63. številka. V Trstu, v soboto 6. avgusta 1892. EDINOST tev V 51 ,] Tečaj XVIf: ^ „E D I N O 8 T* ■ shaja dvakrat ns teden, vsako arsdo Iv •oboto ob 1. uri popoludne. „Edinost" stana: ta vse leto gl. 6.— ; izven Avst. 9.— fl. ■a polu leta „ 3.—; , „ 4.50 „ 1a žetrt leta , 1.50; „ „ 2.25 „ Posamične številke se dobirajo t pro-dajalnicah tobaka ▼ Trittl po & nov.. ▼ &Qrioi in ^,,4jdOTifllnl po « nov. »s naroobe br& priložen« naročala« ■• lpravtri^pro aa astra. Oglasi in oznanil* se rakune po 8 nov vrstica v petitu ; za BlslOTt a debelimi Črkami se plačuje prostor, kolikor bi ga obseglo navadnih vrstic. Poalana, Javne" zahval«, osmrtnic« Ud. se'racu ne po pogodbi. Vsi dopisi se pošiljajo uredniitvu Fiazza Caserma 6t. 2. Vsako pismo nora biti frankovano ker nofraakovana se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in inserate prejema nprsTniitvo, P iazza Caserma it. 8 Odprte reklamacije o proste pofitnlne. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. •V MMoort ]• no£< Af&ra Spinčićeva. Govor poslanca dr. Kramara v seji poslanske zbornice dne 5. julija 1892. - [(Dalje.) " Jaz bi poznal reformo, ki bi se dala podaljšati neskončno : ako bi n. pr. hoteli uniform o vati nade srednješolce (Veselost), ter bi se predpisala vsaki dan nova uni-forma za kak novi gimnazij, morda črno-rumena barva, črni in rumeni obšivi; to bi bi|a čudovita reforma, ki bi se vlekla ■kozi dve leti, in njegova ekscelenca stal bi vedno v ospredju prizadevam za pre-osnove. (Veselost). Ali, kakor rečeno: v zadevi malih reform bili smo kmalu pri konou. Potem so prišli nadaljni govori v zagovor uradniškega področja njegove ekscelence, koji so se pa že glasili nekam drugače, ti so bili tako medli, tako prazni, niso ▼nemali; in da dobe vsaj nekaj, da je bilo vsaj pohvale pri zvršetku, začel je njegova ekscelenca podčrtavati svoje av-atrijstvo in je naperjati. To so bili tisti govori se slovitimi avstrijsko-patrijotiškimi zaključki. To me apominja na nek izrek Salluatov, ki pravi: Nam imperium his artibus retinctur, qui-bua partum ost. (Prav dobro.) Dozdeva se, da se ne le vlade, ampak tudi ministersko alavje najbolje vzdržuje morda z istimi sredstvi, s kojiui ae je prišlo do tega slavja. Da je avstrijsk minister patrijotićen, da je avstrijsk, to mu je obveza-z a n o s t i u dolžnost: to vemo mi ▼si. A po veljavnih običajih ni navadno, da se take stvari naravnost podčrtavajo. Osobito naj bi ne delal tega mož, ki ni še umel nikogar »praviti, nikogar navdušiti za kako skupno misel, ampak ki jevsikdar ogrenilvae, ter odtujil. (Pohvala.) Kaj sedaj P Sedaj so prišle na vrsto junaštva njegove ekscelence, a tudi pri teh brezprimernih pomotah, koje je učinil njegova ekscelenca, ni najti nikake do* slednosti, nikakega sistema, nikake vodilne misli. Zdi se nekako, kakor da kdo ne- PODLISTEK. Spomini na znamenite može slovenske. Oitul Vatvoaluv Holz v Čitalnici Tržaški dne 9. aprila 1892. (Dalje) Od tistega dne, ko mi je pisal prej navedeno pismo, bil je Davorin Trstenjak moj duševni oče, h kateremu sem se jaz, „izgubljen sin", zatekal zaupljivo v vseh svojih nadlogah. Kadar sem v izgrešenem svojem življenji prišel do kašnega razpotja, obrnil som se do njega za očetovski nasvet, katerega mi je vsikdar podelil toli blagohotno in prizanesljivo, kakor pravi ozna-njevalec blagovestja o božji ljubezni. Bil je namreč, kakor sem že omenil, jako toleranten duhovnik in kot takšen imel jo usmiljenje z vsakim grešnikom. On n. pr. ni očital človeku že davno pozabljenih pregreškov, 7a katere se je pokoril itak dovolj, temveč naopak : ako aem se n. pr. jaz začel trkati na „pregrešna« avoja prsa, zavrnil meje dobrotno: „Pustite tiBte stare svoje greho na miru ter glejte rajši v rodno stopa poleg, kar se da tem manje razumeti, ko hodi njegova ekselenca sicer po pohojeni poti najnavadnejše birokra-tiške zvedenosti. Oglejte si n. pr. znane ordonanoe. Nočem govoriti o tem, da so bile naperjene proti nam ; to je pri njegovi ekscelenci Čisto umevno, da je naperil proti nam sa nekaj ostrejšo ost. Ali oglejte si vso metodo te naredbe ! Zakaj je šlo tu P Tu je šlo za vprašanje izobraženega proletarijata (siromaštva) ter pre-napolnjenja gimnazij. To veliko vprašanje rešil je njegova ekscelenea jednostavno s tem, da je dal zatvoriti gimnazije in realke, ki so bile manj obiskovane. To bi bilo popolnem umevno, ako bi se bile osnovale zajedno obrtne srednje šole, kamor bi se bil nagnil tok, ali, ako bi se bili pdt«m naredbe po* ostrili vsprejemni izpiti ali klasifikacija. Ali ne, to ne. Zaključijo se šole jednostavno, in s tem je stvar dognana. Seveda je sadelo to nas najhujše. To pa je res: jednostavnejšo rešitve tako težkega problema si ni moči niti misliti, ali tudi ne surovejše, in tako je prišlo, da so se morale umekniti malone vse te naredbe. Na isti stopinii razsodnosti glede na težavo modernih problemov naobraževal-nosti nahaja se tudi povišanje šolnine. Zapirati gimnaiije, povišati šolnino, to je bilo Kolumbovo jajce v velikem in težav* nem vprašanji duševnega proletarijata. To je uprav posebnost njegove ekscelenoe, da je tako čudovito originalen v svojem faux pas (pomoti. Op. ured.) (Veselost.) Zatem je došel sloviti izrek njegove ekscelence o potrebi nemškega jezika, koji izrek je prouzročil tolik vihar. Ne čudimo se nikakor, da njegova ekscelenca tako misli o nemškem jeziku ; to je šablona v njegovih krogih, a nad to šablona se njegova ekscelenca itak ni popel nikdar. (Veselost.) A čudno je, daje to