SVOBODNA SLOVENIIA LETO (ANO) LXVI (60) • STEV. (N°) 18 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 17 de mayo - 17. maja 2007 NASI PRAZNIKI Družine pod velikimi pritiski TONE MIZERIT Letno delovanje skupnosti je že v polnem teku. Po vseh naših domovih so odbori in člani izvedli občne zbore in tudi obletnice prihajajo med nas. V današnji številki poročamo o prvi, ki je vedno na vrsti: v Slovenskem domu v Carapačaju. V soboto ima mladina svoj glasbeni večer. To nedeljo bodo slavili v San Martinu; v začetku avgusta v Hladnikovem domu; septembra v Slomškovem, nato v Našem domu v San Justu. Martinova nedelja 11. novembra nas bo našla na 51. Slovenskem dnevu, ko bo društvo Slovenska Pristava slavilo svojo 40. obletnico. Za nami je že prvo množično, vsakoletno romanje k Materi božji v Lujan; pred nami pa žegnanje v Slovenski hiši. Junijska (to pot) druga nedelja, nas bo zbrala ob spominu na pobite junake, ki so začetek in temelj naše emigracije in naših prizadevanj. Tisti zastopniki domov, ki smo vsak november pohiteli na zadnjo letno sejo Medorganiza-cijskega sveta dobro vemo, kako težko je najti datume za vse dejavnosti, ki jih imamo v skupnosti. Ker, poleg teh in drugih že stalnih prireditev, je na sporedu še vrsta takih, ki sicer niso predvidene za vse naselbine, so pa zelo pomembne za krajevne skupnosti, ki z njimi izvajajo važno kulturno, narodno in versko poslanstvo med rojaki na svojih območjih. Na prvi pogled bi se lahko zdelo, da je vse to delovanje in vrvenje posledica neke navade, običaja; posledica samo tradicije, ki izgoreva sama v sebi. Češ, tako je bilo, tako mora ostati. Če pa le malo pobrskamo, pod vrhnjo skorjo običajnosti najdemo toliko zagona, dela, požrtvovalnosti, da nam takoj postane jasno, da to ne more biti le sad neke tradicije, temveč izraz močne težnje po ohranjanju vrednot, ki smo jih prejeli od prednikov, živijo v nas in jih želimo prenesti na naslednji rod. Včasih se celo sliši, da je teh naših prireditev preveč, da na nek način lahko trpi družina zaradi prevelike udeleženosti staršev pri delovanju skupnosti. To je svojevrsten problem, ki bi ga bilo treba posebej analizirati. Mnogokrat je odvisno tudi od starosti otrok. Niso namreč redki primeri, ko že vsa družina skupno zahaja v Dom, složno deluje vsak na svojem področju in je to delovanje, iskanje skupnega cilja, priložnost dialoga in močna vez med njenimi člani. Ne smemo pozabiti tudi, da so Domovi varen krov v današnjem viharnem življenju, in da je zgled očeta in (ali) matere, ki se zastonj žrtvujeta za neko skupno stvar, za neotipljive vrednote, nadvse pozitiven v svetu, ki se peha le za uspeh in denar. Tudi na to bi morali pomisliti mnogi, ki samo uživajo trud drugih, a se otepajo ob vsakem vabilu za pristop k skupnemu delu. Lahko ugotavljamo, da tudi v najmočnejših skupnostih slovenski jezik omahuje, da omejeno govorimo in še bolj omejeno pišemo, da naš šolski sistem včasih šepa. Tudi temu vprašanju bo treba posvetiti kar nekaj časa in prostora. A ob vsem smo lahko ponosni na delo naših ustanov, ki se ohranjajo, se razvijajo in se tudi prenavljajo. Ne na zadnjem mestu je ustanovitev Federacije (kateri je tudi posvečen članek v tej številki) velik izziv, ki smo ga gotovo zmožni pozitivno rešiti. Naj nas torej naši prazniki, obletnice, romanja, proslave, najdejo vesele v delu za slovenstvo, ko pod besedo ,,slovenstvo" razumemo vse vrednote, ki smo jih podedovali in jih posodobljene ohranjamo in s tem nadaljujemo z gradnjo vesoljne Slovenije. V poslanici ob mednarodnem dnevu družine je ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman opozorila, da je skupna odgovornost vseh državljanov, da so aktivnosti na nacionalni ravni usmerjene v dobrobit prihodnjih generacij in da se neprenehoma ustvarjajo pogoji za čim bolj kakovostno življenje. Kot je pojasnila, se način življenja v družinah z leti spreminja. Tako so dandanes družine pod velikimi pritiski in je težje usklajevati poklicno in družinsko življenje. ,,Zato, da bi družina kot srčika družbe v svojih mnogoterih različicah tudi v prihodnosti ohranila mesto, ki ji pripada, si moramo prizadevati vsi: država, lokalna skupnost, starši in otroci," je v poslanici zapisala Cotmanova. Tudi na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve želijo s spremembo zakonodaje zagotoviti pogoje in razvijati take mehanizme, ki bodo družinam in njihovim članom pomagali krepiti starševsko odgovornost. Tako so na ministrstvu uvedli številne olajšave, ki so v pomoč družinam, in z različnimi ukrepi spodbujajo delodajalce k družinam prijaznim podjetjem ter celotno slovensko družbo, da bi bila bolj naklonjena družinam. Sodelujejo tudi s številnimi nevladnimi organizacijami, brez katerih Marjeta Cotman: za družine ne bi mogli realizirati številnih ciljev in programov na področju družine, dopolnilnih programov za otroke in mladino, usposabljanja za starševstvo in družinsko mediacijo. Kot pojasnjuje ministrica, je ohranjanje dobrih družinskih in medsebojnih odnosov, poleg zagotavljanja ekonomske varnosti, verjetno ena najtežjih nalog, katero nalaga sedanji čas. Kljub spremenjenemu načinu življenja pa je družina ohranila pomembno vlogo in ostaja naša največja vrednota, še poudarja Cotmanova. V tednu družin ministrica tako želi vsem staršem in njihovim otrokom, da bi jih družinsko življenje osrečevalo, družina pa pomenila prostor, kjer domuje varnost, toplina in povezanost. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je v sodelovanju z razvojnim partnerstvom Mladim materam/družinam prijazno podjetje pretekli ponedeljek 14. maja v Ljubljani podelilo prve certifikate Družini prijazno podjetje. Prejelo jih je 32 organizacij, skupno pa so podjetja v certi-ficiranju zbrala 305 ukrepov usklajevanja družine in dela oziroma v povprečju 9,5 ukrepa na organizacijo. V postopku certificiranja so podjetja izbirala med 110 ukrepi lažjega usklajevanja družine in dela, razporejenimi na osem podpodročij: delovni čas, organizacija dela, delovno mesto, politika informiranja in komuniciranja, veščine vodstva, razvoj kadrov, struktura plačila in nagrajevani dosežki ter storitve za družine. Da je podjetje pridobilo osnovni certifikat, se je moralo zavezati k implementaciji najmanj treh ukrepov. Največ certifikatov je šlo v roke organizacij iz osrednjeslovenske regije, in sicer 13, sledijo pa štajerska regija (12), gorenjska (štiri), dolenjska (dve) in notranjska regija (ena). Janša pričakuje predlog o topografiji Premier Janez Janša je izrazil pričakovanje, da bo skorajšnji obisk avstrijskega kanclerja Alfreda Gusenbauerja tudi v znamenju novega predloga rešitve vprašanja dvojezičnih topografskih napisov na avstrijskem Koroškem. Janša je namero sedanje avstrijske vlade, ki je ob začetku mandata napovedala, da želi vprašanje rešiti do poletja, ocenil za resno. Rešitev bo za Slovenijo sprejemljiva, če gre v smeri izpolnjevanja mednarodnopravnih in ustavnopravnih zavez Avstrije do slovenske manjšine, je dodal. Zaradi skorajšnjega obiska avstrijskega kanclerja Gusenbauerja, (ta naj bi Slovenijo obiskal 18. maja) so člani omenjenega odbora razpravljali tudi o morebitnih novih predlogih avstrijske zvezne vlade za rešitev vprašanja dvojezične topografije na avstrijskem Koroškem, je še povedal premier in dodal, da so se na seji, katere so se udeležili predstavniki vseh političnih organizacij koroških Slovencev, dogovorili, da bodo, ,,v kolikor bo možno", dogradili enotno stališče do morebitnih novih predlogov, ki jih slovenska