmislu odločbe ministrskega sveta z dne 26. avgusta 1920., št. 24.155, uporabiti v korist invalidskega fonda. To se daje interesentom na znanje. Ur. List št. 15. Dražbeni oklic. Dne 2. marca t. 1. ob devetih bo pri okrajnem sodišču, odedelek l v Ljubljani, v sobi št. 16 dražbena prodaja različnih srebrnih in zlatih ur, verižic, prstanov, nožev, vilic, žlic, čevljev, perila, slabega nepopolnega kinoaparata in drugih premičnin. Predmeti se lahko ogledajo pol ure pred dražbo na licu mesta. Obvezni polletni tečaj na državni podkovski šoli v Ljubljani se prične dne 1. aprila 1921. Za vstop v tečaj je vložiti pri vodstvu državne podkovske šole v Ljubljani do dne 5. marca 1921. prošnjo ter ji priložiti: 1. Rojstni in krstni list. 2. Domovinski list. 3. Zadnje šolsko spričevalo. 4. Učno spričevalo. 5. CJbožni list. 6. Nravstveno spričevalo. Pouk v podkovski šoli- je brezplačen. Učenci dobivajo redno državno podporo ter imajo prosto stanovanje v zavodu; skrbeti pa morajo sami za hrano in potrebne učne knjige. Poleg podlcovstva se poučuje ogledovanje klavne živine in mesa. Drž. podkovska šola v Ljubljani, dne 10. februarja 1921. Občni zbor delniške družbe pivovarne »Union«. Upravni svet vabi na XI. redni občni zbor, ki bo dne 25. februarja t. 1. ob 10. uri dopoldne v prostorih Jadranske banke v Ljubljani. >Koje su graniee stavljene poijopri-v redno j proizvodnji u kraljevini Srba, Hrvata i Slovenaca.« Dr. Otto Franges: koje su graniee stavljene poljoprivred-noj proizvodnji u kraljevini Srba, Hrvata i Slovenaca? Cena 8 K. Predavanje na kongresu »Glavnog zadružnog saveza u kraljevini Srba, Hrvata i Slovenaca«, dne 12. junija 1920 v Zagrebu. Naročuje se pri Jugoslovanskem kompasu, Zagreb, Strossmayerjeva ulica 6-1. Opozarjamo na oglas tvrdke Šibenik ter priporočamo gg. trgovcem nje- gove izdelke: vaniljn-sladkor in pecilni prašek, kateri so polnovredni, kakor tudi vsled ugodne nakupitve surovin 30 do 40 odstotkov cenejši od vsakih sličnih izdelkov. Izgovor, da je drugo bolje je že tako obrabljen, da spada med staro šaro. Pomagajmo domači industriji do razvitka. Tržna porotna. Zagreb: Pšenica fr. vagon 1040 K, oves 338 K, ječmen 560 K, koruza 430 kron, rž 820 K, fižol 540 Jv, beli fižol 640 K, moka 0 vreča 1530 K, št. 2 1430 kron, št. 3 1330 K. Osick: dovoz slab. Pšenica 1010 do 1020 K, koruza 400 do 410 K. oves 340 do 345 K. Pšenico kupujejo domači mlini. Sajgonski riž prima po 51 K. Sombor: Pšenica notira 980 do 990 kron, nova koruza 370 do 380 K, oves 320 do 330 K. Dovoz je slab, povpraševanje po pridelkih srednje, promet slab, ker ni vagonov na razpolago. Poročajo, da bo izvozna carina za koruzo in fižol zmanjšana za 100 odstotkov, za moko pa za 50 odstotkov. Potem takem bodo naši pridelki cene ji od ameri-kanskih. Zemun: Pšenica 1000 do 1010 K, oves 330 do 335 K, koruza 380 do 390 kron. Povpraševanje je precej živahno, ker se prodaja v inozemstvo. Zadnje dni je bila prodana - večja