P. b. b
svetovnih in domačih dogodkov
Poštni urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagenfurt 2.
LETO XIII./ŠTEVILKA 5
CELOVEC, DNE 2. FEBRUARJA 1961
Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt
CENA 2.- ŠILINGA
Wird man aus den Fehlern lernen?
Im Jannerheft 1961 der Monatsschrift »IMe Osterreichische Nation«, die in Salzburg orscheint, unterzieht Dr. Erich Korner Wien, bei einer Erdrterung des Regierungs-entwurfes eines Gesetzes liber die Venven-dung des Slovenischen als zvveite Amtsspra-chc bei den V or wa'l t ungsbehorden und -dienststellen in Siidkamten, anch das ge-samte M i n d e r h e i ten problem in Karmen einer eingehenden Untersurhung, deren Kernsatze tv.ir gerne auch' unseren Leseni vermitteln.
Dr. Korner belasst sich zunachst mit der diesbeziiglichen Einstellung der politischcn 1’arteien des Mehrheilsvolk.es in Karnten, und zwar der OeVP, der SPOe, der KPOe und der EPOe. Er fiihrt unter anderem aus:
Es lage im Staatsintcresse, wenn sich die Karnt-ncr oVP endlich ihrcr deutschnationalen Bcrater, die bei den gehcimen Wahlen wahrscheinlich ohne-hin FPo \vahlen! — eiitledigen und sich statt des-scn mit der ihr sveltanschaulich naher stehenden ka-tholischen Slovvcnengruppe verbunden vviirde. Sind dami die deutschnationalen Hetzer und cwi-Sen Unruhestifter einmal isoliert, wird sehr bald auch zwischcn osterrcichiscben und slowenischen ("indischen) Karntnern Friede und Eintracht herr-schen.
SchlieBlich sei die Karntner oVP-Leilung noch an die vorbildlichen, von echter osterreichischer Cesinnung zeugenden Worte ihrcs stcirischeu Par-teifreundes, NRAbg. H a r w a 1 i k , erinnert, die dieser (laut „Osterr. Neue Tageszcitung” voni 20. Marž 1950) bei der Vcrabschiedung des Schulspra-chengesetzes fiir Sildkarnten im Nationabat ge-sprochen hatte:
„Gerade dort, wo Staatsgrenze und Sprachen-grenzen cinaudcr itberschnciden, kann sich die "ahrc Souveranitat des Mebrheitsvolkes ervvei-scn, indei« es der Minderheit jene Volkstums-'echte einraumt, die ihr die innere Ein- und Zu-ordnung zum Staatsvolk leicht machen. Lassen "ir die fremden Zungen an der Grenze die brii-derliche Brucke von Volk zu Volk sein!”
Uie FPo bezeichnete in ihrem Wochenblatt »Karntner Nachrichtcn” vom 24. Septemlier 19(i0 den Regierungsentwurf als „Keulenschlag ins Ge-sicht der Karntner”, behauptete am 1. Oktober '960, daB „die Heimat neuerlich in Gefahr” sei •nul drohte am gleichen Tag: „Nun werden dic Karntner keine anderc Wahl haben, als eine an-derc Partci (statt SP6 oder OVP natiirlich die D*o! _ j)er Verf.) und andere Vertreter zu wah-Kn, sollten die Opfcr fiir die Heimat (welche Op-Lr dic FPo-Anhanger z. B. svahrend der deutschcn Gkkupation fiir unser osterreichisches Vaterland oder fiir das von den Nazi vcrratene Siidtirol ge-Kraeht haben, miissen sie uns erst beweisen!) nicht Unisonst gewesen sein, solite es bis zur niirhsten 'Vabi nicht zu spiit sein”.
Die offizielle Stcllungsnahme der FPo ivurdc in den „Karntner Nachrichtcn” vom 22. Oktober 191)0 'criiffentlicht und in ihr der Regierungsentwurf ^ur Ganzc abgelehnt.
Grotesk vvirkt die anscheinend ausgedriickte Sor-ge der FPo wegcn der durch ein solches Gesctz ent-stehcnden „hohen zusiitzlichen Kosten” und „Ver-zbgerungen des Aktenlaufes” und der Himveis ge-i'ade seitens dieser Partei, die gegen den auch fiir osterreichische Kinder verbindlich gesvescnen zwei-sprachigen Schuluntcrricht Sturm gelaufen war, dalj zutvenig zweisprachigc Beamte und Dol-"letscher vorhanden seien. Tvpisch und an dic dblcn Tiraden deutschnationaler Abgeordneter im ■dtosterre ich is<h e n Reichsrat erinnernd, ist auch die abschlielJende Bemerkung, „daIJ in der Karntner Dffentlichkeit keinerlei Bedttrfnis besteht, die slo-"enische Sprache im Amtsverkehr anzmvenden, da samtliche Slowenen die deutsche Sprache flielJend ‘o JV ort und Schrift beherrschen”. An dicscm, lei-
Pogajanja o Južni Tirolski propadla
Minuli teden so bili v Milanu prvi razgovori med predstavniki Avstrije in Italije glede Južne Tirolske. Avstrijsko delegacijo je vodil zunanji minister Kreisky, kateremu je stal ob strani državni tajnik dr. Gschnitzer z večjim štabom strokovnjakov zunanjega ministrstva in tirolske deželne vlade, italijansko delegacijo pa je vodil zunanji minister Segni s svojim štabom strokovnjakov. Že začetek razgovorov so motile demonstracije neonacističnih elementov, ki so menda v Italiji prav tako glasni in zlahka najdejo ušesa, ki so jih voljna poslušati. Po treh dneh so se razgovori končali s prekinitvijo, ker nobena stran ni hotela popustiti. Izgleda pa, da je bilo obema nerodno, kajti po prvih og-njevitejših izjavah v rimskih in dunajskih političnih krogih je zunanji minister dr. Kreisky polil ogenj »ogorčenja« s hladnim curkom, ko je izjavil, da se bo kljub temu treba pogajati naprej. Sliši se, da bi se drugo dejanje te tragikomične igre naj vršilo v Solnogradu. Milanski nastop je bil očividno namenjen za to, da z zunanjo odločnostjo zadovolji prenapeteže na tej in na oni strani Brennerja, katerih jetniki so postale vlade s tem, da so v preteklosti preveč upoštevale nacionalistične kričače. Do kakih stvarnih razgovorov v Milanu
sploh ni prišlo, ne o Južni Tirolski, še manj pa glede zahtev ziljskih kmetov.
Znak zaostritve položaja je tudi atentat, ki je bil izvršen na italjanski ..spomenik zmage” iz prve svetovne vojne v kraju Weidbruck pri Klausenu. Neznani storilci so pOd bronastega konja in jezdeca (o katerem pravijo avstrijski časopisi, da je imel »Mussolinijeve poteze«) položili bombo, ki je eksplodirala in spremenila spomenik v
kup ruševin. Italjanska policija je zaprla 16 Južnih Tirolcev, ki sedaj sedijo v preiskovalnih zaporih v Brixenu in Bocnu.
Avstrijska vlada se naravnost zgledno trudi, da pripomore Južnim Tirolcem do izboljšanja njihovega položaja. Vendar se južnotirolsko vprašanje nevarno zaostruje in ograža celo gospodarske stike med obema državama. Kljub patriotičnim besedam na Dunaju in v Rimu vlada v odgovornih političnih krogih resna zaskrbljenost. Nihče pa zaenkrat ne ve, kako najti izhod iz tega za vse prizadete neprijetnega položaja.
Za razširitev obmejnega prometa
Kot poroča celovška »Neue Zeit« je bil minuli ponedeljek v beljaški mestni hiši posvet med predstavniki avstrijskih in jugoslovanskih okrajnih glavarstev v obmejnem pasu pod predsedstvom beljaške-ga okrajnega glavarja dr. Hafnerja. Predmet posvetovanja je bila razširitev malega obmejnega prometa.
Med drugim je bil iznešen predlog, da bi naj železnica od 28. maja uvedla dva nova vlaka med Beljakom in Jesenicami (oz. Ljubljano). Na vseh cestnih mejnih prehodih, kjer je carinski urad, bi naj bilo dovoljeno prekoračenje meje ob vsakem dnevnem in nočnem času. V primeru višje sile (snežni zameti, slabo vreme) bi naj bil
Kulturno društvo v Celovcu priredi v nedeljo, dne 5. februarja, veseloigro
rčumpaui/apabuMi'
v Kolpingovi dvorani v Celovcu.
Začetek ne ob 5. uri popoldne, ampak ob 7. uri zvečer.
Po igri prosta zabava s plesom.
m
Vsi prisrčno vabljeni!
posestnikom trajnih obmejnih prepustnic dovoljen prehod tudi na drugih pre-laznih točkah in ne samo na tisti, preko katere so bili prišli.
V minulem letu je okrajno glavarstvo v Beljaku potrdilo 1687 prebivalcem jugoslovanske Slovenije trajne prepustnice za Avstrijo,' samo v januarju 1961 pa je bilo izdano še 198 takih propustnic. Avstrijskim državljanom je bilo lani izstavljenih 257 propustnic za Jugoslavijo.
Avstrijsko posojilo Jugoslaviji
Na Dunaju so bila minuli teden uspešno zaključena pogajanja med avstrijsko in jugoslovansko gospodarsko delegacijo. Avstrija je odobrila Jugoslaviji posojilo v znesku 7 milijonov dolarjev, (180 milijonov šil.) od katerih jih je 5 milijonov dolarjev takoj na razpolago Jugoslaviji za nakup blaga v Avstriji, dočim sta ostala dva milijona predvidena kot finančni kredit v breme avstrijskega državnega proračuna za leto 1962. V skupnem uradnem poročilu je rečeno, da so razgovori potekali v znamenju izboljšanih odnosov med obema državama.
URADNE URE
Pisarna Narodnega sveta koroških Slovencev, Krščanske kulturne zveze ter Kmečke gospodarske zveze je odprta vsak dan razen sobote od osmih do pol ene. Uradne ure predsednika Narodnega sveta so vsak četrtek od 10. do 12. ure.
ilcr noch iminer nicht gani ausgestorbenen dcntsch-nationalcn Hochnmt ist letzten Endes dic alte Do-naumonarchic zugrundc gegangen. Anstatt mit ci-netn solehen, jedem volkerverbindendem tister-reichertum hohnsprechenden Geist zu pakticrcn, sollten sich dic tiaditionsbetonten Patrioten in der Karntner OVP besser an die Worte halten, die unter dem Titel „\Vien und Belgrad” in der Num-mer vom 20. November 1960 der VViencr katholi-schen Wochenzeitung „D i e F u r c h e” zu lesen naren:
„Wir sollten stolz darauf sein, dali uns als cin-ziges ethnisches Erbe und als ethnische Vcrpflich-tung aus dem Zrvdlfvolkerstaat diese unsere dsterreichischen Slovencu erhaltcn gebliebcn sind, als eine mdgliche Brucke zur reichen Kultur des alten und jungen Balkans...”
Es eriibrigt sich, auf die . VVutausbriiche der deutschnationalen Schul-, T urn-, Akade-miker- und sonstigen Vcreine naher einzugehen, da sich deren AulJerungen fast vvdrtlich mit denen der FPo decken. Sogar dic Feicr der 40. Wiedcrkehr des 10. Oktober 1920, an vvelchem denkvvur-digen Tag sich 59 Prozent der Sudkarntner, darun-ter eine entscheidcnde Anzahl von Slosvencn (Win-dischen), fiir einen ungeteilten Verbleib Karntens bei Osterreich (aber nicht fiir eine spaterc Diffa-mierung der seit 1400 Jahten in Karnten heimat-bcrechtigten slovvenischen Sprache zu einer, auf das Aussterbeetat zu setzenden bloiien Haussprache) ausgesprochen hatten, svurdc von diesen Kreisen durch antislovvenische Provokationen (Mitfiihren
von Transparenten mit der Forderung nach „Min-derheitenfeststellung”; teilsveises Tragen von Nazi-orden!) in dem ihr von Bundes- und Landesregie-rung zugedachten sviirdigen Charakter gestort.
In cler Folge gibt der Verfasser seine cigene — wie er es betont — auch auf per-sonliche Kenntnisse der Zustande gestiitzte Darstellung der Lage innerhalb der slowe-nischen Volksgruppe wieder:
Wenn man korrektertveise der Volksgruppe alle jene 50.000 bis 60.000 Siidkarntncr zurechnet, die slosvenischc Dialekte zumindest als Haussprache be-niitzen, ergibt sich folgende Gruppierung:
1.	„U n or g a n i s i c r t e”, die zvveifcllos die Mehrheit bilden, sich vielfach selbst als „Windi-sche” (ein uraltcr Sammelname fiir die in Siid-karnteu gesprochcncn slovenischen Mundarten) bc-zeichnen und nach den Wahlergebnissen zu schlie-IJen, zum grolJeren Teil SPo-Wahler sind;
2.	Katholische Nationalslotvencn, die im »NARODNI SVET KOROŠKIH SLOVENCEV / Rat der Karntner Slovencu” (Ehrenobmann ist der Direktor der Bundesmittelschulc fiir Slove-nen in Klagenfurt, Prof. J. Tischler, dzt. Vorsitzen-der Professor an der Bnndes-Lchrerbildungsanstalt in Klagenfurt, Dr. Valentin Inzko, Sprach-rohr das auch mit falltveiscn deutschspra-chigen Beitriigen erscheinende \Vochcnblatt »Naš tednik Kronika”) ihre Interessenvertretung sehen und sich im Hinblick auf die deutschnationale Hal-
tung der dzt. oVP-Landcsleitung l>ei den Wahlen grofJtenteils der Stimmen enthalten oder ungiiltig svahlen;
3.	Titoistische und liberale National-
slovenen, die sich zur »ZVEZA SLOVENSKIPI ORGANIZACIJ NA KOROŠKEM / Zentralvcrband slo-venischcr Organisationen in Karnten” (Ehrenobmann ist der liberale Volkcrmarkter Arzt Dr. F. Petek, dzt. Vorsitzendcr der Klagenfurter Rechts-ansvalt Dr. F. Zvvitter, Sprachrohr das, mit regel-malJigen grudsUtzlichen Stellungnahmen auch in deutscher Sprache, erscheinende Wochenblatt »Slo-venski vestnik”) zusammengcsclilosscn halten und regebnalJig zur Stimmcnabgabc fiir dic SPO auffor-dern;	,
4.	Li n k s | ibe r a le und kommunistii sc h e Nationalslovenen, die vom Verein »ENOTNOST / Einheit” (dzt. Vorsitzender ist der Ebern-dorfer Tierarzt Dr. L. Sienčnik, Sprachrohr die Vierteljahresschrift »Enotnost”) betreut vverden und in der Wahl der minderheitenfreundlichen Karntner KPo einen Schulz ihrer Volksgruppcn-rechte erblickcn;
5.	„A s s i m i 1 a t i o n s w i 11 i g e”, die zwar in der Regel zu Hause noch einen slovenischen Dialekt sprechen, aber auf sonstige Minderheitcnrechte betont verzichten und in ihrer Selbstbezeichnung als »ŠVindischc” eine ausdriickliche Distanzicrung von den volksbevvufJten Slovenen vornehmen wol-len. Als Sprecher tritt der sog. »BUND DER
(Fortsetzung auf Seite 2 unten)
Politični teden
Po svetu ...
Milejše sapice iz Moskve so zapihljale minuli teden, ko je sovjetska vlada nenadoma izpustila na svobodo ter poslala domov v Ameriko dva letalca, o katerih so njuni svojci mislili, da sta že mrtva. Lani v juliju je bilo na visokem severu nad Barentskim morjem v bližini sovjetske meje neko ameriško izvidniško letalo sestreljeno po sovjetskih lovcih. Bilo je to samo nekaj tednov po slovitem incidentu z ameriškim pilotom Povversom pri Sverdlovsku, ko je še danes na nepojasnjen način padlo Sovjetom v roke speci-alno letalo U 2, s katerimi so se Amerikan-ci prejšnja leta v velikih višinah nemoteno sprehajali po Sovjetski zvezi. Sledil je polom vrhunske konference v Parizu in ozračje ob incidentu v Barentskem morju je bilo zelo napeto. Ameriško letalo je padlo v morje, čigar valovi so ga požrli. Takrat je sovjetska vlada obdolžila ameriško novega »vohunskega poskusa«, do-čim je washingtonska vlada odgovorila, češ da Sovjeti uganjajo piratstvo na svobodnem nebu izven sovjetskega območja ter predlagala mednarodno preiskovalno komisijo, kar pa je sovjetska zveza odklonila. Nato je počasi cela zadeva zamrla. Ker je sovjetska vlada molčala, so v Ameriki menili, tla so pač vsi člani posadke utonili. V resnici so bili pri sestrelitvi le štirje člani posadke mrtvi, dva sta pa padla živa Sovjetom v roke.