povedal. Toliko Časa je že bil ekscelenca v kabinetu Taaffe •ovem, v onem kabinetu, katerega načelnik ume mojsterski, izogibati se gibčno vsakatercmu določnemu izraženju o bodočnost! Saj se vam je še čuditi, da se sploh niste izgubili na prenevarnem poti samoučenja brez vsakoršnega vodnika !" In kadar sem na svojem potovanji križem domovine prišel pred njegov prag, vsprejel me je vsikdar z odprtima rokama ter mi ponudil zavetja v mirni svoji hiši. Osebno me je uvedel v sobo na iztočnem krilu župnišoa, rekše: „Tukaj je lepo mirno ; vi ste trudni in zbegani po tistih kruhoborskih svojih lovih: odpočijte si tukaj par dnij, predno tečete dalje — s trbuhom za kruhom !tt Na to mi je prinesel kakšno primerno knjigo s pristavkom : „N&te ! To bode za vas, da pomirite zopet razdražene svoje misli I" In drugo jutro prišel je trkat s palioo na vrata, kličoč : „Hej, Prostoslave ! poberite svoje kosti, da pojdeva na izprehod!« Pri zajutrku pripovedal mi jo potem blagi gospod o svojih zasebnih križih in težavah, tožil se tudi, kak6 ga tlači tisti nadležni protin, koliko da ima skrbij s preobširnim svojim gospodarstvom itd. V tem sem jaz spravil svojo kavo pod streho in napotila sva se na piano. Naj- takih kočljivih vprašanjih, in tu se približa njegova ekscelenca, gospod naučni minister, ter dregne pod nos, tebi nič meni nič, stranko, ki naj je mej fundamenti novega sistema. Potem je prišlo novo junaštvo, naredba o Komenskem, prepoved šolam, da se ne smejo udeležiti slavnosti Komenske-ga; in zopet smo v utemeljevanju naleteli na originalno misel, kojo je najti povsodi, da namreč učenci ne bi razumeli te slavnosti. (Veselost.) Torej: po metodi velikega pedagoga se vzgojujejo otroci po vsem svetu, a šolska mladina naj ne razume tega, kar je storil. Ko človek čita tako utemeljevanje, premine mu razumnost; stvar se da le tem načinom pojasniti, d a seje njegovi ekscelenci tudi tako godilo; in kaže, da se še ni rešil iz tega stanja, ker še ni našel razloga, da odgovori na našo interpelacijo. (Veselost in prav dobro! mej somišljeniki.) Slednjič bi se tolažili lahko, ako bi bilo to ostalo pri nas. Kaj se je zgodilo pri nas P Pri nas se je jednostavno slavnost vršila še veliČastneje, iskreneje in demonstrativnejie. (Pohvala na strani somišljenikov.) Po mestih so bile razsvet-ljave, prirejali so bakljade in govorili so se veliki govori. In kdo je bil prvi pri vsem tem P Šolska mladina, in nadejamo se, da je poslednja zares umela Komens-kega ; vsakako pa je drugo vprašanje, je-li razumela njegovo ekscelenco P (Veselost mej somišljeniki.) Po takem bi to še po trpeli, ali naredba taje bila ev ropsk skandali (Živo odobravanje mej somišljeniki.) Podpredsednik (poseže vmes) Smem prositi! Ako se ne motim, in ako sem prav razumel, označil je govornik naredbo oblasti kot škandal. (Klici : To je tudi!) To vender ni dovoljen* in kličem radi tega izraza govornika na > • d. Poslanec Kramar (nada aje): Ves eivilizovani svet je slavil velike pedagoga, le minister dežele, v katere pokrajinah je tekla zibel pedagoga, ni imel pravega razum ljenja za to (Klioi mej somišl jeniki : prvlje me je povabil moj „kuoegazda" na požirek bistre vrelčine" tija notri pod skalo, na kateri se dviga oerkev sv. Pan-kracija. Ondu, v gozdni samoti, sedeč ob sladko čvrljajočem izvirku, izpovedoval sem se mu zopet jaz, namreč : kak6 da se mi godi križem svetd, kam da sem namenjen od ondot ter kakšne načrte da si snujem o bodočnosti svoji itd. Tu tu mi je blaženi m°j nUjec" povedal zlatih naukov in modrih navodil za življenje in to povsem dobrohotno in milo, da sem pozabil na vso bridkosti in nezgode, katero sem prebil tam zunaj v sovražnem svetu, med zlobnimi ljudmi. Potem ava krenila navzdol na travnike, med kosce, med katerimi je častitljivi starec v svečeniški svoji halji stopal okrog, kakor kakšen očak iz svetoga pisma stare zaveze. „Vidite, to je zdravo zd-me !* rekel je dobrovoljno. „Kajti sicer tičfm vedno v tistih knjigah. Ali prestar sem že za toli obširno posestvo !" pristavil je, ko se je spomnil svojih knjig ter se obrnil proti domu. Gredoč mimo njive, izpulil je tako-imenovuui „stoklas" in kakor bi trenil, bil je zopet na učenjaškem svojem polji. To je škandal), in dogoditi se je moralo gospodu naučnemu ministru, da je p ru s ki minister naslednji dan izdal narodbo, ki je šolam in učiteljem priporočala n a j t o p 1 e j e s 1 a v i t i Ko-menskega. (Čujte ! na strani somišljenikov.) No, gospoda moja, da se je njegova ekscelenca tako osramotil pred svetom, to nas ne briga nič, to je njegova stvar; ali on je predatavitelj naučne uprave — in ta naj bi so ne spravljala ob dobro ime. No, prišla je zadeva Spinčićeva, o kateri pa ne bodem govoril za sedaj. Ali vprašati se moramo v strahu: Kaj pa pride sedaj ? (Veselost mej somišljeniki.) Toda, gospdda moja, jaz nočem biti jednostransk, ker bi mi lahko rekli, da sem poiskal le senčne strani. Ne, gosp6da moja, govoriti hočem tudi o zaslugah njegove ekscelence in tu mi je govoriti najprvo o šolski postavi Tirolski. Povedati Vam moram odkritosrčno, gospoda moja, da ne razmotrujom vsega tega vprašanja se politiškega stališča, ampak se stališča prijatelja šoli, in tu moram pozdravljati z veseljem, da je boj za šolo tam na Tirolskem izgubil svojo ostrino. In kakova je bila pri tem zasluga njegove ekscelence P Da niso v »prejeli predloga njegovega (Živahna veselost), in res bi bilo zelo čudno, ako bi bil njegova oksoelenca koga spoprijaznil. Ali se mu je kaj tacega že