25. štev.
V Kranju, dne 23. junija 1906.
VIL leto.
GORENJEC
Političen in gospodarslg list.
Izhaja vsako soboto zvec>r. — Stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Za druge države stane K 560. Posamezne številke po 10 vin. — Na urofbe brez istodobne v p osi ljut vi' naročnine se ne ozira. — Žit oznanila se plaluje za petit-vrsto 10 vin., le se tiska enkrat, za večkrat primeren popust,
Uredništvo in npravnistvo se nahaja v hiši si 105 mtsproli iupne cerkve. — UpruvnUtvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznnnila, sploh vse upravne zadeve, iiredui-tvu pa dopisi in novice. — Dopisi nnj se izvolijo frankirali.    Kokopisi se ne vračajo.
Občinam in rodoljubom ob otvoritvi nove železnice
Sedaj je določeno, da se bo vrnila otvoritev nove železnice od Jesenic do Trsta dne 16. julija t. 1. — Sobotna števikn •Soče* prinaša na uvodnem mestu naslednji oklic, kateremu se tudi mi pridružimo iz vsega srca.
K otvoritvi pride prestolonaslednik nad vojvoda Franc Ferdinand d' Esle, navzoči bodo razni civilni in vojaški dostojanstveniki in zastopniki. Vsa ta visoka gospoda se popelje od Jesenic do Trsta.
Ves čas se bodo vozili po naših slo venskih tleh.
Zategadelj pa je tudi nada sveta dolž nost, da pokažemo odkrito, jasno in glasno da so tla naša slovenska.
Vršili se bodo govori, vihrale bodo zu stave, svečan dan izrednega pomcnn ho dan 16. julija t. 1.
Kakšni pa naj bodo ti govori? Kakšne zastave naj plapolajo po slovenski zemlji?
Govori iz ust Slovencev morajo bili le slovenski. Oficijelni govori namreč. Tu je dolžnost starešinstev, dolžnost rodoljubov, da se ob tej piiliki poslužijo v oficijelnem govoru le svojega domačega slo venskega jezika. Slovesno se mora mani
PODLISTEK.
Obračun.
Konec
sobo.
Prišel je zadnji dan leta. Zmurko je . Dr. Frec pride s kopo izpričeval v
Ker so se pričele počitnice, bil je dobre volje.
Zabelil je vsak list s par opazkami, predno ga je izročil dotičnomu dijaku.
Valentin Zmurko je bil zadnji po abecedi.
«No, prijateljček moj — tu je pobotnica. Ko prideš domov h kravam, jim jo lahko pokažeš. In očetu le naroči, naj govedo obdrži doma, mesto da bi ga nam semkaj pošiljal. >
Mladenič zloži mimo izpričevalo, ne da bi vanj pogledal, in ga vtakne v žep. To j«
festirati, da prebiva od Jesenic do Trsta slovenski rod. Kamorkoli bo gledala visoka gospodu iz vlaka, bo videla le slovensko zemljo, slovenski rod. Slovenski govori na, donijo na uho udeležencem otvoritve — to je sveta naša narodna dolžnosti
In kakšne naj bodo zastave? Naift zastava je slovenska — belo-modro-rdeča, Le l;i zastava je naša, res naša. Zato pa more tudi le ta po d priča vat i naše bitje in žitje. Župani, starešine, rodoljubi! Poskrbite da bodo vihrale na dan otvoritve slovenske zastave po naši deželi po krajih, koder bo tekla nova železnica. Slovenske zastave na, pričajo, da tu skozinskoz bivamo mi. Slo venska zastava je Mi znak. Zato pa naj zavili rajo te in ponosno naj plapolajo!
Pokazali moramo skozinskoz slovenski značaj zemlje, po kateri se otvarjajo novi časi našim deželam, zlasti Trstu; pokazati moramo kdo biva tu in kdo hoče ostali na tej grudi I
Ob lakih prilikah se rado dogaja, da hodijo okoli birokratje ter moledujejo za odstranitev znakov, ki bi pričali jasno in očito, da bivamo tu mi, Slovenci. Ne po slušajte jih, ne ozirajte se na ničeve pomi sieke in prazne besede, ampak dajte duška slovenskemu čutu v polni meri. Neodpustljiv naroden greh bi storil, kdor bi se uda! le v najmanjši reči.
jezilo učitelja. Pa prijel je klobuk, zaklical razredu običajne «vesele počitnice» in hotel skozi duri.
Naenkrat vstane Valentin Zmurko. •Gospod doktor,* reče, «predno odidete, )i še prosil —»
Razred se je že odpravljal. Šele, ko reče dr. Frec: «No, kaj hočeš še?» je postal pozoren.
In dijak odgovori počasi, mirno, pa trdno:
«1 ločeni Vam prebrati, kaj sem si zapisal v to knjižico. Tu je zapisano, kako ste me zmerjali od sv. Mihela sem.» Hipoma vtihne vse,
Učitelj ostrmi in stopi nazaj. Ni mogel ničesar izgovoriti.
In zopet okorni glas s tujim naglasom: "(lovnlo in krava sle mi rekli 24krat, gospod doktor.    Ker imam  rdeče lase,
Apcliiamo na županstva, na rodoljube, naj storijo vsi svojo dolžnost ter naj upli-vajo na ljudstvo v takem smislu.
Opozarjamo na to danes, ker je še dovolj časa do otvoritve, da se napravi vse tako, da bo v čast slovenskemu imenu!
Pn rak nje m o, da l tuli lio lako.
Slovesni dan 16. julija t. I. naj bo poleg praznika otvoritve nove toli potrebne Železnice tudi velika, celoskupna, impozantna slovenska manifestacija!
Rodoljubi, na delo I
Podraženje zdravil
Zopet se napravlja nov naskok na žepe prebivalcev Avstrije. Agrurci so prodrli s eolninskim tarifom, ki bo podražil živila, razni karteli pa dvigajo ceno petroleju, cukru in drugim stvarem.
Sedaj pa hočejo še lekarnarji zvišati ceno zdravil in sicer za celih 34 odstotkov. Zdravila so bila že prej dosti draga, ker so se že celo vrsto let dražila. Podražila se je posoda, in uprljala se je takoimenovana fdispenzacijska pristojbina* kot odškodnina za špago, papir in zamašek. Noben drug trgovec no računa zavijalnega papirja in špage, lekarnarji pa računajo to od vsakega zdravila bolniškim blagajnam 10 vinarjev, dtugim kupcem pa 20 vinarjev. Tudi se je zvišala cena najmanjšega dela kake snovi od 2 na f) vinarjev.
radi tega ste me štiridesetkrat zasmehovali,
ker--»
•Zmurko!* zakriči učitelj. «Ali si nor?* «Nisem nor. — Ker nisem imel novih
knjig!--»
f Molči!* zavpije dr. Frec. »Drugače boš nekaj doživeli*
Bil je smrtnobled. ■ «Ne bom molčal, Vi, gospod doktor, ste govorili vse leto, a jaz nisem rekel ničesar. Zdaj govorim tudi jaz.*
i Vedno lepše — — Nepokorščina!* zakriči učitelj. »Človek, jaz te ubijem!* In plavkasto rdeč skoči preden in vzdigne roko.
Pa Zmurko se nc umakne, tudi on vzdigne okorne tace:
»('le me udarite, gospod doktor, bom tudi jaz udaril. Kaj je na tem?
«Nihče naj se ne gane z mesta I* zakriči hripavo profosor. »Pokličem gospoda ravnatelja,*
Kako je mogoče povzdigniti tujski promet v kakem kraju?
(1'riobnijo  IMcloa ima za pondigo tujskega
prometa'.) Konec.
Končno objavimo tudi pravila, katera je dala deželna zveza pri vladi pregledati^ in jih hoče za vsako drultvo dati potrditi. ^
Pravila
„Društva za prlvabitev tujcev za----in okolico."
I. Ime ln sodož društva.
g 1. Društvo se imenuje: »Društvo za priva-
bitev tujcev za----in okolico*
ter ima svoj sedež v----.
I
II. Namen društva.
{j 2. Namon društva je, da pospošuje in ukrene, kar je v prid prometa tujcev v okolici društvenega sedeža.
^ 3. Svoj namen doseza društvo s tem:
a) da skrbi za olepšavo in udobnost kraja z napravo potov, nasadov in razgledišč; &
b) da zaznamuje pota in stezo ter jih opremlja z napi ji;
r) da gradi ali pospešuje letoviške naprave aH stavbe in kopališča; 3
Č) da gospodarski ureja in oskrbuje lake naprave;
d) da razkriva in dela priklopne naravne, umetniške in zgodovinsce znamenitosti kraja sploh: §
c) da deluje v povzdigo in ugled svojega
krnja:
f) ter skrbi za primerno reklamo. § 4. Da probuja smisel in razum za pomen tujskega prometa, prireja društvo shode in predavanja ter izdaja primerne publikacije.
§ 6, V svrho pridobivanja denarnih sredstev pobira društvo članarino, podpore, prireja veselice in koncerte.
III. Draštveniki
§ G. Društvcniki so:
a) častni člani,
b) ustanovniki,
c) rodni člani, č) podporniki.
(lastno člane imenuje občni zbor društva. Ustunovnike in redne člane sprejema odbor; odboru ni treba povedali, zakaj je koga odklonil. Nesprejela oseba se sme prizvati na občni zbor. Člana, ki
bi ravnal zoper čast in namene društva, izključi odbor.