količina v čeho-slovaški republiki. šid. Dovoz neznaten, cene novo-prernenjene. Pšenica 1000 do 1010 K, koruza 390 do 400 K, oves 330 do 340 ki on. Promet slab, ker ni vagonov na razpolago. Vukovar: Dovoz slab, tovorjenje nemogoče, ker ni praznih vagonov. Koruza se prodaja v inozemstvo ter se plačuje po 380 do 390 K. Odvaža se vodnim potom. Pšenica notira 980 do 1000 kron, kupujejo jo domači mlini. Oves 830 do 340 K. Novi Sad. Pšenica 920 do 969 K, rž 780 K, oves 320 K, ječmen 520 do 540 K, koruza 340 do 370 K. Split: Bela moka 0 btto za ntto 1800 K, pšenica 1220 K, pšenična moka 1800 K, koruza brez vreče netto 450 K, koruzna moka brez vreč 530 K, letošnji fižol 800 K, sladkor mehke kocke 5900 kron, kava sanlos superior btto za ntto 5800 K, Rio 5300 K, singapurski poper zrno 4400 K, . cimet v komadih netto 6000 K, bela morska sol na vagone 530 K, svinjska mast sod brezplačno tara originalna 5600 K, soljena slanina debela netto 5400 K, petrolej 2530 K, stearinske sveče Lanza in Ainiene 5000 kron, kristalna soda btto za ntto 850 K, rumeno milo za pranje netto 2000 K. Ilamburg. Ceno kavi: Java robustn 15 M, Santos superior 16 M, Bahia M 15.50, Guatemala 19 M po funtu. Maribor odsek za določevanje cen v Mariboru je določil sledeče ceno: za pol kilograma belega kruha iz moke šl. 2 8 K, za 60 dkg črnega kruha 7 K, svinjsko meso kakor preje 32 K, po 1 kg, sveža slanina 7 cm debela 42 K, 7 do 10 cm debela 46 K. nad 10 cm debela 48 K. 0«jek: nove cene živežu: goveje meso prednji del 1 kg 2i K, telečje meso 28 K, svinjsko meso 28 K, mast 42 K, suha slanina 42 K, surova slanina 40 K, salo 40 K. Te cene veljajo od 9. t. m. Maribor: 8. t. m. Manjši voli se plačujejo po 15 do 16 K. klavne krave po 13 do 15 K, breje in molzne krave po 13 do 14 K. Tendenca v cenah je rastoča, kar je pred vsem posledica živahnega povpraševanja inozemstva po naši živini. Varaždin: klavne krave 2500 do 4000 K, molzne krave 4000 do 8000 K, teleta 600 do 900 K, prešiei do 1 leta 000 do 1800 K. Žalec: hmelj 2000 K po 50 kg. Trgovina slaba; v Nemčiji je cena hmelju 1100 do 1300 M po 50 kg. Cene vinu v Evropi. V čehoslovaški republiki se plača za 1 hi vina 1000 do 1200 čsl. kron, v Avstriji 6000 do 6500 avsi. kron, na Ogrskem 2800 do 3000 ogrskih kron, v Italiji 230 do 350 lir, na Francoskem 60 do 90 frankov, v Španiji 38 do 40 pezet, pri nas pa 850 do 500 dinarjev. Cena italijanskemu premogu. Ravnateljstvo italijanskih državnih železnic je 'znižalo cene premogu, katerega daje privatni industriji. Veljal bo: industrijski in plinski premog iz Westfalske in Slezi je 380 lir po toni, iz Belgije 320 lir angleški antracit 550 lir, westfalski koks 520 lir, koks iz Šlezije 520 lir po toni. Cene anilin barvam v Avstriji: (avstr, krone) anilin barve povprečno 1500 K po 1 kg. Znižanje cene cinkovi pločevini v Nemčiji. Cene cinkovi pločevini so se znižale od 900 na 800 M po 100 kg. Avstrija cena zlatu. Pred kratkim se- je v Avstriji plačevalo za 1 kg zlata avstrijskih 420.000 K, sedaj pa se plačuje komaj 350.000 avstrijskih kron. Povišanje con za bakrene cevi in svinčene fabrikate v Nemčiji. V Kolnu so se povišale cene za bakrene cevi za 288 mark, ali na 2985 mark po 100 kg. Svinčenim izdelkom so se cene povišale za 60 mark ali na 790 mark. Zagr;b: Devize. 