kedaj dogodilo P Ne ! Zaslugo za šolsko postavo Tirolsko imajo specijalist za sprave, ekscelenca grof Taaffe, ter velečiBlana dvorna svetnika Tirolska, W i 1 d a u e r in K a t h r e i n (Klici : Vsaj še ni dvorni svćtnik, bo ie-le !) da, brez naslova, pač pač pa po značaju. (Živahna veselost.) (Dalje prih.) Politični pregled. Notranje dežele. Nemška levica je lahko ponosna: vse piše le o njej iti o koncesijah, koje jej je obljubil grof Taaffe. Mi bi le želeli, da „Sto, staroslov. = stev, stoklas = sten-klas", začel je etimologovati ter navajati dotične izraze ob imenovanem žitnem pa-rasitu iz Csfa, Kopitarja in Miklošiča. Pri-šedši pred župnišče, reče mi, kakor da bi se me hotel iznebiti, češ, da ga ne motim : .Vi pojdete v mesto, na pošto, kaj ne da P" „Da, gospod župnik!" pritrdim jaz ter jo mahnem proti Slov. Gradcu, on pa po stopnjicah gori, h književnim ljubljencem svojim. O poludne, pri obedu, bil je naš gostitelj zopet veder in jako zgovoren. Kakor sem pokazal že nekoliko poprej, vedel je naš Trstenjak pri mizi napeljati razgovor v določeni tir. Ko smo odmolili ter z juho zamočili osušena grla, začel me je izpra-ševati kar po vrsti: „Kaj dela moj soimenec (Trstenjak Anton) v Ljubljani P" „Kako pa kaj moj rojak Predika? Pa Orešec? Dr. Munda P Šuman P Wiest-haler P" itd. itd. In na dotične mojo odgovore povedal nam jo o vsakem imenovanem kakšno označujočo potezo iz njegovega življenja. ekscelenca grof Taaffe popusti svoj stari običaj, da nam grenko zdravilo ne vliva po žličici, ampak kar na dan naj pride z vnem hkratu, kar sta določila in dogovorila z g. Plenerjem. Čemu to tajnostno tihotapljanje ! Vsaj nima zmisla ! Avstrijsko slovanstvo ve tako ali tako, da koncesije so namenjene njega nasprotnikom: čemu hoteti po vsej sili vzdržati fikcijo o stališču nad strankami, ko taktični doerodki pričajo, d a ni tako! V četrtek so otvorili hrvatski sabor kraljevim reskriptom. Znano je, daje hrvatska vlada brez vsa-korsnega pravnega razloga razveljavila nedavno vršivše se volitve v mestni zastop Zagrebški, zgolj zato, ker je zmagala opozicija. Vladni komisar Mošinski, ki upravlja občino začasno, gospodari sedaj uprav samovoljno. Prave gorostasnosti se dogajajo pri sestavljanju volilnih imenikov. Da bi zmagali v prvem razredu, ki je odločilen in kjer je rezultat odvisen od par glasov, uvrstili so mej volilce tudi fond „Narodnih Novinw (uradnega glasila), da-si ta fond niti ne obsto ji, ter nekega Schlesingerja, koji ni plačal ni nov-čiča davka za pretečeno leto. Opozicijo-nalni listi remonstrujejo seveda proti takim nepravilnostim, Čemur so posledica nepre-tržne konfiskacije. Da, zares nizko je padla tako zvana „narodna** stranka, ker se opira le na naBilstvo. „Obzor* piše : „Narodna stranka" bodi uverjena, da je izgubila sadnjo iskro spoštovanje, kojo je morda fie uživala v Zagrebu ter da je se svojim postopanjem še bolj utrdila zvezo obeh opozicijonalnih strank. Na kateri strani stoji meščanstvo, pokažejo volitve in izvoljeni bodo možje, kojim madjarska domišljavost predbaciva nelojalnost, ker zahtevajo, da se spoštujeta pravica in postava. Naš cilj so svoboda, last in blaginja naiegi mesta in naše de* žele. Za ta vzvišeni cilj se bojujemo mi, vi pa za tlačenje in raznarodovanje, za sramoto naroda, katerega pokvarjeni si* novi ste ! Vnanjt države. Angležki parlament so otvo-rili v četrtek. Govornikom so izvolili Peela. Prestolni govor se prečita v ponedeljek. Grška vlada je odstavila 11 sodnikov, koje je prejšnja vlada imenovala nepostavnim potem. DOPISI. Iz Kozine [Izv. dopis]. (Iz moje popotne torbe.) (Konec.) — Gosp. urednik! Rečem Vam prav odkritosrčno, da mi je gornji kraj Istre zrastel prav na srce, radi tega ne smete mi zameriti, da jo mahnem tolikokrat v te kraje. Dne 10. t. m. bil sem zopet v Kozini, in ker sem že tu, naj Pri nasledujočih vprašanjih prestopil je od posamičnih oseb na občno polje narodnega življenja v ožji naši domovini ter konečno na širno torišče državne politike. Pri tem je spuščal strupene pušice svoje nejevolje na desno in levo, kolikor na pojedince v vrstah naših takozvanih „prvobo-riteljev", toliko tudi v skupno armado vseh novodobnih „odreševalcev" zatiranega „človeštva". Ko se je znosil nad bedastočami svetovnimi, zasuknil je govor zopet v zasebno svojo življenje ter nam pripovedal zanimive dogodke in epizode iz svoje mladosti, izza dijaških let, zlasti iz dobe bo-goslovskih študij na sekovskem semenišči v Gradci za škofa Zergerleta. Škoda, da njegovi gg. kaplanje niso zabeleževali teh veleznamenitih izrekov in predražestnih pripovedek : bila bi njih lepa zbirka omiz-nih pogovorov Trstenjakovih ! Po kosilu smo se razšli vsak na svoj kraj. Poljudni naš župnik napotil se je navadno v mesto, kjer je pohajal različne obitelji, naposled pa jo zavil na pošto po novine. Po letu, ako je bilo lepo vreme, povabil nas je, da oe pojdemo kopat skupno Vam omenim dogodke tega dneva. Skromni so sicer, a nepreveč neprijetni. Vem, da bodete potrpeli, ker Vam prinašam samo staro šaro. Že dan prej čital sem v listu „II Piccolo", da priredi italijansko društvo „Vifctorio Alfieri* ta dan svoj izlet v Kozino. Tedaj prav nič me ni iznenadilo, ko sem ogledal prostor pred gostilno „AUa citta di Trieste* v praznični obleki. Šel sem počasi mimo. Kdo bi jim pa zameril? Naj se vendar veseli. Nekaj sem sicer opazil, kar mi ni šlo, a vse to je že prestara pravda. Veliko je bilo število zastav in zastavic, a avstrijskega znaka nisem opazil. To je