I'stanovnik plača enkrat za vselej 60 K. Redni član plača po 5 K na leto. Ustanovnik ali redni član more biti le, kdor ima v okolišu društvenega delokroga svoje stalno bivališče. Podporniki so oni, ki plačujejo najmanj po 2 K na leto.
IT. Pravice in dolžnosti drnitvenlkov.
7. Častni člani, ustanovniki in redni člani, kateri poslednji so že vplačali članarino, imajo pravico, udeleževati se občnih zborov s pravico predlaganja in glasovanja ter se dati voliti v odbor. Podporni člani se smejo udeleževati občnih zborov le s posvetovalnim glasom.
V. Vodstvo društva.
A) Odbor.
8. Odbor opravlja društvene posle, oskrbuje društveno imetje, izvršuje vse sklepe občnega zbora, sklicuje občne zbore in shode, prireja in ravna izlete, koncerte in veselice, sestavlja letne račune in proračune, sprejema in izključuje člane, ustanavlja in nadzira odseke.
0, Vsak spis, ki nalaga društvenikom ali odboru dolžnosti, morata podpisati načelnik in tajnik ali njiju namestnika, račune pa tudi blagajnik.
10, Odbor je sklepčen, ako je načelnik naznanil vsem odbornikom sejo, in ako sta poleg načelnika in njegovega namestnika in tajnika navzoča še dva odbornika.
11. Odbor sklepa z nadpolovično večino navzočih odbornikov; le, kadar odreka sprejem v društvo ali izključuje iz njega, sklepa z večino dveh tretjin.
§ 12. Odbor je sestavljen iz:
a) načelnika,
b) njegovega namestnika,
c) tajnika, č) blagajnika in
d) treh odbornikov. Voli ga občni zbor m dobo 3 let. Izvoljeni so tisti, ki dobe večino glasov. Ob cnolikoglasju odločuje žreb. Občni zbor voli tudi 2 nadomestna odbornika, ki vstopita v odbor, ako odstopi kak odbornik, in 2 preglednika računov.
B) Načelnik. § 13. Načelnik ali njegov namestnik nadzira
vso upravo, zastopa društvo proti oblastveni in občinstvu, sklicuje zborove seje, vodi društvene zbore in obravnava ter skrbi za izvršitev zborovih in odborovih sklepov.
Ali sedaj hočejo kar naenkrat ogromno s cenami poskočiti, in sicer — kakor smo rekli — za 34 odstotkov, in to s pomočjo vlade.
Najvišji zdravstveni avti, v kalerom imajo zastopniki lekarnarjev mogdčno besedo, je izdal navodilo, da se imajo pripravljati vsa zdravila z destilirano, prekuhano vodo. S tem se zviša cena pol litra vode od 2 na 25 vinarjev.
Dosedaj je vselej zdravnik določil, ali naj se kako zdravilo pripravi s stadenčno ali destilirano vodo in tako bi bilo lahko tudi zanaprej ostalo.
Nadalje se hoče dovolili, da smejo računati lekarnarji tudi ona zdravila, ki jih dobe iz tovaren tako, kot bi jih sami za vsak posamezen slučaj izdelali.
To oboje bo zvišalo ceno zdravil za 10 odstotkov.
Zvišalo se bo pa tudi plačilo za delo, namreč za mešanje snovi in drugo pripravljanje.
To zvišanje bo znašalo zopet 20 odstotkov.
Nadalje se bo tudi cena pohode in snovi podražila za 3 odstotke.
Bolniško blagajne v Avstriji udajo na leto ti milijonov kron za zdravila. Sedaj bodo morale plačevali na leto 2 milijona kron več. Ker imajo te blagajne letnega probitka le nekaj Čez 2 milijona kron, bo izginil ta skoro ves v žepih 1500 avslrijskih lekarnarjev.
Bolniške blagajne pa obsegajo le deset odstotkov prebivalstva, in ker tudi drugi ljudje morajo kupovali zdravila, bo moralo vse prebivalhtvo plačevati najmanj letnih 12 do 14 miljonov kron več.
Ta naredba ima stopiti v veljavo l, julija letošnjega leta. Pripravlja se čisto skrivaj, ni se vprašalo za svet ne bolniških blagajen, ne zastopnikov drugih kupcev zdravil. Vendar pa je zviza bolniških blagajen to izvedela in dva njena zastopnika sta se šla na ministrstvo zoper to pritožit In zahtevala, naj do novega leta ostane pri starem, in prodno se nova naredba izda, naj slopi najvišji zdravstveni svet v dogovor z vodstvi bolniških blagajn iu drugimi zastopniki konsumcnlov zdravil.
Tudi mi se pridružujemo temu protestu in prosimo slavno vlado, naj ne pusti takega odiranja od strani lekarnarjev, ki delajo že tako dosti velike dobičke.
Ce se podražo zdravila, se bo ljudstvo vedno bolj zatekalo k zakotnim mazačem in konji dirkam, kar bi bilo pa zelo obžalovati.
Pa z jednim skokom je bil rdečelasi pri vratih, zasukal ključ in ga vtaknil v žep.
Kot okumeneli sede drugi učenci, Niso mogli u met i, kaj se godi. Sami prcslrašcni pogledi pri vseli.
Učitelj se obrne. Počasi gre h katedru in se lam obrne proti učencem. Žile so mu bile napete, ustnice so skoro izginile, tuko jih je stiskal skupaj.
»To je — — punt,» reče s suhim, skoro tihim glasom. - Kako pa je prišel ključ v ključavnico ?»
Samo on je stol, In spredaj, v klopi pri vratih Valentin Zmurko.
Ta odgovori: »Včeraj slo nas zaprli, gospod doklor. Vi sumi sle vtaknili ključ notri.*
»Precej se mora odpreti.«
»Odprl bom, samo lo moram povedati. Vi, gospod doktor, ste me imenovali živino, ker sem slabše glave kot drugi. Bil sem pa zelo marljiv. Vrgli ste mi zvezek, kakor bi bil pes. A jaz sem ravno tako malo pes kakor Vi. Mislite, da smelo tako
delati, ker Vam učenec ne sme odgovarjati.
Vi, gospod doktor, slo so mi rogali, ker imam rdeče lase. Tudi otroci v naši vasi so tako delali, a učitelj v vasi jim je rekel, da tako dolnjo pobalini. Zasmehovali sto me, ker imam slabo suknjo in le stare knjige, ki so cenejšo, in zelo revnega očeta.
Moj oče varčuje denar zame vsaki dan. Kajti učitelj v vasi mu jo rekel, naj se mnogega naučim, ker tako postanem dober človek.
Vi, gospod doktor, ste se mnogo učili, pa niste dobri.
Vi zasmehujete reveže in tudi njihove sluri.še. Pa jaz ne pustim zasmehovati svojega očeta. Vi sto zelo hudoben človek.
To Vam pravim pred vsemi učenci. Ker tudi Vi ste mene sramotili pred vsemi in prisilili Ferslerja, da me je imenoval govedo, ki spada v hlev.
In očetu bom rekel, da se no poslano dober po mnogem učenju.
In vrnil se ne bom več, ampak ostal bom doma, ker v hlevu je boljše kot v Vašem razredu.
Ravno to mislijo tudi drugi, pa imajo strah pred Vami in ne povedo.
Vprašali ste, če se ne sramujem.
Gospod doktor, kdo naj se sramuje — Vi ali jaz?*
Sedaj prvikrat je postal mirni, trdovratni glas nekoliko razburjen. »Vi ali jaz?* vpraša
še enkrat,
ln i mojster neroda* je stal v klopi širok in obilen ter v razburjenosti iztegnil kazalec proti učitelju.
Potem se je globoko oddahnil. Vse se je slišalo, kot bi se bil tega naučil od besede do besede. V dneh in nočeh mnogih mesecev se mu je gotovo to valilo po glavi, prodno je dobilo to obliko.
Dr. Frec je stopil k oknu, kakor bi nič nc poslušal. S svojimi opiljenimi nohtmi je bobnal po šipi.
Pa njegova visoka postava jc trepetala.
Ob enolikoglasju odločuje načelnikov glas.
TI. Društveni zbori.
§ 14. Redni občni zbor je vsako leto poleti. Redni občni zbor s sporedom je teden dni preje objaviti po krajevnem običaju. Zbor je sklepčen brez ozira na število navzočih članov.
g 15. Občnemu zboru so pridržane pravice:
a) ptesojati odborova poročila o društvenim delovanju;
b) piesojali letne račune, o katnih poročata preglednika, in odobravati proračune ;
c) voliti odbor in preglednika računov po določilu § 12.;
Č) imenovati častne člane;
d) prenarejati pravila;
e) razsojati o prizivih zaradi nesprejema med Člane ali zaradi izključne iz društva (§0.);
t) sklepati o preosnovi društva ali njega spojitvi z drugim društvom (§§ 23. in 24).
Občni zbor sklepa o vseh predlogih z absolutno večino glasov, izvzemši sklepe, omenjene v §§19. in 25. § 16. Izreden občni zbor mora sklicati odbor, če ga zahteva vsaj deset društve-nikov, ki so že leto dni člani. Sklicati ga je tako, kakor rednega. Izredni občni zbor ima taiste pravice, katere ima redni.
VII. Prememba pravil.
§ 17. Premem bo pravil sme predlagati vsak član, a predlog mora predložiti odboru pismeno in z razlogi podprtega vsaj teden dni pred občnim zborom.