11./II. Berlin . . Milan . . London . Nevvvork Pariz . . Praga . . Švica . . Dunaj. . Ženeva . Bukarešt Val ute: dolar . . . avstr, krone rublji . . . čeSke krone franki . . . napoleondori marke. . . lire . . . . švic. franki . leji .... levi . . . funti . . . Beograd: Devize: London Pariz . Milan .. Berlin . Praga . Dunaj. Valute : dolar . . . franki . . . funti . . . lire . . . levi . . . leji . . . . marke . . avstr, krone napoleondori Dunaj: Devize. Beograd . . Zagreb . . Berlin . . . Budimpešta Milan . . . Newyork . Pariz . . . Praga . . . Ziirich Bukarešt London . . Valute. dinarji . . . dolarji . . . francoski franki švicarski franki češke krone . ogrske krone . leji............... levi .... lire............... marke . . dske marke :i . . . . rublji .... Praga: Devize. Beograd . . Berlin . . . Milan . . . Pariz . . . London . . Newyork Dunaj. . . Zagreb . . BudimpeSta Valute. jugosl. note marke . . . leji.............. levi .... švic: franki . . lire.............. francoski franki funti .... dolarji. . . • Ziirich: Devize. Pariz . . . London . . Ne\vyork. . Berlin . . . Milan . . . Praga. . . Budimpešta Zagreb . . Dnnaj. . . Bukarešt Jadranska banka Jugoslaven. /» Ljublj. kred. » Narodna » Hrv. oskemp. » od do 24350 245'— 532-- 535-— 565 - 568 — 145-— 145-50 1040-— 1045 - 188-— 190- 2350-- 21-35 21 40 144 50 145 — 24-- 25- 178-— 182 — 1020-- 473-— 476-- 236-- 237 — 517- 520 — 194'— z 160'— — 4o5-25 1162- 127- 694 -5003-877 - 2707-50 692, 4980 — 876 - 2515.— 1161 — 81-75 2700 - 209-50 283 50 562 50 305-50, 77-871 . 10-80 5212 14 — 12925 106 — 91-— 127350 28050 5b0 — 30350 76'87 616-10 30 22 55 970 1-15 430 1-50 840 denar 1725-— 535-— 905 — 640 -1440"— 46925 1168 129-— 698 — 5045-883 — 272750 696,- 5020- 882 — 2535- 1167 83-75 2720- 211 50 285-50 56550 307 50 78-87 11-80 53-12 15 131-75 107 50 92-127650 281-50 563 305-50 77-87 12./II. od ; do blago 1S00-- 540- 644-— 1475 - 13./!!. od do 248 — 255-- 534 — 535-— 560- 565*— 144 — 145'— 1050 — 189 - 190'— 2325 - 2375'—■ 198 — 142 — 142 75 24 — 25 — 55'- 60 — 180- 183 — 468 — 472 — 238'— 241 •— 518 — 520 — 160'— — 209 130 25 278'-558-50 301*— 7612 1095 5275 13 75 13025 9075 124850: 275 -555-50 299-— 75-12 44 50 23 87 612.50 10 50 22-50 8 — 1-20 430 1 50 850 denar 211 — 131 -75 280-560 5 303-77-12 11-95 53-75 14 75 131-75 91-75 1251-5 277 - 301- blago 1856'— 1870' — 462 — •466'— 1070 50 1176 50 127-50 129-5C 2460- 2480 — 672- 676-— 4885'- 4925-— 87890 889 90 11.000-- 11.050'- — — 1850"— 1870.-- 669-50 673-50 — — — 87825 88925 — — — 2460 - 2480.