Izpustitev ipomeni da je bilo letalo res sestreljeno na odprtem morju, kajti sicer bi sovjetska vlada svojčas ne odklonila mednarodne preiskovalne komisije in molčala o ujetih pilotih ter drugič, da s sedanjo izpustitvijo pilotov želi sovjetska vlada spraviti v dobro voljo novega ameriškega predsednika Kennedyja, s katerim bo imela opravka vsaj naslednja štiri leta.
Kot smo že omenili, notranji gospodarski položaj Sovjetske zveze zaradi polomij v kmetijstvu ni rožnat, pa tudi nasprot-stvo s komunistično kitajsko traja naprej. Zato ji je potreben mir.
Nova smer ameriške politike
Ker je Kennedy že s svojimi prvimi vladnimi dejanji pokazal, da namerava celotno zunanjo politiko postaviti na nove temelje, morajo v Moskvi biti previdni, da si s kakimi preostrimi potezami ne zapravijo možnosti za nadaljnje razgovore (in »okoli prinašanje«) z Amerikanci. Po drugi strani pa hoče Kennedy izkoristiti notranje težave komunizma. Zato se je lotil najbolj nerodnega vozla ameriške zunanje politike v zadnjem desetletju, namreč komunistične Kitajske. Danes Združene države priznavajo uradno še vedno čankajškovo vlado na otoku Formozi, ki gospodari le nad 9 milijoni prebivalcev, dočim komunistične vlade v Pekingu, ki je absolutni gospodar nad 600 milijoni Kitajcev ne priznava, to se pravi, se dela, kot da je sploh ni. Brez ozira na načelno odklonilno
stališče do komunističnih režimov, je pa to za državno politiko tako stanje na dolgi rok nevzdržno, kajti pomenja zanikavanje gotovega dejstva. In politika mora z dejstvi vedno računati ter se z njimi spoprijeti. Zadeva je še bolj komplicirana, ker bi priznanje komunistične Kitajske dalo le-tej stalni sedež v Varnostnem svetu Združenih narodov. To bi pomenilo, da bi v tej vrhovni ustanovi za čuvanje miru na svetu imeli stalno mesto dve komunistični velesili.
Sovjetska zveza je sicer stalno zahtevala priznanje Kitajske, vendar se pojavlja sum ali je bila ta zahteva iskrena. V sedanjem položaju se je namreč Zapad, razen Angležev, ki so vlado v Pekingu že priznali, moral s komunistično vlado v Pekingu pogovarjati samo preko posredništva Sovjetske zveze. To pa je bilo zvezano z različnimi neugodnostmi za Zapad, pač pa je koristilo Moskvi, kajti povečevalo je odvisnost Pekinga od Sovjetske zveze. Zato je dvomljivo, da se v Moskvi iskreno veselijo Kennedyjevih namenov priti v direktni razgovor s Pekingom, kajti direktni stiki bi ameriški zunanji politiki nudili možnost, da igra aktivnejšo vlogo v zvezi z notranjimi nasprotji v sovjetskem bloku in jih izkorišča v svoj prid.
Da namerava nova ameriška vlada posvečati notranjim vprašanjem v komunističnem svetu večjo pažnjo, priča tudi namera, imenovati bivšega moskovskega
Ena roka štedi, druga razdaja
Govorjenje o štednji se je tudi minuli teden nadaljevalo, koliko šilingov se je prištedilo, pa ne stoji v nobeni pratiki. Ko je prejšnji teden zvezni kancler ing. Raab napovedal temeljite ukrepe v tej smeri, se je ta teden oglasil k besetli podkancler dr. Pittermann. Pri obisku neke podržavljene tovarne je dejal, da bo treba tudi v podržavljenih podjetjih izvesti »špartanske ukrepe« glede varčevanja in delovne discipline. Šparta je bila mestna republika v starodavni Grčiji, kjer so vladali posebno strogi običaji. Kraja sicer ni bila prepovedana, toda gorje onemu, ki so ga zalotili, kajti hudo so ga priškrinili. Med drugim je slišati, da nameravajo ukiniti ali pa vsaj omejiti prodajo alkoholnih pijač v podržavljenih podjetjih.
Največ preglavice povzroča k štednji zaobljubljeni vladi zahteva državnih uslužbencev, po povišanju plač. Ako bo povišanje izvedeno v predvidenem obsegu, bo državno blagajno osušilo za novo poldrugo milijardo šilingov. Zadeva je obema koalicijskima strankama zelo neprijetna, ker se nobena noče zameriti uradnikom. Zato si sedaj obe stranki podajata ta »vroči krompir« iz roke v roko. Našli so običajno »zdravilo«: nova pogajanja v raznih komisijah ter razgovore s predstavniki deželnih vlad. Dokler bodo komisije zasedale
poslanika Kennana in enega izmed najboljših poznavalcev komunizma, za ameriškega poslanika v Beogradu. Spori med Jugoslavijo in sovjetskim blokom so ameriško zunanjo politiko vedno zelo zanimali, tako da so mnogi resni opazovalci že večkrat bili mnenja, da si ameriška politika otl teh družinskih prepirov skreganih komunističnih bratcev preveč obeta.
Imenovanje tako pomembne osebnosti za poslanika v Beogradu bi naj zasledovalo dvojni namen: po eni strani bi naj Kennan iz beograjskih virov črpal globlje poznanje in razumevanje notranjih komunističnih sporov, po drugi strani bi pa naj ameriško- jugoslovansko prijateljstvo' bilo vpreženo za pridobivanje simpatij v prid Amerike med mladimi afriškimi in azijskimi narodi takozvane »nevtralistične skupine«, med katerimi igra Beograd zelo vidno politiko in jih podpira na vse mogoče načine, tudi s posojili, ki jih na koncu koncev itak finansira Amerika. Znamenje povečanega ameriškega zanimanja za Jugoslavijo je tudi 100-milijonov dm larjev posojila kot prispevek za podporo jugoslovanske devizne reforme. Temu posojilu pa je sledilo še nadaljnjih 27 milijonov tlolarjev za nabavo raznih industrijskih naprav in strojev.
Z vzhoda so na to napovedano ameriško potezo odgovorili s starim zmerjanjem, češ da so beograjski oblastniki »izdajalci socializma« in »plačani agenti kapitalističnega Wall Streeta«. Wall Street je namreč v New Vorku, kjer je največja borza na svetu in v bližini so največje ameriške banke in finančni instituti.
in razgovori trajali, bodo pa seveda uradniki morali čakati.
Študentje so volili
Minuli teden smo imeli še ene volitve. Visokošolci po vsej Avstriji so volili svoje stanovsko zastopstvo. Borba je šla predvsem za glasove novih študentov, kajti njihova odločitev kaže smer, ki jo ubira mladina. Razmerje sil se v glavnem ni spremenilo, pač pa je zmerno desničarski blok, ki se naslanja na OeVP, mogel nesporno ohraniti svojo absolutno večino. Čeprav se v odstotkih razmerje sil ni spremenilo, je pa desničarski volilni blok po številu glasov narastel od 8058 na 12.116 glasov, kar je bilo seveda vzrok za slavljenje zmage, posebno ker so socialisti za spoznanje nazadovali od (14.1% na 13.6%). Rahlo so izboljšali svoj položaj tudi rjavi nacisti, ki z 28 procenti glasov sicer ostanejo manjšina. Vendar je to znatno število še vedno trajen opomin, da je velik del avstrijske visokošolske mladine protidemokratično okužen. Pri izobraženstvu ne igra glavne vloge število, ampak delo, ki ga razvija in vpliv na javnost, ki si ga more zagotoviti. In delavnost nacističnih izobražencev, ko so praviloma seveda tudi nem-ško-nacionalni, je vsekakor živahna. Nje-hov vpliv pa čutimo itak na vsakem koraku. Ob teh številkah bi se naj tisti, ki jim je mar ohranitev demokratične svobode v Avstriji, resno zamislili.
... in pri nas v Avstriji
SLOVENCI
doma La po ioetn
Papeževi spomini na Slovence
Ko je papež Janez XXIII. pred kratkim olrisko-val razne vatikanske urade, je med drugim prišel tudi v Sv. kongregacijo za širjenje vere, vatikansko ministrstvo za misijonske dežele. Tam mu je predstojnik kongregacije, kardinal Agaganian predstavil višje uradnike, med katerimi je tudi Slovenec msgr. dr. Janez ISelej. Sv. oče je takoj začel govoriti o Sloveniji, ki jo je svojčas, ko je bil apostolski delegat v Holgariji, obiskal in se za več dni 'ustavil v Ljubljani, kjer je več dni opravljal duhovne vaje pri slovenskih oo. jezuitih. Imena voditelja duhovnih vaj sc ne spominja več, pač pa dobro ve, da je bil zelo podoben pokojnemu papežu Piju XI. V Ljubljani je vsak dan daroval sv. mašo v frančiškanski cerkvi pri Tromostovju, v središču mesta. Zelo ga je razveselilo, ko je videl, da je bilo ob delavnikih toliko ljudi pri sv. mašah. In pristavil je: „Zelo sem se čudil, ko so se mladi delavci pripeljali na kolesih in jih prislonili nezaklenjene k cerkvi. Po službi božji pa so zopet sedli na svoja kolesa in odbrzeli na delo.”
Berlinčani navdušeni za slovenske pesmi
Slovenski oktet, vrhunska pevska skupina osmih pevcev ki smo jo imeli pred leti priložnost slišati tudi v Celovcu, je v minulih mesecih opravila zelo uspešno turnejo po zapadni Evropi, kjer je žela povsod sijajne uspehe. Med koncerti v vrsti prestolnic ter francoskih in nemških industrijskih središč je bil tudi koncert v Itcrlinu, v veliki dvorani Akademije za glasbo, ki je najmodernejša in največja koncertna dvorana v tem triinilijonskem mestu. Dan prej je ondi dirigiral simfonični koncert sedaj najbolj znani evropski dirigent, Dunajčan Herbert v. Karajan. Po 150 vrhunskih glasbenikih je prišlo na oder osem mož iz Slovenije, vendar so si kritiki bili edini, da so tudi oni s svojimi glasovi napolnili razsežno dvorano. Nastopili so s klasičnim umetnim programom ter z narodnimi pesmimi. In prav s temi so najbolj vžgali sicer zahtevno in izbirčno berlinsko nemško publiko. Očividec, dopisnik ljubljanskih Naših razgledov” U. Pogačnik poroča: „Po starih čudovitih Gallus-Petelinovih skladbah so prvič prodrli pregrade in ko so v drugem delu koncerta prišli preoblečeni v (slovenske) narodne noše... jih je že sprejelo dolgo, živahno ploskanje. Ploskanje, ki je pozneje pri vsaki pesmi naraščalo v pravo navdušenje in ob koncu dobilo svoj ventil v vzklikih „Kommen sic vvieder!” Sicer zapeta berlinska publika je stala na nogah in zahtevala še in še novih pesmi. Celili šest ali sedem pesmi — z našo koroško „Mojcej” in „Bosenskim kolom” na kraju — so morali po mnogih klicih dodati in tako podaljšati koncert za skoro pol ure. Neki kritik je zapisal: „klicali so, da bi obudili v življenje celo kamne!”.
Slovenec na ameriški razstavi
„Rahr Civic Center”, po našem mestni muzej v mestu Manitovvoc, v Združenih državah, ki ga vodi bivši kustos ljubljanskega muzeja in tudi na Koroškem znani umetnostni strokovnjak dr. Rajko Ložar, je konec januarja priredil razstavo sodobnega italijanskega slikarstva. Zastopani so bili največji moderni mojstri v Italiji od De Chirica prek Carraja, Mcrandija, De Pisisa, Tosija in drugih. Meti njimi sta tudi dva Slovenca, in sicer Tržačan Spacal in Goričan Anton Mušič. Informativni spis o razstavi izrecno omenja, da sta oba imenovana umetnika slovenskega rodu.
W!rd man aus den Fehiern lernen?
(Fortsetzung von Seite 1)
KARNTNER WINDISCHEN” (Obrnami ist der Klagenfurtcr Mittelschulprofessor und oVP-LAbg. Dr. V. Einspieler, Obmannstellvcrtrcter der Grif-fener Hauptschullehrer und FPfi-LAbg. E. Silla) auf, der es jedoch bis heute neder zu grblJeren cigenen Veranstaltungcn noch zu einem eigenen Presseorgan gcbracht bat. Es ist daher zvveifcllos unzutreffend, vvenn sicli dieser Vcrein als Interessen-vertretung jener 28.000 Slovencu ausgibt, dic als Lmgangssprache bei der Volkszalilung 1951 „vvin-disch” anluhrten. Der Verfasser kennt selbst zalil-reichc Siidkarntner Slovencu, die sich zvvar des lan-desublichcn llegrilfs „windisch” bedienen, durch-aus austrophil cingestellt sind, aber SPO oder nach der Empfehlung des katholischen Slovenenblattes ungultig vvalilten. Dr. Einspiclers Anhang diirfte von allcn fiinf Gruppen der kleinste sein; audi sind auBer ihm und seinem Stellvertreter Silla noch kei-nc Personlichkciten scincs Vcreincs dffentlich in Erschcinung getreten. Kcnnzcichncud ist seine Zugchorigkeit zum „K a r n t n e r Hcimat-d i e n s t ”, der bereits cnvahntcn deutschnationa-len Dachorganisation. Der semerzeitige sozialdc-mokratischc Landesparteiobinann A. Ealle hat fiir Karntner, die zvvar zu Hanse slovenisch (vvindisch) sprechen, sich aber ihies Volkstums schameii und von den Deutschnationalcn iniBbrauchen lassen, dic treffende Bezeichnung „w i n d i s c h c D e u t s eh -p a t i o n a 1 e ”■ gepragt.
Der Verfasser berichtet sodami, daB der »Ral der Karntner Slowenen« und der »Zentralverband slovvenischcr Organisatio-nen in Kairnten« eine gemeinsame Stclhmgnahme zum Gesetzentvvurf iiber die slmvcnische Vervvaltungssprache ausge-arbeitet haben und fahrt fort: »Diese bei-den groBten slovvenischen Organisationen haben den vorliegenden Regierungsent-wurf fiir u n z u r e i c h e n d , da tlem Staatsvertrag vvidersprechend, erklart.« An-schlieBend gibi er die slotvemschen Fin-vvendungen, dre audi in unserem Blatte seiner/eit veroffentlicht vrurden, kurz wie-der.
Dr. Korner faBt seine, offensichtlich vom besten VVillen nach Erforschung der objektiven VVahrheit getragenen Erkennt-ni».se folgendermaBen zusammen:
ZUSAM MENFASSUNG
Es ist u n e r f r e u 1 i c h , daB sich die Zvveite Republik ČJsterrcich erst durch den Staatsvertrag 1955 von auslandischen Machten cinen speziellen Volksgruppenschutz auferlcgen lieB.
Es ist dem internationalen Ansehen unseres Staa-tes schadlich, daB der siebente Staatsvertrags-nrtikcl, trotz der im Juni 1958 erfolgten Eininah-nurig durch den 8. KongreB der „F0deralistischen Union europaiseher Volksgruppen”, bis heute noch nicht zur Ganze durchgefiihrt vvurde, und
es ist geradezu p e i n 1 i c h , daB der vorlic-
gende RcgierungsentSvurf ausgerechnet erst zum Pogini: der UNO-Debatte liber die Lage der oster-reichischcn Minderheit in Italien veroffentlicht, aber dcnnoch bis heute von der Volksvcrtretung kcin diesbcziiglichcs Gesetz heschlossen vvorden ist!
Zum I n b a 11 des Entvvurfes ist zu sagen, daB er — obvvohl zvveifellos bes;cr als das vollig unzurei-chende Gerichtssprachengcsctz 1959 — vveder zur Ganze dem Staatsvertrag, noch einem fortschritt-lichcn Volksgruppcnschutzgesctz entspricht!
Wic es auch der bekannte ostcrreichische Staats-rechtler, Univ.-Prof. Dr. F. Ermacora („Dic Karntner Minderheitenfragc als Rechtsproblem” in „Dcr Donauraum”, Heft 1/1960, S. 24) fiir vertret-bar hiclt, konnte der drtliche Geltungs-bereich ohne Benachtciligung der osterreichi-schen Mehrheit auf das gesamtc Gebict der ge-misclitsprachigen Vervvaltungsbczirke Volkcrmarkt, Klagenfurt-Land, ViJIach-Land und Hermagor, zu-mindest aber auf das Gebict der sztg. Schulvcrord-nung 1945 ausgcdehnt vverden. Kein Einvvohner dieser Gebiete vvSre hierbei gczvvuiigeu, sich der slo-vvcnischcn Sprache vor Amtern zu bedienen; vver es aber vviinscht, dessen Eingabe solite folgerichtig in allcn In stan zen slovvenisch verhandelt bzvv. er-ledigt vverden! Da in IvegruBcnsvverter \Veisc auch dic Sozialvcrsichcrungstragcr einbezogen erschcincn, ist nicht einzusehen, vvarum dies nicht auch mit den offentlich-rechtlichen Inleressenvcrtretungcn (Kam mer n) geschicbt.