lepo, pohvalno. Vsaj nam kažejo svoje prave misli. Gospoda si mislijo : „Kdo bi vendar obešali avstrijsko zastavo! Saj je ni treba! Da se le je kruh v Avstriji, vse drugo je odveč". — Dalje sem jo rezal in počepnil sem malo pod murvo pred hdtelom gosp. Siškoviča. Čez malo časa ustanem in se odpravim, da se malo sprehodim. Saj človek vendar ne živi samo ob kruhu. Id glejte, kaj sem opazil I Ona črna plošča, ki je kazala tujcem, da se mu postreže po nemško, oni že omenjeni „Gaathaus" je zginol. Vzela ga je noč. Gosp. Švigel — to je ime temu gostilničarju, kakor sem zvedel — vrgel je svoj Ga9thaus na ogenj. Tako je prav gosp. Švigel! Pokažite vendar, da smo tu na slovenskih tleh ! Mislim tudi, da sledi nemški plošči slovenski napis, nemškemu Gasthausu slovenska gostilna. — Saj se đlovek vendar ne klati zastonj po svetu. Pa še nekaj. Že pozno na večer nd-i letim na svojega prijatelja. „Mislim, da bodeš zadovoljen, dejal je, in mi ne bodeš dejal, da smo kar tako. Te dni zbrali Bmo se slučajno nekateri in rešetali, bi li ne Jbilo pametno, da bo ustanovi malo društvo. — Po kratkem pretresanju sklenilo se je, da se v kratkem ustanovi bralno društvo. Spiva upamo le malo, a tembolj trdnih in gotovih udov . . . Gosp. urednik 1 od moje strani jim voščim srečen začetek in vspeh in vem, da se Vi ne bodete protivili. Bog daj, da po-zvemo v kratkem kaj več! — Kar se tiče lahonskega izleta, rečem Vam, da ni bilo vse zlat6. Zdel se mi je kakor nekak „fiasco" — Gosp. urednik t Ako sem danes Vam in drugim kaj odveč povedal, oprostite! Prihodnjič hočem biti bolj previden. Sicer se zaklatim malo v kak drugi kraj in tako mislim, da se prihodnjič vidiva kje drugje, če bodete dobri. Le koš doma. Ibi ubi 25/7/92. Klač. S Pomjaničine v mesecu avgusta. [Izv. dop.] Lahonstvo v Pomjanu propada, navzlic lažem v listu „L' Istria", ki trdi, kako neizrečeno je vse zadovoljno, izvsemši „mezzadozzina di quel reverendo Parrnco". V naši občini da bi bilo vse zadovoljno, ko jo vodijo sedaj ljudje, ki huj-skajo ljudstvo proti duhovščini, kakor priča interpelacija Spinčićeva v državnem zboru z dne 8. julija 1892. V tej interpelaciji je čitati : „ker hujska proti monarhiji, govoreč ljudstvu : n o i a 11 r i stavemo meglio s o 11 o Venezia cheadesso s o 11 o i' i m p e r o.H In pred tem: „ker obrekuje duhovne in hujska ljudstvo proti njim". V tej zadevi poslala so je tudi pritožba na mini-sterstvo za notranje zadeve in poslanci naši imajo dokazila v rokah, ne pa brezimna pisanja, kakoršna se kujejo v gnezdu Ko-perskom. Stvar mora priti pred sodni stol, da Be pojasni, ker tako zahteva čast monarhije. To vender ne gre, da bi se naša občina upravljala po navodilih iz Kopra. V zmislu teh navodil postavili so kot ,capo-, villo' nekega strastnega pripadnika nasprotne stranke: moža, ki je pri zadnjih volitvah silno agitoval ter zval ljudij iz postelj. A občinarji naši so zahtevali za načelnika kacega narodnega, neodvisnega in za obči blagor vnetega moža. Mi nočemo, da bi pri nas imeli prvo besedo ljudje, ki neusmiljeno proganjajo celo Bvoje sorodnike slovenskega mišljenja. Toda protesti naši niso hasnili: vse se je uredilo tako, kakor so hoteli koperska gospoda in njih tukajšnji slepi hlapci. Zbok tega je zavladala silna nezadovoljnost: prepir nad prepirom. Nevolja ljudstva je naraščala bolj in bolj, tako, d« se je ustrašil celo naš „komisar". Jel je tolažiti in nagovarjati ljudstvo, da bi le odkladal in odkladal zahte-vanja Porajancev. Slednjič pa, videč, da je „muss", se je udal ter imenoval za „cappo-villo" narodnega moža, ki se ne klanja lahonski sili vzlic nagovarjanjem in žu-ganjem z nasprotne strani, češ, da bo trpel škodo, ako se ne uda, ker njega žena ne bode smela mleko nositi v Koper (in res se je dogodilo v Kopru, da so jo napadli.) Naš sedanji načelnik je mož, ki ne bode nikdar služil lahonski stranki, ki ne zataji naroda svojega, ki se ne plaši pre-tenja in groženj. In res so mu precej po imenovanju razni ponočnjaki — taki, ki so že bili obsojeni, in taki, ki še bodo — napravili škodo pred hišo. Videant oonsule« ! Po tem imenovanju izgubil je prejšnji „capovilla* pogum; odstopil je od lahonske stranke, ker je videl, da se slovenska stranka jači duševno in materijalno, nasprotna pa da propada. Propada pa zato, ker ne pozna ne Boga, ne božjih postav in ker ne spoštuje božjih namestnikov. Ako ljudstvo noče poznati predčrtanih mej, ako noče pripoznati nikake duhovske avtoritete, seveda ni mogoče drugače, nego da se pogreza globlje in globlje. Nasprotna stranka propada, ker tiči že v nje raspo* sajenosti — kal smrti. No, „L' Istria* povohaj le sedaj malo na Pomjauščino, da so uveriš, na kateri strani jo komaj „mezza dozzina" ! Zavedno naše ljudstvo zapisalo je: „muss"-- in taki bćdi! Različne vesti. Vabilo. Podpisani vljudno vabi slovenske katoličane tržaške Škofije, da se mnogoštevilno udeleže I. slovenskega katoliškega shoda v Ljubljani, ter prosi č. g. duhovnike, pri katerih naj se blagovole posamezniki javiti vsaj do 12. t. in., da jim dajo potrebna pojasnila. Pripravljalni odbor v Trstu 4. avgusta 1802. J. J a n, J. S1 a v e c, predsednik. tajnik. Dostavek uredništva. „Vabilo" to smo prejeli s prošnjo vred, da je priobčimo kot inserat. Nam se pa zadeva katoliškega shoda zdi prevažna — ker bodo obravnavanja na tem shodu živo posezala v duševne in gmotne koristi naroda slovenskega —■ da bi 3 takimi vabili delali kupčijo. Obžalovati pa moramo in grajati strogo, da se je slavni pripravljavni