stran pričakujemo v času oziroma pred obiskom avstrijskega kanclerja. Premier je tudi pozdravil namero nove rdeče-črne avstrijske vladne koalicije, da skuša priti do rešitve do poletja, torej na začetku svojega mandata, in pred deželnozborskimi volitvami na avstrijskem Koroškem, ki bi lahko obremenile iskanje rešitve. Janša je ob tem izpostavil tudi dejstvo, da je prišlo do skupnega predloga manjšinskih organizacij in da se jasnijo stališča glede oblike in časovnega obdobja za rešitev vprašanja. Na vprašanje o dvomih predstavnikov manjšinskih organizacij, da bo avstrijski vladi uspelo uresničiti svojo zavezo, je Janša opozoril na dosedanje aktivnosti avstrijske vlade, s katerimi je slovenska vlada seznanjena in iz katerih izhaja, ,,da je ta namera resna". Janša je dodal, da ni prišlo prvič do takih zavez in da trčijo na realnost, ki je rešitev že večkrat preprečila. Glede omenjenih okoliščin moramo biti zmerni optimisti, je ocenil premier. Janša je dejal, da obstaja več možnosti za rešitev vprašanja, o konkretnih predlogih pa še ni mogoče govoriti. Rešitev, ki je sprejemljiva ne samo za Slovenijo, ampak tudi za slovensko manjšino na Koroškem, gre v smeri izpolnjevanja mednarodnopravnih in ustavnopravnih obveznosti Avstrije do slovenske manjšine, posebej ker je bila ta obveza že nekajkrat dodatno potrjena s strani avstrijskega ustavnega sodišča, je poudaril Janša. Iz odločbe avstrijskega ustavnega sodišča leta 2001 izhaja, da je treba v krajih z več kot desetodstotnim deležem slovensko govorečega prebivalstva postaviti dvojezične krajevne napise. Temu nasprotuje predvsem deželni glavar avstrijske Koroške Joerg Haider. Gusenbauerjevi socialdemokrati so lani kot vodilna opozicijska stranka preprečili rešitev vprašanja topografije z ustavnim zakonom z utemeljitvijo, da mu nasprotujejo manjšinske organizacije. Odbor za statusna in pravna vprašanja slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah, čigar predsednik je minister za pravosodje Lovro Sturm, se je na zadnji seji tudi dogovoril, da do naslednje seje napravi podrobno analizo statusa krovnih in drugih manjšinskih organizacij, je še dejal Janša in napovedal, da se bosta do poletja na ustanovni seji sestala še odbora za šolstvo in kulturo ter gospodarska vprašanja v okviru Sveta za Slovence v zamejstvu. SDS podpira Peterleta Izvršilni odbor največje vladne stranke SDS bo svetu stranke predlagal, naj na jesenskih volitvah za predsednika republike podpre poslanca v Evropskem parlamentu Alojza Peterleta. Člani sveta SDS bodo o predlogu izvršilnega odbora, ki ga je ta sprejel na zadnji seji, odločali 18. maja, so sporočili iz SDS. Izmed parlamentarnih strank je podporo Peterletu že napovedala NSi, saj je takšno odločitev sprejel svet stranke. Tudi v največji vladni stranki bo imel zadnjo besedo svet SDS, ki bo o predlogu izvršilnega odbora odločal na naslednji seji. Predsednik vlade in SDS Janez Janša je sicer že ocenil, da je Peterle kot predsednik prve osamosvojitvene vlade zagotovo kredibilen kandidat za predsednika države, končno odločitev pa prepustil organom stranke. V tretji „pomladni" stranki SLS pa odločitve glede predsedniškega kandidata še niso sprejeli. Podmladek stranke se je sicer že izreke proti podpori Peterletove kandidature, predsednik SLS Janez Podobnik pa je dejal, da bi po njegovem mnenju sicer Peterle lahko bil dober predsednik, da pa njegova stranka dokončne odločitve o tem, katerega kandidata bo podprla, še ni sprejela in jo bo, ko bo čas. Sedanjemu predsedniku države Janezu Drnovšku se bo petletni mandat iztekel 22. decembra. Za drugi predsedniški mandat se, kot so nedavno potrdili v njegovem kabinetu, ne bo potegoval. Glede na zakonske roke je sicer prvi možni datum prvega kroga volitev nedelja, 14. oktobra, zadnji pa 4. novembra. BERI_ POSLANCA SE NE BO....................2 SLAVJE V CARAPAČAJU.................3 ČAROBNI POVODNI MOŽ............3 KAJ JE FEDERACIJA?........................4 BRALI SMO Diaspora v parlamentu? IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI TONE MIZERIT Kar nekaj časa se že govori o možnosti, da bi Slovenci po svetu imeli svojega poslanca v Državnem zboru v Ljubljani. Iniciative sledijo druga drugi. Kakšno pa je realno stanje zgovorno pove članek, ki ga je objavila tedenska revija Demokracija. V celoti ga posredujemo našim bralcem. Konferenca Svetovnega slovenskega kongresa za Italijo, ki je imela prejšnji torek v Gorici svoj občni zbor, je sprejela resolucijo, s katero zahteva spremembo slovenske zakonodaje. S tem bi omogočili izvolitev dveh poslancev - predstavnika zamejcev oziroma Slovencev po svetu - v državni zbor Republike Slovenije. Poslanci NSi so že novembra lani predlagali spremembo nekaterih členov ustave, ki bi bila podlaga za sprejetje zakonov, s katerimi bi nato omogočiti zastopanost Slovencev zunaj meja v našem hramu demokracije. POSEG V USTAVO Šlo naj bi za spremembo 5. in 80. člena Ustave RS ter njeno dopolnitev s 63. a členom. S prvo naj bi omogočili „posebne pravice in ugodnosti", ki bi jih v Sloveniji uživali izseljenci, zdomci in zamejci brez slovenskega državljanstva. Ključen pa je dodatek k 63. členu, po katerem so avtohtone slovenske narodne manjšine v sosednjih državah ter slovenski izseljenci in zdomci neposredno zastopani v državnem zboru. Z 80. členom bi se točneje opredelila nova sestava DZ, ki bi ga sestavljalo 94 poslancev, od tega po en poslanec madžarske in italijanske manjšine v Sloveniji, po dva poslanca slovenskih manjšin v sosednjih državah ter po dva poslanca izseljencev in zdomcev. Za vložitev ustavne pobude bo potrebnih vsaj 30 podpisov poslancev (pod njo se je podpisalo vseh devet predstavnikov NSi), za kasnejšo sprejetje predloga pa kar dvotretjinska večina oziroma 60 poslancev. PODOBNO JE V TUJINI V poslanski skupini NSi so se za predlog ustavnih sprememb odločili, potem ko so ,,potipali" razpoloženje rojakov iz tujine. Sami poudarjajo številčnost slovenske diaspore in interes, ki ga Slovenija nedvomno ima z vključevanjem le-te v gospodarsko, politično in kulturno življenje nacije. V poslanski skupini NSi ob tem navajajo resolucijo 1035 Parlamentarne skupščine Sveta Evrope o Evropejcih, ki živijo v tujini, iz leta 1994 ter Priporočilo I4I0 te skupščine iz leta 1999, ki govori o povezavah med Evropejci, ki živijo v tujini, in njihovimi državami izvora. Oba dokumenta izražata pozitivne učinke izseljencev pri krepitvi vezi med narodi in vladajočimi elitami. Kot primerjavo iz bližnjega sosedstva pa v NSi navajajo italijanski primer, kjer v tujini živeči Italijani lahko volijo tako člane rimske poslanske zbornice kot senata. Izseljenci tako izberejo 12 poslancev in šest senatorjev. Ob tem je treba opozoriti, da italijanska poslanska zbornica šteje kar 630 članov, senat pa 315. Naj dodamo, da v 140-glavem hrvaškem saboru poleg osmih pripadnikov na Hrvaškem živečih manjšin sedi tudi pet predstavnikov hrvaške diaspore. MOŽNOST VEČJE INTEGRACIJE Pobudo NSi večinsko podpirajo tudi poslanci SLS, ki so se podpisali pod predlog za spremembo ustave, nam je potrdil vodja PS Jakob Preseč-nik. ,,Tak je bil tudi sklep komisije za Slovence po svetu, ki ji predseduje naš poslanec Janez Kramberger," je dodal Presečnik, ki pa je glede na zdajšnje politične razmere pesimističen glede možnosti, da bi predlog dobil potrebno podporo. Podpredsednik SDS in šolski minister Milan Zver načeloma podpira zamisel Konference SSK za Italijo o skupno dveh predstavnikih zamejcev in zdomcev v DZ. „Takšna