Es vviire ilberhaupt fiir die Zukunft ratsam, bei der Volkszahlung nach der „vorvviegenden Hauisprachc” zu fragen und in Karntcn hierbei
mir zvvei Antvvorten („deutsch” oder „sloweniscb [vvindisch]”) zn formulicren.
Als „p r o v i s o r i s c h” vvare lediglich die Heran-ziehung von Dobnet-chcm festzulegen und die Her-anbildung von beider Landessprachen kundiger Bo-ainter, analog den Siidtirolcr Bestimmungen, durch Gevvahrung von Vervvendungszulagen zu fordcrn und zu bcschleunigen. Wenn deutschnationale Ubcrheblichkcit den Besneli zvvcisprachiger Schuleii vveiterhin ahlehnt, hat sic es sich selbst zuzuschrei-bon, vvenn dann die osterreichischen Slovvenen un-ter den Siidkarntner Bcamten die Mehrheit bilden sollten.
Nur der deutschnationale Kirchtunnshorizont mit seiner unheilbaren „S u d m a r k”-Psyhosc kanit in einer groBzugigen Volksgruppen politik, die das internationalc Ansehen unserer Republik betracht-lich zu heben und das berechtigte Mifitrauen tinse-rer slovvcnischen Mitburger abzubauen geeignet vvare, ununterbrochcn „Gefahren” erblicken. VVir a-ber, die vvir als osterreichische Patrioten auch belite noch ilie Verbundenheit aller Donauvolkcr bc’-jahen und daher insbesondere unsere eigenen klei-nen slavvischeu und madjarischen Volksgruppen vor einer Diffamierung und vveiteren Schvvachung Ijevvahren vvollen, bekennen uns zu den treffliclien \Voi ten, die Bundcsprasidcnt Dr. Adolf S c b ii r 1 am 10. Oktober 1960 an die Karntner gerichtet bat: „Wer genau vveiB, daB er im Redit ist, vver sich seiner Sachc sicher fiihlt, der ist groBziigig und ehrlith, offenherzig und besonnen bei der Regelung von Minderheitenfragen, die es in vie-len Landern gibtl”
Pozdrav prijatelju Koroške
pisatelju Ksaverju Mešku
(fljiluijeev pero
Na Štajerski lari, kjer se časti z ranami svctec in mučenik „Rok'’ — pisatelja v „Selu” — obiskal je Bog s križem prav težkim, mu to govori:
»Služabnik moj zvesti, maziljenih rok, nalil sem ti v kupo življenja gorji do vrha — popij ga do dn;i, čeprav bo požirek grenak in globok---
Dopisana knjiga jc tvojih povesti in črtic in pesmi in drame bolesti —; povedal dovolj si, kako naj bi zvesti hodili za Bogom, za narod po cesti---
Oči ti zatisnil sem prej, nego smrt te zavila je v mrzli svoj prt s solzami, z ran tvojih — pretkani, in zdaj sem, bolnik moj, ves tebi ob strani.
Glej, narod, ki„Crtice" tvoje rad bere, k srcu si vzame vse »Tihe večere”; glej, prave smeri si bo našel ob »Njivi". Dovolj si mu biserov dal — ljubeznivi
učitelj mladine, voditelj v višine.
Vseh tvojih del vrednost ti s smrtjo ne mine. Pri Meni fooS s križem se veselil zmage, ko zrl boš ob sebi — vse svoje predrage.
M. H.
Ko se je pred kratkim uredništvo neke koroške slovenske revije obrnilo na pisatelja Franca Ks. Meška s prošnjo, »da bi kaj napisal«, je prišel odklonilni odgovor od sedaj že 86-letnega pisatelja, ki je kot duhovnik več desetletij pastiroval med koroškimi Slovenci in pisal za vse Slovence, za odrasle pa tudi za mladino.
Meško je začel pisati že zelo mlad. Kot ni/ješolcc je objavil svoje prve pesmi v mladinskih listih »Vesna« in »Domovina«. Pozornost širšega slovenskega občinstva je zbudil njegov roman »Kam plovemo?«, ki je izhajal v reviji »Ljubljanski zvon«. Leta 1903 je spisal dramo »Na smrt obsojeni«, ki opisuje življenje koroških Slovencev. Meško je mojster psihološke črtice in ga odlikuje izredna tenkočutnost, vse njegovo pisanje pa preveva topla milina človeka, ki ne zna sovražiti. Naravnost vzorna mladinska knjiga pa je »Mladim srcem«. Njegove drame, povesti, romani, črtice in pesmi je zbrala in izdala celjska Mohorjeva družba v 5 debelih knjigah.
Nadalje je bil župnik pri Mariji na Zilji. Usoda je sicer hotela, da je zapustil Koroško, toda v srcu je ostal z nami najtesneje povezan. Sicer pa prepustimo besedo naši sotrudnici, ki nam piše:
Odločitev bogatega industrialca i/. Torina, ing. Filiberta Gnala, da zapusti svet, v katerem je dosedaj živel in deloval ter se za vselej zateče v samostan, je morda najznačilnejši doživljaj (preteklih božičnih proslav v Italiji. Ing. Gnala, ki je star 53 let, zapušča za seboj sijajno življenjsko ‘pot. Bil je ravnatelj več tovarn ter član upravnih odborov raznih velikih podjetij, v katerih je zaposlenih nad 30.000 delavcev in nameščencev. Njegovi mesečni tlo-■'odki so znašali več milijonov lir.
Filiberto Gnala je veljal pri vseh, ki so f>a poznali, za imovitega in sposobnega gospodarstvenika, ki bi bil lahko zadovoljen s svojo usodo. Kljub temu, se je pred urno-' .•tirni tedni odpovedal vsem donosnim položajem, številnim častnim službam, svoje-11111 velikemu premoženju in se napotil v samostan trapistov v bližini večnega me-sl.a> da bi tu v molitvi, postu in odpovedih preživel preostanek svojega življenja.
‘Kaj ga je k temu napotilo, tega ing. Uuala ni povedal. Ve se samo, da je bil ve-dno globoko veren človek in da se je vedno budil, da hi svojim podrejenim delavcem v siji i sl u krščanskih naukov lajšal njihovo Užko delo. Pravijo, da se je razočaral nad tianašnjim mrzlim in brezsrčnim svetom. ^ se svoje premoženje je razdelil med potrebne.
Redovniški red trapistov ,ki si ga je iz-bral, velja za enega najstrožjih in najbolj
»Na Selah pri Slovenjgradcu je cerkvica svetega Roka. Tja so naši predniki radi romali, peš iz pliberškega kraja ali z vlakom do Prevalj. Posebno častili so ga ‘bolniki z ranami. Pred kakimi 40. leti jc od nas hodila še vsako leto močna skupina romarjev. Utrujeni smo prišli do Sela zvečer, tam prenočili in zjutraj je bila romarska maša. Po cerkveni slovesnosti je romarska skupina zopet odšla in grede obiskala sejem v Guštanju, od tam pa z vlakom do Pliberka ali pa peš čez Poljano in Holmec.
Č. g. Franc Ks. Meško župnikuje že mnogo let na Selah. Menda je bilo leta 1937, ko ga je tam obiskala skupina prosvetašev iz Libuč in Grabel pri Pliberku. Sicer se je g. Meško večkrat, ali bolje, redno oglašal znancem v našem kraju. Zadnje pismo mi je pisal v odgovor na prošnjo za prispevek reviji »Vera in dom«. Toži, da je zelo bolan, usiha kot drevo v zemlji brez vlage in poleg tega skoraj čisto slep. Pozdravlja v slovo.«
Vzoren duhovnik in darovit pisatelj, ki je vse svoje življenje in svoje darove izčrpal v službi naroda. Naj bodo te vrstice skromen izraz naše hvaležnosti.
asketskih. V tem redu veljajo pravila »večnega molka«, ki ga redovniki prekinjajo samo v občevanju s svojim (predstojnikom ni spovednikom. »Dar jezika«, pravijo redovniška pravila, »uporabljamo samo za molitev«. Celo najožji sorodniki redovnikov smejo na obisk samo enkrat na leto, pri tem pa ne smejo spregovoriti niti ene same besede.
Ing. Guala je 11. novembra lani prestopil samostanska vrata Fratocchie. Prva preizkušnja, postulat, je trajala mesec dni.
Vsakdp,,pozna izrek, da je sršenov pik za devet osjih in osji za devet pikov čebele. Sršeni so torej pri našem ljudstvu na slabem glasu. A v nečem so vendarle mnogo boljši od človeka.
V eni zadnjih številk ameriške prirodoslovne revije »Natural History« je dunajski žužkoslovec dr. Fritz Schremmer prav o sršenih objavil nekaj zanimivih opažanj in slik. Glavna je ugotovitev, da so pri sršenih edini gospodarji samice, in da je pri njih občestveno, socialno življenje neverjetno razvito.
Delo v gnezdu, ki šteje včasih več kot tisoč sršenov in več kot 200 ličink, jc strogo organizirano. Nekatere samice morajo
Dne 11. decembra 1960 je ob prisotnosti sorodnikov prejel pred oltarjem belo redovniško obleko in od tega trenutka dalje se je imenoval »brat Filiberto«. Druga preizkušnja, noviciat, traja dve leti'in novinec v tem času lahko vedno zapusti samostan, če smatra, da ni rojen za tako življenje. Po dveh letih bo Filiberto Gnala položil trikratno _ zaohjjubo kreposti, revščine in poslušnosti. Čez belo redovniško obleko bo prejel črni škapulir s kapuco. S tem bb nepreklicno in za vedno, do konca svojega življenja, odrezan od sveta ostal v samostanu.
Verjetno bo našel med samostanskimi zidovi tisti mir in duhovni pokoj, ki ga ni našel po tovarnah in industrijskih obratih.
(Iz »Demokracije«, Trst)
skrbeti za hrano. Hodijo lovit muhe, gosenice in druge žuželke. Ko jih usmrtijo, jih skrbno prežvečijo. Kar je tekočega, shranijo v golšo, meso pa drobno zmeljejo in stisnjeno v kroglico nesejo v čeljustih domov.
Ko se taka zbiralka hrane vrne v gnezdo, jo takoj obkrožijo družice. Ko po kapljicah izgrgra hranilno tekočino iz golše, ji tovarišice željno ližejo jezik, na katerem se hrana lepi, nato pa same prejeto hrano nesejo naprej drugim v notranjost gnezda, če samici, ki se je vrnila z lova, še kaj ostane v vreči, ostane v gnezdu tako dolgo, dokler vsega ne razdeli, in ne odleti prej na nov lov.
Mesne kroglice v čeljustih pa nesejo samice lovke ličinkam. Te so poleti, ko je njihov čas, shranjene v šesterokotno razvrščenih celicah, v katerih vlada vedno enakomerna in takšna toplota, ki ličinkam najbolj prija, to jc 30 stopinj Celzija. Toplota v gnezdu variira kvečjemu dve stopinji tudi tedaj, ko zunaj nastopajo razlike do 7 stopinj. Za to skrbijo odrasle samice s telesno toploto.
Pri krmljenju ličink jc zanimivo to-le: Pravkar izlegle ličinke krmi samica sršena z izločki svojih telesnih žlez, a bolj razvite ličinke krmi z mesom. Ko se samica skloni k ličinki v celico, ta dvigne glavico, razkreči čeljusti in spusti iz ust kapljico prozorne sline, ki napravi mesno kroglico spolzko, tako da jo ličinka laže požre. A samice prihajajo k ličinkam tudi takrat, ko ne prinašajo hrane in jih dražijo tako dolgo, da ličinke izločijo slino, katero odrasle samice hlastno uživajo. Ta pojav je bil že znan. Entomolog Wheeler, profesor s Harvardovega vseučilišča, je krstil tako vzajemno krmljenje za »trophalaxis«. Je v navadi pri vsej zvrsti »hvmenopterov«, in je po njegovem mnenju važen temelj njihovega občestvenega življenja. Slinasti izloček ličink je namreč hranilen in je hkrati dražilo, ki vzpodbuja odrasle, da za to nagrado gojijo svoj zarod.
Sršenice so torej dobre matere, grdo pa delajo z zakonskimi drugi, z lenimi samci. Ti služijo samo za oploditev. Takoj po njej sc samica z največjo krvoločnostjo loti samca. Pika ga in grize ter ga razmesari do smrti. V poskusnih kletkah je dostikrat najti odgriznjene glave sršenov. Z njihovim mesom pa samice krmijo trenutni zarod v gnezdu.
Brat Filiberto
Čudesa in skrivnosti narave
Nekaj o sršenih
FRAN ERJAVEC:	305
koroški Slovenci
(TIL del)
Vsekakor je pa ipovzročada celinska zapora nekatere gospodarske (težave, ki so (vodile celo od nemirov, slasti P<> 1. 1807, ko »o prišli Angleži zaradi Iblolkade v huda navzkrižja iz Zedinjenimi državami Sev. Amerike in so je ustaville skoro ves izvoz žita in bombaža v Anglijo, kar Jc ponem povzročilo veliko podražitev kruha in breapo--''Clnost v tekstilni industriji. Mnogo manj je pa čutila 1(1 zaporo celina, ki je bila tedaj še po ogromni večini kmetijska in je ‘zato lahko, razen bombaža in kolonialnega blaga, sama krila skoro vse svdje (potrebščine, manjkajoče ipa vsaj deloma z raznimi nadomestki (kavo n. pr. ^ cikorijo), deloma jih pa dobavljala po suhem (n. pr. bomba/ iiz Levanlte preko Ilirije). Navzlic itemu je pa se-v°tia povzročala zapora marsikatere meiprilike tudi ce-bni. a nekatere panoge so bile prizadete še celo prav v /lvo, n. pr. tekstilna industrija in vse panoge, povezane •s pomorsko plovbo.
V hude stiske so prišle tudi dežele, katerih skoro edi-I11 dohodek ‘je bil izvoz žita in lesa (n. pr. Rusija). To Je potem seveda povzročalo med njimii itudi veliko ne-v<;;jo in so Skušale zaporo na vse mogoče načine celo °f'Jtno izigravati ali pa vsaj toleriraiti tihotapljenje na debelo. Tako je potem tudi izvajanje blokade zaviiselo ;k( .o zgolj od tega, če so bile v do tiču i deželi nastanjene Irancoske posadke, a še v 'taklih primerih so premno-fti podkupljivi francoski krajevni činitelji (celo konzu-h in generali) sprav ‘bistveno slabili strogost blokiranih
predpisov. L. 1811 je moral Napoleon n. pr. vso Dalmacijo lin Hrv a triko celo sploh izločiti iz francoskega carinskega območja, ker ni imel dovolj čet, da hi mogel zadostno nadzirati vse obsežne melje. Skratka: ako bi hotel izvesti svojo carinsko zaporo vsaj za silo učinkovito, bi moral kratko in malo anektirati vso Evropo, kar ga je sicer jako mikalo, toda za to mu je vendarle manjkalo moči.
Ta celinska zapora pa je bila končno tudi za Napoleona samega precej dvorezen meč. Mnogim industrijam je začelo občutno primanjkovati surovin (zlasti tekstilni), še bolj je zastal izvoz, kar vse je povzročalo potem tudi nevarno brezposelnost; kmet niti za majhne cene ni mogel več prodajati vseh svojih pridelkov in občutno je padel tudi dohodek iz carin in davkov. Glede na to in p;: iz čisto merkantilističnih razlogov je bil potem Napoleon celo sam prisiljen izdajati domačim francoskim izvoznikom in uvoznikom razne dovolilnice, malo se je pa brigal za težke gospodarske posledice v nekaterih ostalih državah. V teh je zato nevolja proti zapori počasi tako nastla, da je končno moral na eni strani dovoliti nekaterim lukam celo organizacijo nekakega uradnega tihotapljenja, a na drugi strani je zopet odrejal neusmiljene kazni za firme, ki so se baviie s tihotapstvom na debelo, razen tega so pa tako utihotapljeno blago 'še zaplenjali in ga sežigali. To je vodilo do neštetih bankrotov, do globokih pretresov vsega gospodarstva ter do splošne gospodarske demoraliza-cije. Ko so potem dežele, ki niso stale pod njegovim nepo-srednirn 'nadzorstvom (n. pr. Avstrija, Rusija) videle, da se niti Francija sama ne drži dosledno strogih odredb celinske zapore, so jo seveda bolj ali matij odkrito izigravale tudi same.