§ 18. Da je sklep o pr»membi pravil veljavnn, treba je v< čine treh četrtin na občnem zboru navzočih članov ne glede na število teh,
VIII. Razsodišče.
§ 19. Društvene spore razsoja in poravnava razsodišče, sestavljeno iz društvenikov. Sporni stranki si izvolita vsaka po enega razsodnika. Razsodnika pa izvolita tretjega za načelnika; ako se ta ne zedi-nita, odločuje žreb.
IV. 0 razdružitvi, preosnovi in spojitvi društva z dragim društvom.
§ 20. Društvo se razdruži, ako to sklene občni zbor z dulretjinsko večino vseh rednih članov.
§21. Kadar pri neha društvo, prevzame občina društvenega sedtža premoženje, ako se na občnem zboru glede tega ni odločilo kaj drugega. Občina hrani in oskrbuje prevzeto premoženje, dokler
Vedel je, da mu po tem prizoru ne bo več ostati na tej šoli, da si more sicer z neizprosno strogostjo pridobiti nekak vnanji rešpekt, da je pa notranji prejel danes smrtni udarec.
Ničesar ni mogel storiti; bil je brez moči. Le eno mu je kazalo: ostati kolikor mogoče miren in resen, da se še bolj ne osmeši.
Valentin Zmurko pa pospravi počasi svoje knjige.
«Da ste mi zdravil* reče s svojim navadnim ravnodušnim smehljajem obrnjen proti razredu. «0e pride kateri izmed vas v Podlice, me bo veselilo.*
In mirno vzame ključ iz žepa, odklene in odide počasi in neokretno v svoji premajhni slabi suknjici skozi vrata.
Njegovi mirni kmečki koraki so se slišali ne le po mostovžu, ampak tudi še po kamenitih stopnjlcah, ki so vodile iz gimnazije ven na prosto.
se ne ustanovi novo društvo z istim namenom. Ako se v 10. letih tako društvo ne osnuje, pripade imovina občini v last.
§22. Društvo se more tudi preosnovati v drngo z enakim namenom; v tem primeru pripade vsn imovina novemu društvu.
§ 23. Isto velja, ako bi se društvo spojilo s kakim drugim društvom, ki mu je isti namen.
§ 24. O preosnovi društva (§ 22.) ali o spojitvi z drugim društvom (§ 23) sme sklepali le redni občni zbor ali v ta namen sklicani izredni občni zbor. Navzočih pa mora biti polovica društvenikov, ki so že najmanj lelo dni člani. Za veljavnost sklepa je treba večine treh Četrtin navzočih članov.
§ 25. Ustanovni občni zbor skliče predsednik
pripravljalnega odbora gospod---,
ki sprejema tudi člane.
Dopisi.
Il Staro Loke. Naš kapelan Florjančič vedno bolj rogovih na prižnici. Ljudstvo huj-ska in razbija po prižnici, do se trese vse, posebno se zgraža nad tistimi ljudmi, ki ne trobijo v tisti rog, kakor nekateri pijanci, Poštenih in dobrih ljudi nima več- veliko pod komando. Kmetske ženske, ki hodijo ob nedeljah iz cerkve domov, se pogovarjajo, da bi se ta sitni kaplan Že spravil proč. Drugega ne zna pridigovat kakor oštevati in zmerjati ljudi. Vsi staro loški fara ni so ga sili že do grla. Vprašamo, ali je cerkev zidana za lake zglede, da vedno hujskate na prižnici? O vas se ne Čuje druzega, kakor dn staroški farani nismo nič vredni ljudje, da smo sami liberalci in da ne hodimo v cerkev. Mislite mar, da bodemo hodili poslušal v cerkev vaše zabavljanje. O, kaj še! Tistega pa pri nas že ne bo. Sedaj nimate v cerkvi pri pridigi nikogar več, kakor kako staro tercijalko. Mi Staroločani povemo kapelanu Florjančiču, da ne bodemo hodili v cerkev, kolikor časa bo on v Stari Loki. Ne maramo poslušali samo zabavljanje čez poštene ljudi. Ne bodemo poslušali tu take stvari. Naprej in naprej vpijete: Ogibajte se liberalcev, ogibajte se grdih časopisov, to so napredni listi. Priporočate pa, naj beremo »Slovenca* in »Smrdo-Ijuba*, te farške cunje. Mi teh lažnivih popovskih listov ne bodemo brali, temveč mi čitamo »Gorenjca* in »Slovenski Narod*, magari če se v cerkvi postavite na glavo. Fej vašemu hujskanju in vsej vaši gardi. Naučite se bolje svojih pridig, bo mnogo koristnejše za vas. Vi ste slab govornik na leci, ali ni to resnica, ker ne znate drugega, kakor psovati in zmerjati na leci. G. kapelan, svetujemo vam, da malo bolj pazite na vašo mladeniško Marijino družbo, da ne bodo nje člani po vseh gostilnah uganjali surovosti, da bodo redkeje hodili pod okna in lazili po lestvicah. Kmečka dekleta se vedno pritožujejo nad temi devičarji. Kaj vendar mislite, g. kapelan, da prav nič ne posvarite devi-carjev, le nad drugimi ljudmi, ki so dobri in pošteni, se znosite. — Prednikom Margine družbe je izbran Tončenkov Francelj, dobro poznat po vsej okolici. To brumno dušo poznajo vsi ljudje, tega (levičarja poznajo vsa dekleta, ker je tako prijazen in ljubezniv. To je pravi srček! Za vsako deklo leta ponoči in podnevi. Ob nedeljah pa hodi ta Tončenkov Francelj, voditelj Marijine družbe, zu dekleti, ki grulo iz cerkve, kakor lisica za zajcem. Vodi jih po cestah in skrivnih potih... Vidi se, da je ta Francelj le vodja žensk, ne pa Margino družbe. Dekleta, obnašajte se proti temu devičarju tako, kakor je to storilo neko brhko kmelsko dekle iz sosednje vasi, katero je nagovoril Tončenkov Francelj na cesti. Ošlelo ga je z besedami: Pobnri se proč, hinavec katoliški, ti si farizej, ki nosiš
svojo vero na svetinji, da te vsi ljudje vidijo. Devičarju se je obesila glava k tlom in popihal jo je kakor kak potuhnjen pes naprej po cesti. Prav lepo je bilo gledati na Telovo tn Marijino družbo z njenim prednikom Ton-čenkom in drugimi kimavci. Gospod kapelan, ako ne bodete posvarili svojo Marijino družbo, /lasti pa njenega prednika, povemo Še kaj. Na svidenje!      Več staroloških faranov.
Z Bleda. Pomlad je prišla in žnjo tujci. Mnogo jih je ze tn, a mnogo jih bo še prišlo, kr< ho odprta nova železnica. Kar se i'olovo zgodi 10. julija. Naš kolodvor stoji na najlepšem kraju v Zaki, odkoder se vidi po celem jezeru. Danes stoji okoli kolodvora ob cesti še malo hiš, a sčasoma bo tu vse zazidano in odprlo se bo novo predmestje našega letovišča. Tikoma ob kolodvoru je sezidal znani naprednjak in naš župan g. Jakob Pcternei velik hotel »Triglav* katerega odpre v nedeljo, dne 1. julija. Ta hotel ima veliko verando z razgledom na jezero, v pritličju velike gostilniške sobe v prvem in drugem nadstropju pa 22 sob za prenočevanje tujcev. Po vseh prostorih je napeljana acetilna luč. in vodovod. Sploh ustreza hotel vsem modernim zahtevam. Kakor pa je hotel moderno zgrajen in urejen, vendar bo vsak gost dobro došel, bodisi domačin ali tujec, gospod ali kmet. Vsakemu bo postregel po svoji najboljši moči, kakor je to storil v svoji stari goslilni. Saj je Pe-lejnel znan po svoji postrežljivosti daleč naokrog in upamo, da se bodo njegovi stari znanci in gosti tako začeli shajati v novem hotelu, kakor so hodili radi k njemu prejšnje čase. Razume se, da se bo odprtje hotela vršilo kur najslovesneje. Godba je naročena iz Ljubljane, cel pevski mešan zbor se napoveduje, sam gospod gostilničar bo pa skrbel za najboljšo jed in pristno pijačo, tuko da bo vsak obiskovalec lahko zadovoljen z duševnim in telesnim užitkom.
Novice iz medvodske in sorske okolice.
— Kapelan 13 raj c — popravlja. Uredništvu »Gorenjca* v Kranju! Sklicujoč se na § 19 tskovnegn zakona z dne 17. doc. 1802, drž. zak. 0 ex 1863 zahteva podpisani župni urad v Sort z ozirom na dnevno vest objavljeno pod naslovom »Novice iz medvodske in sorske okolice* v 23. številki Vašega lista z dne 9. junija 1900, da sprejmete v zakonitem roku na istem mestu in z istimi Oi kan i nastopni uradni popravek: 1.) Ni res, da župni urad in njegov upravitelj v Sori uradno lažeta; res pa je, da župni urad in njegov upravitelj v Sori uradno govorita resnico. 2.) Ni res, da je popravek, ki ga je Brajec poslal v zadnjega »Gorenjca* od konca do kraja zlagan; res pa je, da je od konca do kraja resničen. 3.) Ni res, da je resnica, dn so v cerkvi na Osolniku namakali jagode za žganje; res pa je, da jih niso namakali. Soi a dne 13. junija 1906 Za župni urad Sora: Jos. Brajec, župni upravitelj.
Novice iz selške doline.