vključitev bi po mojem mnenju pomenila integracijo diaspore z matico. Tudi v drugih državah poznajo integracijo zamejcev in zdomcev v enega od domov parlamenta, kar za našo ureditev pomeni, da bi jih lahko vključili bodisi v državni zbor bodisi v državni svet," pravi Zver, ki se hkrati dobro zaveda težavnosti pri doseganju kompromisa. „Dejstvo je, da stranke levega oziroma levosredinskega bloka prav zaradi t. i. političnih kalkulacij niso naklonjene morebitni vključenosti zdomcev in zamejcev v naš zakonodajni organ," opozarja minister. Naš sogovorec prav tako izpostavlja dobre odnose, ki jih sedanja vlada goji do rojakov v tujini. ,,Eden od dokazov za to je prav gotovo to, da smo dvignili rang vodje urada za Slovence v zamejstvu in po svetu na raven državnega sekretarja in mu s tem dali pomembno vlogo in mesto. Konkretno za ministrstvo za šolstvo in šport lahko rečem, da smo z novimi prijemi zagotovili nadaljnje učenje slovenskega jezika novim in novim generacijam. Za Slovence v zamejstvu in po svetu imamo pripravljen nov organizacijski in vsebinski koncept, ki ga bomo v prihodnosti začeli uresničevati," delo vlade na tem področju ocenjuje Zver. SKEPTIČNA OPOZICIJA Zanimivo je, da bojazni pred političnimi kalkulacijami ne skrivajo niti v opoziciji, a si jo predstavljajo v zrcalno nasprotni podobi. Prvak SNS Zmago Jelinčič absolutno ni naklonjen vključitvi predstavnikov Slovencev v zamejstvu in po svetu v parlament. ,,V SNS sodimo, naj ima vsakdo volilno pravico in odloča o državi, v kateri plačuje davke," pravi Jelinčič, poleg tega po njegovo rojaki v tujini ne morejo pravilno od očati o slovenski politiki, ker slovenskih razmer ne poznajo dovolj dobro. Zato v SNS zagovarjajo stališče, da ne bodo dovolili, ,,da bi nekdo iz tujine krojil usodo naše države". Jelinčič, ki poudarja, da niti zamejci niso enotni glede tovrstnih predlogov, vidi v potezi NSi predvsem način za pridobitev dodatnih glasov, ki pa zaradi dvotretjinskega praga, potrebnega za posege v ustavo, bržkone ne bo uspešen. V LDS prav tako niso navdušeni nad nenehnimi posegi v ustavo, kot nam je dejal namestnik vodje poslanske skupine Aleš Gulič. O konkretnem predlogu NSi pa se Gulič ni želel natančneje opredeliti, saj je zadeva ne nazadnje še v fazi neformalnih pogovorov. Ob tem poslanec LDS opozarja, da bi bili ob sprejetju tujih državljanov v slovenski parlament državljani Slovenije na neki način ,,hendikepirani", saj bi državljani drugih držav odločali tudi o njihovih davkih. Poleg tega obstoječa zakonodaja, ki jo bo treba še implementirati, po Guličevo ponuja rešitve, ki Slovencem v tujini v zadostni meri omogočajo vključitev v življenje matice. Podobno o morebitnih drugih načinih za vključitev zamejcev v slovenske politične odločitve misli tudi vodja poslancev SD Miran Potrč. ,,Lani sprejeti zakon o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja med drugim določa poglavitna nosilca sodelovanja med RS ter Slovenci v zamejstvu in po svetu, in sicer sta to Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Komisija DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Poleg tega obstajata sveta za Slovence po svetu in v zamejstvu kot posvetovalna organa vlade," spominja Potrč. Prepričan je, da je ,,s temi oblikami dela mogoče zagotavljati boljšo obveščenost zamejcev o delu DZ, uveljaviti pa bi se dalo tudi posebne oblike njihovega sodelovanja pri oblikovanju odločitev". Pri SD so zato prepričani, da razširitev članstva v DZ ni najboljša rešitev, saj gre za državljane, ki niso z vsemi živjenjskimi interesi povezani s Slovenijo. Take rešitve, opozarja Potrč, so tudi v tujini prej izjema kot pravilo. Ne nazadnje pa se po njegovo poleg številnih drugih vprašanj, ki kličejo po resni in poglobljeni obravnavi predloga ustavnih sprememb, postavlja vprašanje, kako bi glasovi državljanov, ki ne živijo v Sloveniji in ne bodo nosili posledic svojih odločitev, vplivali na najbolj občutljiva politična vprašanja, morebiti tudi na oblikovanje pozicije in opozicije. V poslanski skupini nepovezanih poslancev pa ne vidijo „posebnega razloga, da bi sprejeli predlog SSK, saj zagovarjajo načelo zastopstva na podlagi državljanstva, kot izhaja iz slovenske ustave. Po njihovo je že sedaj Slovencem brez državljanstva RS omogočeno vključevanje v družbeno in politično življenje matice. Odgovorov iz poslanske skupine DeSUS do oddaje članka v tisk žal nismo prejeli, iz predstavljenih mnenj pa je na dlani, da smo še precej oddaljeni od potrebnega soglasja za tovrstno širitev parlamenta. Napačna napoved Slovenski finančni minister Andrej Bajuk je po zasedanju Sveta EU za gospodarske in finančne zadeve v Bruslju napovedal, da ,,se bo izkazalo", da je spomladanska gospodarska napoved, ki jo je predstavila Evropska komisija, in ki Sloveniji za letos in drugo leto napoveduje upočasnjeno rast, „napaka". Gospodarska rast v Sloveniji bo letos vsaj 4,7-odstotna, je prepričan Bajuk, medtem ko je komisija Sloveniji napovedala zgolj 4,3-odstotno rast. Bajuk meni, da je komisija premalo pozornosti namenila analizi stanja v zadnjih mesecih. ,,Cas bo pokazal, da je stanje boljše", kot kažejo modeli, je prepričan minister. Bajuk ocenjuje, da se je komisija v svojih napovedih preveč naslonila na jesenske napovedi, med drugim tudi Urada za makroekonomske analize in razvoj, ki je po njegovem „osebnem mnenju konservativna napoved". Minister ne vidi znakov, da bi se gospodarska rast zniževala, in poudarja, da so dnevni podatki iz meseca v mesec boljši. Zaloge padajo, naročila rastejo, je bil nazoren Bajuk. Dobro gospodarsko stanje tako v Sloveniji kot tudi sicer v EU pripisuje učinkom reform, ki po njegovem mnenju že dajejo rezultate. Ni običajno, da dogodki v notranjosti države postanejo središče celotne pozornosti. A tako zaradi nasilnosti dogajanja, kot zaradi politične bližine zvezne oblasti, je provinca Santa Cruz te dni osvajala osrednje urnike poročil in prve strani časopisov. Zgodovinske okoliščine. Važnost je gotovo v dejstvu, da je Santa Cruz rodna provjnca predsednika države. Še bolj pa, da je bil Kirchner župan glavnega mesta Rio Gallegos in nato guverner do trenutka, ko je bil izvoljen za predsednika države. Vse torej, kar se dogaja v Santa Cruz, je direktno povezano z njegovo osebo, tako zaradi preteklosti kot zaradi sedanjega stanja. Zadeve, ki so sedaj eksplodirale pred obrazom vlade v najbolj zapletenem trenutku (pred pragom volitev), so le posledica vseh nerešenih problemov še izza časa, ko je bil Kirchner osrednja osebnost v provinci. Kar poglejmo. Leta 1991 je tedaj župan Kirchner bil izvoljen za guvernerja, a mu ni uspelo, da bi obdržal vodstvo glavnega mesta, ki je prešlo v roke radikalov in je doslej v njih tudi ostalo. Osvojiti ga ni mogla niti leta 1995 njegova sestra Alicia. Dolgo se torej že vleče nasprotje med provinco in glavnim mestom, in s časom je preraslo v sovraštvo. Nespametna politika spopada namesto dialoga je v teh letih opravila svoje. A vse je le nadaljevanje strategije, ki jo je vodil Kirchner, dokler je bil guverner. Kruta sedanjost. Temelj sedanjih težav je nastal zaradi upora učiteljev. Tem so sledile stavke javnih uslužbencev. Gorivo temu ognju pa je bil vladni namen, da ne bo prišlo do dialoga, če sindikati ne ukinejo stavke. So učitelji res tako slabo plačani? Vlada trdi, da so prav v tej provinci najboljše plače v državi in da se začetna plača suče okoli 1500 pesov. Sindikalisti odgovarjajo, da je bazična plača 161 pesov, vse ostalo pa so dodatki, podeljeni z dekreti, ki