Navzlic tej gospodarski zmedi in težavam pa Napo-
leon nikakor ni bil voljan odreči se celinski zapori, zlasti ko je videl, da ima celo njeno nepopolno izvajanje ven-darie precej težke gospodarske posledice za Anglijo, posebno glede izvoza. Ta je mogla vzdržati le zaradi svojega naprednega gospodarskega ustroja, najmoderncjše~indu-strijske tehnične opreme in vzorne mednarodne bančne organizacije, katere sc Napoleon ni upal dotikati, in pa zato, ker je šlo Napoleonu predvsem za uničenje angleškega izvoza na evropsko celino, ne pa zato, da bi preprečil n. pr. izvoz žita v Anglijo. V smislu merkantilističnih naukov je namreč skušal izvleči iz nje vse zlato in je zato na tihem celo podpiral izvoz francoskega žita v Anglijo. V takem položaju so potem seveda tudi Angleži gledali predvsem na to, da vzdrže svoje finance zdrave, kar so mogli kolikor toliko tloseči le s svojimi velikimi kapitalnimi rezervami in z gospodarskim kreditom, ki so ga uživali jx>vsod.
Navzlic temu so pa gospodarske težave Anglije 1. 1811 že tako narastle, da so začeli že mnogi trditi, da bi bilo mnogo bolje skleniti mir pod kakršnimi koli pogoji kot pa nadaljevati vojno. Tečaj angleških papirjev je začel nevarno padati, bankroti so se množili, skladišča so bila pre-napolnjena z neprodanimi kolonialnim in industrijskim blagom, kruh se je pa dražil. Ker jc Napoleon prav tedaj še močno poostril svojo celinsko zaporo, je povzročilo to težke posledice za Anglijo. Tovarne so morale bistveno omejevati svojo proizvodnjo in delavske mezde so padale, kar je vodilo potem tudi do vedno pogostejših in vedno nevarnejših socialnih nemirov, da, marsikje že do pravih uporov. Nemogoče je predvidevati usodo, ki bi jo bila doživela tedaj Anglija, ako bi ne bil storil Napoleon te velike napake, da je dovolil izvažati žito v Anglijo.
(Dalje prihodnjič)
SELE
(Dva nova zakonska para)
V aprilu 1945 je v Steinu ob Donavi streljala SS na dvorišče kaznilnice v gručo jetnikov. Tam je takrat padel zadet od smrtonosne krogle tudi Ožbolt Čcrtov, posestnik p. d. Zvrhnji Hlipovčnik. Že v zaporu v Celovcu je v ustni oporoki določil za dediča sina svojega nečaka, Valentina čertova. Ta je s pomočjo vdove pokojnika gospodaril, zgradil novo gospodarsko poslopje in pred par leti temeljito prezidal in povečal tudi hišo. Bolehna stara teta ga je večkrat pregovarjala, da naj pripelje v hišo novo gospodinjo. Odlašal je in čakal in si pomagal z drugimi delovnimi močmi, dokler ni prišel pravi čas in — prava, od Boga mu določena življenjska družica.
Ta je bila Neži Kelih, p. d. Zvrh. Bošnjakova. Zrasla v številni družini — vseh deset otrok še živi — se je doma navadila kmečkega dela, v gospodinjstvu pa se je še posebej urila v gospodinjski šoli šolskih sester v št. Rupertu. Odlikovala se je kot vneta članica Marijine kongregacije, farne mladine in pevskega zbora. Že jo je lani mikalo, da bi sledila svoji sestri Tinci v samostan, pa ji je Bog odkazal poklic zakonske žene. Temu klicu je zdaj sledila.
Naš župan g. Simon Ogris je že dve leti kot vdovec živo čutil, da človeku ni dobro samemu biti. Istotako si je želela Marija Kelih naslednika po svojem pred poldrugim letom umrlim možem. S poroko bo obema ustreženo.
ijjgffiims naMvcškem
Tako je domači župnik v ponedeljek, 23. januarja v romarski cerkvi na Žihpo-Ijah pred poročno mašo oba para zvezal in blagoslovil. Dobremu začetku naj sledi srečno zakonsko življenje v ljubezni in medsebojni pomoči! To želimo obema paroma.
Žalost je obiskala Skutovčevo družino, ko je po daljšem bolehanju dne 26. jan. umrl v 79. letu starosti stari oče Tomaž Ogris.
V prvi vojni je bil ranjen skozi lica. Vsa leta nato je bil vnet načelnik zveze vojnih povratnikov, po drugi vojni tudi nekaj mesecev od oblasti imenovani župan sel-ske občine.
Pokojnik se je vedno rad udeleževal pogrebov. Ni čuda, da je bila tudi udeležba na njegovi zadnji poti zelo številna, posebno moških je bilo veliko. Požarna hramba in bivši vojaki korporativno. Družini, ki ga bo zelo pogrešala, je bilo s tem izraženo globoko sočutje. Naj počiva v miru v grobu svojega pokojnega očeta!
BILČOVS:
V slovo Pomočevemu očetu
V novem letu se je smrt oglasila dne 17. januarja, ko je nenadoma moral umreti blagi Avguštin Safran, p. d. Pomočev oče. Bil je namenjen v Celovec, da bi opravil pri nekem uradu nujni podpis in si nakupil tobaka, ker je imel tudi trafiko v oskrbi. Po začetnem obotavljanju se je končno le odločil za vožnjo v mesto z lastnim avtomobilom. Na koncu Dobrave se je zgodila strašna nesreča. Pri mostu blizu Obrita je na nepreglednem ovinku privozil pekovski avto iz Vetrinja in sta zadela oba voza frontalno eden v drugega. Učinek je bil strašen. Smrtno se je ponesrečil Pomočev oče, mati in sin Hanzi pa sta dobila manjše poškodbe. Oče je umrl v Celovcu v bolnici. Na dan sv. Boštjana smo imeli popoldne ob pol 3. uri pogreb, kakršnega Bilčovs še ni videl. Nepregledna množica ljudstva je prihitela od blizu in daleč, da se poslovi od blagega očeta. Na pogreb je prihitelo 11 duhovnikov. Sprevod so vodili mil. g. kanonik Aleš Zechner, in so imeli na grobu ganljiv govor, v katerem so pokazali, kako je bi! rajni zgleden katoličan, skrben družinski oče, ki je pripomogel svojemu sinu Rudiju do duhovniškega poklica, kako je bil rajni pripravljen pomagati, če je bilo potrebno. Bil je rajni umen kmet, izkušen mlinar, postavil je v Bilčovsu prvo žago, bil je talentiran muzik, igral je dovršeno orgle, na klavir in druge instrumente. Bil je pa tudi spreten urar in je uspešno »ozdravil« marsikatero uro. Dolga leta je bil tudi cerkveni ključar in cerkveni odbornik. Bog mu povrni vse, kar je cerkvi in tudi drugim dobrega storil. V imenu škofa so se mu č. g. kanonik Zechner za vse dobro iskreno zahvalili. V cerkvi so č. g. dekan
VOGRČE:
Košir imeli lepo pridigo, v kateri so se rajnega spominjali kot dobrega očeta, cerkvenega ključarja, vernega kristjana, ki je bil član cerkvenega pevskega društva, sam tudi večkrat opravljal delo organista, če je bilo potrebno. Z njim je legel v grob tisti, ki je pomagal, kjer je bila potreba. Globoko sožalje izražamo celi Pomočevi družini, naj jih ljubi Bog potolaži ob tej bridki zgubi. Počivaj v miru blaga, plemenita duša!
Ljudsko gibanje
V minulem letu je bilo v župniji Bilčovs rojenih 35 otrok, 26 fantov, 9 tleklet, 27 zakonskih, 8 nezakonskih, doma rojenih 12; drugod 23.
Umrlo je 7 oseb, 5 moških, 2 ženski. Eno osebo je Drava naplavila. Umrli so: Strauss Vincenc, p. d. Bovat v Brančivasi; Schel-lander Janez, p. d. Kajžnik v Želučah; Woaitli Štefan, tesar v Bilčovsu, bivši župan; Hedenik Primož, p. d. Rožan v Ve-linji vesi; Mlinarits Ferdinand, p. d. Kraj-gar v Želučah; Boštjančič Uršula, p. d. Bastinca v Branči vesi; Reichmann Jožefa, p. d. Bvažijeva.
Poročenih je bilo -8 parov: Filipič Janez, Šmonov v Velinji vesi z Marijo Kru-šic, Rupijevo; Bister Franc, mladi Matjak na Moščenici z Ano Schaunig; Ogris Vincenc, p. d. Odrej z Elizabeto Kus na Mali gori; Ogris Fridi, p. d. Žnidar v Branči vesi z Ivanko Lauritsch; Ronacher Heri-bert z Gabrijelo Miki, Vadnjakovo; Hedenik Rupert, v Velinji vesi s Pavlo Seher, p. d. Knaberlnovo; Ogris Karl, p. d. Žal-nik s Kulnik Martino dz Vesave; Jakopič Andrej, p. d. Humnik z Uršulo Adlasnik.
Smrt Šulnove tete
Daleč po Podjuni je bila znana in spoštovana Šulnova teta — Ljudmila Miklin. Zato je tudi njena smrt vzbudila žalost ne le doma in v Vogrčah, ampak daleč naokrog, zakaj umrla je žena, ki je bila tako povezana z. narodnim življenjem, da je bila vsem zgled verne, zavedne koroške Slovenke.
Rojena je bila 6. 2. 1895 pri Poltniku na Bistrici. Njen oče Jože Kraut je bil župan, kremenit značaj, zaveden Slovenec, mati pa iz znane Mlinarjeve družine v Čirkov-čah, in njen stric je bil dekan v Trbižu, drugi pa advokat. Bila je nadarjena, znala lepo deklamirati in nastopati in bila tudi družica pri Rožmanovi novi maši in mu deklamirala. V. L 1908-1909 je bila v narodni šoli v Št. Rupertu in tam ob zaključku na proslavi imela slavnostni govor. Do smrti se je te šole hvaležno spominjala in rekla, da ji je največ koristila za vse življenje. Potem je bila tri leta na učiteljišču pri šolskih sestrah v Mariboru, toda po materini smrti je morala domov in tako ni
mogla postati učiteljica, kar si je želela. Gospodinjsko znanje si je še izpolnila v Klobensteinu na Južnem Tirolskem, in postala odlična kuharica in gospodinja in z nasveti mnogim pomagala.
Po smrti prvega moža se je 1. 1937 poročila z Alojzijem Miklinom v Vogrčah in mu tako nadomestila umrlo ženo — njeno sestro. Novo gospodarstvo pri Šulnu, ki sta ga prevzela, pa je rabilo dobre in pridne gospodinje in otroci so dobili teto kot vzgojiteljico in drugo mater. Lepo in srečno sta živela skupaj dosedaj in šulnovi hiši pridobila ugled in gospodarsko trdnost. Le čas pod nacistično diktaturo je bil težak, ko je morala radi svoje odločnosti in zavednosti marsikaj pretrpeti, živeti v strahu, kdaj jo izselijo in pravi križev pot je bil zanjo, ko je skušala pomagati bratu v taborišču v Nemčiji, pa je tam žalostno končal. Prav krivice, storjene njenemu narodu, ki jih je doživljala in bridko občutila, so jo še bolj utrdile, da ni poznala strahu, da se ni zatajila in je šla vedno rav-
D ARO VI
G. Janez Hutter je daroval 200.— šil. Krščanski kulturni zvezi, ki mu tem potom izreka srčno zahvalo za dar v prid našega kulturnega dela.
no pot, odkrito in pogumno, zvesta svojemu narodu.
Bila je zelo izobražena, veliko je brala, v mladosti pa delovala v prosvetnem društvu v Šmihelu. Sama je tudi sestavljala pesmi, deklamacije in ko ni bilo drugega, tudi sama pripravila prireditev. Pri Šulnu je bil po vojni tudi kuharski tečaj, ki ga je vodila gdč. Milka Hartmanova. Že bolna je še v zadnji številki »Vere in doma« reševala uganke.
Njena zvestoba narodu je izvirala iz zvestobe do Boga in Cerkve, iz spolnjevanja božjih zapovedi, zlasti 4. božje zapovedi! Ker je spoštovala očeta in mater, je spoštovala to, kar sta ji zapustila, v čemer sta jo vzgojila. Zato je imela naročene katoliške časopise: »Nedeljo«, »Vero in dom«, »Naš Tednik«, Mohorjeve knjige. Po zadnji vojni je veliko žrtvovala za zvonove, velikemu zvonu je bila skupaj z možem botra in ob blagoslovitvi pripravila vso slovesnost in pojedino.
Bila je plemenitega, dobrega srca. Ni poznala jeze in sovraštva, živela je z vsemi sosedi v miru in rada pomagala. Radi njene prijaznosti in gostoljubnosti so radi ljudje zahajali k Šulnu. Rada je postregla revežem in darovala v dobre namene.
Že pol leta pa je hudo bolehala, bila nekaj časa v bolnici, pa proti taki zavratni bolezni ni zdravila. Zadnje čase je imela silne hude bolečine, pa jih je nadvse potrpežljivo prenašala. Skoro do konca je še upala na ozdravljenje, ker je tako zaupala v Lurško Marijo. Pred tremi leti je romala v Lurd, tam kupila kip, ki smo ga pred Božičem nosili ko je »Marija iskala prenočišča.« Toda Lurška Marija je ni ozdravila, pomagala pa ji je voljno sprejeti križ in da je lepo pripravljena, res krščansko umrla v ponedeljek, 23. januarja. Marija ji je pripravila srečo na drugem svetu.'
Pogreb je imela v sredo tako veličasten, da takega ne pomnimo. Izredno veliko je bilo moških. Pred domom ji je cerkveni zbor zapel pesem: »Odšla si mati...« Pesem je sicer zelo stara, za nas pa nova, ganljiva. Pogrebne obrede je opravil domači g. provizor Vinko Zaletel ob spremstvu g. dekana preč. g. Krista Srienca in pliberške-ga kaplana preč. g. Maksa Mihorja. Pokojna je pred smrtjo želela, da se tadva tudi udeležita pogreba, zato sta ji izpolnila željo. V cerkvi se je od nje poslovil domači župnik in se ji zahvalil za vse dobro, kar je storila cerkvi, vsem potrebnim in tudi njemu samemu, ko je bila do bolezni njegova skrbna gospodinja. Na grobu jo je pokazal g. dekan Srienc kot zgled skromne kmečke žene, verne, dobrodušne, pa tudi značajne, ki je vedno zvesto služila Bogu in narodu. S pesmijo je cerkveni zbor zaključil pogrebne obrede. Mi pa smo odšli domov bolj ubogi, saj smo izgubili tako izredno osebnost in kot da smo kos Vogrč pokopali. Pa bo gotovo še vnaprej dobra, usmiljena teta, ki nam bo iz nebes rada pomagala.
Vsem domačim naše iskreno sožalje, njej pa veliko plačilo pri Bogu in po trudu, delu in trpljenju večni mir!
ŠMARJETA V ROŽU (Premišljevanja za novo leto)
Prijatelj nam piše:
je, da iz spanja vstanemo, pravi
Čas
vstanemo,
svetopisemski poziv na človeštvo, ki je željno pričakovalo Rešenika. Ta klic velja za nas tudi v narodnem pogledu. Bili so tudi za nas časi, ko smo težko čakali odrešenja iz velenemškega suženjstva — iz izseljeniških in koncentracijskih taborišč v tujini, čakali smo pa na odrešenje tudi v domovini, celo na lastnih domovih, ko so nam na zidove naših hiš nabijali napise »Kamtner, spricht deutsch« in čakali smo s trdnim zaupanjem, da odrešenje izpod strašnega jarma gotovo pride.
(Dalje na 5. strani)
^ Naše prireditve ^
ŠT. LIPŠ PRI ŽENEKU
Farna mladina v št. Lipšu vabi na veseloigro
»SVOJEGLAVČEK«
ki bo v nedeljo 5. februarja 1961 v farni dvorani v Št. Lipšu ob pol 3. uri popoldne. Vsi prisrčno vabljeni
GLOBASNICA
Farna mladina iz Sel priredi v nedeljo, dne5. februarja, ob pol 4. uri popoldne v farni dvorani v Globasnici veseloigro »TROJČKI«
Med odmori ljudski plesi v narodnih nošah.
ŽELEZNA KAPLA
Farna mladina iz Sel priredi v nedeljo dne 5. februarja ob pol 2. uri popoldne v farni dvorani v Železni Kapli veseloigro »TROJČKI«
Med odmori ljudski plesi v narodnih nošah.
VOGRČE
Farna igralska družina v Vogrčah priredi v nedeljo, 5. februarja, v farni dvorani veseloigro v 3. dejanjih
»SVOJEGLAVČEK«
ob pol 3. uri popoldne za okoličane — goste ob pol 8. uri zvečer za domačine.
Vse vabimo na zabavno igro, ki bo nudila obilo smeha.