— 4860- 4900 — • 209 - 211 — 13075 133-25 i 278 - 280 — 55750 560-50 297 50 299-50 75-50 76-50 10 85 11-85 5250 53-50 1425 15-25 I 124850 1251-50 554-50 557-50 29550 297 50 74’— 75- 44'50 23 87 — 612- — 10-50 22 40 — 7'90 — 1-20 4-25 — 1-50 850 „ denar blago 1760- 1800 - 558 - 561-- 906 - 635-— 645'— 1460 — 1480 — sveče za l išno rabo in kadilo. Kupuje 60- 20~20 čebelni vosek, suhe satine, kap-Ijine po najvišji dnevni ceni. Trsoudl naročajte edino le 10IH* pecilni prašek LjubBiana. Veletrgovina s špecerijskim in kolonijalnim blagom. Točna in solidna postrežba. Q«uHjn laško, prvovrstno, ima v zalogi Dulljui tvrdka Kmet & Komp., Ljubljana, Gosposvetska c. Zahtevajte ponudbe. Sonilni Jermeni, 30-fX! tVAM KRAVOS, sedlar, MARIBOR. ker je najbolji in edino pravi domači Izdelek Moško in žensko perilo, predpasnike in delavske hlače izdeluje in razpošilja najceneje izdeloval-nica perila najmzje cene ne zamudite prifike in ogfašajfe v našem fisfu! Vefika razširjenost fisfa v naši državi in pr e Ro naši j mej j'amči za največji uspefj. „ADRIA“ IZDELKI Ljubljana. Naročite vzorčni zavoj 12 komadov. $ Izdelava zelo natančna I Cene posebno nizke I Rudnik—Ljubljana Dolenjska cesta. Telefon interurban št. 430. Priporočam po najnižjih cenah: usnjarska industrija, d. d. NA BREGU PRI PTUJU (SLOV.) za ovčjo volno in žimo različnih velikosti, fino in močno izdelane. Vse v pristnem usnju. Predilnicam in tovarnam sukna se priporočam za dobavo finih krt al (Kratzen), ker imam zvezo s prvovrstno inozemsko tovarno te stroke, naaaaaaaaaaaaao SLADKOR v kockah in kristal. RIŽ, MILO, SVEČE, PETROLEJ bdi, VŽIGALICE itd. itd. 32, 15-15 Zahtevajte ponudbe I Je pričela z obratom tovarne za čevlje. Špecerijska in delikatesna trgovina na debelo Ljubljana Resljeva cesta št. 3. — Sv Petra cesta št. 35. Zaloga : vin, salam, likerjev, mineralnih vod. 13, 20-20 Izdeluje vsakovrstne Goodyear in mae-kay čevlje zb gospode in dame, nav. delavske, kakor tudi naiflneiSe luksuzne čevlje. Najzanesljivejše j TONE MALGAJ ■ ■ stavbeni, pohištveni pleskar S in ličar 16,52-8 j LJUBLJANA. Kolodvorska ulico 6. : Zajamčeno predvojno blago V za portale in prodajalne. izdeluje 14 Tovorna lesenih žehllev črna detelja, gorske provenience, v vsaki množini, razpošilja tvrdka Tacen pod Šmarno goro pri UublnnL Večja množma paralelno rezanega Trgovina: telefon 466. Tovarna Glinca št. 6, SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA lelenburgova ul. 1 interesna skupnost s Hrvatsko eskomptno banko in Srbsko banko v Zagrebu. Kapital 20,000.000 K. - Rezerve okrog 6,000.000 K. Brzojavni naslov: ESKOMPTNA. . Telefon interurb. št. 146. M4&LI OGLASI J. KOPAČ, svečarna Ljubljana, Celovška cesta 90. v. Bratina, čebelar, Križovci. Priporoča voščene sveče, zvitke, mm= mm, na prodaj-’ ve®-° množin°> *ma Mm Ivoii Jelačin BBBBBBUaa SVOJI K SVOJIMI ioi^ JI1I B || JU gk 1 delniška družba za ntedna-odne transporte, | Mm ]|| BBBjj^F M/m Breojavni naslovi Spedbsikan, 6, 52-31 1 Iki? fiNl