•zhaja vsak četrtek
uredništvo in uprava:
34100 Trst, Ulica Valdirivo 36, ‘elefon 60824. Pošt. pred. (ca-jella postale) Trst 431. Poštni Čekovni račun Trst, 13978341 Po&tnina plačana v gotovim
D
N
I K
LIST
Posamezna številka 700 lir
NAROČNINA Letna 30.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 35.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. II gr. 70% SETTIMANALE
fe 1713
TRST, ČETRTEK 9. NOVEMBRA 1989
LET. XXXIX.
Dosežki in pričakovanja
Pred. dnevi sva se predstavnika slovenje stranke peljala kot gosta dveh vidnih fožnotirolskih zastopnikov do milanskega ‘etališča. Skupno smo odhajali s sestanka ^anjšinskih strank in gibanj, ki smo po-nastopali na zadnjih evropskih volit-v°-h. Sonce se je v pozno jesenskem poldnevu že nagibalo k zatonu, lombardska Zelena pokrajina pa je bila še skoraj polet-živahna in svetla. Nad nami so z bur-nj-m hrupom švigala reakcijska letala, ki skoraj vsako minuto odhajajo ali pristaja-na veliko letališče lombardske prestolne, že odete v jesensko megleno sivino lTl dež...
Pogovor je tekel o skupnih problemih ^uših narodnih skupnosti. Južnotirolska Predstavnika sta očitala rimski vladi, da Se ni izpolnila vseh obvez do njih, čeprav to jamči znani paket. Med drugim sta ^di polemizirala z uradnim stališčem ve-01nske južnotirolske stranke, ki da preveč P°piLšča Rimu. Ob spoštovanju in upošte-Vanju njunih trditev seveda nisva mogla ugotovitve, da imajo Južnotirolci “Se več od. nas in da verjetno le ni vse ta-
ko
temno, kot bi izgledalo s strani opozi-
^jske južnotirolske skupine. Če bi imeli ^ Slovenci vsaj del tega, kar danes zako-11°daja republike Italije oz. mednarodne P°godbe dajejo nemški manjšini na Južno-*rolskem, bi prav gotovo lahko zadovolj-110 vzklikali o zmagi...
Pričakovanja narodnostnih skupnosti v foliji so gotovo raznolika in obenem stvar-na- Razlike med manjšinsko zaščito posameznih skupnosti nudijo pač veliko možati za debato. Pričakovanje enih in do-Sežki drugih — to je danes aktualnost in stVarnost. Če Slovenci zahtevamo poleg *°lskega (v glavnem z zakonom urejenega) vprašanja še rabo jezika in druge oblike Zc}ščite, pa recimo Okcitanci, Grki, Alban-Hrvatje, Cimbri itd. še vedno pričaku-leio osnovne pravice in zakonsko priznale. Podobno velja za številnejše in homo-denejše Sardince ali Furlane, ki v svojih eželah sicer predstavljajo večino, a nihajo politične moči, da bi afirmirali svojo etnič.no identiteto. Zato je potrebno, da t^ide tu do jasnejših pojmov in predvsem politične volje za dokončno ureditev problemov.
Ob slovesu na letališču je tekla še be-s^da z voditeljem sardinske politične stran-e o problemih medsebojnega sodelovanja, ^ve Evrope in skupnih pogledov na po’i-Hrup letalskih vzletov nas je potem dalje na 3. strani ■
Zveza socialistične mladine Slovenije odslej dejansko stranka
Z izjavo, da ima ZSMS stvarno možnost, da zmaga na spomladanskih političnih volitvah v Sloveniji, je predsednik Republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije Jože Školč presenetil in navdušil skoraj tisoč delegatov, časnikarjev in gostov na 13. kongresu ZSMS, ki je bil od 3. do 5. novembra v Portorožu. Otvoritvene slovesnosti se je razen predsednika predsedstva SR Slovenije udeležila dejansko vsa vodilna slovenska politična garnitura, od Kučana in Smoleta do Potrča, Šinigoja in Ravnika. Slabše so bile zastopane nove politične organizacije (Slovenska demokratična zveza, Slovenska krščansko socialna zveza in druge), bolje pa zeleni in Odbor za varstvo človekovih pravic (Bavčar). Udeležence so pozdravili tudi predstavniki nekaterih političnih strank iz Furlanije Julijske krajine, med temi predstavniki Slovenske skupnosti (Jevni-kar), Krščanske demokracije (Longo), PSI (Zanfagnini) in radikalne stranke. KPI ni bila povabljena.
Portoroški kongres pomeni prelomnico v zgodovini ZSMS, ki se je iz Zveze socialistične mladine Slovenije spremenila kar v ZSMS, kar je kratica za geslo »Za svobodo mislečega sveta«. Bivša mladinska organizacija, sedaj odprta ljudem vseh starosti, ki pa so po duhu niladi in kot mladi tudi mislijo, ni postala stranka, pač pa je še naprej družbena organizacija, ki pa se obnaša tudi kot politična organizacija, ki nastopa na volitvah in se tudi bori za oblast zato, da lahko uveljavi svoje poglede v okviru možnih rešitev splošne socialne in gospodarske krize.
Na kongresu so sprejeli tudi nov statut in program ZSMS, ki zaobjema mnoga
področja. ZSMS se zavzema za parlamentarno demokracijo, temelječo na pravicah državljana, za tržno gospodarstvo, naravnano na zahteve in pravila, ki jih narekuje huda ekološka situacija. Organizacija se zavzema za korenite spremembe na področju obrambe, varnostne službe in kazenskega prava. Seveda gredo vse zahtevane spremembe v smer bistveno večjega in u-činkovitejšega nadzora civilne družbe. Na področju zunanje politike se ZSMS zavzema za takojšnjo vključitev v integracijske procese evropskega združevanja, nov pa je tudi pristop do velikih vprašanj o vlogi Slovenije v Jugoslaviji.
Del tega programa je tudi poglavje o manjšinski politiki. Pomemben prispevek k oblikovanju stališč ZSMS do tega vprašanja sta prispevala deželni tajnik Mladinske sekcije Slovenske skupnosti Damijan Terpin in član goriškega vodstva Mladinske sekcije David Grinovero, ki sta sodelovala na kongresu kot gosta. V komisiji za politična vprašanja in zunanjo politiko sta predstavila amandma k osnutku programa ZSMS. Tekst amandmaja, ki ga je nato kongres na plenarnem zasedanju tudi sprejel se glasi:
»Glede odnosa do slovenske narodnostne skupnosti v zamejstvu se zavzemamo za enakopravno obravnavanje vseh njenih komponent in za enakopraven odnos do le teh, in to na vseh ravneh, od političnih do gospodarskih odnosov, od pretoka informacij preko sredstev javnega obveščanja do kulturnih stikov.« V sporazumu z drugimi manjšinskimi organizacijami je bila dana tudi pobuda za ustanovitev posebne komisije za manjšinska vpra-
dalje na 2. strani ■
Pismo Ssk predsedniku vlade
Ob kratkem obisku ministrskega predsednika Andreottija dne 31. oktobra v Trstu je deželno tajništvo Slovenske skupnosti naslovilo nanj spomenico, v kateri mu izreka pozdrav, obenem pa ga opozarja na vrsto problemov, s katerimi se danes sooča slovenska narodnostna skupnost v Italiji. Pri tem omenja, da je 35-letnica Londonskega memoranduma minila brez zaščitnega zakona za Slovence, in poziva poslanca Andreottija, naj vlada pripravi pravičen predlog osnutka in se o njem razgovori s predstavniki slovenske manjšine pred dokončnim oblikovanjem besedila.
Nadalje je v spomenici Slovenske skup-
J nosti rečeno, da se je Slovencem nenaklo-j njeno ozračje, zlasti v Trstu, še okrepilo, I kar se pozna na različnih področjih, od rabe jezika do šolskih problemov in nepriznavanja zasebne dvojezične šole v Špetru, od toponomastike do novih razlaščanj, do neizpolnitve določil o uvedbi slovenskih televizijskih sporedov itd.
Ssk se je zavzela za ohranitev postavke v korist Slovencev v Italiji in Italijanov v Jugoslaviji v finančnem zakonu za leto 1990, za upoštevanje potreb manjšin pri morebitnih volilnih reformah in za rešitev drugih odprtih vprašanj naše skupnosti.