jih lahko vlada vsak hip ukine. To seveda tudi vpliva pri določanju pokojnin. S tem argumentom so začeli stavko, ki je ni videti konca. Ko so se pridružili še občinski delavci, je prišlo do manifestacij, cestnih izgredov, policijskega nasilja in ranjencev. Gorelo je po vsej provinci in guverner Carlos Sancho je moral odstopiti. Mimogrede povedano, je bil to nadomestni guverner, ker prvotni, Acevedo, je odstopil zaradi nesporazuma s Kirchnerjem: ni hotel biti le izvrševalec ukazov iz Buenos Airesa. Sedaj je nastopil Daniel Peralta. A za to je moral pustiti svoje mesto kot vodja rudnikov Rio Turbio, ponovno prev- zeti poslansko mesto in biti izvoljen na vodstvo krajevnega parlamenta, za kar je seveda morala odstopiti dotedanja predsednica skupščine. Peralta je že četrti guverner, odkar je Kirchner zapustil to mesto leta 2003, da je postal predsednik države. Težko pomirjenje. Novi guverner je iz vrst Kirch-nerizma, a z zadostno mero avtonomije, da lahko poskuša hudournik zapeljati v strugo. Da pomiri sindikate je po 16 letih (od Kir-chnerjevega nastopa kot guverner) sklical zasedanje paritetnih komisij tudi za učitelje in občinske delavce. V nekaj urah je navezal dialog s sindikati in poudaril dobre odnose s krajevnim škofom Romaninijem, ki je provincijsko vlado večkrat obtožil avtoritarnosti. Ponudil je roko radikalnemu županu glavnega mesta in vzbudil nekoliko upanja. Pa je padel kot strela z jasnega dogodek okoli predsednikove sestre. Alicia Kirchner naj bi namreč bila kandidatinja za guverner-sko mesto na prihodnjih volitvah, ker ni druge osebe, ki bi premagala moč opozicije. Pohitela je v Rio Gallegos, da izrazi vladno podporo novemu guvernerju. Pa je prišlo do izgredov, ko so jo po kosilu v neki restavraciji na cesti napadli in obmetali z moko in jajci. Ceprav so vsi mediji, z opozicijo na čelu, obsodili to postopanje, je vlada izrabila in jo prikazala kot žrtev skrajnežev in nasilja opozicije. Tako je pot dialoga postala še težja in prihodnost še bolj nejasna. Ob vsem tem pač polno velja španski pregovor da ,,kdor seje vetrove, žanje viharje". Pred vrati prestolnice. Volitve za vodstvo prestol-nega mesta Buenos Aires so pred vrati. Od 19 kandidatov, ki jih nastopa, imajo samo trije realno možnost za uvrstitev v drugi krog volitev. To povzroča hudo polarizacijo, ki bo na dolgo roko negativna. V prvem krogu se namreč voli tudi poslance v mestni parlament in posledica polarizacije bo manjše zastopstvo alternativnih skupin, ki večkrat predstavljajo svež zrak v navalu tradicionalnih in zelo okostenelih strank. Vse ankete doslej napovedujejo prvo mesto sredinski povezavi, ki ji načeluje Muricio Macri, za drugo mesto pa se potegujeta dosedanji ,,župan" Te-lerman in vladni kandidat minister Filmus. Spomnimo se izida pred štirimi leti, ko je v prvem krogu tudi zmagal Macri, v drugem pa ga je povezana levica izrinila. Letos se v principu obeta isto, razen če bi zaradi spora med vlado in Telermanom skupine volivcev poraženega maščevalno volile za nasprotno opcijo. SLOVENCI V ARGENTINI CARAPACHAY O ti slovenski kraj, si moj zemeljski raj! čeprav smo bili pripravljeni na slabo vreme, smo hvala Bogu dočakali lep, sončen dan v našem domu v Carapac-hayu za praznovanje 47. obletnice doma v nedeljo 6. maja. Slavje se je začelo zjutraj z dviganjem zastav in sveto mašo, ki jo je daroval naš dušni pastir dr. Jure Rode za vse žive in rajne člane doma. Takoj po maši smo predstavili kratek kulturni program. Povezovalec (Jože Jan) je pozdravil navzoče in povabil predsednika doma, g. Francija Korošca, da je izrekel dobrodošlico v imenu naše karapačajske družine. Nato je spregovoril veleposlanik Republike Slovenije v Argentini, prof. Avguštin Vivod. Za njim pa še podpredsednik Zedinjene Slovenije, arh. Jure Vombergar. Vsi so bili istih misli: treba je nadaljevati z delom, ki so ga začeli naši starši, čeprav je včasih težko, treba se je potruditi, gojiti slovenstvo in obdržati to kar že imamo za bodoči rod. Leto 2007 je Ministrstvo za Kulturo Republike Slovenije razglasilo za „Plečnikovo leto". 7. januarja je namreč minilo 50 let od smrti velikega arhitekta „oblikovalca kamna, kovin in lesa, ki mu bodo peli nesmrtno hvalo in zahvalo pomniki in spomeniki cesarskega Dunaja, zlate Prage, Beograda, Zagreba, posebej pa naše drage Slovenije", kot je dejal škof Anton Vovk na njegovem pogrebu na Žalah, ki jih je sam Plečnik zasnoval. Na začetku svoje ustvarjalne poti je v pismu bratu duhovniku Andreju zapisal: ,,Kadar Boga v rokah držiš, prosim te, reci mu, da sem grešnik, reci mu, da ga ljubim, reci mu, da ne maram denarja, reci mu, da ne lažem, no, DRUŠTVO SLOVENSKA PRISTAVA 41. redni občni zbor On to ve, da naj moji želji življenje da: fantazijo, moč in ponižnost naj vsadi v me, da bodo dela v čast Njegovo. Kakršna dela mi hoče dati, boljša naj bodo v čast njegovo..." Plečnik ni bil samo velik umetnik in arhitekt, bil je tudi pokončen Slovenec, mislec, predvsem pa globoko veren človek, ki je svoja velika dela, predvsem sakralna, črpal iz svoje globoke vere in zagledanosti v Boga. Zdelo se nam je primerno, da pokažemo nekaj njegovih del, kot spomin na „Plečnikovo leto". In to smo tudi storili, ob spremljavi lepe glasbe. ,,O ti slovenski kraj, si moj zemeljski raj", je bilo geslo letošnje obletnice. Res je; pravijo, da je naša Slovenija ,,raj na zemlji", toliko lepot je na njenem ozemlju. Zbrali smo dve regiji in jih predstavili navzočim: Dolenjsko in Belo Krajino. Obe pokrajini sta zelo lepi; kratek film in predstavitev njunih lepot sta vse prepričala, da nismo v zmoti. Pisatelj, pesnik in kritik Fran Levstik se je rodil v Spodnjih Retjah pri Velikih Laščah 28. septembre 1831 in umrl 16. novembra leta 1887 v Ljubljani. Torej konec leta bomo obhajali 120-letnico njegove smrti. Da so vsi, zlasti še mladi, lahko malo več izvedeli o njem, je Luka Garc^a opisal njegovo življenje in delo, Mikaela Resnik pa je prebrala odlomek Martina Krpana in kratko otroško pesnitev ,,Dete jezdi na kolenu". Kulturni del je bil s tem zaključen, nato smo vse pogostili na dvorišču s slaniki in vinčkom, medtem so pa mladi pripravili dvorano za okusno domače kosilo, pripravljeno z ljubeznijo za naše obiskovalce katerih je bilo tokrat res veliko. Popoldan je minil ob prijetnem klepetu, gledanju koncertov na platnu, poslušanju lepe slovenske glasbe ter ob domačem vzdušju. Iskrena zahvala vsem ki so pomagali, da je dan lepo minil: Metki Slabe in sodelavkam za pripravo kosila, Damijanu Ahlinu, Andreju Žnidarju, Fran-ciju Resniku in Jožetu Janu za kulturni program ter ostalim, ki so priskočili na pomoč, ko je bilo potrebno. Bog naj vsem bogato poplača! Marjana Pirc V nedeljo, 29. aprila smo se najprej zbrali pri sv. maši, ki jo je daroval naš župnik p. Alojzij Kukovica. Po končanem obredu smo začeli z občnim zborom. Zbralo se je kar nenavadno število udeležencev, ki so skoraj napolnili dvorano. Seveda je to učinek osebnega obveščanja o občnem zboru. Začel ga je predsednik Edvard Kenda, ki je predlagal inž. Andreja Groharja za zapisnikarja ter Domini- ga je njihova tajnica Marjana Conde), Andrej Conde mladinsko, Marko Čop gospodarsko, Marta Golo-bova ^ o delovanju odseka ZSMŽ, Anka Gaserjeva šolsko (napisala ga je ^bivša voditeljica Magda Češar-kova). Nato je še predsednik Kenda podal svoje poročilo. Opisal je legalni položaj Pristave ter govoril o njenih zemljiščih. Poročal je tudi, da je ZS sklicala izredni občni zbor, na katerem je ka Oblaka in Albina Magistra za overovatelja, katere