odbor oglasil še le zdaj, ko je shod sam že pred durmi, zdaj ob 11. uri. Preziralo se je torej naše politično društvo, preziral naš list; vzlic temu še oglasimo zopet v prihodnji številki, da izrečemo svoje menenje na velevažno adreso : brez ovinkov, odkritosrčno — kakor se spodobi iskrenim ljudem — i n tudi brez strahu. Tudi to moramo naglašati, da še vedno nismo prejeli avtentičnega programa. t Mati|a Majar. Minulo nedeljo umrl je v Pragi Matija Majar, mož, ki je imel svojedobno najširje slovensko obzorje. Porodil se je leta 1809. v Gorioah v Ziljski dolini. Župnikoval je do leta 1883. na Koroškem ; v tem letu se je pa preselil ▼ zlato Prago, da tam preživi svoja zadnja leta. Navdušen je bil posebne za skupni občeslovanski jezik, kojo idejo je zagovarjal v raznih spisih. Vsi pražki listi napisali so častne nekrologe blagemu pokojniku, kakor mu izvestno vsi slovanski krogi ohranijo hvaležen spomin. Mir duši njegovi! Umrl ja v Kastvu umirovljeni duhoven Vinko Dubrović v 60. letu dobe svoje. Pokopali bo ga v četrtek predpo-ludne. Prainja da maftfianav. Dne 20. t. m. ob 6. uri 40 m. zvečer dospe v Trst po državni železnici 200—300 čeških učiteljev. Podpisani odbor se obrača do rodoljubnih meščanov, koji bi drage goste hoteli vspre- Drugo jutro, ko je korakal z menoj proti Slov. Gradci, sreča naju ono dekle, katero je dobrotljivi župnik vzel pod svojo zavetje kot ostavljeno siroto po nekem železniškem pazniku ; ustavi se on ondu med njivami ter pravi : „Ta-le se zdaj omožf! S tem se mi odvali težak kamen s srci ! Glejte! Star sem ža in ćutim, da mi poteka življenje ! Razdelil sem že vse imetje svoje mod sorodnike in tak6 sem pripravljen na smrt, kadar koli mi jo pošlje Gospod ! Pojdite z Bogom in spominjajte so starega Davorina !" Podal mi je rokć, katero sem poljubil, razjokajoč se na glas na prsih preblagoga možd . . . In nisem ga videl več; kajti pol leta pozneje o Svečnici je ostavil svet ta — predzadnji Ilirec slovenski. In glejte! Res je slutil svojo smrt. Spravil se je z Bogom in na dan svoje smrti rekel je o poludne kaplanu Feko-nji: „Še kakšnih sedem ur bodem živeli" in ob osmih zvečer je izdihnil veliko svojo dušo. — (Dalje prih.) v Mislinjo in tu vam je sedemdesetletni starec plaval in se potapljal pod mlinski slap, kakor kakšen mladenič. In zvečer, pri večerji, moral je sle-harni izmed nas povedati, kaj da je doživel tisto popoludne, ter kakšen vspored da ima ta ali oni za drugi dan. Po večerji, ko sta se poslovila gospoda kaplana, izprehajala sva se mi dva še navadno po celo uro po sobi. In tu se je preizkušenemu starcu odprlo sreč ter je često izustil toli znamenite besede, da sem kar ostrmel. Zanimajoć se posebno za naše pesnike in pisatelje, vprašal me je n. pr. malodane vsakokrat, kdaj da sem bil poslednjič pri — Gregorčiču ter kako da se mu kaj godf, da-li je zdrav in če še kaj poje ; a ne da bi bil čakal mojega odgovora, naročil mi je zanj vele-tolažilni izrek, katerega vam, žal, ob preveliki nestrpnosti dandanašnji, tu javno ne morem ovaditi, pač pa sem ga sporočil pesniku samemu — in camera caritatis! Ko sem se naposled tretje jutro poslavljal od gostoljubnega svojega sorodnika, podal mije roko ter rekel običajno: „Bog z vami! Bodite vrli in pozdravite mi svojega — „šefa": on je še jedini Slovan v Ljubljani!" . . . Poslednjokrat sem bil pri Davorinu Trstenjaku pol leta pred njegovo smrtjo. Bila je tisti dan baš „lepa nedelja". Drugi Starotrški kaplan je šel maševat k neki podružnioi tija notri pod goro sv. Uršule, kamor Bem ga jaz izpremil po nasvetu župnikovem. Po sv. maši priredil je raz-borni ondotni posestnik ApaČnik veliko pojedino, pri kateri je svirala i godba. Popoludne po večernicah, pripeljal se je za nama tudi g. župnik b kaplanom „Milošom". Vrli naš Apačnik je bil nad tem častnim pohodom tako vesel, kakor svoje dni isti Gahej : vedno je hodil gledat na bližnji griček, dali se peljejo .Gospod* in ko je zagledal voz v dalji, zagrmeli so to-piči, da se je razlegalo daleč na okrog po gorovji in godci so vsprejeli prečasti-tega gosta z burno koračnico . . . Tako veselega še nisem videl nikdar poprej vedno resnega našega Davorina, kakor tisto popoludne ondu na Apačniko-vem domu. jeti v svoja stanovanja, da to takoj javijo predaedništvu Slovanske Čitalnice. Y sprejemni odbor. Deželni glavar Campitelli potuje. V ,L' Istrii* čitamo, da je bil gospod deželni glavar nedavno v Ospu* G. Campitelli da je bil zelo nezadovoljen glede šole in uprave občine. „L' Istria" pravi, da ne sme ostati tako, da Osp ne smo ostati pod upravo občine Dolinske. Nase tamošnje dopisnike bi prosili, da nam podrobneje poročajo o tem. 0 izletu V Dekane pravi naš vrli „Mattino11, da je bil ,uu vergognoso bor« dello," da se je ta „bordello* vršil v občinski dvorani, da je prof. M a n d i č ščuval kmete, da so mu orožniki pretili z zaporom, da so bili ravni govori, da se je kričalo „po afričansko* itd. Kolikor besed toliko laži, Vsa slav-nost vršila so je v toli uzornem redu — a ne v občinski dvorani — da smemo udeležnike postaviti v vzgled kateremu si bodi italijanskemu kulturonoscu ; g. Man-d i č ni mogel ščuvati kmetov, ker so mu orožniki preprečili besedo, stoprav, ko je začel govoriti ; se zaporom mu niso mogli pretiti, ker se je takoj udal prepovedi; raznib govorov tudi ni bilo, ker govoriti niti nismo smeli. Slednjič pravi „II Mattino", da je bila ta slavnost „festa anti-naaionale*. To je najdebelejia laž : slavnost v Dekanih je bila eminentno n&rodna, a ne politiška. Italijansko-narodna seveda ni bila, in to je tisto, kar peče vrlega „II Mattino.