RADIO TRST A
Libanon ima novega predsednika
■ NEDELJA, 12. novembra, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Mladinski oder: »Lučka na daljnem severu« (Mili Malenšek); 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Ko zgodovina zazveni; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.40 V studiu z vami: Sergej Verč;
15.30 Šport in glasba; 17.00 Martinovanje 1989;
18.00 V studiu z vami; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ PONEDELJEK, 13. novembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 In exilium; 9.30 Slovenska lahka glasba; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Slovenski kantavtorji; 12.00 Naravoslovje malo drugače; 12.40 Moški zbor Fantje izpod Grmade; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Glasba po željah;
14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »Mojster, nikar!«; 14.30 Gospodarska problematika; 15.10 Ekologija — danes za boljši jutri;
16.00 Vokalna skupina Bornus Consort iz Varšave;
17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.25 »Mladi val«; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ TOREK, 14. novembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Z gibanjem v zdravje; 12.40 Dekliški pevski zbor Glasbene matice iz Trsta; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Aktualnosti; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.25 »Mladi val«; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ SREDA, 15. novembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Spoznavajmo svojega otroka; 12.40 Dekliški zbor Devin; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika;
14.10 Otroški kotiček: »Kaj je v ribičevi mreži?«;
14.30 Na goriškem valu; 16.00 Violinist Rok Klopčič in pianistka Vlasta Doležal v našem studiu;
17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.25 »Mladi val«; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ ČETRTEK, 16. novembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Pot v svet; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Protestne pesmi; 12.00 Po sledovih Inkov; 12.40 Dekliška pevska skupina Vesela pomlad z Opčin; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 15.10 Jugoslavija 1918-1941; 16.00 Mešani zbor The Philippines Madrigal Singers iz Dilimana; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.25 »Mladi val«;
19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ PETEK, 17. novembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.00 Folklora jugoslovanskih narodov; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.40 Mešani zbor Mač-kolje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika;
14.10 Otroški kotiček: »Črno na belem«; 14.30 Od Milj do Devina; 15.10 Kulturni dogodki; 16.00 Akademija Glasbene matice; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.25 »Mladi val«; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ SOBOTA, 18. novembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 10.00 Poročila in pregled tiska; 10.10 Obalni komorni orkester vodi Borut Logar; 11.30 Črnske duhovne pesmi; 12.00 Življenje onkraj življenja; 12.40 Moški zbor Novega Sv. Antona iz Trsta; 13 00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 »Tam za goro ...« — Oddaja iz Benečije, Rezije in Kanalske doline; 16.00 Sobotno popoldne — zabavno kulturna oddaja, ki jo vodi Peter Cvelbar; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Sobotno popoldne;
19.00 Večerni radijski dnevnik.
Libanon ima novega predsednika, ki pa ■ ga krščanski general Aoun ne priznava, | tako da se huda kriza v državi ni končala, j Na podlagi sklepov libanonskih krščanskih | in muslimanskih parlamentarcev, ki so zasedali v saudskoarabskem mestu Taif, je prišlo do seje parlamenta na nekem vojaškem letališču v severnem Libanonu. Prisotnih je bilo 58 poslancev od skupnih 99 članov, ki so bili izvoljeni na zadnjih parlamentarnih volitvah leta 1972. Zaradi državljanske vojne namreč ni bilo več volitev, od septembra lani pa je nastopila tudi formalna ustavna kriza. Ko je zapadel mandat redno izvoljenemu krščanskemu predsedniku Gemavelu, je ta imenoval za začasnega predsednika vlade generala Aou-na. Muslimani na to niso pristali in so postavili svojo vlado. Kmalu se je začelo dramatično vojaško obračunavanje s sodelovanjem Sircev na muslimanski strani.
Parlamentarce je Aoun samovoljno odstavil in izjavil, da ne priznava zasedanja parlamenta. Zbrani poslanci pa so potrdili za predsednika parlamenta šiita Hus-seinija. Nato so potrdili sporazum iz Taifa, končno pa izvolili za novega predsednika 64-letnega krščansko-maronitskega pravnika Reneja Moawada. Ta je zaprisegel in izjavil, da bo vodil prijateljsko politiko do Sirije. Sprejel je tudi odstop sunitskega
ZVEZA SOCIALISTIČNE MLADINE SLOVENIJE
ODSLEJ POLITIČNA STRANKA 51 nadaljevanje s 1. strani
šanja, ki bi ZSMS-ju dajala konkretne in' na izkušnjah temelječe predloge za načrtovanje odnosa te organizacije do manj-t šinskega vprašanja.	'
ministrskega predsednika Mossa. Ta Je poudaril, da je prišlo do odločilnega pre' mika za lepšo prihodnost vse države. Pfl drugem glasovanju je za Moawada glasovalo 52 poslancev, šest pa se jih je vzdržalo.
Novemu predsedniku so takoj posla*1 čestitke Sirija, Francija in tri arabske države, ki so posredovale za sporazum ■" Saudska Arabija, Alžirija in Maroko.
Pri Bejrutu so somišljeniki generala Aouna napadli sedež maronitskega patriarhata in sramotili patriarha msgr. Sfeira-—o—
IZRAELCI SPREJELI
AMERIŠKI MIROVNI NAČRT
Izraelski ožji vladni kabinet, ki šteje šest pripadnikov Likuda in šest laburistov, je s tričetrtinsko večino sprejel mirovn1 načrt ameriškega zunanjega ministra Ba-kerja, ki predvideva pogajanja med Izraelci in Palestinci v Kairu glede izpeljave pravnih volitev na zasedenih palestinskih ozemljih. Izraelci so poudarili, da ne bodo sprejeli nobenega stika z Organizacij0 za osvoboditev Palestine in da so pripravljeni razpravljati le o volitvah kot takih-
Proti sklepu so glasovali trije ministr1 Likuda: Levi, Saron in Modai, kar bo seveda povzročilo hude težave v stranki m1' nistrskega predsednika Šamira, ki je skupno z zunanjim ministrom Arensom in z ministrom Nissimom potegnil z laburisti-Odvrnjena pa je bila nevarnost vladne krize in omogočeno konstruktivno potovanje ministrskega predsednika Šamira v Združene države čez dva tedna.
V Kairu se je medtem končalo 24 uf trajajoče zasedanje vodstva Organizacije za osvoboditev Palestine. Uradnih sklep°v niso objavili, veliko nastopov pa je bn° odločno proti Bakerjevemu načrtu.
Na Kosovu še demonstracije
l
Izdajatelj: Zadruga z o. z. »NOVI LIST« — Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157. Odgovorni urednik: dr. Drago Legiša — Tiska tiskarna Graphart Trst, ulica Rossetti 14, tel. 772151	I
Na Kosovu se nadaljujejo demonstracije pripadnikov albanske narodnostne skupnosti zaradi kazenske obravnave proti bivšemu albanskemu komunističnemu voditelju Azemu Vllasiju in drugim 14 obtožencem. Azem Vllasi in tovariši so obtoženi kontrarevolucionarne in separatistične dejavnosti. Beograjski tisk piše, da je policija takoj in odločno nastopila proti skupinam nacionalistov v Prištini, Uro-ševcu in Podujevu, kjer je bilo mnogo ljudi tudi aretiranih. V Uroševcu so demonstranti lučali kamenje na policijska vozila,
v spopadih pa je bilo ranjenih — kot poroča tiskovna agencija TANJUG šest policijskih agentov. Spopadi v Podujevu so trajali več kot tri ure. V Prištini je bilo aretiranih kakih 30 pripadnikov albanske narodnostne skupnosti, ki so se zadnje dni udeležili demonstracij proti sojenju Azemu Vllasiju in tovarišem.
Medtem prihaja iz Beograda vest, da bo srbski voditelj Slobodan Miloševič spet kandidiral za predsednika predsedstva Socialistične republike Srbije. Socialistična zveza delovnega ljudstva Srbije je razpisala za prihodnjo nedeljo referendum, na katerem bodo volilci izrazili svoje mnenje
glede kandidata za predsednika srbske re publike. Listi menijo, da bo Miloševič pre' jel zdaleč največ glasov.
Iz Zagreba poročajo, da je bila ust°' novljena Hrvaška demokratska zveza, * je četrta neodvisna politična organizacij9, ustanovljena v tej republiki. Hrvaška °e mokratska zveza pa je že izjavila, da ha merava delovati v okviru Socialistične zV° ze delovnega ljudstva Hrvaške, česar osta' le tri nove politične organizacije niso bi* izjavile ob svoji ustanovitvi.
—o—
PLANINSKA KOCA NA VREMšdcl
Na Vremščici, kake pol ure hoda P°^ vrhom, bodo v gozdu, kjer se konča na cesta, zgradili novo planinsko kočo. Cla ni planinskih društev, ki so obravnavo to vprašanje, so bili mnenja, da je k°c potrebna ne le zaradi planincev, ki so ha menjeni na Vremščico, ampak tudi iz ha ravovarstvenih razlogov. Pod Vremščio naj bi v kratkem zgradili tudi stavbe, *: bi omogočile razvoj ovčjereje na tem ph ročju. Napovedujejo, da bo nova koča grajena v letu 1991.
Zatreti koristi trgovcev s smrtjo!