ms Š m iF^ i Ljubljana, Marib&r, Beograd, Zagreb, Trst, Wte». j Špedicija usah vrsL Sprelemanie blaga v skladišča. Zacarlnjsnja ki zauarovanja. Mednarodni prevozi. Selitve s patent Dcliišiveniml vozov! na m strani. I Prvo Milansko Jaona skladišče spojeno s Hrom lužno železnico. - - Carinsko asentura lavnih skladišč. ===== H a i v e c i e domače špedicSJsko po dlet! e v Jugoslavlll. = | Colonfale Ljubljana. Modna in športna trgovina za dame in gospode Ljubljana nasproti giavne pošte Zahtevajte povsod Kartonažna tovarna in papirna Industrija Ljubljana-Vič. Cena in kvaliteta povsem konkurenčna. 102, 20—11 mosu Vr debelo! Ha grobno! LiDbljana. Mapo i*ije si. 1 priporoča svojo izredno bogato zalogo različnega železnega blaga po nizkih cenah! Tečna In solidna postrežb«! Ha Mo! 89,20-13 Hi drobno! izdeluje in oferira : 112 Embalaže za čaj. Impregnirane doze za oljnate barve od V8—iv,kg. Lekarniške kapselne za praške. — Vrečice za lekarne, kavo, špecijalittte. Krožnike iz lepenke za slaščičarje in delikatese. Kar&onaže vsake vrste. la. rujavo lepenko (Lederdeckel). v vseh debelostih in vsaki množini. Vzorci In oferti na raz. olago 67, 50-31 A. & E. SKABERNE UUCLMNA, MESTU! TH S?. ID. Uvoz in prodaja vsako« vrstnega inozemskega maneafakturnega biaga in plelenSn. Na debelo in dto&mo. Na detseio. Leopold Perale! Ljubljana - ildoaska ulica k Trgovina s papirjem. Šolske potrebščine. - Razglednice. 106, 52—18 Na debelo. Na drobno. (ja drobno, ncaeacicaaaEaeaeaaeaaasjcj Društso lesnih trsora o dravske doline Q Fr. Brumat Ljubljana Mestni trg št. 25, I. nadstr. Manufaktura ln tkanine. 1! 1 Konkurenčne cene. !!1 118 52—16 u Mariboru Aleksandrova cesta iiev. 45 kupuje In prodaja rezani in temni les v vsuKi množini po dnevih cenah. 23, 52-30 oascaaac^c^CTacrstrjcscaica Anton Tone]: in dni$ m 2v£3-rI“bo:r, T-\x gr oslarija, trgovina s kolonijalnim, špecerijskim blagom in deželnimi pridelki. Stalna zaloga jedilne, živinske in industrijske soli na debelo. to to UVOZ. Brzojavi: TONEJC, MARIBOR. IZVOZ. i , lin IM Zvonarsko ulica 5 (S). Telefon 9. - Brzojavi .Montana' Import. Eksport. Prodajamo in kupujemo na debelo: Vse vrste kovin, rudnin in kemikalij ter vse industrijske izdelke, spadajoče v rudarsko, fužinarsko in kemijsko stroko. 65,26-3» *... assjOTBiasBBsmsss kremo zn feelje j dalje Ilirija čistilo ln čistilni pra- j* M šek za kovine, parketno voščilo, S lak za usnje, vaselin in kolomaz g iz dom ti tovarne kentt izmikov f Oolob & Ko. I Uslstrsoulna itiaiin-fgktiirnesa Mm Hsdist & 11, 50—30 ■■riraaDsai LI&iMaraa, Franciiiianska ulica if. 4, - TeSefcn interurban št. 75. —--——— Dobila ponajvež Sz &n-glšja v veiikifr množinah raznovrstno volneno, ras&doo in perši««* bEagc. -J d Lastnik: Konzorcij za izdajanje »Trgovskega Lista«. ^jxBOKamimammBtmmmKswsmBBsamwBttmmmamKiitaBataamidimamamBxataaoasx?smmsmmi3i Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani. Odgovorni urednik: Franjo Zebal.