je občni zbor s ploskanjem odobril. Nato je Kenda prosil patra naj zmoli za pokojne. Tudi nam je podal duhovno misel, nato pa se opravičil, ker je imel druge opravke in nas je moral zapustiti. Sledila so poročila odbornikov ter organizacij, ki delajo na naši Pristavi. Najprej je Metka Kopačeva podala tajniško poročilo, Helena Dolinšek blagajniško, Franci Schiffrer kulturno, Maruča Čečeva o mladcih in mladenkah (napisala odobrila prepis zemljišč na Pristavo. Ob koncu poročil je član nadzornega odbora Frenk Klemenčič predlagal prisotnim, naj odobrijo delovanja odbora, da je bilo vse v redu z legalnim predpisom, nakar je občni zbor to soglasno potrdil. Nato so na dnevnem redu sledile volitve novih odbornikov. Predsednik je predlagal listo, katera je bila odobrena in tako bo naslednji dve leti vodilo Pristavo naslednji odbor: predsednik, Edvard Kenda; Nad. na 4. str. SLOVENSKI DOM SAN MARTIN Pravljični večer - koncert okteta Povodni mož Nekoč, pred mnogimi leti sva se v šoli učili, da je pravljica zgodba domišljije, v kateri se dogajajo neverjetne stvari. Nenavadne, posebne stvari pa se včasih porodijo v našem vsakdanjem življenju in preženejo njegovo monotonijo. V soboto, 28. aprila se nam je nekaj takega zgodilo. Za prisrčne trenutke je poskrbel oktet Povodni mož, ki se je iz S ovenije podal na turnejo po Argentini. V pravljicah nastopajo razni duhovi in pošasti, med njimi se pojavlja tudi povodni mož. O njem smo prebirali zgodbe in si ga na slikah ogledovali. Na tem kulturnem večeru pa smo se prvič z njim srečali v živo. Enkratno bitje, kar osem glav je imelo, in osem grl ter osem src, iz katerih se je prelivala ljubezen do slovenske pesmi v čudovite melodije. Pri oktetu ubrano in radi pojejo Marjan Bučar, Branko Novak (1. tenorja), Franjo Birk, Blaž Skubic (2. tenorja), Vojko Škerjanec, Marjan Skubic (baritona), Boštjan Mlakar in Slavko Bučar (basa). Od leta 2004 je umetniški vodja okteta Uroš Kores. O zgodovini okteta smo lahko brali na programu, ki ga je oblikovala Gabriela Petkovšek. Vsaka pravljica ima navadno tri dele: uvod, jedro ali zaplet in konec. V tem redu je potekal spored nepozabnega večera. V uvodnih besedah je cont. Jože Rupnik toplo pozdravil vse navzoče in izrekel prisrčno dobrodošlico našim dragim gostom. Med njimi je bil tudi pater Jože Petek, župnik v Prežganju. Kako najlepše pozdraviti pevca? S pesmijo. Slovenski pevski zbor San Mart^n pod vodstvom prof. Lučke Marinček Kastelic je gostom poklonil tri pesmi: Kupice nalijmo (narodna), Adios nonino (A. Piazzolla) in Milonga sentimental (S. Plana). Številni poslušalci, poleg sanmartinskih članov tudi rojaki iz bratskih domov in nekaj argentinskih prijateljev Doma, so nestrpno pričakovali in dočakali najbolj zanimiv del pravljice. Lepo okrašen in osvetljen oder je privabil člane okteta. Uvrstili so se v polkrog, se priklonili in začeli peti. Ubrani glasovi, občuteno podajanje, brezhibno izvajanje so nam bili zagotovilo za kakovost večera. V prvem delu smo resnično uživali ob poslušanju sledečih skladb: Slovenec sem (G. Ipavec, J. Gomilšak), Oče naš (Fran Venturini), Po jezeru (Gorenjska Miroslav Vilhar, prir. Valens Vodušek), Travn'či so že zeleni (Koroška narodna, prir. France Marolt), Imel sem ljubi dve (dr. Josip Ipavec), Pod rožnato planino, Pesem od rojstva (F. Le-der-Lesičjak, prir. Luka Kramolc), Eno si zapojmo (Narodna iz Drašič). Po kratkem odmoru smo v nadaljevanju slišali: Oj Triglav moj dom, Barčica (Primorska narodna, prir. France Ma-rolt), Dečva pa v hart'lcu (Koroška narodna, prir. Danilo Bučar), Na Poljani (Vinko Vodopivec), Flosar-ska (Narodna s Štajerske, prir. Oskar Dev), Pijmo bratci vince, Pa se sliš' (Narodna, prir. Karol Pahor), Tam na vrtu (Radovan Gobec). Publika je vsako pesem nagradila z močnim aplavzom in s ploskanjem pevce naprosila za dodatek. Najbolj je navdušila pesem Žabe (Vinko Vodopivec), ki je v fantovskem prepevanju res ne more manjkati. V pravljicah nikakor ne manjkajo čudodelni predmeti. V tej naši zgodbi smo naleteli na prav posebnega. Nikoli pozabljene slovenske pesmi so nam v srcu razpredle svoje strune, nas obogatile in zazibale ter popeljale v deželico pod Triglavom. Glasba ima res čudodelno moč! Vsaka pravljica ima tudi konec, ki je navadno srečen. Na vrsto so prišle zahvale. Oktetu nismo podeli Viktorjev (v Sloveniji priznanje kot je naš Mart^n Fierro), ampak Viktorjeve besede. Predsednik doma Viktor Leber se je gostom iskreno zahvalil za obisk in za enkraten koncert. Pevci in umetniški vodja so prejeli spominske krožnike z grbom našega doma. V imenu okteta se je Uroš Kores zahvalil za gostoljubnost in vso domačnost ter poklonil v spomin umetniško sliko prežganjske cerkve. A pravljice še ni bilo konec. Marsikatera se neha s pogostitvijo in zabavo. Ena, dve, tri in že je bila tu „Mizica, pogrni se!" Večer smo nadaljevali ob toplem golažu, domačem pecivu in prijateljskem kramljanju. Res je bilo lepo kot v pravljici! Sanmartinski lipi PISMO BRALCEV Vprašanja o Federaciji Spoštovani! Bi lahko zvedela: 1. Kaj je „Federacija" in v čem obsto- Ja? 2. Zakaj nam bi služila? 3. Koliko Slovencev v Argentini je o „Federaciji" obveščenih? 4. Koga bo „Federacija" povezovala? 5. Ali bodo predstavniki „Federacije" požrtvovalno delali ali bodo plačani? Ne smemo pozabiti na žulje naših dedov in staršev (zastonjsko delo tudi na račun svojih družin). Tudi ne smemo pozabiti kaj se je zgodilo našim rojakom tu v Argentini pred nekaj leti, da so od potrebe in skrbi umrli. Boli me, da nismo bolj odprti, iskreni (denacionalizacija). Spomnim se mojega očeta in še drugih odličnih mož, ki so se z ljubeznijo žrtvovali do zadnjih sil. Pričakujem, da se bo to javno razglasilo. Marjetka Stariha Hostnik in sorodstvo Odgovor Podatki, ki jih tukaj navajamo, so seveda „neuradni" in jih vzemite le kot časnikarsko poročilo. Uradno bi moglo odgovoriti le vodstvo ustanavljajoče se Federacije. Torej: 1. in 2. Federacija bo povezava že obstoječih slovenskih društev, organizirana na podlagi predpisov, ki jih argentinska država predvideva za take primere. V njej bodo včlanjene vse ustanove, ki vidijo potrebo po skupnem delovanju. Nadomeščala bo dosedanji Medorgani-zacijski svet, ki je sicer dobro deloval, a nima pravne podlage, t.j. pravne osebnosti, in je zaradi tega prikrajšan vseh legalnih ugodnosti kakor tudi solidne podlage za predstavljanje slovenske skupnosti pred oblastmi, argentinskimi ali slovenskimi, in drugimi organizmi. Federacija bo krovna organizacija naše skupnosti, ki bo delovala za ohranitev slovenskega življenja v Argentini. Namen je torej boljša notranja ureditev koordinacijskega organizma skupnosti in formalno zunanje predstavništvo. Jasno je, da bo z ustanovitvijo Federacije tudi Zedinjena Slovenija izgubila značaj krovne organizacije. 3. Razumljivo je, da te številke nimamo. Lahko pa trdimo, da so o zadevi obveščeni člani društev, ki so se odločila za vstop in so bili prisotni na zadevnih občnih zborih. Argentinska zakonodaja namreč zahteva, da se mora vsako društvo, preden vstopi v kakršnokoli Federacijo, za ta korak odločiti na izrednem občnem zboru in tudi imenovati svoje delegate. Vsi tisti, ki so se teh občnih zborov udeležili (pravijo, da je to ,,častna dolžost" vsakega člana), so gotovo seznanjeni z namenom in ciljem Federacije in so za vstop (ali proti) tudi glasovali. 