Papež Janez Pavel II. je v nedeljo, 5. tan., nagovoril 20-tisočglavo množico, ki Se je zbrala na trgu svetega Petra v Rimu. 10-tisočglava množica se je prej udeležila Pohoda po rimskih ulicah in tako odgovorita na izziv, ki ga za človeštvo danes predstavljajo mamila. »Na izziv mamil — je dejal papež — moramo odločno odgovorita Odpraviti je treba interese trgovcev s srnrtjo, ki izkoriščajo trpljenje milijonov ljudi. Zavzeti se je treba za široko preventivno akcijo, v središču katere naj bodo prizadevanja za čut odgovornosti in solidarnosti ter za medsebojno spoštovanje, sklicujoč se na resnico in pravičnost. Manila predstavljajo, je poudaril papež, ene-
Kongres Zveze socialistične mladine Slovenije, ali — kakor se je zveza prav na lem kongresu preimenovala — Za svobodo mislečega sveta, ki se je končal 5. t.m. v Portorožu, je imel še svoj dodatek v Trstu. Nekateri predstavniki vodstva nove stranke so na povabilo Mladinskega odbo-ra Slovenske kulturno gospodarske zveze Prišli na zborovanje v Kulturni dom v Trstu. Predsednik Jože Školjč, Tone Anderlič, Tomaž Mastnak in drugi voditelji so °risali delo, opravljeno na kongresu, in sicer z vidika prizadevanj za demokratizacijo v Sloveniji in Jugoslaviji ter s širših Pogledov na reformizem v Vzhodni Evro-Pi- Poudarjeno je bilo med drugim, da je taladinska organizacija s tem kongresom krenila na pot prevzemanja odgovornosti *u oblasti ter se vključila v oblikovanje demokratičnega političnega sistema v Slo-veniji.
Udeležence zborovanja v Kulturnem domu so zanimali notranji odnosi v Zvezi, vPrašanja organizacije in financiranja, nekdo pa je vprašal, ali se ima Zveza za tretjo levičarsko stranko v Sloveniji. Mastnak je odgovoril, da bi na Zahodu v normalnih razmerah veljali za levičarje, v Sloveniji i Pu bo o tem mogoče govoriti šele po svo-1
ga velikih izzivov, na katerega mora danes človeštvo odgovoriti. Osmisliti je treba človekovo življenje, zlasti življenje mladih. Ponovno je treba ovrednotiti družino in skupnostno življenje. Prizadevati si je treba v vseh državah za napredek, za socialno pravičnost in za mir.
Papež Janez Pavel II. je v svojem nagovoru pohvalil organizacije in posameznike, ki se borijo proti posledicam uživanja mamil in širijo kulturo upanja, proti smrti. Zelo pohvalno se je papež izrazil o delu, ki ga tisoči in tisoči prostovoljcev o-pravljajo na tem področju, s čimer nudijo veliko oporo državnim in drugim institucijam.
bodnih volitvah — pojma LEVO-DESNO za zdaj še nista aktualna. Glede financiranja strank pa je bilo rečeno, da je treba že pred volitvami zagotoviti potrebna sredstva vsem strankam, potem pa naj bi obveljal proporčni sistem. Na dan je prišla dokaj zapletena slika jugoslovanske stvarnosti, ki se mora predvsem izogibati nevarnosti, da bi ostala izolirana od splošnega razvoja.
Na zborovanju v Trstu sta bila prisotna tudi madžarska predstavnica Julien Ma-trai in Britanec Glasman, ki sta se v Portorožu udeležila mednarodnega kolokvija o Reformizmu v vzhodnih državah. Prva je govorila o stanju na Madžarskem, kjer je ves razvoj tako v politiki kot v gospodarstvu popolnoma odvisen od prihodnjih' volitev. Opozorila je tudi na vodilno vlogo intelektualcev, ker se pri ljudstvu pozna vodilo še iz Kadarjevih časov: delajte, kar hočete, toda ne politike.
—o—
AVSTRIJA IN TOVORNI PROMET
Avstrijski zvezni minister za prevoze Rudolf Streicher je podpisal odlok, ki prepoveduje nočno vožnjo tovornjakov po glavnih avstrijskih avtocestah. Odlok bo postal veljaven 1. decembra.
UNIJATSKA CERKEV
NAJVEČJI KAMEN SPOTIKE
Sovjetski tednik Novi časi je pred dnevi pisal o vprašanju unijatske Cerkve v Ukrajini, ki predstavlja, kot vse kaže, največji kamen spotike med moskovskim pravoslavnim patriarhatom in Vatikanom. Nekateri predstavniki ruske pravoslavne Cerkve se odločno protivijo priznanju ukrajinske katoliške, se pravi unijatske Cerkve. Unijatska Cerkev priznava avtoriteto papeža in glavne dogme katoliške Cerkve, a ohranja pravoslavni obred. Odpravljena je bila leta 1946, ker je tako hotel Stalin, ki je to Cerkev obtoževal, da je sodelovala z nacističnim okupatorjem. Vse imetje unijatske Cerkve je prešlo k ruski pravoslavni Cerkvi. O vprašanju unijatske Cerkve bosta gotovo govorila papež Janez Pavel II. in sovjetski predsednik Gorbačov, ko se bosta srečala v Vatikanu, in sicer v letošnjem decembru, ko bo sovjetski voditelj na uradnem obisku v Rimu. Pred dvema tednoma je vatikanski zunanji minister, msgr. Sodano bil v Moskvi, kjer ga je sprejel šef sovjetske diplomacije Ševardnadze, nato pa je vatikanski zastopnik imel pogovor z Gorbačovom, kateremu je izročil o-sebno poslanico Janeza Pavla II.
AVSTRIJA IN JUŽNI TIROLCI
V prisotnosti avstrijskega zunanjega ministra Mocka je v Innsbrucku pred dnevi zasedal kontaktni odbor med Tirolom v Avstriji in Južnim Tirolom v Italiji. Za bocensko pokrajino je bila prisotna številna delegacija Južno-tirolske ljudske stranke, ki jo je vodil predsednik Magnago. Zunanji minister Mock je med drugim poročal, da Italija podpira vstop Avstrije v Evropsko gospodarsko skupnost, ne da bi zahtevala kako protidajatev. Na zasedanju so omenili tudi prepoved nočne vožnje tovornjakov po avstrijskih avtocestah. Pristojni zvezni minister je že podpisal u-strezni odlok, ki bo postal veljaven prvega decembra letos. Južno-tirolski voditelj Magnago je poudaril, da spor zaradi prepovedi vožnje tovornjakov po avstrijskih cestah ne bi smel vplivati na odnose med Dunajem in Bocnom in niti na odnose med Dunajem in Rimom. Magnago je tudi poročal o stanju pogajanj za popolno uresničenje južnotirolskega paketa. V tej zvezi je Magnago dejal, da bo paket popolnoma uresničen v kratkem. Magnago je tudi orisal vsebino poročila, ki ga bo prebral na strankinem kongresu 25. novembra letos v Meranu.
SVETA NEŽA ČEŠKA
V nedeljo, 12. novembra, bo papež Janez Pavel II. proglasil za svetnico v cerkvi svetega Petra v Rimu blaženo Nežo iz Češke. Za to priložnost bodo dopotovali v Rim praški nadškof, kardinal Tomašek, ki je star 90 let, nekateri drugi škofje ter kakih 8.000 vernikov. V cerkvi svetega Petra bo tudi prisotna češka vladna delegacija, ki jo bo vodil minister za kulturo Milan Kimlička. Kot je sporočil vatikanski radio, je kardinal Tomašek zadnjič bil v Rimu v oktobru pred dvema letoma, ko je opravil obisk »Ad limina«.
Umrl je senator B. Zaccagnini
V starosti 77 let je v nedeljo, 5. t.m., ?adet od srčne kapi umrl bivši tajnik Krčanske demokracije in bivši predsednik Pjenega vsedržavnega sveta senator Benigno Zaccagnini. Pokojnik je bil eden najuglednejših in najbolj reprezentativnih voditeljev italijanske krščanskodemokrat-?ke stranke. V svoji dolgi politični karieri je bil tudi minister za delo ter minister 2£i javna dela. Prvič je bil izvoljen za poslanca leta 1946 in je torej bil član ustavodajne zbornice. Na vseh kasnejših državnozborskih volitvah je bil izvoljen za Poslanca ter od junija 1983 za senatorja.
Po poklicu je bil pediater in je med drugo svetovno vojno bil vojaški zdravnik v raznih krajih tedaj zasedene Jugoslavije. po kapitulaciji Italije se je vrnil v rojst-Po Romagno in se priključil partizanskim eOotam. Leta 1969 je bil izvoljen za pred-
sednika vsedržavnega sveta Krščanske demokracije, leta 1975 pa je bil prvič izvoljen za strankinega tajnika. Stranko italijanske relativne večine je vodil kot politični tajnik v zelo kočljivem obdobju, v ; katerem je bil med drugim ubit strankin predsednik Aldo Moro.
V Krščanski demokraciji je pripadal njega. Pogreb je bil 7. t.m. v Ravenni, kjer je pokojnik bival.
DOSEŽKI IN PRIČAKOVANJA ■ nadaljevanje s 1. strani
ločil v prepričanju, da je naša prihodnost v skupnem prizadevanju za gradnjo nove Evrope narodov in dežel, v kateri bo lahko dovolj prostora za vse v njej prebivajoče narodne in jezikovne skupnosti.
a. b.