— Občinske volitve v Selcih so bile 15. t. m. Prišlo je prav malo volivcev, večinoma sami klerikalci. Pustili smo jih lepo samo. Naj se kmetje najedo teh ljudi, potem jih bodo siti za vedno. Nekaj navzočih volilcev sploh ni hotelo voliti, ampak so raje kegljali in nekoliko obrali katoliške može, ki so med volitvijo prihajali na kegljišče. Eden si jo pa privoščil »špas* in volil tri duhovnike, dva mežnarja in dva klerikalna učitelja. Ta mlačnost kaže dovolj, da je ljudstvo že precej sito klerikalnih osreče-vnlcev.
— Med novoizvoljenimi odborniki ni skoro nobenega starejšega, iz-
kušenega moža, ampak so po večini sami lercijali in Rožnikovi pelolizniki. Občinski odbor bo zopet Rožnik sam. In potem piše »Domoljub«, da ni duhovske komande! O, je! Kdor je še ni videl, naj jo pride gledat v Selca, pa menda tudi drugod niso brez nje.
— Zupanom, pravijo, da bo izvoljen g. Franc Šmid iz Selc. To jo tudi naprednim občanom všeč, ker je prijazen in delaven človek, nepristransk in \ /.iva zaupanje pri obeh strankah.
— «Domoljub» se zadnji čas zopet zanima za selške razmere. Tudi v zadnji številki prinaša neko čudno zveriženo in seveda laži polno poročilo o veselici bralnega društva v Dražgošah.
— Najprej hvali veselico bralnega društva v Železnikih in povdarja obilno udeležbo Selčanov. Tudi mi smo se pohvalno izrekli o tej veselici, ker je bila igra res dobro uprizorjena. Sicer bi pa tudi v slučaju, ko bi kaj ne bilo dobro, ne hoteli tega javno razglašati, ker vemo, knko lahko se kaj ponesreči, irt bi bilo od nns, kot prijazno sprejetih gostov, to nesramno. Tnko obilne udeležbe Selčanov pa mi nismo videli, pač pa mnogo večjo od strani DraJgošanov. Dopisnik jc videl seveda samo učitelja g. Stupica, o katerem pravi, da so jc smuku! okoli Ze-leznikarjcv. da bi jih vjel v svoje mreže. Gotovo si želi g. Štupica kar največ somišljenikov, vendar moramo pribiti, da se je podal «amo dvakrat k mizi, kjer je sedelo železniško bralno društvo.
— O bralnem društvu v Dražgosah pravi dopisnik, da ima za glasilo ♦Slovenski Narod». To ni ros, ker v tem društvu se ne čita noben dnevnik. Naše goslo je: «du se resnica prav sporna, treba je čuti oba zvona*, in pa; »borilo vse in presodite s svojim umom«. Da ni bilo na veselici nobenega govora razen Klopčičovega, jo neresnica, ker jo r.'vnn g. Klopčič naslovil svojo napitnico na govor dražgoskoga govornika. G. Klopčič Luđi ni imenoval kot one, ki so v prvi vrsti poklicani, širiti izobrazbo, le duhovnike, ampak duhovnike in učitelje. Da bi se bil Stupici radi toga povesil nos, ne more biti resnično, ker njemu je dobrodošla prava izobrazba, naj jo širi kdorkoli, le žal, da jo duhovniki večinoma zavirajo, ali pa pitajo ljudi z dušnim žaganjem in strupom laži. Glede vsporeda veselice naj omenimo, da je bil na vabilih napisan spored, torej je vsakdo vedel, kaj bo. Kogar je veselilo priti, smoga sprejeli z veseljem, silili nismo nikogar. Sicer pa naši fantje sedaj nimajo mnogo časa za učenje in je vsa veselica imela značaj zabavnega večera. Tudi petje dražgoškega zbora presoja dopisnik. O tom mu ne gre sodba, ker je ni zmožen. Nazadnje oimnja, da jo bila razen petja glavna točka sporeda «vino». No, pri zabavnih večerih se sploh pije, a Čez mero se nihče ni napil izmed naših ljudi. Naj bi bil dopisnik o pijači rajše tiho, ker sedaj mu moramo povedati, da je tudi pri veselici bralnega društva v Železnikih eden izmed »obilnih* Selčanov, namreč g. kapelan Bajec med predstavo ves čas v veži praznil kozarce, četudi na prižnici vedno razsaja zoper pijačo. Ves dopis ima značaj, kakor bi prišel iz krogov bralnega društva v Železnikih. To je sicer težko verjeti, ker je bilo videti, da so bili železniški gostje zadovoljni, četudi jim nismo mogli nuditi kuj posebnega. Mi se nismo nikomur ponujali, pač pa bi bili radi imeli, ko bi med obema društvoma vladala prijaznost in bi se vzajemno podpirali. Zato bi bilo želeti, da bralno društvo v Železnikih javno pove, če je s tem dopisom kaj v zvezi. Potem govorimo dalje. Mi smo se obnašali vsikdur in proti vsakomur lojalno in pošteno in to želimo tudi od drugih.
— Strela ubila kravo. V pon-deljek, IH. t. m. so se prignali hudourni oblnki čez Jelovico in prine?li hudo pluho. Živina vasi Jamnik nad Kropo se jo vračala ravno po gori z Jelovice. Strelu je švigala za strelo. Tu udari v kravo, ki je tekla prva pred čredo in jo pobije na tla.  Bila je 80
nekoliko živa, vendar so jo zaklali. Mi mislimo, da bi jo bilo bolje, iskušati oživeti. Bila je lepa žival in last Klobovsa na Jam-niku.
Tržiške novice.
— Slovensko bralno društvo v Tržiču je izvolilo na svojem izrednem občnem zboru vtorek dne 19. L m. namesto odstopivših odbornikov gospoda Rika M a 11 y j a predsednikom, odbornikom pa gospoda A. Roossa in Frana G i z I a.
— Izroden užitek. Učitcljstvo tržiškega sodnojja okraja je priredilo pretočeno soboto koncert na korist učiteljskemu konviktu v Ljubljani, ki je vseskozi krasno uspel. Za koncert jo prepustila z ozirom na blagi namen tukajšnja predilnica svojo jedilno dvorano, ki jo je še prod osmo uro skoro do zadnjega kota napolnilo najodličnejc IržLško prebivalstvo. Veselje je bilo gledati občinstvo, s kako napeto pozornostjo je sledilo izvajanju posameznih točk, in burni aplavzi so pričali, da občinstvo prizna trud, s katerim so kon-cortantje dosegli to dovršenost prednašanja. Stroga kritika bi ne bila na mestu in malenkostno mdostntke navajati bi bilo odveč, pridružujemo se marveč splošni sodbi poslušalcev: celotni u t is koncerta je bil naravnost očaruioč. Koncert, ki je obstajal večinoma iz pevskih ločk, se je pričel tožno ob osmih, Za uvod ste zaigrali na klavirju gospici IV ternoster in Štebi težko, a krasno Lisztovo skladbo «Rhnpsodie hongroise*. Igra je bila vseskozi dovršena in se mora priznati zlasli spretnost gospice Paternoster, S kakšno gibčnostjo so švigali ti mali prstki po tipkah! Sploh pa so mora izreči gospici Paternoster vse priznanje; saj je sodelovala razen pri dveh pri vseh točkah sporeda. Uvodu so sledili trije ljubki Adamičevi mešani zbori (»Da sem jaz ptičica*, »Lipa* in «Fantu*), ki so se peli isto tako krasno. Nato je nastopil z dvoma pesmicama g03p. K. Muhkota. Pel jc »Roži* in »Arijo kneza Kvg. Onjegina», sprem-Ijnln nn klavirju ga pajegospica Paternoster. Gospoda Mahkni.i hvaliti bi bilo popolnoma odveč, saj je njegov polni močni glas povsod že dobro znan, in da zna z občutkom peti, jc samoobsebi umevno. To pot pa je prekosil samega sebe; tako dovršeno ne poje noben diletant in le škoda je, da se g. Mahkotu ni posvetil petju. In zopet jc zapel mešan zbor »Lovsko pesem-. Mozartova »UvertiraTitus* pa se nam je zdela slabo izbrana, kajti kljub izborni igri na gosli, g. Jezeršek ni mogel doseči uspeha, ki bi ga mogel zahtevati. Poznamo g. Jezerska kot izvrstnega vijolinista in čudno so nam zdi, da si je izbral ravno to skladbo, kjer igrajo gosli tako nehvaležno vlogo. Seveda jo glasba krasna in g. Jezeršek jo Je tudi prav dobro igral, ali ume jo pač samo glasbenik — za lajike ni. Največjo in zasluženo pohvalo pa sta želi naslednji pesmici: »Planinarila*, šestoroglason mešan zbor, in moški čvetorospev 'Cerkvica*. Krasni sopran in alt sta prišla šele pri »Planina-rici* polno do veljave; ljubko in krasno prednašanje pu jc občinstvo očaralo tako, da se je pesmica morala ponavljati. In še se ni polegel vihar aplavza, žo je nastopil kvartet, ki je pel težko Kroutzerjevo »Cerkvico* tako precizno, da jc moral dodati Se eno pesem. Spored jc zaključil večno lepi veličastni Ned-vedov osmeroglasni mešani zbor »Nazaj v planinski raj!* S tem je bil spored izčrpan in občinstvo se jo razšlo, obžaluje, da koncert ni dalje trajal. Učiteljslvu pa, ki je doseglo lep moraličon in muturijelen uspeh, najiskrenije čestitamo in jo prosimo, da nam preskrbi v kratkem zopet tak užitek, kakor je bil tu. Obenem pa svetujemo učiteljem, naj uvnžujejo bolj geslo »Svoji k svojim*. Za sedaj molčimo, prihodnjič pa se obregnemo ludi ob dogodke, ki se vrše p o koncertu.