4. Kot smo že zapisali, Federacija ne bo povezovala oseb temveč društva. Za redno članstvo je potrebno, da je društvo tudi formalno priznano s strani argentinskih oblasti (Asociacion civil). Po naših informacijah so se doslej za članstvo odločili: Društvo Zedinjena Slovenija, Društvo Slovenska Pristava, Hladnikov dom Slovenska vas, Naš dom San Justo, Slomškov dom Ramos Mej^a, Slovenski dom Carapachay, Slovenski dom San Mart^n, Zveza slovenskih mater in žena, in Hanželičev dom. Društva pa, ki niso pravno priznana, lahko postanejo izredne članice (miembro adherente). Doslej so se udeleževale pripravljalnih sej: Slovensko dušno pastirstvo, Slovenska kulturna akcija, Mladinske organizacije SDO in SFZ. 5. Samo po sebi je umevno, da bo pravilo isto kot doslej: vsi bodo delali zastonjsko (tudi sicer po predpisih argentinske oblasti delo odbornikov ne sme biti plačano). Se pa razume, da če bo Federacija za redno delovanje potrebovala uradniško moč, bo ta oseba za svoje delo v pisarni honorirana. Vsa ostala mnenja vašega pisma pa vzamemo kot izraz osebe, ki jo skupnost skrbi in želi za vse najboljše. Uredništvo 41. občni zbor na Pristavi Nad. s 3. str. podpredsednik, Matjaž Čeč; tajnik, Metka Kopačeva; blagajnik, Nejko Skubic; namestnik blagajnika, Helena Dolinšek; kulturni referent, inž. Franci Schiffrer; pomočnika, Dominik Oblak in Miha Gaser; gospodarja, Marko Čop in Marjan Kopač; nadzorni odbor, Frenk Klemenčič in Tomaž Maček; svetovalna komisija, inž. Marko Skubic, inž. Marko Keš, Julio Conde, Guillermo Ayerbe in Mirta Rant Ayerbe; delegata za Federacijo, inž. Franci Schiffrer in Matjaž Čeč; namestnika delegatov, Edvard Kenda ter inž. Marko Skubic. Naj omenimo tudi vodje ostalih organizacij, ki delujejo na Pristavi: voditeljici Prešernove šole, Anka Gaserjeva in Helena Zarnik; predsednica krajevnega odseka ZSMŽ, Marta Golobova; voditeljica mladcev in mladenk, Maruča čečeva; voditeljica dekliškega zbora Milina, dr. Marjana Jelenc; predsednik krajevnega odbora SFZ, Andrej Conde; predsednica krajevnega odbora sdo, Tatjana Golob. Ponovno izvoljeni predsednik se je zahvalil za izkazano zaupanje in prosil za pomoč vse člane, kajti skupaj se lahko veliko več stvari uresniči. Zahvalil se je tudi dolgoletnima odbornikoma, ki sta to „odšla na počitnice": Janez Jelenc in Andrej Golob, ki sta mu tolikokrat priskočila na pomoč in sta mu bila v oporo. Omenil je vse projekte, ki jih odbor namerava uresničiti v tej dobi; da iščemo hišnika in oskrbnika, da letos Pristava praznuje 40 let obstoja skupaj s Slovenskim dnevom in da se moramo letos res izkazati. Nato se je še enkrat zahvalil vsem, ter zaključil občni zbor z molitvijo. Po občnem zboru, pa smo se zbrali pri kosilu, ki so ga pripravile naše pridne žene, ter se pogovarjali do kar pozne ure. Matjaž Čeč G. lOZE RAZMIŠLJA Odpuščanje mode Papež Janez Pavel II. je in učitelj odpuščanja. V človekovih odnosih do Boga je veliko neprijetnih spodrsljajev, napak in žalitev, ki potrebujejo popravo v odpuščanju. Jezus sam nas je učil, da pravimo: odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo njim, ki nas žalijo. Tudi med ljudmi je potrebno odpuščanje. Janez Pavel II nas spominja velikih znakov tega odpuščanja. On ni samo učitelj vere, ampak tudi odpuščanja. Ponižno priznanje, da smo drug drugemu dolžni odpustiti, je osnova vsakega skupnega življenja. To velja že v družini in v vsaki skupnosti. Gotovo je težko priznati, da si grešnik in odpustiti ni lahko. Človek daje danes vso prednost pravici in pravičnosti, bolj kot potrpežljivi in dobrotljivi ljubezni. Vse povorke na cestah, vsi procesi za pobite ali pogrešane zahtevajo pravico in pravičnost, pa so prav isti ljudje polni sovraštva, kar zelo dobro uporabljajo levičarji. In pri njih nikdar ni ljubezni. Vedno je potrebno imeti pred očmi dostojanstvo človekove osebe, ker je to velik doprinos povezanosti ljudi med seboj. Janez Pavel II. je razlagal priliko o izgubljenem sinu in je dejal, da sta tisti, ki odpušča in oni, ki mu je odpuščeno, oba, velika v osebnem dostojanstvu in je to vzrok velikega veselja za oba. Ne smemo zanikati, da obstoja hudobija in pohujšanje in da je greh znak človekove slabosti, kar mu pač povzroča veliko škodo. Janez Pavel II. je priča velikega odpuščanja. To je storil celo svojemu napadalcu. V letu 1983 je obiskal svojega napadalca v zaporu. Iz razgovora med obema je bilo razvidno, da je Ali Agca spraševal samega sebe, kako je bilo mogoče, da ta atentat ni popolnoma uspel, ko pa je on vse premišljeno storil. In ta ,,čudež" je prenesel na versko stran. Prepričal je samega sebe, da je tu delovala neka višja moč od njegove, ko je na papeža streljal in mu hotel vzeti življenje. Pa je papež takrat poudaril veličino človeške osebe in njeno veljavo. In ubijalec je postal veren. Za papeža pa je bila vedno zelo važna človekova vrednost in to vsakega človeka, celo njegovega napadalca. Fatimska Marija je tudi to pot razgrnila svoj plašč tistega 13. maja na papeža Janeza Pavla II. Občni zbor Zedinjene Slovenije (3) Nadaljujemo z objavo razvoja 60. občnega zbora našega krovnega društva Zedinjena Slovenija, ki je potekal v nedeljo, 22. aprila. V tej številki povzamemo poročilo referentke za šolstvo, gdč. Ani Klemen. Poročilo šolskega referata V tem obdobju so delovali v šolskem referatu: gdč. Angelca Klanšek, ga. Marjana Batagelj, gdč. Ani Klemen in g. France Vitrih. Voditeljice vseh slovenskih osnovnih šol iz mesta in predmestja Buenos Airesa smo tudi v letu 2006 bile trdno povezane in smo skupno načrtovale potek šolskega programa. V ta namen so služile mesečne seje - vseh skupaj 10 - katerih se je udeležil prelat dr. Jure Rode. S šolama iz Bariloch smo bile povezane po internetu, z Mendo-zo je pa stike še naprej vodil g. France Vitrih. Njemu se iskreno zahvalim za vso skrb pri izdelavi šolskih statistik in za vsa gradiva, ki jih je učiteljicam posredoval. Vodstvo po krajevnih šolah se v glavnem ni spremenilo, razen v Jegličevi šoli, kjer je mesto Nevenke Jelenc Čop prevzela gdč. Paula Grbec in v šoli Jakoba Aljaža iz Bariloch, kjer je gdč. Klavdija Kambič nadomestila gdč. Alenko Arnšek. V letu 2006 so bile voditeljice šol in predsedniki odbora staršev posameznih šol sledeči. Jegličeva - ABC po slovensko: voditeljica Paula Grbec; predsednica odbora staršev Marija Logar; Balantičeva (San Justo): Irena Urbančič Poglajen in Marjan Urbančič; Baragova (Slovenska vas): Luci- jana Servin Čeč in Marija Koprivnikar; Jurčičeva (Carapachay): Ani Klemen in Zin-ka Klemen; Prešernova (Castelar): Magda Gaser Češarek in Klavdija Rant Urbančič; Rožmanova (San Martin): Nina Pristovnik D^az in Janez Filipič; Slomškova (Ramos Mej^a): Helena Rode in Tonči Koželnik Malalan ter Angelika Smole Selan; ABC (Bariloche): Terezka Marn Žužek; Aljaževa (Bariloche): Klavdija Kambič: Ciril Metodova (Mendoza): Lenčka Božnar; Krekova (Tucuman): Jožejka Debeljak Žakelj. Sedaj pa številke: v letu 2006 je hodilo v osnovno šolo 424 otrok. Od teh, je 347 pripadalo oddelku slovensko govorečih, medtem ko je 77 pripadalo oddelku špansko govorečih otrok. Učnih moči je bilo 95. V teku leta 2006 sta praznovali visok jubilej a) gdč. Lenčka Božnar, ki že več kot 50 let deluje kakor voditeljica osnovnošolskega tečaja Cirila in Metoda v Mendozi. Minister dr. Milan Zver ji je 4. 10. 06 v Ljubljani podelil nagrado RS na področju šolstva. b) Balantičeva šola iz San Justa, ki je v nedeljo 12. 11. 06 obhajala svojo 55. obletnico obstoja. Balantičeva šola se je ob tej priložnosti zahvalila ustanoviteljici gdč. Angelci Klanšek. Iskreno čestitamo! Gdč. Lenčki Božnar in Angelci Klanšek se še posebno zahvali- mo za vztrajno delo in vzoren zgled. Knjiga Zdomski živ žav, ki jo sedaj še preoblikujemo, bo izšla z novim naslovom: Argentinski živ žav. Šolska počitniška kolonija v Cordobo je letos izjemoma odpadla v glavnem zaradi nastalih težav, ki so onemogočile varno izpeljavo kolonije. Od. 26. 