* Sicer pa poznamo dobro ono človeče, ki se je 1 a g a 1 o za par Jude-ževih grošev. — „II Piccollo della sera" je še drznejši: ta vrlina pa denuncira celo take OBebe, kojih niti ni bilo pri veselici, kakor n. pr. duhovnika Legoviča in druge. Sram ga bilo 1 Sodba s kompetentne strani. Milanski dnevnik „II Hecolo" — koji list ima poseben predal za vesti iz „neodreše-nih italijanskih pokrajin* — osnačuje Poreško „L1 Istria" kot »najbolji irredentovski d a s o p i s* v pokrajini. Ta poslednji list da je pisal nedavno: — „se il tempo č galantuomo, V Istria avra un altra capitale". Mi seveda akceptujemo to sodbo o „Istrii", ker je prišla s kompetentne strani, pridodamo le, da sledi iz „Secolovega44 dopisa, da imamo v Primorju še druge irredentovske liste. To ni sicer nič novega, a zabeležiti treba vender, ker izvestni krogi nalašč tišče oči, da ne vidijo stvari okolo sebe. Za družbo sv. Cirila in Metoda so nabrali v Lokvi mej domačini in tržaškimi izletniki 3 gld. 50 kr. Zastavo „Delalskemu podpornemu druitvu" je zopet dovolilo visoko narneBt-ništvo Tržaško. Vest to vsprejmejo izvestno vsi člaui veliko radostjo, kajti na svojo krasno zastavo, ki je odičena z dragocenim darilom Njene cesarske visokosti, oesaričinje-vdove Štefanije, bili so vsikdar ponosni. Zastava se razvije zopet pri desetletnici „Del. podpornega društ va", ki Be bode slavila dne 4. septembra. Za to slavnost delajo se velike priprave. Udom „Delavskega podpor, društva* se naznanja, da od jutri, dne 7. t. m. naprej, prevzameta zdravljenje bolnih udov gg. dra. Prane Mandič in Prus ni g. Uradovala bodeta ob navadnih urah po mestnih lekarnah, v to določenih. Dr, Mandič ■tanuje na borznem trgu št. 13, dr. PrusnigpaSotto P o r t i z z a st. 1. Veselica bralnega društva pri Sv. Ivanu se preloži na nedoloženi čas, ker za prihodnjo nedeljo ni bilo moči dobiti dovoljenja politične oblasti z ozirom na to, da treba novi oder komisijaino ogledati. Dan veselice objavimo evoječasno. Veselica „Tržaškega podpornega in bralnega društva", koja Be je nameravala prired ti dne 14. t. m. v dvorani in vrtu „Bralnega društva" pri 8v. Ivanu, odloži se zaradi raznih zaprek na neizvesten čas, posebno pa zaradi tega, ker ae ima vršiti ta in prihodnji mesec več drugih veselic. Glede odpisa hišnega davka naznanja mestni magistrat, da je finančno ravnateljstvo dovolilo nekatere olajšave pri vlaganju prošenj za začasno oproščenje hišnega davka za nova, prenarejena in zdaljšana poslopja, in sicer: more se prošnja za kmetska poslopja vlagati tudi pismeno ali na zapisnik ; ta zapisnik Be lehko naredi tudi pri vseh c. kr. davčnih uradih; občinske oblasti se smatrajo odposlanikom hišnih gospodarjev gledč oproščenja rečenoga davka ; v slučaju pomanjkanja prilog, predpisanih v §. 4. al. I. ministerijalne naredbe od 1. decembra 1880., se bodo prošnje navzlic temu sprejemale, pismeno in na zapisnik, ter se dovoli doba za pred-loženje istih. Popravek. V izjavi načeluištva po* družnice družbe sv. Cirila in Metoda, objavljeni v poslednji številki, je čitati, da šola v Bojanu traja do 31. t. m. To je tiskovna pomota in naj bo čita do 13. t. m. Od nekod se nam piše : Kakor vsako leto, tako je tudi letos ob šolskih počitnicah učitelje zadela sreča, da so morali k orožnim vajam. Pod vojaško kapo opra-vivši svojo Bveto dolžnoat, so bili prosti, in da bi se kakor druga leta po trdotla-kem Trstu ne dolgočasili in brezplodno tratili čas, so se slovenski in bratski hrvatski učitelji koj prvi dan zavezali, da bodo skupno, složno in edino vživali proste urice. Prepričani o preznamenitem geslu : „svoji k svojim", hranili so se pri Slovencih, kjer so bili neverjetno ceno in dobro postrežem. Jedenkrat so obiskovali gostilno „Pri zlatem petelinu", drugi krat „Pri Viktoriji", pri navdušenem rodoljubu, koji je vreden, da se ga podpira. Večkrat so učitelji tudi obiskovali okolico ter opažali, kako se ista zmiraj bolj probuja ter zo-prstavlja neprijaznemu, tujemu in pogubo-nosnemu življu. A da se i v tem do ve-čega vapeha pride, treba je narodni čut še bolj buditi, ostriti i posluževati ae vseh dovoljenih najodločnejših, naj radi kalnejih sredstHV l Vsa narodna društva, vsi pro-bujeni posamezniki, vsak v svojem krogu, ne strašite se tedaj dela, ne znoja, ne boja, ker v boju je zmaga, v zmagi pa veneo narodove sreče, po kojem vsak rodoljub presrčno želi in koprni. Tudi v mestu so imeli več lepih večerov, a najkrasnejši je bil zadnji večer pred razstankom. V družbi so bili tudi nekoji tržaški Slovenoi, na kojih se je videlo, da take in podobne drage duše so nam porok, da bo Slovan-stvo v Trstu zmiraj bolj napredovalo, a nikoli več ne zamrlo. Tu so se vršile krasne napitnice, na kojih ni drugega želeti, ko samo to, da bi se iste plemenite ideje prej ali slej uresničile. Učitelji so se tudi zavezali, da bodo mej seboj edino v slovanskih jezikih občevali. Kdor bi začel govoriti v tujščini, treba da plača za družbo „Sv. Cirila in Metoda" in za „Slogo" v Gorici 4 nov., kdor izgovori neinternaci-jonalno tujko, treba da plača 2 nov., kdor slovnično pogreši, plača 1 nov. Tem potem in še nekojimi darili, koja so se pri omizji nabrala, izroči) je predsednik klubu uredništvu „Nove Soče" za družbo „Sv. Cirila in Metoda" 3 for. 60 nov., za „Slogine" šole v Gorioi pa 3 for. 59 nov.; skupaj 7 for. 19 nov. — Tako so učitelji okoristili one dneve v Trstu, nesoč seboj prijetne