GORENČE
Gorenška Farna mladina priredi v nedeljo, dne 5. februarja v farni dvorani v šmi-klavžu ob 3. uri popoldne igro
»TRAGEDIJA MODERNE DRUŽINE«
ŠT. JAKOB V ROŽU
Farna igralna družina Št. Jakob priredi v nedeljo 12. februarja 1961 ob J4 3. uri popoldne in ob 7. uri zvečer veseloigro »KARLOVA TETA«
Vsi, M bi se radi od srca nasmejali, vljudno vabljeni.
Prejeli smo:
Celovec, 23. 1. 1961
* Predsedniku Narodnega sveta koroških
Slovencev prof. dr. Valentinu Inzku!
Nedavno je Narodni svet koroških Slovencev naklonil našemu literarnemu listu »MLADJE« podporo v znesku 1000.— šilingov, za kar se najiskreneje zahvalujemo. jemo.
Uredniški odbor Mladja.
Slovenska gimnazija ima svoje glasilo
Zopet lahko poročamo o razveseljivem pojavu med našo mladino. Študentje slovenske gimnazije, ki so že pred časom ustanovili svoj literarni krožek, so izdali prvo številko svojega glasila »Dijaški glas«. Čedna knjižica prinaša na 45 straneh obilico raznovrstnega branja. Vrste se pesmi, pripovedni spisi, kulturni obzornik, film h> šport. Naša mladina je vsestranska, pozorno sledi življenju okrog sebe in se hoče vanj tvorno vključiti. V uvodu jim daje njihov mentor, prof. Pavle Zablatnik, navodila in bodrila na pot.
Priporoča jim, da naj izboljšajo in pilijo svoje literarne sestavke. Naj si njegove zlate besede mladi literati s slovenske gimnazije globoko vtisnejo v spomin! Sicer pa že pri branju prve številke njihovega glasila vidiš, da jemljejo stvar resno, kot je treba. Predvsem imajo vsi sestavki eno prednost, so namreč kratki. Zato pa je celotna vsebina prve številke »Dijaškega glasu« toliko bolj pestra, zanimiva in se prijetno bere. Je veren odraz prizadevne mladine.
Mladi fantje in dekleta zaslužijo vso pohvalo in priznanje. Najbolje ga bomo izrazili s tem, da s simpatijo spremljamo njihovo delo, pozorno beremo, kar se poraja iz njihovih mladih naporov ter jih podpremo. Da, tudi denarno, kajti z izdajo lista so zvezani stroški. Zato polagamo na srce tistim, ki so »Glas« prejeli, a še ga niso plačali, da to čimprej store, če pa morejo — i« kdo dane ne more? — pa primaknejo še kak desetak za tiskovni sklad. Storili boste dvojno dobro delo. Pomagali boste našim mladim študentom, da krijejo stroške svojega lista, obenem jim boste pa z dejanjem izkazali simpatijo in ljubezen. Oboje tudi zaslužijo in upamo, da bomo kmalu mogli brati drugo številko »Dijaškega glasu«!
mladine- in premete
Za pustni čas:
Od kdaj se ljudje
smejejo...?
■Pustni čas je čas veselja, zabave in smeha. Na prireditvah v tem letu poskrbijo povsod, da je na .programu kaj za smeh in dobro voljo. Smeh je zunanji izraz dobre volje in veselega razpoloženja. Pa se pri tem vprašamo, od kdaj se ljudje smejejo in kakšno vlogo je smeh zavzemal v različnih časih človeške zgodovine.
»Smelt je pol zdravja«, pravi znani pregovor. Pa ne le pol zdravja, tudi bolj veselo je življenje v smehu kot pa v resnih gubah zaskrbljenega obraza, ki stalno stoka in jadikuje, že pesem pravi, da »kdor se pa jezno in kislo drži, za našo družbo pač ni«.
Smeh iz raja
Pravijo, da se je Adam prav prisrčno zasmejal, ko se je zbudil iz spanja in poleg sebe zagledal lepo Evo. Saj sta bila v popolni sreči in kadar napolnjuje človekovo srce sreča, takrat se mu hoče kar smejati. Torej bo smeh star, kakor človeški rod. Vsa stoletja se človek že smeje. Včasih bolj prešerno, pa zopet bolj umerjeno. Že stari narodi so bili prepričanja, da smeli tako krepi telo kot zmerna hrana. Slepi grški pevski prvak Homer opeva bogove na Olimpu, ki so se tako krohotali, »da jim je trebušna mrena poskakovala, kakor kadar večerni piš potresa zeleno listje na vitki veji«. Ta smeh bogov je prišel v zgodovino kot »homerski smeh«, katerega so zvesto posnemali veselim bogovim vdani stari Grki.
Smeh za skledo čebule
Rimljani so imeli po bogatejših hišah nekake hišne norčke, ki so imeli pravico, da so si precej svobodno privoščili navzoče
in tako vzbujali smeh na njihov račun. Plačevali so take najete burkeže s skledo čebule. Prihajali pa so taki kratkočasneži v Rim iz Grčije, kajti Grki so bili ne le bolj izobraženi ampak tudi bolj duhoviti.
Po razpadu rimske države in za časa preseljevanja narodov se ni nikomur ljubilo smejati. Gorja je bilo preveč, še več pa bar-
!Z NAŠEGA KULTURNEGA ŽIVLJENJA:
Sončne Radiše so lepe tudi sredi ostre zime. Pravo romantično- razpoloženje prevzame potnika, ko se pelje skozi radiške gozdove proti farni cerkvi. Že samo izlet na Radiiše je doživetje!
Pa smo bili povabljeni — farna mladina iz St. Janža —, da gostujemo z igro: »Vrnitev«. Prav radi smo se odzvali; saj smo o Radišanih že toliko lepega slišali in tudi radijskim oddajam rada prisluhnemo, kadar pojo izvežbani radiški pevci. Mnoge še nikdar ni pot pripeljala na to sončno planoto, zato so tem raje sprejeli vabilo.
Na pot smo se podali z negotovostjo, ali bodo naša vozila premagala gladko in strmo cesto na Radiše. A šlo je vse po sreči in v nedeljo 22. januarja smo se srečali v preprosti dvorani z Radišaoi. Bili smo ta-
barskih navad, kajti smeh ob duhoviti šali je znamenje višje kulture.
Pravi naval smeha pa je zajel Evropo v 14. in 15. stoletju. Tej dobi so rekli »renesansa« in skušali so takrat človeka zopet narediti vse bolj plemenitega, kulturnega po vzorih stare grške kulture.
(Dalje prihodnjič)
koj dobre volje, ko smo videli pred seboj polno dvorano. Saj igrati pred prazno dvorano je za igralce pravo mučeništvo.
Za uvod je radiški pevski zbor zapel par pesmi. Močan je ta mešani zbor in pevci so zelo dobro izvežbani; njihovi solidni glasovi se 'lepo zlivajo v prijetno harmonijo. Bili so deležni tople zahvale.
Gospod župnik so nato pozdravili goste in gledalce. Povdarili so, da je že tradicija našega ljudstva: igra in petje. To naj bo tudi še naprej dokaz našega življenja in medsebojnega spoznavanja.
Sledila je igra, katero so gledalci z veliko pazljivostjo in zavzetostjo sledili (to so do-' kazovali številni robci...). Zato so tudi igralce nagradili s pohvalo.
Po igri pa so Radišani prav bogato pogo-
Srečanje na Radišah
pjci ft&s Hoc&sU&n
(Nadaljevanje s 4. strani)
In potem, ko smo dočakali svobodo, kaj snio storili, da jo ohranimo? Pomoči ne moremo pričakovati od nikoder, razen od naših zavednih sorojakov, ki še naprej ohranjajo zvestobo krščanskim in narodnim izročilom naših prednikov. Zato sklenimo toke v bratski zvestobi, ker v slogi je moč.
Naših nasprotnikov itak ne bomo spametovali, le naša neupogljiva življenjska volja jhn bo povedala, da so njihovi napori zaman. Pri tem našem delu nas bo podpi-r;d »Narodni svet«, ki je naše predstavništvo in naše kulturne ter gospodarske organizacije. Utreti si moramo pot v javno ziljenje, tudi v občinske odbore, kajti ondi je mesto za tiste, ki jim ni mar osebna korist ampak obči blagor. Zato pa so potrebni glasovi in treba bo pozvati vse, ki kotijo krščansko in slovensko, da nas podprejo. Zavedajmo se, da nas ni samo toliko, kot nas pri ljudskih glasovanjih in drugih priložnostih uradno naštejejo. Vprašajmo m le, koliko je pri nas po rodu pristnih Nemcev? Vsi jih poznamo in vemo, da jih m niti 10 odstotkov. Vemo tudi da 90 odstotkov ljudi govori doma slovensko. Naši nasprotniki sicer pravijo, da je to »vindiš«, toda to jc samo politična prevara. Mi tega naroda ne poznamo in naše domače na-rečje j c slovensko, '»sovcu j e«, pa naj ga oni tmenujejo kakor hočejo. Z vindišarstvom 'ki radi najprej zatrli slovensko zavest, na-'to bi pa uspavali še »vindišarsko«, tako da je to zgolj poskus počasnega ponemče-Va,nja. Vsak jezik ima svoja narečja, ki so seveda med seboj nekoliko različna. Kdor Pa misli, da res obstaja kak poseben vindi-šaiski jezik, pa si naj kupi slovar in slovnico tega jezika, če jo kje dobi?
Potrudili smo sc, da smo se dobro naučili tudi jezika večinskega naroda. Vendar zaradi tega svojega maternega jezika ne bo-mo zatajili in opustili, temveč ga bomo posredovali naprej tudi naši mladini. S tem P širimo obzorje in odpiramo pogled v ši-roki svet, kajti še vedno velja pravilo: Ko-kkor jezikov znaš, toliko mož veljaš.
Kako 'lqpa je naša pesem! Z veseljem jo Poslušajo in občudujejo tuji narodi, zavidajo nam naše blagozvočne melodije. In mi bi pa se naj pustili oslepariti ter /amenjali pristne bisere za tujo navlako? Kdor zahteva od tebe, da bi govoril s tvo-Pm otrokom drugače in ga učil drugače, kot so s teboj govorili in te učili tvoja 'nati, vedi, da je ta tvoj in naš skupni na-J°dni sovražnik. Kdor zaničuje in zametuje naše narodne svetinje, temu ne zaupaj-n>o in ne dopustimo, da pride na polo-*aje, kjer bo odločal o naših pravicah. V
tem pogledu smo že večkrat zagrešili napake in čas je, da se iz njih učimo in jih popravimo. Politične stranke 'lovijo naše glasove, da bi pa postavile našega človeka na mesta, ki bi nam po demokratični pravici pripadala, tega pa ne. Ker tako delajo, bo naš odgovor: samopomoč. Vsakogar, ki je pošten in nam priznava naše pravice, spoštujemo in smo ga tudi dolžni spbšto-vati. Onega pa, ki skuša ovirati naš naravni razvoj in nam jemati naše narodne pravice, pa obsojamo tudi kot izdajalca našega rodu in sovražnika naše skupne domovine Avstrije.
BILČOVS (Še dva pogreba)
Tukaj moramo poročati še o dveh pogrebih. V sredo dne 11. januarja smo pospremili na poslednji poti pok. Dravca- na Vesevi v kotmirški fari. Pogreba so se udeležili poleg sorodnikov tudi številni župljani iz kotmirške in bilčovske fare. Sočustvujemo z mlado ženo in upamo, da bo našla v veni moč in tolažbo, kjti kjer je velika sila je božja pomoč najbolj mila. Želimo ji pa tudi, da ji bo sin Pepi, ki je dober in veren fant, stal ob strani in pomagal. Zato draga Ivanka, našo iskreno sožalje ob težki izgubi.
Dne 14. januarja smo se pa zopet v ranem jutru odpravili od hiš, da pospremimo na žalostni zadnji poti našega nekdanjega farana Dovriikovega Joži ja. Postavil si je bil lično hišico v hodiški fari in pred komaj dvajstimi meseci se je oženil s pridno Zagajnikovo Tonijo. Toda le prehitro so minili dnevi tihe zakonske sreče. Lani je začel Joži pešati, moči so mu odpovedale in moral je v bolnico. Zdravniki so se dolgo časa trudili, da mu ohranijo življenje, žena in sorodniki so trdno upali, da bo ozdravd. Toda žal se je izkazalo, da zanj ni pomoči. Prepeljali so ga na dom kjer je kmalu nato umrl. Hodiški pevci so pokojniku zapeli v srce segajoče žalo-stinke v slovo. Malo jih je, a lepo pojo kod redkokje, zato smo jih vsi občudovali. Pokojnik zapušča sinčka in ženo, ki pričakuje drugega otroka^ Težko preizkušeni ženi, staršem in vsem sorodnikom izražamo naše iskreno sožalje.
PLIBERK - LIBIJCE (Nekaj o farnem gibanju)
Ko čitamo poročila farnega gibanja iz drugih fara, se oglašamo še mi, na kratko, da poročamo najvažnejše dogodke farnega življenja v preteklem letu.
Ker je skrivnost smrti vzvišena nad drugimi skrivnostmi življenja in imamo dra-
ge rajne v blagem spominu, poročamo najprej število umrlih.
V	celi pUberški fari smo minulo leto pokopali 42 oseb in sicer 15 moških in 27 ženskega spola.
Krstov je bilo pa 68. Od teh 31 fantov, 37 deklet.
Poročilo se je 13 parov.
V	farno kroniko moramo zabeležiti podjetnost župnijskega predstojnika. V farni cerkvi in v podružničnih cerkvah so bila izvedena številna popravila. Prenovljeni so bili oltarji, ki so brli res poprave potrebni. V popravilu so bile orgle in več drugih manjših reči cerkvene oprave. Podružna cerkev v Šentjurju je dobila novo streho in je bila tudi znotraj prenovljena. Radi hodimo ob sejmih v to cerkvico na idiličnem hribčku k službi božji, ko nas pokanje topičev vselej gromko pozdravi. Ko bo v šentjurjevem zopet prvi sejm, vas, dragi sosedje naokoli srčno povabimo, da si ogledate naš lepi božji hramček in počastite svetega Jur j a.
Tudi v Zg. Libučah so — menda — naročili svojim svetcem Jerneju, Simonu in Judi nove gvante. — Spodnjelibuški patron sv. Andrej pa je že pri mojstru, da pride kot nov v že prenovljeni oltar. Prav je, da skrbimo za kras božje hiše. Slediti moramo zgledom prednikov, ki so postavili v naših vaseh toliko lepih cerkva. Naše denarne žrtve bodo gotovo dvojno poplačane.
Za Spodnje Libuče navedemo pa še seznam umrlih. Pokopali smo: 1. jan. 1960 Lizo iNeubersch iz Zg. Libuč, staro 78 let. 14 1. Marijo Primožič iz Derveše vasi, staro 90 let. Potem Julo Kotnik, 72 let; Terezijo Krajnc, 68 let; Andreja Stabavnika 51 let; Kristino Krivograd, 57 let; Filipa Kosmača, 64 let; Antonijo Arnič, 77. det. Friderika Miklina, 24 let; Marijo Možina, 53, Nežo Wogl, 68; Marijo VVindiš, 65; Anglista tVieserja, 58 let; Johana Karbevca, 89; Marijo Semprimožnik, 61; in Janeza Po-keržnika, starega 80 det.
Poročila sta se Ernst Messner z Marijo Leskovec ter Gottfried Muller z Eriko Schlager.
Na naših podružnicah smo imeli meseca marca več misijonskih pridig, v majniku pa redne majniške pobožnosti.
V	adventu smo z Marijo romali. Vseh devet večecov jo je procesija z lučkami spremljala v naša stanovanja, kjer je našla skrbno pripravljen oltarček za prenočišče. Vaški fantje in dekleta pa so ji delali čast in veselje z lepimi starimi spevi.
Na vasi smo imeli tudd več verskih predavanj s filmom. Udeležba je bila kar lepa. Zahvaljujemo se č. g. Vinku Zaletelu za
stili goste. V prijetni družbi domačih pevcev je ob pesmi in dobri voli kmalu potekel čas in se je morala šentjanžka mladina posloviti. Ob tej priliki so povabili tudi Radišane, da v kratkem vrnejo obisk.
BISTRICA NA ZILJI (Ljub obisk iz Sel)
Minulo nedeljo so nas obiskali marljivi igralci 'in plesalci Farne mladine iz Sel ter nam pri Nežnamu pripravili prav nepozabne ure poštenega razvedrila. Dvorana Je bila polna, da nisi imel kam sesti. Prišli so odrasli, mladina in otroci. Kmalu nas je igra »Trojčki« pritegnila. Najbolj nam je bilo všeč, da smo slišali z odra našo ljubo domačo govorico. Igralcem se za njihov trud iz. vsega srca zahvaljujemo. Pred in po igri so nastopili plesalci in plesalke z ljudskimi plesi, ki so naravnost vžgali navdušenje v dvorani. Že dolgo nismo imeli tako prijetne, domače, zares družinske prireditve. Dragi Selani, odprli ste nam nov lep svet in iskreno vas vabimo: »še pridite, in kmalu«.