Konferenca ZSMS v Trstu
Knjiga o Slovencih v Italiji
Občni zbor SSK v Trstu
V soboto, 28. oktobra, je bil v Trstu občni zbor Slovenskega kulturnega kluba. Ob prisotnosti precejšnjega števila mladih je predsednica Kristina Martelanc prebrala poročilo o lanskem delovanju kluba. Program je bil lani zelo pester. Obsegal je okrogle mize, predavanja, zabavne večere, filme in izlete. V okviru predavanj so se zvrstila srečanja s pomembnejšimi zamejskimi avtorji, kot so Alojz Rebula, Miroslav Košuta in Boris Pahor. Zelo kvalitetna so bila tudi predavanja časnikarja Saše Rudolfa o Seoulu, Marka Kanduta in prof. Petra Močnika o zahodnoameriških narodnih parkih in o Hawayskem otočju, o stanju na Irskem itd. Zelo posrečeno je bilo tudi vsakoletno veselo miklavževanje; omeniti gre dalje dobrodelno akcijo v korist potresencem iz Armenije, likovni in literarni nagradni natečaj, ki ga vsako leto prirejamo ob prazniku slovenske kulture in ki ga je sponsorizirala draguljarna Malalan z Opčin, in še mnogo drugih sestankov.
Poleg pregleda lanske sezone je predsednica predstavila še letošnji program. Novi odbor se bo tudi letos zavzemal za čim kvalitetnejše in zanimivejše večere. Nadaljevali bomo s prirejanjem literarnih večerov, na katere bomo vabili znane slovenske ustvarjalce. Pogosto bomo organizirali tudi zabavne večere in izlete, predvajali filme, ki jih bo včasih spremljala predstavitev ali debata o aktualni problematiki.
Revizorka je potem ocenila lansko sodelovanje članov kluba za dobro, vendar upa v še večjo aktivnost.
Po blagajnikovem poročilu smo izvolili nove odbornike SKK. Za predsednika smo izbrali Tomaža Susiča, naš novi podpredsednik pa je Tomaž Martelanc. Manica Maver je bila ponovno potrjena za talnico. Prav tako je Matej Susič obdržal funkcijo blagajnika. Arhiv Slovenskega kulturnega kluba bo letos ureial Štefan Pahor. Za revizorja je bila izvoliena Breda Susič, za tisk pa bosta skrbeli Tatjana Dolhar in Marija Mamolo.
Na občnem zboru smo si zastavili še dvoje ciljev. Še naprej bomo gojili stike z mladimi iz Postojne, ki obiskujejo kulturni krožek. Poleg tega bomo sodelovali in nudili našo pomoč, da bo lahko mladinska priloga revije Mladika »Rast« še izhaiala.
Odbor nas je tudi seznanil s programom za naslednja dva meseca. To soboto bo naš gost Tone Kuntner, uveljavljeni pesnik in igralec. Predstavila ga bo prof. Zora Tavčar Rebula. V soboto, 18. novembra, nam bosta zakonca Kržan govorila o mladih in spolnosti. Zadnji teden v mesecu bomo predstavili knjižico, ki jo izda Slovenski kulturni klub o pisatelju Alojzu Rebuli. Prvo soboto v decembru bomo šli na krajši izlet v Gorico. Zatem bo na vrsti tradicionalno zabavno miklavževanje. In končno bomo pred božičem organizirali dobrodelno akcijo, oz. filmski večer, na katerega so vabljeni bodisi otroci, kot mladi in starši.
Program je torej izredno bogat in pester, zato vabimo vse mlade, da se udeležijo naših sobotnih srečanj.
Član SKK
V Slovenskem klubu v Trstu so v torek,
7.	t.m., predstavili knjigo Pavla Stranja »La comunita sommersa - Gli Sloveni dal-la A alla Z« (Potopljena skupnost - Slovenci v Italiji od A do Z). Knjiga sodi v zbirko Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu, založilo in izdalo pa jo je Založništvo tržaškega tiska.
Uvod v knjigo je napisal zgodovinar in politik Gaetano Arfe, ki je tudi avtor evropske listine o pravicah manjšin. Spremno besedo je napisal bivši predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze Boris Race. Knjiga, ki obsega skoraj 300 strani, je temeljit prispevek k boljšemu poznavanju slovenske narodne skupnosti v Italiji. Zamisel zanjo se je porodila pred dobrimi desetimi leti in je torej sad dolgega razi-
NOVE KNJIGE
ZALOŽNIŠTVA TRŽAŠKEGA TISKA
Založništvo tržaškega tiska je v sredo, 8. t.m., predstavilo v ljubljanskem hotelu Slon svoje knjižne novosti. Izdalo je kar sedem novih knjig. Tudi tokrat je ostalo zvesto dosedanjemu izdajateljskemu načrtu, se pravi, da še dalje skrbi za tiskanje knjig, ki obravnavajo zamejsko stvarnost ali so jih napisali avtorji, ki živijo v mejah italijanske republike.
Predstavniki ZTT so v slovenski prestolnici predstavili knjigo Aceta Mermolje »Premišljevanja ob meji«, knjigo Mirana Košute »Rapsodija v treh stavkih«, dopolnjeni ponatis romana Borisa Pahorja »Mesto v zalivu«, »Meditacije o mojem času« Igorja Torkarja, »Spomine na Slovence I -II« Jožeta Javorška, zgodovinsko, geološko in družboslovno študijo »Nabrežinski kamnolomi«, ki so jo napisali Aleš Brecelj, Zvonko Legiša in Ivan Vogrič, ter zbrane študije znanega narodnega delavca in raziskovalca Karla Šiškoviča »Znanstveno razmerje do vprašanja narodnosti«.
Gre za knjige, ki so krajevno obarvane, a istočasno tudi zanimive za vse tiste bralce, ki jih zanima, kaj več zvedeti o slovenski narodni skupnosti v Italiji. Zelo pozitivno se nam zdi dejstvo, da je Založništvo tržaškega tiska bistveno podprlo izdajanje esejističnih in znanstveno raziskovalnih del. Prav tako se nam zdi hvale vredno in zelo koristno, da imamo končno zbrano vrsto pomembnih in koristnih študij s področja manjšinskega prava in manjšinske problematike.
V četrtek, 2. t.m., je v starosti 83 let umrl v Nabrežini znani zdravnik in zobozdravnik dr. Danilo Brezigar, oče devinsko-nabrežinskega župana in deželnega svetovalca Bojana Brezigarja. Pokojnik je bil doma iz Doberdoba. Univerzo je obiskoval v Zagrebu, kjer je tudi diplomiral. V rojst-nek raje se je vrnil takoj po osvoboditvi i in v Nabrežini odprl zobozdravniško ambulanto. Dr. Danilo Brezigar je pobliže spremljal politično, kulturno in gospodarsko življenje slovenske narodne manjšine
skovalnega dela. V prvem delu je PaVf Stranj podal osnovne pojme o tem, kaj Je manjšina oziroma narod in kaj pomeni asi; milacija. Avtor je nato orisal življenjsk' prostor, jezik, kulturo, politično organ121' ranost in stopnjo zakonske zaščite slovenske manjšine.
V drugem delu je prikazal sedanji tre nutek z vidika gospodarske, kulturne, so ske in športne dejavnosti. Še najbolj dra gocena pa je morda bogata dokumentacija, ki jo je Stranj zbral na koncu knjige, saj navaja vrsto slovenskih ustanov in ustvar jalcev ter bogato bibliografijo. Vse to Je dragocen pripomoček za vse, ki se zanim3 jo za manjšinsko problematiko.	.
Pavel Stranj je napisal knjigo, ki J31 stveno bogati znanstveno gradivo o S vencih v Italiji. Upati je, da bo knij^a vzbudila zanimanje tudi med Italijani, ka terim je v prvi vrsti namenjena.
—o—
»TA HIŠA JE NAŠA«
Ob otvoritvi občinskega otroškega cen tra v Sesljanu je občinska uprava izda a brošuro »Ta hiša je naša«, ki prikazuje lo v otroških vrtcih devinsko-nabrežins e
občine.
Na tiskovni konferenci, ki je bila 30-j oktobra v sesljanskem otroškem centru, j sta župan devinsko-nabrežinske občine E>° !jan Brezigar in odbornica za šolstvo • Marinka Terčon predstavila omenjeno pn blikacijo javnosti z namenom, da bi pre nje ovrednotila in utemeljila večletni na črt vzgoino-izobraževalnega dela s predso skimi otroki.
V soboto, 11. novembra 1989, bo gost
SLOVENSKEGA KULTURNEGA KLUBA v ulici Donizetti, 3
pesnik TONE KUNTNER
Njegovo delo bo predstavila prof. ZOR^ TAVČAR REBULA. Pesnik (ki je po potflC gledališki igralec) pa bo podal izbor svojih Pe srni in odgovarjal na vaša vprašanja.
Vabljeni vsi, posebno maturanti! Začetek jemoma že ob 18. uri.
V soboto, 18. t. m., bosta znana pedagog in psihološka izvedenca,
zakonca KERŽAN iz Ljubljane vodila razgovor na temo
MLADI IN SPOLNOST Začetek ob 18.30.
v Italiji, a osebno ni nikdar silil v °spr® je. Pogreb, ki se ga je udeležilo veliko s vilo ljudi, je bil v petek, 6. t.m., v Nab1^ žini. Žalni obred je v župnijski cerkvi v dil župnik Bogomil Brecelj, ob asisten ^ bivšega devinskega župnika msgr. Iv£!• Kretiča, dekana Uga Bastianija in opens ga župnika Viljema Žerjala. Sodeloval J tudi domači cerkveni zbor.