01. 07 do 07. 02. 07 je potekal v Sloveniji seminar za učitelje in učiteljice slovenščine in drugih predmetov v slovenščini, iz Argentine in Avstralije, ki ga vsako drugo leto pripravlja sofinancira in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, skupaj z Ministrstvom za šolstvo in šport. Iz Argentine se ga je udeležilo 12. učiteljev in učiteljic. Skupne šolske prireditve v letu 2006 Poročilo vseh teh prireditev je bilo obširno objavljeno v časopisu Svobodna Slovenija. 1) Začetna šolska prireditev v nedeljo 12. 03. 06 v Slovenski hiši. Na njej smo bili počaščeni z obiskom ministra za šolstvo in šport RS, dr. Milana Zvera. Prireditev se je pričela s sv. mašo ob 16. uri. Običajno igro smo nadomestili s petjem šolskih otrok. Po začetni šolski prireditvi je sledilo srečanje z ministrom dr. Zverom v širšem krogu učiteljev/učiteljic osnovnih šol. Naj poudarim važnost tega obiska, saj smo po več kot 50-letnem delovanju naših osnovnih šol bili prvikrat počaščeni z obiskom tako cenjenega in visokega gosta. 2) Alojzijeva proslava v nedeljo 02. 07. 06 v Slovenski hiši. Po sv. maši je sledil poklon pred spomenikom, nato so v dvorani učenci in bivši učenci Prešernove šole uprizorili igro Biserni Diadem, ki jo je spisal g. Miha Gaser in režirala ga. Maruča Čeč. 3) Slomškova proslava v soboto 23. 09. 06 v Slovenski hiši, je začela ob 15. uri s sv. mašo nato pa ob 16. sledila z igro Ariela, mala morska deklica, v izvedbi Slomškove šole in režiji ge. Andrejke Vom-bergar Štrfiček. 4) Skupni šolski izlet v Glew je bil v soboto 21. 10. 06 in se ga je udeležilo 246 otrok v spremstvu 39 učiteljic/učiteljev. 5) Prvo sveto obhajilo 08.12. 06 v Slovenski hiši je prejelo 30 otrok. Kot je običajno, so pripravo in potek prevzele učiteljice naših šol. Poleg naštetih skupnih prireditev, pripravijo in izvedejo posamezne šole še mnogo drugih, ki spremljajo življenje krajevnih domov. Vse te krajevne prireditve so objavljene po naših časopisih. Samo kdor se udejstvuje v naših organizacijah lahko v pravi meri dojame s kakšno ljubeznijo, potrpežljivostjo in radodarnos-tjo nastopajo naši učitelji/ljice ter vsi, ki na katerikoli način sodelujejo po naših šolah zato, da lahko posredujejo otrokom bogastvo slovenskega jezika, slovenske kulture in krščanske vrednote. Upam, da nam bo z Božjo pomočjo uspelo vztrajati še v naprej. Zahvalim se sodelavcem šolskega referata in tajništvu krovne organizacije Zedinjene Slovenije za stalno sodelovanje. Zahvalim se tudi Ministrstvu za šolstvo in šport in Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu za vse pripomočke in podporo, ki smo jih v letu bili deležni in končno se zahvalim učnim močem, ki omogočijo delovanje naših osnovnih šol. NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI NA TRETJEM MESTU Letno umre okoli deset milijonov otrok, starih manj kot pet let, je v poročilu zapisala humanitarna organizacija Rešimo otroke. Po podatkih organizacije je bil v letih med 1990 in 2005 v prizadevanjih za zmanjšanje smrtnosti otrok najuspešnejši Egipt, smrtnost otrok pa se je najbolj povečala v Iraku. Med razvitimi državami so najnižjo stopnjo smrtnosti zabeležili v Islandiji, tej sledi Švedska, na tretje mesto pa se je uvrstila Slovenija. LESTVICA SVETOVNE KONKURENČNOSTI Slovenija je na lestvici svetovne konkurenčnosti, ki jo objavlja švicarski inštitut za razvoj managementa (IMD), letos zasedla 40. mesto. Na prvem mestu ostajajo ZDA, na drugem in tretjem pa sta zamenjali mesti Singapur in Hongkong. «Relativna razdalja Slovenije do ZDA se je letos zmanjšala,» je ob predstavitvi rezultatov povedal Peter Stanovnik z ljubljanskega Inštituta za ekonomske raziskave. SLOVENSKA KOMANDA NA KOSOVU Polkovnik Dobran Božič je na slovesnosti v oporišču Villago Italija v Peči na Kosovu prevzel dolžnosti namestnika poveljnika Mednarodnih sil Zahod na Kosovu, kar je doslej najvišji položaj kakšnega pripadnika Slovenske vojske v strukturi poveljevanja v operacijah kriznega odzivanja zveze NATo. Slovenska vojska pa je medtem na spomladanskem srečanju načelnikov generalštabov 26 držav članic zveze NATO, ki je potekalo v sredo in četrtek v Bruslju, prejela številne pohvale glede svoje misije na Kosovu. VOLKOVI V BELI KRAJINI Rejci drobnice na območju Bele krajine so v zadnjem mesecu zaznali več ponavljajočih se napadov volkov na domače živali. Problematika pokolov se po besedah predsednika Zveze društev rejcev drobnice Slovenije Borisa Grabrijana še stopnjuje ter za rejce predstavlja vse večji problem. Ministrstvo za okolje in prostor, ki je pristojno za upravljanje populacij velikih zveri v Sloveniji, pa v letošnjem letu ne predvidevajo odstrela volkov. PO SVETU PALESTINA Palestinski notranji minister Hani Kavasmi je odstopil, potem ko je med pripadniki vladajočega gibanja Hamas in gibanja Fatah predsednika Mahmuda Abasa izbruhnil nov val spopadov. Kavasmi je zaradi slabšanja varnostnih razmer na območju Gaze svoj odstop ponudil že pred dvema tednoma, vendar je premier Ismail Hanija takrat njegov odstop zavrnil. PAKISTAN V Pakistanu se razmere spet zaostrujejo. Neznani storilci so Islamabadu ustrelili visokega uslužbenca pakistanskega vrhovnega sodišča Sjeda Hamada Razo. Po poročanju tujih agencij pa so delavci v več pakistanskih mestih začeli stavko v protest nasilju v Karačiju, ki je v dveh dneh zahtevalo že najmanj 41 življenj. SREČANJE Iran je pristal na neposredno srečanje s predstavniki ZDA glede Iraka. Datum pogovorov in pogajalci bodo znani predvidoma še ta teden. Načeloma pa bo do srečanja prišlo, ko bodo Združene države Amerike Iran za to uradno zaprosile preko švicarskega veleposlaništva v Teheranu. Slednje namreč med državama posreduje, odkar sta Washington in Teheran leta 1980 pretrgala diplomatske odnose. Medtem je v Iraku prišlo do novega bombnega napada, ki je zahteval okoli 30 življenj. VELIKA BRITANIJA Britanski premier Tony Blair je napovedal, da bo z vrha britanske vlade in Laburistične stranke odstopil 27. junija, in kot svojega naslednika je uradno podprl sedanjega finančnega ministra Gordona Browna. Ob tej priložnosti je Blair med drugim dejal, da ima Brown moč, razum in izkušnje, da postane odličen premier. Brown je medtem uradno naznanil svojo kandidaturo za volitve v Laburistični stranki in začel kampanjo. PLINOVOD Predsedniki Rusije, Turkmenistana in Kazahstana so dosegli zgodovinski dogovor o obnovi obstoječega plinovoda ob obali Kaspijskega jezera ter o izgradnji vzporednega novega plinovoda. Gradbena in obnovitvena dela naj bi se po besedah ruskega predsednika Vladimirja Putina pričela leta 2008. Opazovalci dogovor vidijo kot veliko zmago Moskve v boju za vpliv v energetsko bogati kaspijski regiji. PREDLOG ZA KOSOVO Združene države Amerike in evropske članice Varnostnega sveta Združenih narodov so uresničile napoved in VERSKO-NARODNA MANIFESTACIJA SLOVENCEV V ARGENTINI Kot prejšnja leta so imeli tudi letos Slovenci s področja Vel. Buenos Airesa skupno romanje v Lujan, kjer stoji mogočna bazilika, narodno argentinsko svetišče, posvečeno Lujanski Materi božji. Letos se ga je udeležilo še večje število rojakov kot druga leta. Sodijo, da je bilo v nedeljo v Lujanu nad 2000 Slovencev. To niso bili samo rojaki iz posameznih mest na področju Vel. Bs. Airesa, ampak tudi iz