spomine in trajne vtise po tužni naši a mili slovenski domovini. Nekoji pa so za nekaj tednov še tam ostali ter žalostno gledali za onimi, ki so liki ptioi iz kletke pobeglej, Be brzo požurili od tam, kjer šale ne poznajo. To poročilce ne uhaja mej svet iz egoistiškega namena, da bi se namreč učiteljska zavednost povzdigovala, pač pa izhaja za to, da bi ta vzgled širom domovine našel obilo posnemalcev, ter da bi se osobito naša inteligeuca tu pa tam ne brinila samo za kratkočasje, pač pa, da bi povsod memo osebnega „dulce" iskala tudi pre-potrebni narodni „utile". In ko bi se ta makaima po celokupnej našej domovini, povsod, brez izjeme vpeljala, bi sedaj tužna naša domovina k malu dobila vedro lice in veselo srce, kajti narod, oziroma domovina je taka, kakoršni so njeni sinovi, in tu velja po pravici pregovor, da je vsak svoje sreče kovač. Bodi ovira tedaj še tako huda, nasprotstvo in sovražna sila Še tako kruta in neizprosna: ognjevito srce, vstrajna roka z jeklenim kladivom konečno vender vse prebije. V kritičnih sedanjih časih kličemo tedaj : Na dolo, na delo, ker resni »o dnovi, A trud tn znoj pa nam Bog blagoslovi. Iz Barke se nam piše: Letos smo se nadejali precej dobre letine, posebno lepo je kazala vinska trta. Ljudje so z veseljem trosili za škropilnice in vitrojol. Ali, Bogu bodi potoženo : dne 11. p. m. usula se je silna toča, tako debela kakor kokošja jajca, ki je uničila naše pridelke. Zastonj vitrijol, ako Bog ne blagoslovi delo naših rok. Pevsko društvo „Hajdrih" na Prošeku napravi dne 14. avgusta izlet v Kamnik o priliki desetletnice tamošnjega pevskega društva „Lira". Vabilo k desetletnici pevskega društva „Lira" v Kamniku v dan 14. augusta 1892. Vspored slavnosti. Ob 4. uri zjutraj bud niča. Ob pol 8. uri predpoludne izroče pred mestno hišo Kamniške Slovenke v spomin desetletnice društveni zastavi trak. Ob 8 uri dopoludne sv. maša v župni cerkvi. Ob pol 9. uri sprejem došlih gostov-pev-cev na kolodvoru. Po sprejemu sprevod in sicer po predmestji Šutna v mesto, po poštni ulici mimo pivovarne na Graben, od tod nazaj do mestne ^hiše, kjer došle goste pozdravi gospod mestui župan. Ob 11. uri skupna vaja v prostorih slavne čitalnice. Ob 1. uri banket. Ob 4. uri v dvorani gospoda F. Fišerja koncert s sledečim sporedom 1. H. Sattner: „Za dom med bojni grom", možki zbor, poje pevsko društvo „Lira". 2. I. pl. Zaje: Crno-gorac-Crnogorki", možki zbor, poje pevsko društvo „Lira". 3. F. S. Vilhar: „V spomin Miroslavu Vilharju", možki zbor c bariton samospevom, poje slavno pevsko društvo „Hajdrih" s Prošeka. 4. Nastop slavnega pevskega društva „Slavec* is Ljubljane. 5. J. Vogl: „Cigani", možki zbor s tenor samospevom. Samospev poje goBp. A. Stefančič. 6. Nedved: „Dekletu*, čveterospev, pojo gg. A. Stefančič, J. Pohlin, F. Stellč in A. Pintar. 7. Dr. G. Ipavec: „Pozdrav", mešani zbor, poje pevsko društvo „Lira". 8. Hajdrih: „Jadransko morje", moški zbor, pojo pevska društva „Hajdrih", „Slavec", pevci slavnega bralnega društva iz Kranja in „Lira". — Po koncertu ples in prosta zabava. — Ustopnina k koncertu 20 kr. — Mej posameznimi točkami svira Domžalska godba, po koncertu pa kamniški orkester. — K tej slavnosti, katera se vrši pri vsacem vremenu, vabi najuljudneje Odobor. Opomba: Ob tej priliki priredilo se je kegljanje na dobitke, na kegljišču gostilne „pri Krištofu*. — Pričelo se je 30. julija t. 1., ter konča dan slavnosti ob 7. uri zvečer.' Stoletnica. Iz Vatovelj na Brkinih ae nam piše: Nisem vajen vsako malenkost obešati na veliki zvon, ali vender hočem za zdaj mimogrede napisati nekoliko kratkih potez. V poslednjih štirih letih so kapelanci žrtvovali mnogo za olepšanje sv. cerkve, kakor: o sv. misijonu leta 1888 od 18.—28. oktobra zložili so za vzdržanje sv. misijona vsi gospodarji cele kapetanije nekoliko denarja. Cerkev je vdobila po skrbi prečastitih gospodov misijonarjev prelep miBijonsk križ. Pod vrlim našim starešinstvom cerkve sv. Jurja vkupila se je prekrasna podoba Matere božje: Marija Pomagaj. Zatim povišala se je vsa cerkev na okoli za meter in pol; in nad pol leta pojo nam orgije v lepo okinčani cerkvici. Pokazale so pa tudi nektere osebe zunaj ka-pelanije svoje dobro Brce, ko so podelile za povišanje hiše božje in podarile marsikateri petak. Med temi g. J. Ž e 1 k o iz Pristave in gospodičina Tereza Cer- golj, bivajoča v Trstu, katera je kupila dve krasni podobi: Presveto srce Jezusa in Marije. Torej štiri so cvetlice, katere našo cerkvico sv. Jurja zdaj na novo krasijo : 1. Podobi presvetoga srca Jezusovega in Marije, 2. podoba Marije pomagaj, 3. sveti misijonski križ, 4. orgije, katerih ae pobožna srca jako veselijo. Najlepša cvetlica pa raste v rajskem vrtu, na altarju na tabernakeljnu, zakrament preavetega rešnjega Telesa, kateri je bil postavljen v prvič dne 22. julija 1792. 100 letnico praznovali Bmo pa dne 24. julija 1892. to je na nedeljo, ker na 22. t. m. bil je petek. Pohvale vredni bo torej vsi tisti, kateri so za okinčanje sv. veže blagodusno darovali kakšen goldinar. Iz Marezig na Pomjanščini piše se nam dne 2. avgusta : Strela je ubila danes ob 1/2 uri popoludne nekega 15 letnega mladenča, ko je pri košnji Sel pod neko drevo iskat kladivo in nakovalo za koso. Ostal je na mestu mrtev. Ljudje, prišedši iz Kopra, so pripove-dali, da je tudi blizo Kopra na morji treščilo v neko barko, ki se je naenkrat potopila. Zahvala. Podpisana odbora izrekata tem potom slavnemu županstvu v Dekanih, slavnej Čitalnici in vsem rodoljubom, kateri so Tržaške izletnike dne 31. julija t. 1. tako slavnostno, in presrčno ob enem, sprejeli, svojo najtoplejšo zahvalo, zatrjujoč je, da nam ostane ta izlet vsem v najprijetnej-šem spominu! Bili smo bratje med brati! Bog živi vrle Dekance ! Odbor telovadnega društva ,.Trž. Sokol" in odbor „Slovanskega pav. društva*. Tržno poroftilo. Cene ne razuino, kakor se prodaje nn debelo blago za gotov denar). »• od for. do for Kava Mocca....... 