Zupanu in deželnemu svetovalcu BoJ nu Brezigarju in družini ter sorodnico izrekamo globoko občuteno sožalje.
Umrl je dr. Danilo Brezigar
PRIREDITVE V NOVEMBRU V KD V GORICI (ul. Brass 20)
15. (sreda) ob 20.30: Koncert Slovenskih madrigalistov iz Ljubljane. Prireditelj: Glasbena tatica - Gorica.
16. (četrtek) ob 11. uri: Tiskovna konferenca Kulturnega doma. Prireditelj: Kulturni dom -Dorica.
16. (četrtek) ob 20.30: Kinoatelje - Gorica Kijema ’89. Film: »Hočem domov« (I Want to go home) - Francija 1989. Režija: Alain Resnais.
17. (petek) ob 17. uri: Naš vrtiljak - Pro-Bram za najmlajše. Prireditelji: ZSDK, Dijaški dom in Kulturni dom.
17. (petek) ob 20.30: Okrogla miza: »Vprašanje avtoceste v Vipavski dolini«. Prireditelj: Mladinska sekcija Ssk - Gorica.
19. (nedelja) ob 11. uri: Trofeja Alpe-Jadran. Motociklizem - nagrajevanje. Prireditelj: Primo-tor Klub.
24. (petek) ob 20.30: Kinoatelje - Gorica Ki-nema ’89. Film: »Rosalie gre nakupovat«.
30. (četrtek) ob 20.30: Kinoatelje - Gorica Kijema ’89. Film: »Kratki film o ljubezni«.
Manifestacije v okviru
8.	OBLETNICE OTVORITVE KULTURNEGA DOMA - GORICA
Prireditelj: Upravni odbor Kulturnega doma -Gorica
21. (torek) ob 18. uri Otvoritev razstave gori-škega slikarja Fulvia Monai.
23. (četrtek) ob 20.30: Jazz večer posvečen Tommiju Dortsie. Nastopajo:	Orkester RTV
Ljubljana, Big Band in New Swing Quartet.
29. (sreda) ob 20.30: Priložnostna kotalkarska revija. Nastopajo: kotalkarji SKD Vipava (Rupa-Peč GO) in svetovni podprvak Samo Kokorovec k Trsta (SD Polet - Opčine).
NASE SOŽALJE
Deželnemu svetovalcu in županu Boja* nU Brezigarju in sorodnikom izrekata uredništvo in uprava Novega lista globoko sožalje ob smrti očeta dr. Danila Brezigarja.
Svet slovenskih organizacji dežele Furlanije - Julijske krajine
Ubold Vrabec: Tolminski puntarji
Opera v treh dejanjih, libreto: Janez Dolenc Prva izvedba
GORICA - Gledališče Verdi - četrtek, 23. novembra, ob 20.30 TRST - Kulturni dom - ponedeljek, 4. decembra, ob 20.30
Prireditev se vključuje v kulturne pobude »TOLMINSKI PUNTARJI ZA MIR«
PODELITEV	pada poštni upravi. Idrijski filatelisti ima-
EINSPIELERJEVE	NAGRADE	jo pripravljenih tudi nekaj alternativnih
Letošnjo Einspielerjevo nagrado bo pre-Prec^°nov- znamkah bi namreč lahko jel rektor celovške univerze prof. dr. Gim-uPodobili idnjske minerale, čipke ali teh-ther Hodi. Slovesnost podelitve bo v nede.mcne zanimivosti rudnika ali plavljenja ho, 12. t.m., ob 19. uri v Goršetovi galerijilesa- Predlog! so tako zanimivi da bi jih v Svečah. Nagrado podeljujeta Krščanska™goslovanska postna uprava lahko upo-kulturna zveza in Narodni svet koroških'stevala tudl za lzdaJ° tematskih serij Slovencev, ki v utemeljitvi poudarjata, daznamk:-
je prof. dr. Hodi kot rektor univerze v Ce- GORIŠKA OBČINSKA UPRAVA lovcu in kot predsednik delovne skupnosti	.	.	.
avstrijske rektorske konference »v veliki Občinski svet v Gorici se redno sestaja meri prispeval, da so znanstveniki nepri-in obravnava probleme redne ter izredne stransko analizirali položaj narodnostnih"Prave- v bližnji prihodnosti bo na vrsti skupnosti v Avstriji«.	več pomembnih manifestacij, ki so pod o-
kriljem občine, med drugim sejem sv. An-IDRIJSKA OBLETNICA	dreja, ki vsako leto privablja veliko število
NA ZNAMKAH	obiskovalcev in pomeni velik doprinos k
Ob 500. obletnici Idrije bo jugoslovan- turistično-gospodarskemu delovanju mesta, ska poštna uprava izdala dve priložnostni Redno napredujejo dela pri gradnji no-znamki. Zaenkrat še ni znano, kaj bo navega slovenskega šolskega središča v juž-njiju natisnjeno. Idrijska slikarja Rudinem delu mesta. Prav tako se tudi vodi ob-Skočir in Nande Rupnik sta sicer že pri-činska kulturna politika, ki ima močan odpravila osnutke, dokončna odločitev pa pri-mev v širši deželni javnosti.
Db 50-lemici Bohinjskega tedna
Dr. Andrej Gosar
nuni     uril   ,,,iiii,",ini""ii g h""ih!""i!ii""iiii""i
Ulil" I||||I l||illMl||illl,|liillill||||llll||,|l,,l|ll|ll M11M M1111111111111111,111 .MI'11tlI1!11,11'
Ne smemo namreč pozabiti, da nikakor fte gre morda samo za to, da bi vrhovna Politična oblast izvedla nekatera velika javna dela, kakor si to mnogi zamišljajo. Res je tudi marsikaj takega potrebno in ^ujno. Vendar je po vsem, kar smo spredaj povedali očitno, da se celo vprašanje, ^i tu o njem govorimo, na ta način nikakor bi dalo rešiti. V vsakem primeru bodo korale pri izvajanju našega gospodarskega in socialnega programa zelo aktivno in intenzivno sodelovati vse najrazličnejše ožje upravne korporacije, predvsem okraji in občine.
Vrhovna politična oblast v deželi naj to delo usmerjala, vodila in kolikor bi bilo potrebno tudi nadzirala. Toda sama, brez intenzivnega in iniciativnega sodelo-vanja ožjih, lokalnih upravnih korporacij bo mogla celotnega narodnogospodar-
skega in socialnega programa nikdar niti približno izpolniti in uresničiti.
Prav zaradi tega je tudi važno in nujno potrebno, da mora biti naš narodnogospodarski in socialni program javen, da mora postati tako rekoč skupna last vsega naroda, zlasti pa vseh vplivnih in vodilnih činiteljev v njem. Samo na ta način bomo namreč dosegli, da se bo moral po tem programu ravnati in ga vsaj v glavnih potezah pravilno izvajati vsak oblastnik, pa najsi bo katere koli struje ali stranke.
Prav to pa je zopet silno važno, reči smemo kar odločilno. Zakaj samo ob takem splošnem sodelovanju vseh najrazličnejših produktivnih ali drugače socialno koristnih sil v narodu ne glede na njih strankarsko opredeljenost, se bodo gmotne in socialne razmere pri nas polagoma i pa zanesljivo boljšale, samo ob takem vse-
stranskem sodelovanju na vseh gospodarskih in socialnih področjih bomo lahko gospodarsko in kulturno zares napredovali.
Ako si vso stvar tako predočimo — in samo tako gledanje je pravilno — se nam tudi že pokaže, kako jalova in zmotna bi bila vsakršna misel, da bi mogel kakršen koli avtokratičen režim sam iz sebe izdatno in uspešno delati za resnično izboljšanje naših gospodarskih in socialnih razmer.
Kolikor bolj velja, da je pri nas največ odvisno od podrobnega pa smotrno zasnovanega sistematičnega dela, prilagojenega posebnim razmeram in potrebam posameznih predelov naše dežele, toliko bolj smemo reči, da bomo mogli na tem področju res kaj izdatnega storiti samo tedaj, če bodo vsi od naj višjega oblastnika pa doli do zadnjega podeželskega župana in vaškega učitelja v okviru splošnih smernic vsak po svojih močeh smotrno, žilavo in požrtvovalno pomagali pri tem delu, če bomo tudi v tem pogledu vsak po svoje v polni meri izpolnili svojo narodno dolžnost.
(Konec)
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Ob izidu novembrske številke Ognjišča
Novembrska številka revije Ognjišče se začenja z zanimivim pismom. 21-letni Valter, ki se je komaj vrnil od vojakov, piše, da je osamljen in da mu to dela velike težave. Pismo načenja eno ključnih vprašanj sodobne družbe, osamljenost. Oče urednik pravi v odgovoru, da gre za problem, ki zadeva širok pas ljudi, saj živimo v času, ko so »porušeni medsebojni odnosi«. Ugotarv-lja pa, da se stanje osamljenosti lahko premaga, če človek aktivno poseže v življenje in se vključi v skupine in dejavnosti, ki so mu blizu, in če na osnovi zaupanja gradi prijateljstvo.