ostalih mest v provinci Bs. Aires ter tudi iz drugih provinc. Tako je bilo na romanju tudi precej rojakov iz Rosarija. Prišli so kar s svojim avtobusom. Večina romarjev je prišla v Lujan s posebnim romarskim vlakom, ki je odšel iz postaje Once v Bs. Airesu ob 7.15 uri zjutraj. Ustavil se je še na postaji Liniers, prevzel tam čakajoče romarje, nato pa vozil brez postanka vse do glavne lujanske postaje, kamor je prispel ob 8.55 uri. Slov. romarji so se uvrstili v mogočno procesijo, ki se je za križem, argentinsko, papeško in slovensko zastavo pomikala proti 30 minut oddaljeni baziliki sredi lujanskega mesta. Ob prihodu procesije, v kateri so slov. rojaki molili rožni venec in prepevali Marijine pesmi, na trg pred baziliko, jo je z obeh zvonikov pozdravila mogočna pesem vseh zvonov, stebrišče pred baziliko pa je bilo okrašeno z argentinskimi, papeškimi in slovenskimi zastavami. Te tri zastave so vihrale tudi visoko na baziliki med obema zvonikoma. To je bilo resnično prijetno presenečenje, ki ga je lujanski župnik pripravil Slovencem ^ BUENOS AIRES OSEBNE NOVICE Družinska sreča. V družini g. Valentina Pintarja in njegove žene ge. Silve, roj. Grilc se je rodila hčerka. Krstil jo je na ime Marija Jožica g. Janez Grilc, za botra sta pa bila gdč. Ivica Bečan in ga. Marija Bečan. Družino g. Zdravka Faleta in njegove žene ge. Juste, roj. Kosanc, je razveselil sinček. Družino g. Lojzeta Kočarja in njegove žene ge. Anke, roj. Sparhakl, je pa 5. maja t. l. osrečila hčerka, ki jo je na ime Ančica Alojzija krstil g. direktor A. Orehar, za botra sta pa bila g. Ivan Kočar, st. iz Mendoze in ga. Marjeta Stariha, roj. Sparhakl. Srečnim družinam naše čestitke! MAR DEL PLATA Tukajšnji Slovenski krožek je priredil v nedeljo, dne 5. maja proslavo 40. letnice Majniške deklaracije. Odziv na razposlana vabila je bil številen. Prišli so ,,stari" in ,,novi". Častno so bili zastopani tudi Hrvatje in Srbi. Iz Miramara pa je prispela večja skupina rojakov, ki so tudi aktivno sodelovali pri pevskih točkah programa. Dvorana hotela ,,Bosna" je jedva zadostovala ^ SAN LUIS V družini g. Mirka Šušteršiča in ge. Terezije, roj. Frangeš, se je rodil sinček, ki je pri krstu dobil ime Blažek. To je že osmi otrok v tej zavedni in nadarjeni družini. Svobodna Slovenija, 16. maja 1957 - št. 20 resumen de esta edicion poslale v obtok predlog resolucije, ki izraža podporo nadzorovani neodvisnosti Kosova v skladu s priporočili posebnega odposlanca Marttija Ahtisaarija. Predlog naj bi dobil podporo 10 ali 11 članic Varnostnega sveta, kar je več od potrebnih devetih glasov, vendar ostaja vprašanje, kaj bo storila Rusija, ki ima pravico do veta. Ruski veleposlanik Čurkin sicer ni naravnost zagrozil z vetom, dejal pa je, da gre v tem primeru za prelomnico v mednarodnem pravu, saj Združeni narodi do zdaj niso odločali o podelitvi neodvisnosti delu neke države. Rusija ima sicer v pripravi tudi svoj predlog resolucije, ki poziva k dodatnim pogajanjem med kosovskimi Albanci in Srbi. PROYECTOS PARA IMPULSAR LA REFORMA La conferencia del congreso esloveno para Italia en su reunion del pasado martes, considero positivo el proyecto de resolucion que fija la incorporacion de dos representan-tes de los eslovenos por el mundo al parlamento de la Republica de Eslovenia. Esta resolucion implicar^a algunos cambios en los art^culos de la constitucion. Claro esta, que para que tome curso la reforma sera necesario el apoyo de por lo menos 30 representantes parlamentarios y para la futura concrecion, mas de las dos terceras partes de la asamblea nacional (lease, 60 firmas del parlamento unicameral esloveno). En noviembre de 2006, el partido NSi (Nueva Eslovenia) hab^a presentado esta iniciativa debido al gran numero de eslovenos que hay por el mundo y la integracion de estos a la nacion, promovida por la carta magna. Los opositores a la reforma consideran que los ciudadanos eslovenos en el extranjero desconocen la pol^tica y situacion interna del pa^s. (Pag. 2) MUSICA PARA SONAR El sabado 28 de abril de 2007, el octeto "Povodni mož" de Eslovenia inicio su gira de presentaciones por la Argentina. Su prueba de fuego fue en el centro esloveno de San Mart^n. El coro del centro recibio al grupo con tres canciones y as^ se dio comienzo a una noche magica. El octeto interpreto canciones eslovenas que llenaron los corazones de la audiencia y la llevaron en un viaje imaginario a Eslovenia. Los interminables aplausos dieron fe de la calidad art^stica de los ocho integrantes y su director. La noche siguio con un sabroso golaž, mesa dulce casera y una charla entre amigos. (Pag. 3) PRISTAVA El centro esloveno Pristava tuvo su asamblea general el 29 de abril, luego de la misa dominical. Como primer punto, se paso a leer el informe anual del centro y luego se siguio con el de las demas organizaciones que se desempenan en Pristava. Se realizo la votacion para la nueva comision, que trabajara en los siguientes dos anos. La asamblea concluyo recordando a los presentes que este ano el centro celebrara sus 40 anos junto con el D^a esloveno. Finalizada la reunion, los presentes disfrutaron de un almuerzo entre amigos. (Pag. 3) CARAPACHAY El pasado 6 de mayo, el centro esloveno de Carapac-hay celebro su aniversario numero 47 con el izamiento de las banderas y la misa, luego de la cual se dio comienzo al acto, que inicio con los saludos de rigor. En el programa cultural hicieron referencia al trabajo del arquitecto Jože Plečnik, al conmemorarse 100 anos de su muerte. Asimis-mo, presentaron a traves de imagenes, dos regiones de la bella Eslovenia - Dolenjska y Bela Krajina - y repasaron la vida y obra del poeta y escritor Fran Levstik, que falleciera en noviembre de 1887. (Pag. 3) INFORME ANUAL La Asociacion Eslovenia Unida tuvo su asamblea general el 22 de abril del corriente ano. En los numeros anteriores se publicaron diversos informes. En este numero esta el informe de la seccion educativa correspondiente a 2006. De los 11 cursos de idioma esloveno, 6 de ellos se encuentran en el Gran Buenos Aires y 1 en la Ciudad de Bs. As., denominado ABC, donde concurren los ninos para aprender el idioma. Los restantes 4 cursos se encuentran en el interior del pa^s: dos en Bariloche (uno es ABC), uno en Mendoza y el otro en Tucuman. En el ano 2006 concurrieron a estos cursos 424 chicos, de los cuales 347 fueron al curso complementario y los restantes 77 concurrieron a los cursos del ABC, en esloveno. (Pag. 4) EL PERDÖN El diario accionar de los hombres esta lleno de errores y ofensas hacia el projimo, que necesitan ser reparados mediante una disculpa. El propio Jesus nos enseno estas palabras: perdona nuestras ofensas, como nosotros perdo-namos a quienes nos ofenden. Reconocer con humildad el propio error y perdonar al otro es una de las bases para la convivencia en cualquier ambito y es una muestra de amor entre pares. (Pag. 4) SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 — C1407GSR BUENOS AIRES — ARGENTINA / Telefon: (54-11) 46360841 / 4636-2421 (fax) / e—mail: esloveniau@sinectis.com.ar Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Franci Markež, Jože Horn, Marjana Pirc, Vera Breznikar Podržaj, Viktor Leber in Matjaž Čeč. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 100, pri pošiljanju po pošti pa $ 130; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: v Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750 — C1289ABJ Buenos Aires — Argentina — Tel.: (54-11) 4301-5040 — E-mail: info@vilko.com.ar O