ŠT. LENART PRI 7 STUDENCIH
(Prijeten kulturni večer)
Minulo nedeljo zvečer smo imeli v naši sredi izredne, a zelo drage goste. Prišla je k nam Farna mladina iz Sel. V dobro zasedeni Kerschbaumerjevi dvorani so izvedli veseloigro »Trojčki«. Zabavnim šalam ter veselim dogodkom na odrti smo se od srca nasmejali. Za nameček so pa brhki plesalci iz Sel v narodnih nošah izvajali ljudske plese, ki so nas vse zelo navdušili. Marljive igralce in izborne plesalce smo nagradili z zasluženim ploskanjem. Znali so v kratkem času pričarati v dvorano prisrčno, domače vzdušje in ta lepi večer nam bo ostal v globokem spominu. Hvala Vam, dragi Selani in ne čakajte predolgo z novim obiskom!
predavanja, Marinovim pa za uslugo, ker so vedno rade volje dali prostore na razpolago.
Za novo leto prosimo Boga Njegove pomoči in blagoslova v našem zasebnem in verskem življenju v fari in na vasi ter da bi vsi, kar nas je, ostali zvesti temu, kar je domačega, do česar imamo dolžnost in pravico. Strašno nas bolijo spremembe in novosti vnesene v zadnjih letih, v naše versko življenje v fari in na vasi. Želimo si tudi, da bi sveti Andrej bil večkrat tudi ob nedeljah počaščen z bogoslužjem naših vernikov.
GLINJE
(Življenje in smrt v minulem letu)
V letu 1960 je bilo v dinjah rojenih 2, v Celovcu 11, birmanih 5 fantov in 9 deklet, poročenih 7 parov doma ,7 drugod, spovedi 979, obhajil 4473, umrlih 9 v fari, 5 drugod pa prepeljanih in doma ali pa v Borovljah pokopanih.
Tragična je bila smrt Faschingbauerjeve mame. Ko se je v spremstvu svojih sorodnikov in hčera vračala iz Marijinega Celja, se je zgodila nesreča, pri kateri je dobila Faschingbauerjeva mati smrtne poškodbe ostali pa težke. Umrl je tudi daleč okoli znani gostilničar Maks Antonitsch. Vsem prizadetim naše sožalje.
Tudi Clinje dobi novo cesto, ki bo razširjena in zravnana. Od Borovelj do Med-borovnice je že razširjena in asfaltirana, od Otrovce do Vesce pa je na novo začrtana. Dela so pričeli v jeseni, dokler jih zima ni odgnala, nadaljevali jih pa bodo v spomladi.
Tudi vernost potrebuje nova pota, stara pot so tako obrabljena, kamnita, polna prepadov ... in po njih se duše zgubljajo in zaidejo.' Zato ima župnija precej nerodovitnih krajev v verskem oziru. Bo treba še časa molitve in žrtev, da bo verska rodovitnost večja in bogatejša.
Zimska razprodaja
Moški suknjiči 198.— do 149.— Damski volneni puloverji 68.50 pri
ao DAS HAUS OCR GUTtN OUAUTAT =
KlAGENFURT VOIKERMARKTERPIATZ1
Til. II • 9 O
Revmatizem - sovražnik številka 1
Revmatizem je glavni sovražnik našega podeželskega prebivalstva. V letih 1956-57 je bil revmatizem v 'kmetijskem in gozdarskem soc ialnem zavarovanju pri 17,3 odst. prošenj za podelitev rente vzrok delane-zmožnosti. Zavoljo revmatizma je v teh dveh letih postalo za delo nesposobnih le 5,8 odstotkov delavcev in nameščencev. Glavni vzrok 'te hitre in nevarne razširitve sklepnih obolenj je pogosto telesna nesposobnost za opravljanje težkih del v kmetijstvu in gozdarstvu, dolgotrajno delo in opravljanje poslov na prostem brez ozira na vremenske razmere. Ker teh ne moremo spremeniti, mora pomagati prventivna skrb za. zdravje, oziroma takojšnje zdravljenje.
Pri naborih se je pokazalo, da je podeželska mladina na splošno zelo šibkega zdravja. Nova določila kmetijske in gozdarske socialne zavarovalnice sedaj jasno pričajo o prizadevanjih, da bi vsem /ava-
Naročite pravočasno gozdne sadike
Za spomladansko pogozdovanje je v zveznih drevesnicah na Koroškem na razpolago okrog 8 milijonov sadik, ki jih dobijo
lastniki gozdov po naslednjih cenah:		
smreke, 3 letno seme	1000 sadik S	300.-
smreke, -1 letnp seme	1000 sadik S	330,-
smreke, 3 letne presajene	1000 sadik S	430,-
smreke, 4 letne presajene	1000 sadik S	560.-
macesni, 2 letno seme	1000 sadikov S	330,-
bdi borotcc, 2 letno seme	1000 sadik S	220-
jelke, 4 leme presajene	1000 sadik S	570.-
jelše, 2 letno seme	1000 sadik S	320.-
jesen, javovji, breze, 2 letni	1000 sadik S	420.-
topoli.	1 sadik S	2.80
Sadike je treba naročiti takoj, kajti na-		
ročila sprejemajo samo do 28. februarja 1961 pristojni gozdarski inšpektorati. Ker je potreba po sadikah večja kot pa so zaloge, priporočamo, da čimprej naročite potrebne sadike, kajti pošiljke bodo sledile po vrsti, kot so prihajala naročila, dokler bodo na zalogi.
Tržno poročilo: ze.i.isei
Položaj na koroškem živinskem trgu se napram prejšnjemu tednu ni dosti spremenil. Na trgu ni kaj prida živine. V Italijo smo izvozili pretekli teden iz Koroške 88 glav goveje živine, na Dunaj pa smo poslali 15 reagentov. Na kmetijah plačujejo: bike in vole: 11.— do 12—šil. kg žive teže telice: 10,— do 11.— šil. kg žive teže. krave: 8.50 do 10 — Sil. kg žive teže
'Ponudba prašičev za zakol je še vedno močna. V glavnih področjih živinoreje se na kmetiji gibljejo cene med 11.50 do 12.— šil. za kg žive teže. Položaj lajšajo nekoliko večje prodaje prašičev na Dunaj. Oddojki stanejo na celovškem trgu (kg žice teže) 14.— do 15.— šil. V Italijo je bilo izvoženih pretekli teden tudi 51 zelo dobrih konjev. Povpraševanje po konjih v Italiji raste.
Sveža jajca stanejo na trgu v Celovcu na drobno 1.30 jajce, ponekod pa tudi že 1.20
jajce-	________
Svetovno semensko leto
Tudi v Avstriji je pričelo svetovno semensko leto, ki ga je organizirala Organizacija za prehrano in kmetijstvo pri Združenih narodih (FAO), da zatre lakoto po svetu. V Aziji, Afriki in Južni Ameriki je stalno naraščajoče prebivalstvo še daleč oddaljeno od tega cilja, vendar je FAO mnenja, da bi se dalo rešiti vprašanje prehrane svetovnega brehiv alstva, če bi izrabili naravne vire in se poslužili izboljšanih načinov ter smotrno razdelili živež. Svetovno semensko leto naj bi pomagalo doseči ta cilj.
Izredni kmetijski razvoj zadnjih 50 let v naprednih deželah sc ima v veliki meri zahvaliti istočasnemu raziskovanju na po-priščn proizvodnje semenja in izboljšanih sort. V Avstriji je prišlo na tem področju do preobrata predvsem v povojnih letih. Nove, 'boljše, rodovimejše sorte so nadomestile staro semenje pri pšenici, ječmenu in prosu, pa tudi pri koruzi, krompirju in sladkorni pesi.
Letošnji dunajski jesenski velesejem bo v znaku svetovnega semenskega leta, da informira tako proizvajalce, kot konzumente o velikem pomenu izboljšanega semenja.
rovanim omogočili odgovarjajoče zdravljenje in obiskovanje zdravilišč, pri čemer se bodo opirali v glavnem na zdravniško oceno. Zavarovalnica Skuša zajeti dejansko tiste zavarovance, ki so zdravljenja potrebni. To pa ji otežkdča sramežljivost ljudi, da bi pri vsakem najmanjšem obolenju šli k zdravniku ter nepoznanje možnosti, 'ki jih vsak zavarovanec dejansko ima za zdravljenje. Zavarovalnica je sedaj tudi opustila določilo, 'ki je prej prepovedovalo kritje stroškov za zdravljenje, če zavarovanec ni mogel predložiti njenega dovoljenja, da
se sme zdraviti na njen račun. To določbo so opustili, ker ni nobenega razloga za to, da bi moral zavarovanec trpeti Škodo 'le zavoljo tega, 'ker je napravil napako s tem, da si ni prej oskrbel dovoljenja zavarovalnice.
Priporočamo zato vsem 'kmetom in 'kmetijskim delavcem, da se pozanimajo za možnosti, ki jih imajo v slučaju bolezni za zdravljenje od strani svoje zavarovalnice. Nihče naj ne podcenjuje obolenj, najmanj pa revmatičnih, 'kajti ta so nevarna in človeka kaj lahko onesposobijo za delo.
Zima je 3n zebe nas
Zima je! Nekatere ljudi, zlasti slabokrvne, v postelji zebe. Zato zapirajo okna in niti ne 'zračijo dovolj. Zdi se jim, da jih bo tako manj zeblo. Pa se motijo.
V zimskem času opoldne dobro prezračite spalnice, a si raje segrejte zvečer posteljo. Postelje segrevamo na različne načine: — od segrete opeke do modernih električnih grelnikov.
Električna 'blazina je delana iz mehkega 'blaga, na 'katero je pritrjeno grelno telo. Jz tega vodi električna 'vrvica, 'ki ima stikalo. S tem stikalom uravnavamo toplino od nizke do višje temperature. Termostat preprečuje prekomerno segrevanje, 'ker v naprej določenem trenutku odklopi električni 'tok. Važno je, da grelne blazine ne zložite, kadar je segreta. Isto velja tudi za grelne odeje, ki so izdelane i/ bombaža ali volne. V postelji, prekriti z električno odejo ali segreti z električno blazino, vas ponoči vkljub odprtemu oknu ne bo zeblo.
Marsikatera mamica je obupana, ker ne ve, kako bi oblekla svojega otroka, da bi
ga kar se le da zavarovala pred mrazom in ga Obvarovala pred raznimi boleznimi prehlada. Tako lahko vidimo otroke, 'ki se komaj gibljejo, toliko majic in jopic jim je skrbna mamica oblekla. To pa ni pravilno od nje. Otrok se na tak način pomehkuži, postane neodporen in vsaka sapica mu škoduje.
Matere morajo paziti predvsem, 'da bo otroška obleka iz dobrega blaga. Lahko volneno perilo ter lahki puloverji in flanelasta bluzica ali srajčka otroku zadostuje. Imajo naj volnene nogavice in vedno suhe čevlje. Stanovanja so razgreta, a zunaj je mraz.
Otrok potrebuje topel plašč, 'ki si ga 'bo takoj slekel, ko bo prišel v stanovanjske prostore.
Zdravi, utrjeni otroci, se ne bodo nikoli ustrašili grdega vremena in jih bo vsakodnevni sprehod ali zimski šport !e razgibal. Vsak prehlad bo pametna mati takoj pozdravila — otroka bo obdržala doma, in v dveh, dneh bo prehlad izginil.
Neka] nasvetov za pravilno nego obistve
© Obuvalo moramo pravilno negovati, te pa z ricinovim oljem. Tako pomazani
da nam traja dlje in da ostane mehko. Mokre čevlje damo vedno na kopita ali pa jih tesno napolnimo s časopisnim papirjem, da med sušenjem ne uskočijo. Nikdar j ib ne sušimo na 'toplem ob peči, ker postane usnje zaradi previsoke vročine trdo in se lomi. Najboljše jih posušimo v ‘toplem in zračnem prostoru.
» Močno zamazane usnjene čevlje čistimo z vlažno, mehko ščetko. Šele suhe prevlečemo z loščilom. Da ostanejo delovni čevlji dalj časa mehki, jih pomažemo povrhu / maščobo za usnje, podpla-
Davčne izjave
Finančni uradi razpošljejo te dni formular je za davčne izjave za leto 1960. Kmetje in lastniki gozdov, ki ne vodijo knjigovodstva, bodo imeli spet opravka z neljubim poslom. Pravilno in stvarno izpolnjena davčna izjava pa koristi kmetu in posestniku gozda ter finančnemu uradu. S pravilno izpolnjeno davčno izjavo prihranimo finančnemu uradu vse naknadno poizvedovanje, sebi pa precej denarja, če se okoristimo z vsemi olajšavami, ki so dane na podlagi zakona.
Davčne izjave je treba oddati pri pristojnih finančnih uradih do 31. marca 1961. Ta rok je zelo važen in zato bi bilo dobro, da si ta datum zabeležite. Prošnje za podaljšanje tega roka je treba vložiti pri pristojnem finančnem uradu rjajmanj osem dni pred potekom roka. V prošnji, ki je ni treba kol ko vatli, je treba navesti zakaj se za podaljšanje zaproša. Opozarjamo pa, da dovoli finančni urad podaljšanje tega roka samo v izjemnih slučajih, kot n. pr. če ni rešeno vprašanje lastništva, ali če si ni bilo mogoče pravočasno preskrbeti potrebna potrdila.
Kdor davčne izjave nc odda pravočasno ali jo sploh pozabi oddati, mora hiti pri-
16. februarja zanimivo predavanje
Deželna zveza koroških prašičerejcev bo imela 16. februarja svojo plenarno sejo v prostorih Kmetijske zbornice v Celovcu. Na dnevnem redu bo med drugim zanimivo predavanje kmetijskega svetnika dr. Adolfa Pobilsoha iz Graza, ki bo govoril o vprašanju zdravstvene službe /a prašiče. Dr. Po-bitsch bo obravnaval to vprašanje kot živinorejec, zato bo sestanek zanimiv za vsakega posameznega člana.
podplati ne prepuščajo sode. Dobro mešanico za mazanje podplatov, da ne prepuščajo vode, si lahko napravimo tudi sami: stopimo 10 d'kg parafina, primešamo 10 dkg lanenega olja in 2 dkg terpentin o ve-, ga olja. To mešanico 'namažemo še mlačno na čiste podplate, in res samo na podplate!
© Dobro je, če nove usnjene čevlje namažemo z loščilom, da postanejo s tem manj občutljivi za madeže. Zelo umazane usnjene čevlje očistimo od časa do časa z mlekom in namažemo šele suhe.
za leto 1960
praVljen, da mu bo finančni urad zvišal vsoto, ki jo bo izračunal, za 10 odstotkov. Kdor pa davčno izjavo nepopolno izpolni ali vnese neresnične podatke, stori kaznivo dejanje.
Izvoz živine v preteklem letu
Lani je bilo iz Koroške izvoženih 5565 glav živine za zakol in za pitanje, 528 plemenskih živali in živali za nadaljno rejo. Skupaj 6093 repov. V primerjavi z letom 1959 se je izvoz v lanskem letu povečal za 1118 repov oziroma za več kot 22 odstotkov. Doslej iz Koroške še nismo izvozili toliko govedi, dasiravno je bilo število izvožene živine v prvi polovici leta 1960 še za 1271 glav niže kot v istem obdobju leta 1959. V drugi polovici 1960 pa je bilo število izenačeno in tudi še preseženo. Izvožena živina je bila resnično presežek, ki ga domači trg ni mogel porabiti. Kmetijstvo je tožilo celo o težavah v prodaji, ker je bilo živine preveč in je konkurenca v inozemstvu povzročila padec cen, ki so privedle vkljub povečanim storitvam do padca zaslužka v kmetijstvu.
Živino smo izvozili večinoma v Italijo. V Zapadho Nemčijo, ki je leta 1959 še prevzela 956 glav goveje živine iz Koroške, je bilo lani prodanih le še 96 živali.
Na Koroškem je bilo prodanih na sej-mih rejcev plemenske živine skupno 895 plemenskih goved, (403 bikov in 192 krav in telic). Vrednost teh živali je bila skoro 8 milijonov šilingov. Naraščajoče zahteve, ki jih kupci stavljajo na te skrbno izbrane živilli z rodovnikom, so v preteklih letih izzvale izredno izboljšanje kakovosti plemenskih živali.