Ognjišče kot gosta meseca predstavlja francoskega duhovnika Jeana Vaniera, ki je svoje življenje posvetil duševno prizadetim. Ustanovil je gibanje »Vera in luč«, ki je razširjeno po vsem svetu. 2e nekaj let je to gibanje prisotno tudi na Slovenskem; na Primorskem deluje v Stur-jah, Dekanih, Tolminu, na Kostanjevici v Novi Gorici. Skupina »Vera in luč« izdaja tudi mesečnik Lučka. Sredi septembra je bil Jean Vanier na obisku v Sloveniji, kjer se je srečal s sodelavci gibanja, udeležil pa se je tudi vsakoletnega srečanja mladih v Stični. Temu vseslovenskemu srečanju mladih je posvečen bogato ilustrirani daljši članek na notranjih straneh revije.
Pater Marko Mohorič razmišlja o tem, kaj pomeni življenje verujočega. Na strani, posvečeni molitvi, objavlja Ognjišče »Blagoslov starega človeka«, molitev, ki jo je sestavil Phil Bosmans. Kdor jo prebere, se seznani s težavami, ki jih imajo ostareli ljudje. Revija objavlja poročila o delovanju verskih skupin iz raznih krajev Slovenije. V rubriki »naši preizkušeni
bratje« pa se je oče urednik pogovarjal z Ivanom Žgavcem, ki je že dolgo bolan in živi v Ajdovščini.
Tokratna Priloga je posvečena 70-letnici ljubljanske univerze. Silvester Čuk, ki je pripravil zapis, opozarja, da je bil v Ljubljani že pred tristo leti vpeljan visokošolski študij s predavanji v jezuitski ljubljanski hiši. Podrobno je pisec orisal boj za slovensko univerzo in predstavil prve profesorje, ki so leta 1919 omogočili, da je v Ljubljani zaživela prava univerza. Bogato fotografsko gradivo priča o obsežnosti sedanje ljubljanske univerze.
Na straneh, ki so namenjene novim knjigam, Ognjišče priporoča v branje mladinsko knjigo »Lectovo srce«, ki jo je napisal Ivo Zorman, roman kirgiškega pisatelja Čirgiza Ajtmanova »Tnalo« ter življenjepis o skladatelju Verdiju, ki ga je napisal Claudio Casini in je v prevodu izšel pri Pomurski založbi.
Ognjišče je tudi pomembna založba verskih, zgodovinskih in drugih knjig. Naj opozorimo, da sta pri tej založbi pravkar izšli dve plastificirani škatli s 170 vzorci slovenskih narodnih vezenin v naravni velikosti za kopiranje na blago. Vzorce je zbrala uršulinka Justina Višner.
Številna pisma, literarni odlomki in zgodbe bogatijo ostale strani revije. V rubriki »Popevke« Ognjišče predstavlja slavno pevko Tino Tuner.
Na zadnjih straneh Ognjišče opozarja na novo cerkev na Zalah v Ljubljani, ki so jo posvetili v maju leta 1987, dobri dve leti in pol po začetku zidave.
Gostovanje Mestnega gledališča ljubljanskega v Trstu in Gorici
V svetovni dramski literaturi ne bi mogl' najti bolj katoliškega dela, kot je Claudelovo »Marijino oznanjenje«. Prva verzija iz leta 1892 ima naslov »Deklica Violaine«. Gre za domovinsko pesnitev, za hvalnico ožji domovini, v kateri pa manjka liturgična poanta. Leta 1900, je bil Claudel na Kitajskem, je dramo predelal-Verzija ima uravnovešeno dramaturško strukturo. Na eni strani so zemeljske figure, na drugi mistično religiozne.
Leta 1912 je avtor delo ponovno predelal-Slovenci imamo to obdelavo prevedeno. Prevod je oskrbel Anton Debeljak. Izšel je v katoliški reviji »Dom in svet« leta 1926. Leta 1949 je *a prevod uporabil Radijski oder za oddajo na tr žaškem radiu.
Zadnja verzija je iz leta 1948. Predelava 3e pripomogla k hitrejšemu in dramatičnejšenau poteku dogodkov.
Šestinpetdesetletno ukvarjanje s tem besedilom priča, kako pomembna mu je bila tematika-Marijino oznanjenje je najvišji vzpon Claudelo vega gledališča.
Oznanjenje ni bogoslužje, je pa gledali^1 odblesk maše. Junakinja Violaine je hkrati P° doba Device Marije. Brez te primerjave ni ®° goče razumeti naslova igre. Oznanjenje je dano vsakomur, ki zmore po zgedu Device Marije P° vezati svoje žrtvovanje z odrešenjem.
Predstava MGL ni grajena na ravni mistike in svetopisemskih skrivnosti, ampak na nivoju zemeljskega in zemeljskosti. S tem ni predstava v ničemer osiromašena, lahko bi rekli, da je PreJ dopolnjena. To je doprinesla izjemno čista 111 estetsko dovršena režija Dušana Mlakarja.
A.R.
Literarni natečaj Mladike
1. Revija Mladika razpisuje XVIII. nagrado' literarni natečaj za izvirno še neobjavljeno čr*' co, novelo ali ciklus pesmi.
2. Rokopise je treba poslati v dveh čitljiv*3 pretipkanih izvodih na naslov MLADIKA, u' Donizetti 3, 34133 TRST, do 31. decembra 1980-Rokopisi morajo biti opremljeni samo z geslo®) ali šifro. Točni podatki o avtorju in naslov n3-1 bodo v spremnem pismu, opremljenem z isti®1 geslom ali šifro.
3. Ocenjevalno komisijo sestavljajo: ut®v’ profesor in kritik Martin Jevnikar, pisatelj Al°iz Rebula, pesnik Albert Miklavec, prof. Ester Sfer co in odgovorni urednik revije Marij M®ver' Mnenje komisije je dokončno.
4. Na razpolago so sledeče nagrade: za črtico ali novelo:
prva nagrada 150.000 lir, druga nagr®
100.000 lir, tretja nagrada 80.000 hrza pesem ali ciklus pesmi:
prva nagrada 100.000 lir, druga nagr®
50.000 lir, tretja nagrada 30.000 lir.
5. Izid natečaja, ki je odprt vsem, ne S^e na bivališče, bo razglašen ob slovenskem kultur nem prazniku — Prešernovem dnevu — na jaV ni prireditvi in po časopisju.
Vsi teksti ostanejo v lasti Mladike. Nagi’®*®’ na dela bodo objavljena v letniku 1990. ObJ ljena bodo lahko tudi nenagrajena dela, z® ^ tera bo komisija mnenja, da so primerna objavo.
Prva številka novega letnika Jambor
Tržaško skavtsko glasilo Jambor je stopilo v novo, 19. leto izhajanja v močno prenovljeni in izboljšani zunanji obliki. List je natisnjen v tehniki offset, elektronsko stavljen, tiskarji pa so se potrudili, da so uporabili poleg črne še štiri druge barve, tako da je vseh 28 strani živahnih. Na uvodnem mestu je objavljen intervju glavnega urednika Literarnega Nosoroga — Petra Rustje z načelnico tržaškega dela Slovenske zamejske skavtske organizacije. Tu je manjša u-redniška pomanjkljivost: njeno ime — Bruna Ciani — ni navedeno, tako da nečlani ne vedo, kdo je to, isto pa se bo čez leta zgodilo tudi sedanjim članom. Tudi v sami številki ni datuma izida, omenjena je le št. 1 letnika 19. Omenili bi lahko še nekaj slovničnih nedoslednosti, če smo že pri kritikah, saj je drugače list zelo razgiban in zanimiv.
Spremenil se je koncept rubrike Novice, ki ni več le kronika vseh pomembnejših dogodkov v zvezi z organizacijo, temveč splet krajših člankov o omenjenih dogodkih.
Sledijo rubrike. Najprej rubrika najmlajših, volčičev in veveric, s poročilom o taboru pri Logu pod Mangartom, nato s kotičkom, ki ga ureja Darja, končno pa s stranmi duhovnosti za naj mlaj še.
Srednja starostna veja, izvidniki in vodnice, imajo najprej poročilo o taboru A v Logu pod Mangartom. O njem govori tudi članek v zvezi z dnevom spoznavanja ... kompasa in specialke.
Natančna Gazela piše o zahtevnem duhovnem programu na taboru B, ki so mu dali naslov »Lov na resnico«. Tu so objavljeni še članek v spomin na Marjana Cianija ob desetletnici smrti, razmišljanje »Hočem živeti srečno« in začetek pripovedi o podvigu Transkavt, ki sta ga mlada skavta opravila poleti: v enem zamahu sta opravila slovensko planinsko tranzverzalo od Maribora do Ankarana. Rubrika za starejšo vejo, roverje in popotnice, obsega razmišljanje o vlogi skavtskih voditeljev in pa zapis o bazoviških junakih s provokativnim naslovom, ki je v zvezi z nekaterimi časopisnimi polemikami v tržaški italijanski javnosti: »Bazovske žrtve: junaki ali teroristi?« Proti koncu članka, ki ga je podpisala Kresnica, je zapisano med drugim: »Mir je vrednota, toda človeško dostojanstvo je še večja vrednota ...«
Ob koncu so še risanka v nadaljevanjih Mateja Susiča iin še rubriki Koristno čtivo in Skavti-zem po svetu.