Narodna in gospodinjska sola v Št. Jakobu v Rožu na Koroškem!
Ze je minulo poldrugo leto, odkar smo prvokrat stopili pred slov. občinstvo s prošnjo: Rojaki. Slovenci! Pomagajte nam sezidati »Narodno in gospodinjsko šolo*, da se z iste pomočjo rešimo narodnega pogina
Mnogo rodoljubov se je odzvalo naši prošnji in nad 15.000 kron je v tem primeroma kratkem času došlo podpore za nameravano šolo. Obenem so se pa tudi pojavile tolike in takšne zapreke, da smo večkrat že ohupavali nad uspehom ter smo sami že začenjali verjeti nasprotnikom, ki so v enomer zatrjevali: »Narodno šole v Št. Jakobu nikoli ne bode in zbrani denar bodo morali darovalcem vrniti.*
A hvala Bogu in rodoljubnim rojakom: obrnilo se je na bolje tako. da nam je danes mogoče spo -ročati veselo vest: Narodna in gospodinjska šola t Št. Jakobn je zagotovljena l Poskrbljeno je za večino stavbenih stroškov in zasigurana je tudi večina stroškov za vzdrževanje šole!*
Ker pa niso pokriti še vsi stroški — kažo so še primanjkljaj za približno 25.000 K — se danes oglašamo s ponovljeno prošnjo: Rojuki! Pomagajte nam zložiti in pokriti še ta primanjkljaj!
Verjemite nam: nikakor Vas bi ne nadlegovali, da nas ne bi silila najhujša silo. — Iz povsem verjetnega vira se je raznesla novica, da bodo v Podrožčici (pol ure od Št. Jakoba) zidali štirirazredno nemško šolo. Ako se ta vest uresniči, in pri naših razmerah o tem ni dvoma, potom nam je bodoča narodna šola za narodni obstoj ravno tako potrebna, kakor je življenju potreben zrak in ribam voda.
Zato, rojaki, no prezrite našega klica na pomoč in ne zamerite nam, če zgornji prošnji dodamu BO drugo: Pomagaj te nam hitro, ker vsaka zakasnitev nam utegne biti usodepolna in nenadomestna.
Matej Ražun Fr. Majer
župnik. n;n'\ M. tvela.
Fr. Kobenlar
župan.
Darove sprejema: Matej Ražun, župnik; pošta Št. Jakob v Rožu, Koroško.
Tedenski politični pregled.
Državni zbor je ta teden dalje razpravljal o obrtnem redu. Kažo se, da bodo sprejeli vsi predlogi, ki jih je slavil stalni obrtni odsek. Zastopniki obrtnikov z vsemi določbami novega obrtnega reda niso in ne bodo zadovoljni, vendar bo pomenila zmaga reforme obrtnega reda na vsak način lep napredek obrtnega stanu.
Hrvatski jezik na poslaništvih. Z Dunaja javljajo od kompetentno strani, da je resolucija delegata Saghvju, ki jo je stavil v ogrsko-hrvatski delegaciji, tudi zahtevala, da so bodo na vseh večjih poslanstvih in konzulatih, zlasti v Berolinu, na Balkanu in v Ameriki nameščali uradniki, vešči hrvatskemu jeziku, ker se nahaja tamkaj mnogo Hrvatov, ki so prisiljeni iskati zaščite pri zastopnikih drugih držav, ker jih avstro-ogrski zastopniki no umejo.
Naknadne volitve v hrvaški sabor se
vrše dne 28, t. m. Hrvatska opozicijonalna stranka kandidira v okrajih: Belovar — dr. M. Rojca, Koprivnica — dr. J. Banjavčića, v Glini — Frana Supila, v Valpovem — dr. J. Lorkoviea; priporoča za kandidate izven
prlloja »Gorenjcu" It. 25 iz 1,1906.
strank; v Varaždinu — dr. Frana Vrbaniča, v Sv. Ivanu Zabnem — dr. Leva Mazzuro.
Proračunski odflek je sklenil z večino glasov, povabiti bivše ministre K o r b e r -j a , C a 11 a in B 6 h m - B a w e r k a. da jih zasliši v zadevi stavb v tržaški luki. K 6 r b e r je v privatnem pismu izjavil, da je pripravljen, odzvati se takemu vabilu.
Rusija. Po poročilih iz R u s i j e je položaj v državi skrajno kritičen. Iz mnogih mest piihajajo vesti o v n j i 's k i ]i uporih v velikem obsegu. Posebno resni so dogodki v K r o n š t a t u , o katerih se brzojavlja iz Peterburga: V Kronštalu se močno strelja. Mornarji se zbirajo po ulicah in prirejajo shode. V mesto se ne pušča nikogar. Vzroki upora niso znani. V Oranien-baumu se je slišalo, da so grmeli v Kronštatu topovi. Mnogo ljudi zapušča Kronštat. Razburjenost med mornarji, delavci in četami iz trdnjave narašča. Pričakuje se, da se ponove nemiri kakor v oktobru. V Kronštat so poslali mnogo čet iz Krasnega sela', iz Moskve in iz drugih mest. Iz Peterburga se poroča o vzroku punta sledeče: Neki mornar ni pozdravil kazoškega častnika; zaradi tega so ga kazaki pretepli z nagajkami, Na bojnih ladjih <Rosija» in »Gromoboj* je nastala vsled tega velika razburjenost. Mornarji so izjavili, da bodo bombardirali mesto, ako se ne odstrani kazakov. — V M o s k v i je bila pri donskib kazakih hišna preiskava, ne da bi se vedel" zakaj. Kazaki so priredili na to shod, kjer so soglasno sklenili, da ne bodo vršili službe, nko bi seji h hotelo rabiti za potlačenje nemirov. — Iz O d e s e se javlja: General K a u I b a r s je dobil obvestilo, da so vojaki v raznih posadkah sklenili, da ne bodo izvrševali policijske službe v slučaju agrarnih ali drugih nemirov, zlasti <lu n e b o d o streljali na puntarje. Misli se, da bode vojni minister mobiliziral 700.000 kazakov. — Na-mestnik iz Kavkaza naznanja vladi, da je položaj tam skrajno nevaren in zahteva, naj se mu pošlje novih čet, ker z vojaštvom, ki jc na razpolaganje, ni' kos eventualnemu uporu. Vojno ministrstvo pravi, da ne more poslati niti ene brigade na Kavkaz.
Novičar.
Vabilo na naročbo. S prihodnjo številko končamo prvo polletje letošnjega leta. Ob tej priliki se obračamo do vseh onih, katerim koncem tega meseca poteče naročnina, da o pravem času vpofiljejo taisto, da se jim redno pošiljanje lista ne pretrga. Obenem pa prosimo za razširjenje lista in pridobivanje novih naročnikov.
Nadučiteljem v Tržiču je imenovan g. Ferdinand Kalinger, okrajni šolski nadzornik za kranjski in radovljiški okraj.
Častnim občanom trga Železniki sta bila vsled soglasnega sklepa tamošnjega občinskega odbora v seji z dne 18. t. m. imenovana gospod Alfonz Pire, c. kr. okrajni glavar v Kranju, in gospod Albert Levič-nik, c. kr. predsednik deželnega sodišča v Ljubljani, radi njiju zaslug za občino Železniki.
Imenovan je nadkomisarjem g. Franc Schitnik, okrajni komisar v Radovljici.
Osebna vest Tukajšnji davčni praktikant g. Ivan Schvvarz je imenovan začasnim davčnim pristavom.
V ilnočni seji odseka za volilno reformo se je z neznatno večino, namreč m 20 proli 21 glasovom sprejel nemški kompromisni predlog, ki vsebuje novo razdelitev volilnih okrajev na Šla jurske m z 28 mandati, od teh 6 slovenskih, kakor določa Hohenlohejev načrt. Vsi slovenski predlogi so ostali v manjšini. Slovenski poslanci v tem odseku so napovedali takoj po glasovanju, da se bodo revanši rali pri razpravi o Kranjski, Dr. Šušteršič se je izjavil, da pomeni odklonitev predloga Plojevega za 7. slovenski mandat resno nevarnost za volilno reformo. Jugoslovanska zveza, kalera stranka se je doslej prištevala k najvnetejšim zagovornicam volilne reforme, bode morala svoje stališče o volilni reformi pregledati. Po njegovem mnenju zna priti do jako resnih sklepov. O kakem nemškem mandatu na Kranjskem ne more biti govora ker ni opravičen. Za nojev predlog so glasovali poslanci: Abrahamovvicz, Bobrzvnski, Byk, Ghoc, Cipcra, Glasbinski, Hruby, Ivčevič, Kozlovvski, Kramar, Parish, Pastor, Plantan, Ploj, Starzvnski, Šušteršič, \Vassilko, Wid-mami, Zazvorka in Začek; proti pa poslanci: Adler, BSrnreither, Baitoli, Chiari, Derriel, Fink, Gessmann, Grabmuyer, GroO, Hugen-hofer, Herold (Zatecj, HorTinann-Willenhof, Koiser, Kienmann, Lecher, Lemisch, Locker, Malik, Pergelt, Pommer, Schlegel, Stein, Stelner, Sturgkh, Tollinger, Wasliun; odsoten je bil poslanec Onclul. — Poslanec Plantan je poveličeval solidarnost Slovanov vseh pokrajin s štajerskimi Slovenci. Toplo jo zagovarjal 7. slovenski mandat na Štajerskem, kakor tudi ustanovitev drugega slovenskega mandatu ua Koroškem in se odločno izrekel zoper to, du je zu razdelitev volilnih okrajev potrebna dvotretjinska večina.