Naraščanje produktivnosti v koroški ži-
INVENTUR-
Riumungs-
Verkauf
Besonders gšinsfige Angebote in:
Fauieuil
Sessel
Semerivagen
Standeriampen
Dekorstoffe
VorltangsEoff-Resie
laufteppšehe
Velourteppiche
zu lief reduzierten Preisen
MOBELHAUS
STADLER

KLAGENFURT
TH EATER GAS SE 4
Ciiinsšiger
Mveduud!
fterrenmanBeB
besomlers hiibschc umi flouc _ — —
Mantel, erstklassige Au.tTuung, EDO Reinwoll-()ualitat, .	.	. nur
Hnzuga
besonders giinstig, in verschiede- _ on at nen Mustcrn, beste Vcrarbeitung	,,
Sakkos
Riesen-Auswahl in viden sportli- — — chen Mustevn, tief 'roduzierter 1’rcis ............ ab
Nosen
Flanell, Teryiene, Dralon, hervor-	_
r agende PaBform, alte Grb Ben 4 AO m lagernd ............ab	0“¥©s
PuElover. Wes*en
100% Schafwolle, viclc Farben	■
nur S 210.-, 175.-,
ftmoraks
Hammerle Nardine, einnialig im	_
1’reis	 nur
Flaneil-
und Skihesnden	a
Rliombcrg, Hammerle . .at)
Meidet
KHagemfurt, Kerrengasse 1
Obiščite mojo stalno razstavo o gospodarstvu, poljedelstvu, gospodinjstvu in tehniki (prispeli nod kmetijski stroji, pralni stroji, radioaparati ild.)
JOHAN
LOMŠEK
ST. L 1 P S, TIHO J A, P. Dobrla ves
vinoreji je razvidno tudi i/ zadnjega štetja živine, ki so ga izvedli 3. decembra 1969-Na Koroškem je bilo ta dan 195.913 g|aV goveje živine, torej 8902 glav več kot isti dan leta 1959. Na splošno pa je opaziti ' vsej Avstriji nazadovanje števila mlekaric in naraščanje pitovnega goveda in m la tle živine. Ker računajo, da bo ta tendenca ostala, so že uvedli potrebne ukrepe za p°' spesevanje vedno težavnejše prodaje.
p » | » S » /\ * INI * O * B * R * /\ * |\l * J * E
F ” DESETNICA
(Nadaljevanje in konec)
V bolnici je bila Mina i. ibogato /eno, ki je že dlje tamkaj ^pričakovala. Tudi njen mož je prišel z njo vred v mesto. Vsak dan po večkrat je pozvedoval po ženinem zdravju. In če ga niso pustili do nje, je pol tele-ion im so morali poročati.
»Kako vas ima radi« jo je blagrovala Mina.
»Ali vašega ne bo v mesto?«
»Kaj še!«
»Ali imate že družino?«
»Moj Bog, saj me je sram povedati.«
»Koliko?«
»Saj ne boste verjeli. — Devet!«
»Devet?« je povzela bogata žena in se čudila.
Mini je šinila rdečica v lice.
»Blagor vam,« je izrekla žena in vzdihnila.
Mini je odleglo.
»Pri nas pa talko 'čakamo in čakamo; 'kaj smo že vse poskusili! Zdravnike, toplice, o, in on je tako strašno nesrečen.« j Ženi so se udrle solze, Mini se je zasmilila.
■ »Nič ne jokajte; glejte, saj se vas je Bog spomni L«
»Ko me tako skrbi. — Ali vas nič?«
»Da bi me kar nič, ne morem reči. Kdo ve kaj pa res ne.«
Bogata žena je pogledala Mino, ki je skrbno krpala revno otroško oblačilce. O-zrla se je na prekrasno odejico in svilene pentljice, ki so čakale njeno dete, spet vzdihnila in se zamislila skozi okno.
In prišla je ura, ko je 'bilo dopolnjeno, z<t obe hkrati. Dve deklici sta prišli na Svet: ena, nebogljena sirotka, ki je komaj rahlo dihnila in ugasnila, hčerka bogate žone; druga, ki se je zveselila življenja. Mirnima hčerka.
Materi so prikrili smrt za dva dni. Možu so tekle solze, matji pa je strmela v strop od prevelike bolečine. Nato se ji je utrgal stili jok, obup se je začrtal na njenih licih, dokler niso dobile pota solze.
Ko je ponoči tešila Mina malo Mini-c°, se oglasi bogata žena:
»Vi, mati!«
Bogata žena je utihnila. Mina je mislila, da je govorila v snu. Pa se je spet oglasila:
»Vi, mati!«
»Ali vam je slabo?«
Žena je ukrenila glavo. V njenih solzah je odsevala medla nočna lučka.
»Vi, mati, ali bi me uslišali, če vas nečesa prosim?«
»Rada, če bom le mogla.«
,. »Vi, mati!« Žena je premolknila, glas se J1 je tresel, a se je premagala in izgovorila:
»Dajte M inčo meni!«
Sedaj Mina ni mogla odgovoriti. Samo gledala je v tiste hrepeneče, od solz se lesketajoče oči.
»Oh,« je počasi začela, »to le kar tako pravite.«
»Ne, ne. Dajte mi jo, pritisnem si jo na srce in sama jo bom tešila in moja bo, in naša bo —‘saj druge ne učakam nobene., Dajte jo!«
Žena je iztegnila bele roke iz postelje. Mini je 'bilo bridko in veselo: smilila se ji je bogata žena, ki jo je tolikokrat v srcu blagrovala, in vesel ponos jo je prešinil, ko je 'prvikrat občutila, da je tako oblagodar-jena.
»Premisliva to zadevo, prosim, gospa!«
»Saj vem, ne daste je.«
Bogata žena si je zakrila oči z dlanmi.
#
Ko jo je skušala Mina ogovarjati, se ji ni oglasila. Mina pa je premišljevala. »Primož ima prav. Nad nami je Bog. — Kaj, če me je nalašč poslal semkaj, da mi odvzame skrb za deseto dete?«
In preden je zazvonilo jutro, je Mina, čeprav težko, sklenila dati Minco bogati /eni. Toda vselej je k sklepu pristavila: Seve, če bo njemu prav.
Drugi dan sta ženi vse dognali. Potem pa je odšlo pismo po Primoža, ki ga je za čuda hitro prignalo v mesto. Prklehtel je k ženi.
»Mina, kaj pa je?«
»1, nič ni. Poglej jo, desetnico!«
Primož je segel po njej s smolnatimi rokami in jo stisnil k sebi.
»Zakaj si me tako prestrašila? Kar na trnju sem bil, tako me je Skrbelo.«
»Tebe? Saj te 'nikoli nič ne skrbi,« ga je podralžila ženea.
»Ej, Mina, Mitra, nekaj imaš? Le nič ne taji.«
»Veš, kaj je. Bog nama je tega otročička preskrbel za vselej. Ta gospa bi vzela Minco za svojo. Ali jo daš?«
»Oho!« se je zavzel Strgar.
»Res, oče,« se je oglasila bogata žena. »Moja mi je umrla ...« Solze so ji prišle v oči.
Primož je gledal Minco in ženo, gledal tujo gospo.
»In ti, žena?« je počasi spravil i/. sebe.
»Kakor hočeš.«
Spet se je zamislil. Obe ženi sta zrli vanj.
»Nočem!« je izpregovoril odločno in tako glasno, da ga je bilo sram tuje žene.
»Ne morem,« je dodal rahlo proti bogati ženi. »Ne zamerite! Tak sem.« Mina se je ozrla tra bogato ženo, ki ni nič več prigo-varjalač Bila je žalostna.
»Primož, če nisi prenaglo rekel? Pomisli, kaj nas je.«
Mož je vinil klobuk v roki in gledal v tla. Izpod obrvi je kradoma opazoval tujo /eno. Ni mogel ponoviti še enkrat: »Nočem«.
»Takole naj bo. Opraviti imam v mestu. Potoma bom premišljal, ti se pa pripravi. Ko se vrnem, povem.« in je šel.
Mina je pričela pospravljati svojo revno. prtljago v sveženj.
Gospa jo jc po dolgem molku vprašala:
»Kaj sc vam zdi? Kako se bo odločil?«
»Oh, naš je tako sam svoj.«
Gospa je ni več nadlegovala. Obe sta slutili, kaj poreče, ko se vrne.
Mož se je boril po mestu sam s seboj. Brez načrta je taval, strmel predse, preudarjal in tehtal, dokler ni odločil:
«Eh, nič! Ne dam je.«
Tako glasne) je izpregovoril, da so se ljudje ozrli za njim in rekli: »Vinski je!«
Strgarju je pa odleglo, da je pozabil na svoje prepričanje, češ denar je v trdih pesteh. Ustavil se je najprej pri jerbasu pomaranč in začel nakupovati, nato je nabral za otroke igrač in še za ženo ruto in blaga za krilo.
Otovorjen s težkim svežnjem jc prišel v bolnico po ženo. Obe sta ga vprašujoče gledali. »Gospa, takole je« kjer jih je devet, naj pride še deseti. Nikar ne zamerite. — Mina, ali gremo?«
»Prav imate,« je rekla mirno gospa. »Na svetu je res vse prečudno natančno raz-tehtano in razdeljeno. Srečni!«
»Poglej in zahvali se!« Mina je dvignila pregrinjalce s spečega otroka, ki je bil ves v čipkah in svilenih pentljah.
»Gospa, to je prelepo za nas!« je strmel Primož.
»Srečni!« je ponovila gospa, ko sta Strgarja odhajala, in žalostna gledala za njima.
Doma so se usuli otroci krog njiju, 'bil je potisk med bratci in sestricami, kdo bo prvi pozi bal ter prelepo punčko, ki jim jo je kazal oče. Primož je položil Minco v zibko. Otroci se niso upali dotakniti sestrice spričo prebele lepote, v katero je bila zavita.
Strgar pa je prijel Mino za obe lici ter se smejal:
»Kakor je ‘božja volja, kajne, Mina?« In poljubil ženo, 'kakor bi bil prišel / njo šele od poroke.
Dolgouhec in medved
Bili so hudi časi. Obleka se je podražila, mnogo otrok je bilo nagih. Kmet je posekal gozd, drevje prodal prekupčevalcu, grmičje požigal in posejal na pogorišču oves.
Oves je lepo zorel, kar sta opazila tudi zajec in medved ter mnogokrat hodila v goste. Nekega večera sta se srečala v ovsu. Medved je zarenčal nad dolgouhim paglavcem:
»Poberi se od tod, oves je moj!«
Zajec je pomigal z ušesi in odvrnil:
»Oves je tvoj, prav, pozobljem ga pa jaz; taka hrana mi tekne!«
Tako oblastno besedičenje je debeluhu zaprlo sapo, zajec pa je nadaljeval:
»Buča, meniš, da moraš vse ti požreti, ker si večji od mene. Za oves se še stepeva, da ti bodo žvižgale pete. Kar poskusiva se! Pa ne, da bi kateri pri tem zgubil življenje! Stisniva najprej kamen; kateri ga bo tako stisnil, da 'bo pritekla vodaTj. njega, tistega bodi oves!«
Medved je /drobil kamen v prah. Izpod krempljev so mu švigale iskre, a voda le ni pritekla iz njega. Zajec je udaril po kamnu, ga prej skrivaj omočil in ga ponudil začudenemu medvedu pod nos:
»Vidiš, buča, ti si slabič! Ge se te samo dotaknem, bo po tebi in ležal boš za tisto goščo!«
»O-joj, o-joj majhna je žaba, pa mi je mojster. Naj velja, kar hoče, zbežati bo treba,« je vzdihnil medved. Zajec je strigel z ušesi in vse slišal. Debeluhu je svetoval:
»Utrujena sva, pojdiva na tisti hribček k plotu iti se spočijva!«
Kakor sta rekla, sla tudi naredila.
Medved je smrčal, zajec tudi. Zajec je res spal, medved pa ne. Že je medved mislil, da se mu nudi ugodna priložnost, da bi zbežal. Pogledal je zajca in videl, da ima
odprte oči. Gakal je še dolgo, zajčeve oči pa so vedno bolj buljile. V skrajni sili se je medved opogumil in zbežal, da so pete žvižgale in mu je dlaka stala pokonci kakor petelinu perje.
Ustavil ga je šele volk:
, »Hej, pobratim, kam tako naglo, saj vendar ne gori voda!«
Kosmatinec je v sramu priznal:
»Ljubi brat, skoraj bi bilo po meni, majhna žaba ini je mojster!«
»Dvema pa gotovo ne bo,« je menil volk. šla sta pod klanec gledat junaka zajčka. Medved se je postavil na zadnje noge in videl zajca, volk pa ne, ker se ni znal postaviti na zadnje noge.
»Vidim, da ti moram pomagati,« je reke! kosmatinec, prijel volka, se postavil za njim na zadnje noge, ga dvignil visoko v /rak in vprašal:
»No, ali ga vidiš tam za plotom? . . . Mrcina, odgovori, ga vidiš ali ne?«
Volk pa ni odgovoril ne sedaj in ne pozneje, ko ga je medved izpustil iz objema, kajti medved ga je bil pri dvigu stisnil tako 'krepko, da je bilo po njem.
Ko je medved videl mrtvega tovariša, je i/buljil oči:
»S:un pogled ga je umoril! Moram bili pač zelo trden,da ni že po meni, ko sem vendar z zajcem govoril in še celo poleg njega ležal!«
Kosmatinec je brž pobegnil iz naših krajev, kjer je dosti zajcev, in se še danes ni vrnil; tudi volkov ni več pri nas, kajti po-slednega je stisnil medved, ko mu je hotel pokazati zajca.
Nasprotno pa pri nas miga vse polno dol-gouhcev v ovsu, ki jih najdeš tudi za plotom.	(Narodna pravljica)
Visoška kronika
27-	Dr. Iva n T a v č a r
N' gorenji veži se je prikazala visoka in ■Jtruka oseba našega gospoda župnika Jane-Z:i Kašperja. Prijazno je izpregovoril:
»Med potjo in že prej se mi je pravilo, . a je /bolel oče Polikarp. Zatorej priha-l;tm, da ga v bolezni obiščem, kakor mi Je predpisano.«
Jboz obotavljanja 'je 'krenil proti sobi, v 'kateri je ležal 'bolnik. Mojega odgovo-'■t ni čakal. Sicer me je ipa tako prcvihral slla!> radi itega nepričakovanega obiska, j '1 bi ne bil mogel ničesar odgovoriti, če k' bil tudi hotel.
^ besedami: »Prav mu pride ona ali dru-R<i beseda tolažbe,« je odprl župnik vrata Cr visitopil. ž njim sem vstopil tudi jaz.
'Vi naš dušni pastir je takoj obstal, 'ka-M' bi se 'bil izpremenil v kamen. Pri 'bol-nilku je istal predikant Valentin, ivnuk Feli-Ma'nov, v črnem talarju in bel platnen bak je imel okrog vratu. Ravno je bil raz-PfOstirl mki, kakor ju razprostirajo pri bla-Bc'lcivu tudi naši duhovniki.
Ker je bilo v sobi Se čisto svetlo, je spo-^a* go.pOda župnika Janeza KaSperja.
‘"koj je 'nehal blagoslavljati in odskočil k 'Postelje, da sta se na mali mizici pri-p^l" kelih in plošček, katera se potre-'•jota pri luteranskem obhajilu.
Župnik Jager je bil povsem na jasnem, da se 'tu opravlja bogoslužje, in sicer ne 'katoliško. Še bolj jasno pa mu je vse postalo. ko je Valentin Trubar pričel proti njemu z rokami mahali Ker kričati:
»•Hlapec Belijalov, kaj moliš steze Gospodovih 'služabnikov? Tu se 'je okrog bistrega 'studenca čistega evangelija ustvaril travnik prave božje besede! Čuvaj sem tu, da se ne boš valjal po zeleni travi; valjaj se po blatu babilonske oečistmee! Zatorej odidi odtod, kamor nisi bil klicani«
Poljanski župnik se ni spuščal v prepire s prddikantom. Molče se jc obrnil. Ž njim sem odšel tudi jaz potrt iz sobe.
Na veži se je gospod 'zamislil, ker ni vedel, kako besedo bi izpregovoril. Moralo ga je silno presuinki, da je v teh časih v njegovi lastni župniji in vzlic njegovemu 'trudu '/.a čisto vero mogel uganjati svoje krivoverske zmede luteranski predikant, o katerih se je mislilo, da jih je škof CTrroen vse pognal iz dežele. Bridki občutki so ipollnili srce dušnega pastirja in po pravici jc bil jezen, ko se mu je za hrbtom 'sejala oeklenska ljulika na njivo, katero je oskrboval. Bil je v resnici žalosten, ko je izpre-gctvoril:
»'Kar .notri me boli, ko vidim, kako po-laiga krivoverec v klado dušo starega grešnika! Bog mi odpusti, Izidor, da tako govorim o tvojem očetu! Ali ta klada jc sra-motnejša od klade na loškem 'trgu. v kateri sem ravnokar videl tebe! Veruj mi,
da je Kako! Novo župnišče mi dela toliko 'skrbi, /upijani ne zbirajo denarja, pa tudi izpoved in sveto obhajilo opravljajo kaj malomarno. Sedaj pa še to: v hiši, ki je naj-bogateijša v srenji 1 Slep sem bil, a danes so se mi odprle oči! Koj jutri pišem pismo v Ljubljano, da škofija ukrene, kak se ji vidi potrebno,«
Na kolena sem padel pred gospoda očeta, da bi take sramote ne nakopal na naše pošteno ime in da naj ima usmiljenje z nedolžnimi, ki so pod to streho zvesti katoliški cerkvi. Ni se dal preprositi. Tarnal sem za njim in pretakal solze kakor otrok.