VEČER V DSI V TRSTU
V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu bo v ponedeljek, 13. novembra, večer posvečen 450-letnici Svete Gore. O zgodovinskih, kulturnih in ikonografskih vidikih nastanka in razvoja romarske poti na Skalnici bodo govorili dr. Branko Marušič, višji kustos Marko Vuk in prof. Peter Stres. Začetek ob 20.30.
MANJŠINSKO ZASEDANJE
V MILANU
V soboto, 4. novembra, je bila v Milanu seja evropske liste manjšin »Federalizem«. Prisotni so bili zastopniki vseh os-ttiih skupin, ki so z volilno povezavo omogočile izvolitev skupnega evropskega poslanca Maria Melisa. Med drugimi sta bila na seji tajnik in senator Sardinske akcijske stranke Sanna in valdostanski poslanec Caveri. Slovensko skupnost sta zastopala deželni tajnik in podtajnik Ivo Jev-nikar in Andrej Bratuž.
Na dnevnem redu je bilo oblikovanje Pravilnika za delovanje stalnega koordi-( nacijskega odbora. Poleg tega so se prisotni razgovorili o novih pobudah za ev-ropski dokument o manjšinskih pravicah 'n o pripravah za strokovno zasedanje o federalizmu, ki bo predvidoma 3. marca v Milanu.
SLOVENSKA FILHARMONIJA
V VERDIJU
Orkester Slovenske filharmonije je v Ponedeljek, 6. t.m., gostoval v tržaškem gledališču Verdi. Dirigiral je Milan Hor-vat, ki je tudi stalni dirigent te skupine. Slovenski filharmoniki so se tržaškemu °bčinstvu predstavili z zanimivim sporedom. Tako so izvajali »Rapsodični ples« slovenskega skladatelja Uroša Kreka, ki je vzbudil zanimanje poslušalcev predvsem s svojo živahno ritmiko. Izvajali pa So še Koncert v a-molu za violončelo in °rkester Roberta Schumanna, v katerem je kot solist nastopil violončelist Miloš Mlejnik, v drugem delu sporeda še Beethovnovo Sedmo simfonijo.
Koncert je poslušalo dokaj številno občinstvo. Med poslušalci je bilo veliko Slovencev in tudi kar precej mladine.
DVOJEZIČNI OTROŠKI VRTCI NA GRADIŠČANSKEM
Z odobritvijo zakona o dvojezičnih vrtcih v deželnem zboru gradiščanske dežele j v Avstriji so nastali pogoji za uresničenje glavne zahteve gradiščanskih Hrvatov, ki si prizadevajo za ohranitev svojega jezika in svoje kulturne identitete. Novi zakon uvaja dvojezičnost kot načelo v 22 občin, v katerih živijo tudi pripadniki hrvaške narodne skupnosti. »Tu ne bo prihajalo do ločevanja otrok po jezikovni pripadnosti, kar lahko smatramo za dober primer reševanja manjšinske problematike«. Tako je izjavil na tiskovni konferenci v Zagrebu predstavnik kulturnega centra gradiščanskih Hrvatov iz kraja Seševo, Martin Ivančič, ki je vodil skupino učiteljev in profesorjev iz avstrijske dežele Gradiščanske na obisku po Hrvatski. Tiskovno konferenco je priredila republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Hrvaške. Novi zakon o dvojezičnih vrtcih bo postal veljaven v šolskem letu 1990-91.
—o—
V konferenčni dvorani Formenti-nijevega gradu v Steverjanu bo v petek, 10. t.m., ob 20. uri govoril podpredsednik Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije Viktor Žakelj o
TRENUTNEM POLOŽAJU SLOVENIJE IN JUGOSLAVIJE PO SPREJETJU NOVE SLOVENSKE USTAVE.
Večer prirejata Slovenska skupnost in Krožek Anton Gregorčič v Gorici.
POTNI LISTI V SZ
Po osnutku novega zakona o potovanjih bo vsak sovjetski državljan imel pravico, da na povabilo kogarkoli iz tujine zapusti Sovjetsko zvezo in se naseli v tuji državi. Do zdaj so imeli takšno pravico samo naj ožji sorodniki ljudi, ki živijo v tujini.
Sovjetski državljani bodo na lastno zahtevo dobili potni list za potovanje v tujino. V primeru, da bo šlo le za kratke obiske, ne bodo potrebovali pismenih povabil. Znatno bo tudi olajšan prihod tujih državljanov v Sovjetsko zvezo. Gostje iz socialističnih držav bodo lahko svobodno potovali po vsej Sovjetski zvezi, medtem ko bo za državljane zahodnih držav in držav v razvoju ta pravica omejena na republiko ali avtonomno pokrajino, v kateri so začasno prijavljeni.
»NOVA DEMOKRACIJA«
ZMAGALA V GRČIJI
V Grčiji so bile v nedeljo, 5. t.m., politične volitve, in sicer že drugič v petih mesecih. Konservativna stranka »Nova demokracija« je povečala za več kot dva odstotka število glasov, ni pa dosegla absolutne večine, zaradi česar bo politični položaj v državi še vedno nestabilen. »Nova demo-| kracija« je prejela 46,6 odstotka glasov, j na prejšnjih volitvah pa nekaj nad 44 od-I stotkov glasov. Socialisti Pasoka so prejeli 40,7 odstotka glasov, na zadnjih volitvah so prejeli en odstotek manj. Leva koalicija, ki je na prejšnjih volitvah dobila nad 13 odstotkov giasov, je tokrat prejela 10,8 odstotka glasov. Voditelj »Nove demokracije« Mitsotakis je pred sporočilom dokončnih izidov priznal, da njegova stranka ne bo mogla samostojno oblikovati nove vlade.
JOŽKO ŠAVLI
Zlatorog slovenski simbol
Beseda ali podoba predstavlja simbol, če vsebuje več, kakor pa na prvi pogled kaže (C.G. Jung). Človek v svojem življenju brez simbolov niti ne more shajati, njihov svet živi v nas samih (J. Chevalier). ^ svojem govoru, dejanjih in mišljenju si Vsakdo, zavestno ali ne, ustvarja določeno simboliko in prav tako si jo ustvarjajo tudi skupine ljudi, kakor tudi narodi ter njihova kraljestva oziroma države. Zaradi te-§a je svet simbolov tako obsežen in raznolik, da ga ni mogoče zajeti v neko splošno veljavno opredelitev.
Izraz za simbol prihaja od grške besede »symballein«, ki pomeni: speti, zmetati skupaj, spraviti na neko smiselno mesto. Slovenski izraz za to je prispodoba foemško: Sinnbild), ki dejanskemu pomenu tega pojava popolnoma ustreza.
V bistvu gre pri simbolu za znamenie, v katerem se spajata vidno in nevidno. Takšna znamenja se pojavijo že v prazgodovini; imajo najbolj različne oblike, od jamskih slikarij, do predmetov iz gline, lesa in kovine; z njimi je prazgodovinski člo-Vek ponazarjal zlasti nadnaravni svet in Posmrtno življenje, pa tudi naravne prvi-
ne kot poosebljene sile. V mogočnih omi-kah Mezopotamije, Egipta in Kitajske, nekaj tisoč, in zatem nekaj sto let pr. Kr. pri Indijcih, Grkih in Rimljanih pa nam simbolika nevidnega predstavlja mogočen svet božanstev, na katerega je usodno vezano tudi zemeljsko kraljestvo in življenje njegovih pripadnikov. V takšnih predstavah o polni povezanosti med zemeljskim, vidnim ter med nadnaravnim, nevidnim svetom predstavlja tudi sam vladar božanstvo.
Značilno je, da so božanstva upodobljena v spremstvu živali, ki ponazarjajo njihove lastnosti. Te živali so lahko naravne ali pa povsem namišljene, kakor npr. sfinga ali grif ali tudi krilati lev itd.
Izmed teh živali, ki ponazarjajo vzvišen, božanski značaj vladarja, je skoraj v vseh kulturah upodobljen orel, kralj višin, ki je prispodoba duhovne vzvišenosti in božanskega veličastja. V takšnem pomenu so ga prikazovali že Babilonci, Asirci, Perzijci, Egipčani — kot prispodobo vse-moči in vsevednosti. V verovanju Rimljanov je bil orel spremljevalec Jupitra, najvišjega božanstva, in odtod tudi znamenie oblasti rimskega cesarstva, kakor tudi
bojno znamenje Rimljanov. Po propadu Zahodnega rimskega cesarstva so orla obdržali še naprej v Bizancu (Vzhodnem rimskem cesarstvu), na Zahodu pa ga je prevzelo Sveto rimsko cesarstvo, ki ga je ustanovil leta 800 frankovski kralj Karel Veliki. Po propadu Bizanca je znamenje orla nosilo tudi carstvo Rusije, ki se je štelo za bizantinskega naslednika. Orla so si j vzele za svoj znak tudi nekatere vojvodine oziroma kneževine in kraljestva, npr. Bavarska, Češka in Poljska. Nekatere so ga zatem zamenjale z levom.