Občinske volitve v Lescah. Prvo dni meseca julija se vrše — kakor že omenjeno — občinske volitve v Lescah. Občina je sedaj v naprednih rokah pod spretnim vodstvom vrlega župana Ivana Žarka. Občani ga imajo rudi in ga spoštujejo zlasti radi njegove pcstrožljivosli in uljudnosti. Najhujši njegov nasprotnik je Franc Brence, po domače tirom iz Hraš. Ta človek brenči okrog po vnsih in se pelin za pooblastili noč in dan. Sam pravi, da ♦ mora ubiti • glavo narodno-napredne stranke na Gorenjskom. Naše mnenje je, du se Grom zaman trudi doseči nekaj, čemur ni kos, pa nuj brenči okrog tako dolgo, da bo popolnoma »odbrenčnl*.
Snplent Remec — popravlja. Uredništvo • Gorenjca* v Kranju! V smislu § 1U. tiskovnega zakona izvolite zozirom na notico .Modernega pedagoga«, ponatisnjeno v Vašem listu dne 0, junija 1900, št. 21). natisniti na isLem mestu sledeči popravek: Ni res, da sem začel staro gorenjsko prislovico .šiba novo mašo poje* izvajati s takim navdušenjem, da se vsak čas sliši o natrganih ušesih in krvavih nosovih. Ni res, da isto pedagogiko uporabljam tudi pri telovadbi. Kranj, dno 14. junija 1900. Bogumil Remec, c. kr. gimn. suplcnt. — «Slov. Narod, ki je prejel tudi popravek, poroča: Katoliška pedagogika. Resnici na ljubo treba priznati, da njegov popravek popolnoma odgovarja dejstvom, v kolikor trdi gosp, profesor, da ni
res, da je pričel izvnjali staro gorenjsko prislovico «šiba novo mašo poje« s takim navdušenjem, da se sliši vsaki čas o natrganih ušesih in krvavih nosovih. Vendar treba dolični popravek izpopolniti i s pozitivno stranjo, katero je gosp. profesor nalašč zamolčal in ki se glasi: «Res pa je, da se ravnam po tej „vsega priporočila vredni'' metodi že od začetka svojo inpleoUku prakse in da je bilo slišati o natrganih ušesih in krvavih nosovih v Kranju že prid dw-rna letoma, i/, česar je popolnoma jasno, da je Vaše poročilo, kakor bi bil jaz pi ičel nastopati po tej pedagogični poti šele žudnji čas, popolnoma neresnično.* Pred dvema letoma sem bil namreč sam učenec tega zavoda in tam imel kot tak priliko občevati tudi z učenci nižjih in najnižjih razredov, ki so mi povedali več slučajev, ki popolnoma odgovarjajo »natrganim ušesom in krvavim nosovom*. Kako jc gospod pedagog napredoval tekom let v ti svoji Specijaliteti, žalibog nisem imel prilike opazovati in zato vam ne morem povedati, kake uspehe je dosegel na ti svoji poti. Dosti karakteristično je tudi, da ta gospod »poučuje* že tretje leto tudi telovadbo, Čeprav ima v toj stroki še nekoliko jasnejše pojme, kakor znani jeseniški kaplan, ki figurira kot načelnik »Orla*. Bilo bi želeli, da ustanovijo »Orla* tudi klerikalci kranjskega mosta, kajti za načelnika jim je v osebi gospoda Remeca izvrstno poskrbljeno. Pripomnili treba, da ima kranjska gimnaziju zadnje loto suplenla, ki je izprašan učitelj telovadbo in priznan strokovnjak, da so pa s telovadbo kljub temu ubija še vedno nestrokovnjak in ubija pri tem tudi telovadbo. To se mi jc zdelo potrebno naznaniti vam v prilog resnice, du se končno izpuli lak peda-gogičen plevel iz naših šolskih rajev in zato vas tudi prosim, da objavilo stvar v svojem cenjenem listu. Da se »Slovenec* poteguje /a Remčevo pedagogiko, temu se pač ni čuditi, saj je mišim gospodom klerikalcem itak vedno prvo in zadnjo prepričevalno sredstvo post, (n v moderni šoli bi imelo biti drugače! P!
Danes zvečer koračne vaje »Gon njskega Sokola* za jutrišnji izlet v Ljubljano. , Vadileljski zbor.
„Dljaika kuhinja" v Zvezdi! Odbor tukajšnjo dijaške kuhinje prirodi dne H, julija ob 4. popoldne veliko veselico s sodelovanjem čitalniškega pevskega zbora in meščanske godbe kranjske. Častilo dame kranjske, pod vodstvom gospo dr. Kušarjeve, so prevzele s požrtvovalnostjo prodajo jedil in pijač po šotorih ter razpečevanje razglednic in cvelk. Razen pevskih in glasbenih točk skrbel bode odbor za plesnželjno mladino, za katero je odločen poseben prostor, dalje za šaljivo, pošto i. t. d.; zabave tedaj ne bodo primanjkovalo. P. n. občinstva odbor ne bode na nikuk način izkoriščal, ker cene ne bodo pretirano in vstop je vsakomur dovoljen, kdor plača 20 vin., dijaki plačajo samo 10 vin., vendar se preplatila hvnležno sprejemajo. Ker podpira odbor uboge in nadarjene dijake s cele Gorenjske in ker je v blagajni za letos znaten primanjkljaj, apeliramo na častilo meščanstvo naše, na vrle okoličane, posebno pa na rodoljube iz kamniškega, radovljiškega in Škofjeloškega okraja, da se te veselice v polnem številu udeleže in pokažejo, da imajo srce za ubogo dijaštvo in narod svoj, saj nam povsod manjka slovenskega razumnišlva. Naj bo ta veselica vseh Gorenjcev, katerim se, kakor čujemo, pridruži veliko število vrlih Ljubljančanov. Natančnejši vspored naznanimo v prihodnjem »Gorenjcu* in po lepakih.
Odbor.
Pošizlet narodne čitalnico v Podbrezje se vrsi nepreklicno 1. julija 1.1.
Odbor narodne čitalnice t Kranja prosi tem polom le enkrat vse izpoiojevalce knjig, da blagovole vrnili izposojene knjige do 1, julija 1.1. Odbor.
Dosedaj darovanih 15.000 kron za »Narodno in gospodinjsko solo» v St. Jakobu v Rozu so darovali rodoljubi iz Koroške (obč. Št. Jakob v Rožu K 543355 + 773411 ost. Kor.) = K 13.16766; Kranjske: (posojilnice K 355'- -f- 429-41 pos. rodolj.) = K 784*41; Primorskega: (posojilnice K 5082 -f 123 — pos. rodolj.) = K 173-82; Štajerskega: (posojilnice K 130'- -f 439-11 pos. rodolj.) -K 569-11; Dunaja (državni poslanci) K 175"—; Amerike (katoh duhovnik) K 50 — ; CeSkega (40), z Ruskega (30) in iz Srbskega (10) _ K 80'—, skupaj 15.000 kron.
Podružnica slovenskega planinskega društva v Kranju naznanja tem potom vsem svojim Članom in planinskim prijateljem, da se na dan sv. Petra in Pavla, t. j, 29. junija 1906 n e vrsi izlet na Višarje, ampak na Stol. Odhod jc dno 28. junija ob 12-34 ali 4*52 za tisle, ki nameravajo prenočevati v Valvasorjevi koči. Odborovi poslanci bodo to storili, ker se ima izvršili drugega dne komisijonalni ogled radi »Prešernove koče*. Odide «e pa tudi lahko ob 10-40 ali 1*44 ponoči. Zaključek izleta jc Podbrezje. Odbor toraj vabi na prijazno udeležbo in bodi vsak izletnik prepričan, da bode s pohodom na Stol rudi krasnega razgleda zadovoljen. Še enkrat se pa priporoča odhod v četrtek dne 28. junija 1906 popoldne s prvim ali drugim vlakom.
Radovljiška podružnica slovenskcgu planinskega društva priredi dne 29. rožnika 1.1. izlet čez Stalež na Babji zob. Izletniki iz Radovljice odhajajo ob 7. uri zjutraj, oni iz Boh. Bele pa ob 8. uri. Ker se bodo pri tej priložnosti razmotri vala vprašanja glede zgradbe nove planinske koče, se prosi za obilno udeležbo posebno iz Bleda in Boh. Bele. Posebna vabilu na la izlet ne bodo Izšla,
Prostovoljno gasilno društvo v Begunjah pri Lescah bodo obhajalo lelos 36letnico tvojega obstanka. V ta namen namerava napraviti slavnost dne 5. avgusla l. I., in sicer v večjem obsegu. Zato bodo napravilo ludi kegljanje nu lepe dobitke. To kegljanji; ve pa začne že v nedeljo 24. t. m. na vrtu gosp. Iv. Avsenika v Begunjah, na katero se tem potom uljudno vabijo vsi prijatelji kegljanji in podpiratelji gasilnega društva.