Pri orehu sem odvezal konjiča ter ga votli! za gospodom, ker nisem hotel, da bi pred hišo sedel v sedlo ter se tako odtegnil mojim prošnjam. Spremil sem ga do tja, kjer se Sora lomi, kjer je torej plitva in kjer vozimo in jahamo črez votlo.
Ves čas sem moledoval, tla bi opustil naznanilo. Vojskoval sem se z gospodom Janezom iKašperjem, kakor se je s svojo bridkostjo vojskoval gospod Kristus na Oljski goril Tudi sem se branil — kar je bila mogoče nesramna predrznost — tla bi mu pre-pustil konja, dokler ni uslišal moje prošnje.
Navseposled se je omehčal in pogodila sva se, da plačam za novo podobo sv. Štefana na desnem stranskem oltarju v cerkvi sv. Martina' v Poljanah, katero je bil župnik naročil pri mojstru Rempu in katero bi bil plačal v obrokih, dvajset nemških gol-
dinarjev. šele nato sem mu pomagal v sedlo.
Pri mojstru Rempu sem ob tednu plačal dvajset nemških goldinarjev. Izročil mi je potrdilo, ki ga je spisal mestni pisat:, in vesel je bil, da je denar tako hitro prejel.
Potrdilo sem izročil gospodu Janezu Ka-šperju, ki mi je obljubil, da hoče prihodnjo nedeljo 'župljanom oznaniti, tla je sv. Stefana poplačala visoška hiša.
Pri škofiji nas sicer ni naznanil, s prižnice pa gospod Jager tudi ni oznanil, kar je bil obljubil. Predikant ga je bil prehudo, razžalil, da ni mogel pozabiti vsega, kar je bil doživel na Visokem. —
Ko sem stopil v sobo k očetu, Valentin 1 rubar še ni bil odšel. Oče je bil medtem vstal in pozval me je, tla mu pomagam.
1/ plevnice sva s težavo izvlekla železni zaboj. Oče ga je odklenil, vzel iz njega deset rumenjakov ter jih izročil predikantu, rekoč: »Pravično je, da živi otl oltarja, kdor služi oltarju!«
Nikdar mr denarja, če je šel otl hiše, ni bilo tako žal, kakor tisti večer!
Valentin Trubar je dukate pograbil ter izginil z nočjo.
Zaboj sva zopet spravila v plevnico. Oče pa je zlezel na ležišče in je noč za nočjo zopet spal na svojem denarju.
Veliko hudega sem doživel ta nesrečni dan!
(Dalje prihodnjič)
9 dni še lahko kupite po STARIH ZELO NIZKIH CENAH ŠIVALNE STROJE NAJBOLJŠIH IN NAJBOLJ ZNANIH ZNAMK ZA VAŠE GOSPODINJSTVO
na naši f Z S19 V I ŠlVflBllih StfOjGV zfkfjučno sobote 1J februar j a 1961 Električni šivalni stroji v kovčku s kompletnim priborom od......S 2.100.—
Šivalni stroji za dom v krasnih omarah od...........
Cik-cak šivalni stroji, kompletni od................
Pri naplačilu 400.— šil. takojšnja dostava. — Mesečni obroki po
Specialna trgovska hiša za šivalne stroje
JOSEF RIEBLER jun.
100,-
šil., 160,— šil. ali 200,-
S 2.675.— S 3.460.—
šilingov.
20-letna garancija za vsak šivalni stroj brezplačno šolanje po vestnih strokovnih močeh dostava franco v vse kraje Najbogatejša izbira brezobvezni ogled
pri takojšnjem plačilu največji možni popusti stalna in pazljiva postrežba odjemalcev
SPITTAL/Drau
Neuer Platz 6, tel. 25-88
Hiša, ki vašega zaupanja ne bo nikoli razočarala!
Poštni sli na konjih
m



73. DUNAJSKI MEDNARODNI VELESEJEM
12. do 19. marca 1961
Tekstil in moda :
Razstava krzna; Luksuzni artikli; Igrače; Razstava športnih potrebščin Posebna razstava ..Idealni prostor za camping"; Modne razstave Tehnika in industrija
Stroji; naprave; Gradbeni sejem; umetne snovi; tehnika v gospodinjstvu Kmetijsko in gozdno gospodarstvo
Kmetijski stroji in njih predvajanje; sejem goveje živine za rejo; posebna razstava: Racionalizacija gozdarstva; živila in nasledila; vinska poskušnja-
Kolektivne obrtne razstava	Mednarodna razstava pohištva
Obe razslevliži . velesejmska palača In velesejmsko področje - sta odprti dnevno od 9. do 18. ure, vinska poskninja In živilska razstava pa do 20. ure. Velesejmska palača bo v torek, dne 14. marca, odprta do 21. ure.
25 odstotkov popusta za zunanje obiskovalce na železnicah In avlobuslh. Velsejmske izkaznice so na razpolagb pri deželnih In okrajnln kmetijskih zbornicah ter vseh z ustrezno tablico onačenlh prodajalnah.
NEVARNA ZAMENJAVA. Nekoč je enega izmed poštnih jezdecev obstreljevala karavana novonase-Ijencev, ki so zapuščali mesta na vzhodni obali Združenih držav ter prodirali globoko v še divji zapad. Po svojem jjovratku je naseljence poklical na odgovor. Opravičili so se mu: ..Mislili smo, da ste ropar, ki beži pred močjo zakona.” Takrat je namreč v redko naseljenih pokrajinah mrgolelo razbojnikov.
DRŽAVLJANSKA VOJNA Za četek državljanske vojne je bil obenem konec Pony- Exprcssa. Vendar so v pičlih 18 mesecih njego-
TRGOVSKI NEUSPEH. Kljub svojemu izvrstnemu poslovanju pa je bil Pony-Express v trgovskem pogledu polomija. Pogodba z vlado vega obstoja poštni sli na konjih o prenostu pošte, na katero je 300 krat prejahali progo St. Louis podjetnik računal, je splavala po — San Francisco — St. Louis in [ vodi, kot zasebno podjetje pa je prenesli 35.000 pisem in drugih : Pony-Exspress delal z izgubo. Za I poštna vreča. Na progi Vzhod — i vsako pismo je dobilo na prisloj-poštnih pošiljk. Pri vsem tem so hinah približno 3 dolarje, dočim bile izgube zelo majhne: I mož. in je prenos enega pisma stal pov-1 poštna vreča.	| prečno 16 dolarjev.	(Dalje)
Dravo so prisilili v novo strugo
Mogočna eksplozija je minulo soboto ob 12.10 uri pretresla ozko dravsko dolino pri Kazazah. Približno 350 kub. metrov zemlje skalovja je šinilo blizu 70 m visoko v zrak. V zaščitnem okopu, ki je doslej branil dravskim vodam dostop do stavbišča, kjer „Avstrij-ske dravske elektrarne dd.” grade novo elektrarno, pa je zazijala 10 in široka odprtina, v katero so se sprva počasi, potem pa vedno hitreje zgrinjale dravske vode ter tekle proti že izgotovljenemu bernskemu jezu nove elektrarne. Generalni direktor ing. VVerner, ki je bil s pritiskom na gumb sprožil eksplozijo, je segel v roke obema mojstroma za razstreljevanje Pirkerju in Granigu, nato pa zbranim predstavnikom javnega življenja, novinarjem loto-, radio-, in televizijskem reporterjem z zmagoslavnim nasmehom dejal: „To je za nas velik trenutek”.
Je zares, kajti v prihodnjih 14 dneh bodo s kamenjem, betonskimi kockami, skalovjem in zemljo
Jluzije", ki so resnične
Ponavadi radi čez Dunaj godrnjamo, ker od tam le redkokdaj kaj dobrega pride, pač pa mnogo dobrega tja odide. Vse davčne reke šilingov teko na Dunaj. Toda danes lahko naznanimo prihod nekaj res lepega in prijetnega z Dunaja. Od 8. februarja bo v ledeni areni v velesejemski palači gostovala znana Dunajska revija na ledu („Wiener Eisrevue”)
Kdor je videl kako lansko predstavo, temu ni treba nič praviti. Drugim pa povemo, da bodo zopet lahko videli na ledu »baletni zbor” 26 postavnih deklet, ki so povrh vse prave umetnice na ledu. Med solisti nastopata tudi letos dr. Eva Pavlik ter „valč-kova princeska” Ingrid Wendl, nadalje duo Putzin-ger ter cela vrsta drugih solistov, med katerimi je tudi Mr. Jackie ali po naše »gospod Jakec”, edini drsajoči šimpanz na svetu.
Glasbo je zojzet pripravil znani dunajski komponist popevk in operet Robert Stolz, celotno vodstvo pa ima v rokah YVilly Peter. Ker vsaka taka revija stoji in pade s kostumi, je oblekam posvečena posebna skrb. Vseli kostumov skupaj je 499, in če vštejemo še pražnjo obleko »gospoda Jakca”, točno 500. Za kostume so porabili 15.000 (reci pet-najsttisoč) metrov blaga, zatorej ne bo mogel nihče očitati, da kažejo dekleta, ki so premalo oblečena! Samo za eno spodnje krilo znanih kostumov za valček porabijo 56 metrov blaga.
Pa za danes zadosti. Zaradi velikega navala, ki ga pričakujejo, svetujemo, da si karte nabavite že v predprodaji.
povsem zasuli staro dravsko strugo in reka bo tekla začasno skozi četrto zapornico, ki je seveda na široko odprta. Toda ne za dolgo, kajti sredi junija prihodnjega leta bedo gradbena in monterska dela že tako daleč, da bodo lahko poskusno zavrteti prvi strojni agregat, kateremu bo čez kaka dva meseca sledil drugi. Tako bo moč reke, ki jt; doslej tekla naprej brez koristi, ukročena, da služi človeku.
Kot smo že večkrat poročali nameravajo dravsko gladino dvigniti za blizu 22 metrov. Za novim jezom bo nastalo umetno jezero, ki bo segalo od Ka-zaz do Kamena.
Nova elektrarna ho imela instalirano strojno moč 70.000 kw, letno pa bo proizvajala 360 milijonov kwh toka. (Ta elektrarna bi lahko sama krila torej dve tretjini porabe toka na Koroškem.)
Kot je dejal generalni direktor za trgovske zadeve dipl. gospodarstvenik Kugler, gradbena dela potekajo po predvidenih načrtih. Le zaradi povišanj cen bodo stroški gradnje, ki so bili prvotno preračunani na 700 milijonov šil. nekoliko narasti!. Od stroškov gre 55% na račun izdatkov za plače in mezde, 45% pa za nabavkc materiala. »Avstrijske
dravske elektrarne dd.” so si prizadevale, da z gradnjo podprejo kolikor mogoče koroško gospodarstvo, zato je polovica naročil bila oddana koroškim podjetjem, ostanek pa drugim firmam v Avstriji, le 1% je šel v tujino. Gradnja elektrarne pa je prinesla tudi gospodarske koristi bližnji okolici, kajti letno so mogli delavci izdati približno 20 milijonov šil. iz svojih zaslužkov, če računamo po 500 šil. mesečno za vsega. V časih največje zaposlitve je na gradišču delalo 700 delavcev, med katerimi je bilo 77 stalnih nastavljencev družbe. Po dovršenih gradbenih deli bo pa nova dovozna cesta, ki je bila zgrajena, izročena javnemu prometu. Nudila bo novo in boljšo zvezo med Velikovcem in Pliberkom, obenem bo pa omogočila izkoriščenje tihe in lepe ka/aške okolice za tujsko-prometne namene. Za odkup zemljišč, ki bodo prišla poti vodo ali kako drugoče odtegnjena svojemu prvotnemu namenu, je bilo izplačanih 46 milijonov šil.
Seda j pa že pripravljajo načrte za novo elektrarno pri Rožeku.
SLOVENSKE ODDAJE V RADIU
PONEDELJEK 6. 2.: 14.00 - 14.45 Poročila, objave. Pregled sporeda. — Zvočni obzornik. — 18.00 — 18.15 J. E. Perkonig: Ugrabljena strd. — TOREK 7. 2.: 14.00 — 14.30 Poročila, objave. — Hišna imena v okolici nekdanje graščine Humpcrk na Koroškem.
—	Koroške narodne pesmi in viže. — SREDA 8. 2.: 14.00 — 14.45 Poročila, objave. — Za ženo in dekle.
—	Kar želite, zaigramo. - ČETRTEK 9. 2.: 14.00
—	14.30 Poročila, objave. — llolje je pazili kot zdraviti se. - PETEK 10. 2.: 11.00 - 14.45 Poročila, objave. — Živo srečanje: Valentin PolanSek. — Slovenske umetne pesmi. — SOBOTA 11. 2.: 09.00
—	10.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. NEDELJA 12. 2.: 07.30 — 08.00 Duhovni nagovor.
—	S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
ZAHVALA
ob smrti naše drage Šulnove matere in tete
Ljudmile Miklin, roj.Kraut
Po 'njeni zadnji želji in naši dolžnosti se zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremnili k zadnjemu počitku in sc ji spominjali v molitvi in pri sv. maši. Zahvaljujemo se preč. g. provizoriju Vinkotu Zaletelu za vso duhovno oskrbo bolnice, za lep pogreb in ganljive in tolažljive besede, preč. g. dekanu Kristu Sriencu za pomemben nagrobni nagovor in za spremstvo kakor tudi preč. g. kaplanu Mihorju. Zahvaljujemo se cerkvenemu pevskemu zboru za žalostinke, vsem, ki ste darovali vence. Zahvala vsem sosedom in prijateljem, ki ste jo v težki bolezni obiskali in tolažili. Zahvala tudi za izraženo sožalja. Posebna zahvala tudi Tereziji Leitgcb za požrtvovalno postrežbo bolnice.
Mož Alojzij, brata, sestra, nečaki in nečakinje in sorodstvo.
/2/niškega sveta
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Borovlje
Sobota, 4. 2.: Tarzans Kampf ums Leben (Ib')-" Pustolovske zgodbe iz džungle.
Nedelja, 5. 2.: Ein Tag, der nie zu Ende geht(III)-— Dolgočasna ljubezenska zgodba med vojno vdovo in kapitanom neke bulije v nevtralni Irski 1. 194-i-Torek, 7. 2.: Aricona-Express (IV).— Meksikanec se bori z roparji in pomaga pravici do zmage. iz divjega zapada, po že znanih vzorcih.
Četrtek, 9. 2.: Nackt im Strom (IVa).- Nedolžno obsojen kaznjenec, ki si pridobi pri neki povodnji svobodo, se hoče maščevati nad pravim m1’' rilcem. Surova pustolovska zgodba.
Pusto-
Vcliki valček »Dunajske revije na letu”.
Bistrica vRožu
Sobota, 4. 2.: Die Sklavenkaravanc (III).-lovska zgodba po Karlu Mayu.
Nedelja, 5.2.: Drei Bayem in Berlin (IVa).—
Sreda, 8.2.: Ditsenjagcr (IVa). - Slab letalski film-
Pliberk
Sobota in nedelja, 4. in 5. 2.: Ich vverde dich auf Handen tragen (III). — Mlado dekletce se dolgo ne more spoprijazniti s tujo mačeho: Dramatičen film-Torek in sreda, 11. in 12. 2.: Ihr Verbrechen war Liebe (IVb). - Kriminalni film. Trem pobegi1'11 kaznjencem sc ponesreči poizkus, da bi se rešil' v inozemstvo.
St. Jakob v Rožu
Sobota, 4. 2.: Miidchen fiir die Mambo-Bar (IVb)-
—	Slab gangsterski film.
Nedelja, 5. 2.: Wenn die Glocken beli erklinge'1 (Ila). — Dunajski pevček pripelje svojega Prl*et nega očeta in svojo mater do sprave.
Torek. 7. 2.: Der gcheimnisvolle Gefangene (D)’
—	Slab pustolovski film.
fotoMje	RADLM AYR
List izhaja vsak četrtek. — Naroča se poti naslovom: »Naš tednik — Kronika”, Celovec, Viktringer Ring 26. — Naročnina mesečno 7.— šil., letno 80.— šil., za inozemstvo 6 dolarjev letno. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Žrelec. — Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26. — Tel. štev. uredništva in uprave 43-58.