Vendar ima tudi lev kot simbol mnogo starejši izvor. Njegovi kipi se nahajajo že pred templji Egipčanov, Asircev, Hetitov in Babiloncev. Lev je veljal za kralja kopenskih živali in kot takšen ponazarjal moč in oblast. Lev je bil spremljevalec mnogih božanstev. Kot poletno znamenje na nebu pa je predstavljal tudi sončni simbol. V umetnosti zgodnjega krščanstva in romanike je predstavljal moč Kristusa; tudi simbol njegovega Vstajenja je bil pogosto upodobljen. Sredi 12. stoletja so si ga za svoj znak izbrali mnogi knezi, ki so postali po odlokih cesarja Friderika II. v svojih deželah vrhovni vladarji.
Ljudstva in narodi v Srednji in Vzhodni Evropi, ki so v primeri s kraljestvi Sre-j dozemlja in Mezopotamije dokaj dolgo obdržali prvotno rodovno ureditev, pa kažejo simboliko, ki je vsebinsko precej dru-i gačna. Iz prvotne rodovne skupnosti so o-
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Hermann Broch POVEST SLUŽKINJE ZERLINE
V petek, 10. novembra, ob 20.30 v Srenjski hiši v BORŠTU
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE gostuje Mestno Gledališče Ljubljansko Paul Claudel MARIJINO OZNANJENJE
Režija Dušan Mlakar V petek, 10. novembra ob 20.30 ABONMA RED A in D
v soboto, 11. novembra ob 20.30 ABONMA RED B, E in F
v nedeljo, 12. novembra ob 16.00 ABONMA RED C in G
v Kulturnem domu v TRSTU
v ponedeljek, 13. novembra ob 20.30 ABONMA RED A
v torek, 14. novembra ob 20.30 ABONMA RED B v Kulturnem domu v GORICI
LONČAR JE BIL V MOSKVI
Jugoslovanski zunanji minister Budi-mir Lončar je zaključil svoj obisk v Moskvi, kjer je imel pogovore s svojim sovjetskim kolegom Ševardnadzejem in se je tudi srečal z Mihailom Gorbačovom. Predstavnika obeh vlad sta podpisala sporazum, ki zadeva triletno sodelovanje med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo na področju kulture, znanosti in šolstva, ter sporazum, ki ureja obisk jugoslovanskih državljanov v Sovjetski zvezi in sovjetskih državljanov v Jugoslaviji. Med sprejemom v Kremlju sta Gorbačov in Lončar proučila možnosti nadaljnjega gospodarskega sodelovanja med obema državama.
SOCIALISTI V ŠPANIJI
SPET ZMAGOVALCI
Španska socialistična stranka je ponoven zmagovalec političnih volitev v državi. Tokrat je stranka dosegla absolutno večino v parlamentu le za eno samo poslansko mesto. Socialiste bo namreč predstavljalo 176 poslancev od skupnih 350, kolikor jih šteje španska poslanska zbornica. Tudi v senatni zbornici bodo imeli socialisti večino. Dobili so namreč 108 mest, po prejšnjih volitvah je stranka razpolagala s 124 mesti.
Socialistična stranka je torej zmagala, a ministrski predsednik in voditelj stranke Felipe Gonzalez ne more biti pretirano zadovoljen, saj je stranka doživela pre-
cejšen osip glasov. V primerjavi z zadnji' mi parlamentarnimi volitvami je namreč izgubila skoraj milijon glasov. Bistveno se je okrepila združena levica, ki je v pr1' merjavi z volitvami leta 1986 pridobila deset novih poslanskih mest. V novem VaV' lamentu bo namreč imela 17 poslanskih mest. V senatu pa bo ta koalicijska stran; ka imela enega senatorja, doslej niso imeli nobenega. Ljudska stranka bo v poslanski zbornici imela eno mesto več kot v prejšnji zakonodajni dobi, v primerjavi s prejšnjimi volitvami pa bo imela kar 1 senatorjev več. Svoje dosedanje položaje pa je ohranila tudi sredinska stranka Adolfa Suareza, v senatni zbornici bo celo razpolagala z dvema senatskima mestoma vec kot v prejšnji zakonodajni dobi.
tipo-litographart
Vam nudi raznovrstne tiskovine
TRST - ULICA ROSSETTI 14 - TEL. 040/772151
hranili znamenje, ki je najprej veljalo za totem. Tega je največkrat predstavljala določena žival, v nekaterih primerih pa tudi rastlina ali kaj drugega. Takšna žival je bila »sveta žival«, v kateri so videli ute-lešnje skupnega pradeda, začetnika rodu. Od njega naj bi izhajali vsi člani rodovne skupnosti ali ljudstva in si bili zato v krvnem sorodstvu, čigar znak je bilo totemsko znamenje oziroma žival, ki je niso smeli loviti. Kot kaže, so ti narodi, predvsem germanski in slovanski, ki so živeli izven Rimskega cesarstva, obdržali nekdanji totemski znak kot svoj rodovni in bojni znak skozi vso obdobje antike. Šel je v pozabo potem, ko so po odhodu Rimljanov ustanovili svoja kraljestva na njihovem ozemlju in prevzeli antične oziroma krščanske simbole. Langobardi so npr. imeli za svoje znamenje psa, ki se je ohranil zatem v grbu rodbine Scaliger v Veroni. Na Danskem pa so našli čelade z bivolovimi rogovi iz 9. stoletja pr. Kr., ki so očitno bojna znamenja, ostanek prvotnega totema. Bojna znamenja so prešla v prve grbe, tako da so se nam v nekaterih primerih te totemske ali narodne živali ohranile do danes.
V preteklem stoletju, ko se prebudi jezikovna narodna zavest, si posamezni narodi in države ustvarjajo dodatne simbole, zlasti svoje narodne bandere, oživijo stare zgodovinske grbe ali pa jih na novo prilagodijo. Pozornost je usmerjena zlasti na rastlinske znake. Pri Slovencih posta-
ne tedaj nagelj narodna roža. Toda zgodovinske simbolike slovenski narodni voditelji niso iskali, po vsej verjetnosti zaradi tuje propagande o nezgodovinskem narodu, kar naj bi Slovenci bili; zaradi propagande, ki so jo nacionalnonemški krogi širili pod plaščem znanstvenosti. Namesto raziskav o zgodovinskih znakih stare Karantanije so pod vplivom panslovanske ideologije sprejeli bandero s »slovanskimi« (ruskimi) barvami, za slovenski grb pa naj bi veljal kar kranjski orel, ki pa s celostno zgodovino Slovencev ni imel prave zveze. Nedosledno, na hitro prirejeni narodni znaki so ustvarjali zmedo, ki se je ohranila do danes. Po prvi svetovni vojni so namreč vpeljali grb grofov Celjskih za nov slovenski grb, po drugi svetovni vojni pa tistega s Triglavom.
Pač pa se je od druge polovice prejšnjega stoletja pa do nastopa sedanjega oblikoval izven grboslovja pristen slovenski živalski simbol: podoba kozla z zlatimi rogovi, kakor nam ga je ohranila pripovedka o Zlatorogu. Narodna romantika prejšnjega stoletja nam je torej poleg slovenskega nagelj na ustvarila tudi slovensko narodno žival, bajeslovnega kozla z zlatimi rogovi iz gorskega raja pod Triglavom. Tudi v tem primeru gre za enega najlepših simbolov, kar jih srečamo pri narodih sveta.
Vse do druge svetovne vojne je živel Zlatorog v zavesti Slovencev kot simbol njihovih gora, Triglava, bil je del sloven-
skega sveta, njegove idile in romantike-Toda po zadnji vojni so tudi v življenj slovenskih ljudi prišle postopoma s.Prez membe. Zamrlo je kmečko življenje m njim nekdanja idila na vasi. Ljudje so za pustili gorski svet in šli v mesta. V novern> industrializiranem okolju je slovenski c vek izgubil stik z nekdanjo krajino in nj nim izročilom, izgubil stik z naravo in nj nimi pojavi. Mogočno drevo mu ne Pr^e stavlja več življenja in starši, ko Srrnl’((< pravijo več otrokom: »Bogec se krega- •• Slovenski človek je izgubil stik s sV°^-^, naravnim okoljem in s svojim kulturn
izročilom. Ustvarili so mu okolje, ki naj pomenilo moderen svet, novo stvarn Toda v tem svetu je ostal povsem ne13 ljen in osamljen. Povedano s prispodo ^ njegov Zlatorog je umrl, ostal samo se . papirju, v bukvah, pozabljen na knji polici.
Sodobni razvoj tehnike in izobra^e^ nja je prinesel tudi v življenje s^ovenL,e. ga človeka nov preobrat, preobrat v s 0. ri odtujevanja domačemu slovenskemu ^ kolju, kakor ga povzroča prav tehnika smerjenih simbolov, preko tiska, ?-,<0v listov, televizije, vseh mogočih posne na kasetah, ploščah itd. Usmerjevalci ^ poročevalskega toka so očitno težili za ’ da slovenskemu človeku prikažejo svet kot zaostal, majhen, nesposoben ^
nega življenja. Slovenski človek naj »internacionaliziral«.	(Dal]e>