Obrtniki in rokodelci. Ker se niste vsi oglasili vaiencev za rastavo vajenskih del, katera se priredi na Bledu v Blejskem domu o.l dne b, do 19. avgusta t. I., ste napio-šeni, da prijavite svoje učence za udeležbo na razstavni odbor, kateri daje potrebna pojasnilu. Nujboljšu dela dobo diplomo in hranilno knjižico do 20 kron ter evcnluelno povrnitev nastalih stroškov za surovino. Za rezilo v ni odbor na Bledu meseca junija. Drag. Repe, tajnik; Jakob Petunel, načelnik.
* * *
Obracilnica <sc imenuje na enem koncu zapiti del flrev, ki mu Nemci pravijo .Bliud-darui". Ker se obracilnica večkrat vname ter to provzroča smrlnonevarno bolezen, se taki slučaji često omenjajo v časopisih. A Časnikarji vedno pišejo o vnetju slepega Črevesa uli slepiču. Ker ne poznajo narodnega imena, pa nemško ime doslovno prevajajo; poten) pa narod njih nu razume.
Dve lastnosti, potrebni zdravnikom. Slavni zdravnik Bilrot je rekel nekdaj svojim učencem: 'Zdravnik mora imeli prod vsem dve lastnosti, namreč: nobena reč so mu ne sme gnusiti in znati moru opazovati. Pasku* site, če Imato te d\e lastnosti!« Keksi pomoči prst v kozarec z gnusno tekočino in ga krepko oblizne, Učenci premagajo stud in stoit; ravnotako. Bilrol pa pravi: Da imate prvo uHuosl, ste dokazali, druge pa nimate. Nihče izmed vas namreč ni opazil,
da sem jaz pomočil v tekočino kazalec, obliznil pa sredinec*
Gospodarstvo.
Tedenski sejem v Kranja dne 18. t. m.
Prignalo seje 153 glave goveje živine, 11 telet, 531 prašičev, hrv. koStrunov 191, — buS. 50 kg pšenice K 8*-, prosa K 6'-, rt, K 7*—, ovsa K 9'—, ajde K 6'-, fižol, rib-ničan K — •—, koks K —-, krompir 2'—.
Listnica upravni&tva.
Gw|>. Franc Barle, Minnesota (Amerika); Naročnin« 7.n,i .i za celo leto K 6ft0.
Izjava.
Tem pilom izjavljam, da i besedami, ki wsm jih govoril v gostilni »Trigltv», nisem imel niti povodi, nili nHinena razgalili gosp. Viirika.
F. Saler.
panes W z S Jutri baliti!
us     Se priporoča „Kronablrt".
Loterijska ire«k» dni IG. Janja t 1.
Gradec:   79    60    29    20 80
48h 10-5 riva
zapoved!
Ohranjujte se
in imejte doma vedno Follerjev lepo diieci rastlinski csenfni fluid i znamko
Elsa-fluid,
ker isti pri protinastih In ikrninastih bolečinah, trganju v udih, bodenju, krčih, bolečinah r rokah, nogah, glavi, zobeh, hrbtu, iivclh in mliicah, trganju v ledjih, it-pflhlb, Influenci, migreni hitri in sigurno vpliva ter odstrani slabosti, trudnost, vnetja, mota) utrip »res, šumenje v utosih, slabost oči, bolečine v prsih in {lenih, vroćineko prikazni i, t. d. 12 matih ali 6 dvojnih steklenic »tane franko ti kron, 24 malih ali Vi dvojnih steklenic K 8 60, 48 malih ali 24 dvojnih steklenic 10 K in se dobe pri izdelovatelju E. V. Fellerju, loknrnHrju v Stublcl, Elzin trg Iti 209, Hrvatsko.
Priporočati je, obenem naročili Fellerjeve odvajujVe rabarhorjeve kroglice z znamko • K I, s A I' 11,1, K N «, 6 Akntljio ta 4 K: le vplivajo imenitno pri telkoćah v želodcu, slabem prenavljanju, slabostih, zaprtosti i. t. d. Pravega balzama je dobiti ne 1, ampak 2 turila franko za r> kron,
o: o: o
Večja tvornica išče spretnega
korcspor)cler)tđ
Zahteve: kristjan, 88—26 let star, samec, popolno znanje nemškega in srbskega; jezika v besedi in v pismu, kakor tudi dobre splošno in trgovske, vednosti. Veselje, pridnost in zmožnost za samostojno delo.
Natančne ponudbe s fotografijo in prepisi izpričeval pod T. K. 'JililT na naslov Rudolf Mosase, Dunaj I. 110-2
Angleško skladišče oblek
0. BcmaMć
Ejnbljat«,
5.
- Največja in
zaloga konfekcij £
UST za gospode in dečke. ~<M
Dalje tudi vedno zadnje novosti za
dame in deklice po jako nizkih cenab.
B7A
Leksikon
še dobro ohranjen, se proda po zelo nizki ceni. *tpg iu_i Več se zve v upravrrištvo «Gorenjca».
Aleksander Ambrožič
urar ln trgovec na Bledu
dalje vsakovrstnih stenskih in budilnih
ur, verižic, prstanov, uhanov i. t. d., 79—y     vse po najnižjih cenah,
Ugodna prilika!
Samo 3 goldinarja
stane poštna pošiljka brulto f> kg (hO do GO kosov), pri izdelovanju neznatno poškodovanega, lepo zbranega, po cvetju dišečega
■V toaletnega mila ~m
/(vijolica, španski bezeg, .-mamica, breskvino cvetje i. t. d.)
Razpošilja proti povzetju podjetje
MANHATTAN ub-b
Budimpešta VIII, Bczeredigassc 3.
Izurjen, samostojen
stavbeni
ki zna tudi kovati vse potrebno, se takoj sprejme.
Plačilni pogoji naj se naslovijo na O. Bathelta v Tržiču. Ul-2
. ^. ^f^.^^ ^t^^^
Izurjene, inteligentne okrajne zastopnike, ki bi razpečavali oziroma inkasirali, sprejme takoj svetovna tvrdka stalno in z visoko provizijo. — Prednost imajo gospodje z malo kavcijo,
Naslovi: Svetovna tvrdka-, pošta Kranj. ut-2
Pod to znamko je sposnati prodajalne,
v katerih se prodajajo samo Singerjevi šivalni stroji
Singer Oo., ako. drni. ta šivalno stroje
Kranj, glavni trg 192.
9—17
G. Tdnnies
68-68
tovarna za stroje, železo in kovino-livarna v LJubljani priporoča kot posebnost žage  ln vse
stroje za obdelovanje lesa, Krancis - turbine osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Sesalno-genera-torski plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 vin. za konjsko silo in uro.
Šivalni Rtroji in kolesa
Tovarniška taloga 71-35
Ivan Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17 priporoča ovoje najbolj priznane
MvhIp stroje in kolesa
miki »<i dopoAljejo na lahlevanje laatonj.
Najbolje za zoba
DoMnuiflNiril 0. K, 3MIKU (mii
Najcenejša ln najhitrejša vožnja v* AtncriKo Je s paniki jSovornonemškega Lloyda'
iz Bremena v ]few*york
s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilholm II., Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wllhelm der Orosso. - Prekomorska vožnja traja 5 do 6 dni
Natančen zanesljiv pouk in veljavne vozno listke za pamike gori navedenega parobrodnegn društva kakor tudi listke za vse proge amoriških železnic dobite v Ljubljani edino le pri
EDVARD TAVOAR -JU v Kolodvorskih ulicah it. 85
nasproti občeznane gostilne «Pri starem Tišlerju*.
Odbori it Ljubljana jo vsak t oru k, t o l r l u k in a o bo t o. Vna potovanja ae tikajoča po-jaanila t o i* no in brezplačno. Postrežba poAtena, redna in tolidna.
Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Colorabo, Meziko, (.! Iifornija, Arizona, Utnh, Wynming, Navada, Oregon in VVaslun^ton nudi ndh dmHvo posebno ugodno in imn-reduo com. čez Oaldeatoa, Odhod na tuj progi iz Bremena ankrat meje<5uo.
Tu te dobivajo pa tudi lutki probo Bal li more in na vse ostale dele »vola, kakor Brazilija, Kubi, lin >nos Airea, (Plombo, Sin^ii>"'. v Avstralijo Itd. itd, 180—83
M6
771278
Pobfo ohranjcao jjgjg
se vsled odhoda iz Kranja proda po H8-1     jako nizki ceni
Več «e zve v upravnislvu »Gorenjca*.
M stanovanji
102-
je oddati na „Frančiškovem". a    Franc Omersa t Kranjn.
Odda se
»{Mirana soka
109-2        s hrano.
Več pri upiavnistvu «Gorenjca>.
Traverze, železniške šine
vedno sveži
Portland- in Romancement
kakor vse droge za stavbe potrebne predmete prodaja
po najnižjih cenah
08-4
Trg-vina z železnino in špecerijskim blagom „Merkur*
peter JKajdič, JJranj.
a.
M
a
So
O CD
CD
3
Kdor ljubi kakao ln Aokolado, Umu hodi r r*1
Ivana HoH«
Kandol-Kites
lil im» najmanj tollc* v atbi, j* torej d»JI»1« |»M« bar. ii. n« proriroo* n'kol l ikpnoiti in j« ob najbolj« lim "kn >u irredno poroni Prlltmi ti m h i iiiici.oiii Irm Hoff in i loijo .nmtrnii'1 murni.
Zttvojipo '/lifOOvinftrJe .    • '/•    60 » ri b!»a pivi'id
Pozor!
PozorF
Slovenski trgovci!
Samo prVa Kranjska toVarna finih pilotov* E. BRANDT v Kranju
razpošilja
160 ko<ov finega peciva ii 2 vinarja za . . 2 krone 75   »      •      »    > 4    »    » . . 9 »
v krasnih kartonih po 1 ali 2 K.
224—2*5       \Vrjn naročilo £e ceneje.
—— Najnovojaa iznajdba! ■■
160 liiimnadnili praškov po 2 vinarja to . 2 krone. 4
05 OB
m
Slav. občinstvu uljudno naznanjam, da sem založil poleg šivalnih strojev in koles tudi
veliko isgotovljenih oblek
za gospode in dečke dobrega dunajskega izdelka w-a v veliki Izberi.
Obenem naznanjam, da se dobe kolesa popolnoma nova od 65 gld. naprej, šivalni stroji pa ie od 45 gld. naprej.
Velike važnosti je tudi stroj za pletenje nogovlc, spodnjih
jopic i. t. d., ki je zelo pripraven za vsako večjo družino, na katerem se Inhko v enem dnevu naplete 6—8 parov novih velikih nogo vic; ludi stare se lahko podplete zelo hitro. Pouk preskrbim vsakemu cen j. kupcu brezplačno ter se ga lahko nauči v teku 4—6 dni. — Umetno vezenje in pletenje na šivalnih strojih se poučuje vsak dan v moji hiši zastonj. — Da so šivalni stroji, kakor .Adler", „Bobom", „Ringšir i. t. d., katere prodajam jaz, ravno tako dobri in še celo boljši od drugih strojev, koje prodajajo druge tvrdke. Vrhutega so pa moji stroji še 20 •/• cenejši. To pričajo mnoga zahvalna pisma od boljših kio-jačev ln šivilj, ki so kupili stroje pri metri.
Priporočam se si. občinstvu, da se ozira pri nakupu na mojo zalogo, kjer se najbolje in najceneje kupi, ter prepriča, da so moja zagotovila resnična.
Covrenc Rebolj v pranju, glavni trg r. 189.
priporoča svojo veliko zalogo
pravih tastih žepnih ur
vsake vrste, dalje budilke, ure z nihalom, prstane ln verižice i. t. d. po najnižjih cenah.
Popravila se izvršujejo v lastni delavnici, točno in po nizkih cenah.
Precizijske ure kakor: ScbatTliausen srebrna od gld, IU'50 naprej, <Intact> srebrna od gld. 14*50 naprej, «Omcga> srebrna od gld. 14— naprej. Sistem «Rosskopl'» ure od gld. 2'40 naprej. — Prava zlata ženska ura od gld. 9*75 do 18-—. Enaka s 8 pokrovi od gld. 15 — do 29'—. Srebrna pancer verižica 100 gr. težka gld. 4*90, 50 gr. gld. 2*50.
Ceneje kot povsod drugod 1 Potrebščine za kolesa in gramofone.
!i7 4
Zaradi kakovosti in nizki; cene priporočam posebno preci-zijsko uro <lntacf'.
6095
1975
2 
6P$8
,North Brifish and Merkantile'
Zavarovalna družba proti ognju.
Ustanovljena lota 1809.
Skupna zavarovalna varščina znata nad 524 milijonov kron v zlatu.
Zavarovalna varščina zavarovalnine proti ognju znaša 201 milijon krora v zlatu.
Ta zavarovalna dmtha uroti ognju je najbogatejša in najstarejša v Avitriji, je lujviJje končni-! joniran i. je odgovorna avstrijski sodni oblasti in te kota z vsako slMno domačo zaurovalnioo. Zavaruje se lahko pod n;iju^» In^jiimi pogoji
Skoda, povzročena po ognja in streli
na poslopjih, premakljivem blagu in vsakovrstni zalogi, zmrujejo se lahko travni* s k i in poljski pridelki, dulje elo živina, ki je morda na pali od strele zadela. Zavarovalnina je taka, da z ozirom na nizko ceno ne zaostaja sa nobeno le tako solidno zavarovalnico.
Nastala škoda se hitro pregleda in takoj izplača.
Bazna pojasnilu daje in zavarovalne pogodbe sklepa v vsakem vetjem okraju obstoječa agentura, pred vsem pa
generalna agentura v Gradcu, Radetzkvjeva ulica št. 6. 218-27
..Najccnojfta in največja domača eksportna tvrdka.
Razpošiljanje švicarskih ur na vse kraje svetal
Urar in trgovec
Suttner v Kranju
priporoča svojo izborno zalogo najfinejših natančnih švicarskih ur, kakor najbolj slovečih znamk Šafhausen, 0-
rriega, Roskopf, Urania i. t. d. Zlatnine in srebrnlne, kakor nakras-kl, verižice, uhani, prstani, obeski
1. i. d. najfinejšega izdelka po najnižjih cenah. — Dokaz, da je moje blago zares fino in ceno, je to, da ga razpošiljam po celem sveta in Imam odjemalce tudi nrarje in zlatarje glav-st. m. Nikeinant« auker- nih mest.
remontoariluHkopf, trpežno Rayn0 je |ZgelBl|l0?6|U VOliU Cenit ^^ontoar tratino k» kolesje, gld. 2 46, enaka It .   .      * 1      .* , .       x. |3? losje in moćni pokrovi, gld
pravoga srebra gld. 3 1)6, Kateri SO pOSl]6 ZaStOU] M pOStmUe 4 85, iila z dobrim anker
prOStO. kolesjem gld.     in naprej
Št. 606. I'mvii srebrna edinko-
uta z dvojnntim trtim sre
braim moAaim pokrovom .
gi. 6*60 in naprej.    Moške ure, 2 tretjini naravne velikosti.
114-60
Izvrstnu prilika potovanja v ^tnCrikO je danes čez
Hamburg
z najnovejšima parobrodoma, s katerima je sigurnost vožnje najpopolneja ter zibanje parobroda skoraj popolnoma proprečeno. Še več povedo številke obsežnosti novih parnikov, katera se imenujeta :
690 čevljev dolg, 74 širok, 53 glob., nosi 22.250 ton
prvi:
g drugi:
nosi
ter vsaki Še enkrat večji Vožnja preko oceana
« 25.000 ton,
kakor danes veliki pomiki, ki obsegajo samo po 8.—12.000 ton. .traja samo 7 dni. Potniki odhajajo v ponedeljek, torek in četrtek vsakega tedna iz Ljubljane. — Na željo po.Mlja natančni pouk brezplačno zastopnik Hamburg - Amerika Linie
|r. Seunig, Cjubljana, KoioMorsiii uliti Si. 2t.
TapctniK i« preprogir
Drag. Puc
LJubljana, Dunajska cesta 18
zvršuje vsa tapetniška dela ter ima zalogi tudi vse predmete te stroka astnega izdelka. Vodja podružnične za* oge pohištva prve kranjske mizarska
zadruge v Št, Vidu nad Ljubljano. Odlikovan z zlato svetinjo in Častnim krilcem v Parizu dne 38. februarja 1904. 72-47
MIIBL
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA,
NlomAkove talio* At. 4«
siMMHmelmi Ii koDslmkciisko klliftiMi,
Žično omrežje na stroj, ograje na miro-dvorn, obmejno omresjo, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne krilo, štedilnike itd.
Specijaliteti: 78-49
valjični zastori (Rollbalken).
Večkrat premiranol
Glinaste peči
štedilnike, banje za kopeli, kakor tndi kipe, vaze in druge glinaste ii-delke v vseh barvah, trpežne in ceie priporoča
Avgust Drelse
prva in največja tovarna padi in glinastih izdelkov - v LJubljani. -
•MaMt.CDtJUftV MOM cottcoun.-
Z0t0- tehnični i\t\]i
Oton Seydl
pri gf. dr. E. Globočnikn v Kranju
Zobovja, tudi ne da bi se odstranile korenine, z ali brez nebne plošče, iz kavčuka kakor tudi alata, dalje vravnalnine in obturatorji se izvršujejo po najnovejših 100-4 metodah. Plombe v zlatu, poroolanu, amalgam« in oomentu kakor tudi vse loboidrav-nlike oporaoije izvršuje tu epeoijalist
Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. ve,
ftMjiii (KoliKJ) R. IvA^O na Marti« Tmfr «H
flo^flffl /fl/o^fl po-Mira r«A« rnfa r tseh cenah. Ogle dala, slike t tseh velikostih,
Popolna oprava ia tile. Specijaliteta: Gostil/Mi atoli.
Modrocl Iz žična-teia omrežja, afrl-čnnikc trate aH žime, prte niti tedno t zalo&l.
ZalagatelJ društva c. kr. avstrijskih državnih uradnikov.
184-61
Za spalno sobo od 180 tld, naprej, Dltan z okraakl.
Specijalitete t nevestinih balah. Veliki prostori, pritlično In t I. nadstropju,
I Oprete ia Jedilne sobe, salone, pred-sobe, cele i&rnlture.
Pohiltto Iz železa, otroške postelje In vozički po tsakl ceni,
Čudovito poceni za hotele, tile In za letotliča 52 ild.
Za sobo; postelja, nočna omarica, o-mltalna miza, obe-lainlk, miza, stensko o&ledalo.
S *»
o na
__ */\
1*4
Dolbrota zet
w $ idrlve it bolne $ *
kakor tudi važno hranilno sredstvo za gospodinjo je
„C«6
tast
iz najboljših kokosovih orehov.
6n 60-4
■ «il*ja koiuorrij »Oorenjctt.
Odgovorni urednik Andrej Sever.
I-asirnn.i in tiiek Iv. Pr. Umprela v Kranju.
VE