100 K. 123.— 126.— Rio biser jako Una . s —.— _ Java „ „ „ . * —.—• Santo* lina..... * 94 — 96.— „ srednja . . . s 85.— 87.- Guntemala..... » 108.— 109.- Portoricco..... • 125,- 12:.- San Jago do (juba . n —.— - .— Cej lon plant. lina . . n 132.— 134.- Java Malang. zelena . n 112- 118— Campinas ..... m — .« —.— Rio oprana .... 106 — 110.— „ lina...... i i 92.-- 93.- „ srednja .... > „ 83.-- 85.- Oaaala ligne' » zabojih . . n 24.50 25.— Kaolaov cvet...... n 880. — «90.— Ingtr Bengal...... n —.— — Papar Singapore ..... n 36. - 37 - it 30.— 31.— Batavia...... n . 32 — 33.- Plmant Jamaika..... n 33.— — Pstrolsj ruski v sodih . . KHi K. 5.— -fl „ v zabojih . * 7.— Ulj* bomažno amerik. . . m 29.- Hl!- Lecoe jedilno j. f.gar. . * 41,— 42 - daliuat. s certifikat. . * 41. - 42.- namizno M. H.A.j.f. gar. • 60.- 52.— Aix Vierge .... • 56.— 57,— * 52 — 54,- Limoni Mesina..... zaboj 8.- 9 — Pomaranče Puljeske . . . * -- —.— Kandlji Bari I.a..... 100 K. 85.- 86.- dalm. I.a, h eert. -- —.. — Planolli......... n — —.— Biš italij. najttneji . . . n 22. — —.— „ srednji . . . » 21.— —.— ttangoon «xtra| . . . « 16.- —.— „ I.a J carinom n 14.— 14.25 U .a J . . . n 12.- 12.60 Boiiči p ulje »ki ..... s 9.— —.— dal mat. s eert. . . „ —. — — ,— Smokve puljeAko v sodih . » —.— -.— „ v vencih . » —,— —.— Sultacine dobre vrsti . . n 32.- 36.- Suho grozdja (opa&a) . . . „ 14.- 15.— Olbabe ......... n 13.— 14.- Slanlkt Yarinoutli .... sod —.— —. — Polenovke s redne velikosti 100 K. 38.- —.— • —.— —.— Sladkor centrifug, v vrečah n certifisk. . . • 85.75 36 — FaiolCoks....... • 8.75 —• — 7.50 *— Domači oglasi. Društvena krčma Rojanskega posojilnega in koiisum-nega društva, poprej Pertotova, priporoča sh najtuplej« slavnemu občinstvu. Točijo bo vedno izborna domača oko-ličanska vina. Cl. Msftin 1^1*70 Piaiza 8. Oiovanni, št. 1. "rti IIII l\l aDj trgovinu z mnogoviHtnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletonino itd. itd. Cl. Gostilna „Stoka", staroznana pod irae- poleg kavarne „Fabria", priporoma se Slovencem t mestu in na deželi. Točijo se izborna vina, istotako je kuhinja izvrstna. Prodaja tndi vino na debelo, tako metanom, kakor na deželo. Cl. AnHrftl Volan čevljar v ulici .Caserma. milUl OJ l\aiail, priporoča so najtopleje slovenskemu občinstvu. - Najelegantnejše ter solidno delo in točna postrežba. Cl. B. Modic in Grebena ni voglu Via St. Giovani in Via Nuova. opozarjata zasebnike, krčmarje in f. duhovičino na svojo zalogo porcelanskega, ste- f.. „ , ... .» klenemu, lončem-ga in železnega blaga, podob in »""J™ naanufakturist, Tesel prodajalec vei6 Zanesljiv trgovsk pomočnik kipov v okrašenje grobnih spomenikov. Cl. Tiskarna „Dolenc" del ma št. 2, izvršuje vsakovrstna tiskarska po ugodnih cenah. Imamo na prodaj knjigo „Kmetijsko berilo" za nadaljevalne tečaje in gospodarjem v pouk. Mehko vezana stane 45 kr., trdo vezana 65 s poštnino vred. Cl. Antnn Pn^lrai na vo&lu ul5ce MlllUil rutndj, in Cecilia,toči izvrstno domače žganje; v tabakarni svoji — ista hiša — pa prodaja vse navadno potrebne nemsko-slovenske poštne tiskanice. ™ Cl Hotel io restavrant Siškovič postaje Hrpelje - Kozina ima jako lep razgled v visokosti 490 metrov nad morjem ; oskrbljen je izborno z vsem potrebnim; na razpolago so krasno opravljene sobe za poletno bivanje; kuhinja in pijače izborne, cene nizke. Voznina po žeeleznici stane samo 20 kr. 19 — 26 U. Mrevjja, Viait? Priporoča slav. občinstvu vsake vrste moke. otrobov, tursice, ovsa in raznega kruha po najnižjih cenah. Cl. Mlekarna Frana Gržine iz Št. Petra na Notranjskem (Via Campanille v hiši Jakoba Brunneria št. 5 (Piazza Ponterosso). Po dvakrat na dan frišno opresno mleko po 12 kr. liter neposredno is Št. Petra, sveža (fri&na) smetana. Na zahtevanje posneto mloko po 4 kr. liter, toda le v množini najmanje 25 litrov. Cl. Ernest Pegan (naslednik A. Pipana) na oglu Via Torrente in Ponte delta Fabra, priporoča svojo trgovino z moko in raznimi domačimi pridelki, zlasti pa svojo bogato zalogo kolonijalnoga blaga. Cene so neverjetno nizke, postrežba vestna in nagla. Cl. Gostilna „Alla Vittoria" Pstra Muscheka. v ulici Sorgente (blizo tehtnice Rosada) toči izvrstna viimin prirejuje jako okusna jedila. Prenočišča neverjetno v ceno. Cl. Ifornl Pni IO žganj arija in tobakarna v IVCIIUI uuija, „lici Via Arcata, nasproti hiSe Cacia, prodaja domače žganje vsake vrste in siropnve p i are, „pasarete" in sitone. Prodaja tudi pijačo kot sredstvo proti koleri, prirejeno iz samih trav in lekarij. Vekoslav Moder, ptr mojster „Piazza Caserma", se priporoča slav. občinstvu. — Prodaja vseh vrst kruha, slaščic, čokolade, vseh vrst moke itd. po najnižjih cenah. Cl. An+nn I o m no naslednik Jakob Hoče-millUlI LdllipO, varja, Via Bai riera veochia št. 17 pekovski mojster, priporoča kruh vseh vrst, moko, riž, sočivje, fino moravfiko maslo Itd. Cl. Ivan Kanobel, nasproti velike vojas-niče, priporoča svojo zalogo z mnogovrstnim jedilnim in drugim blagom; razpošilja tudi na debelo v množinah od 5 kil. naprej po najnižji c?ni. Kavarni ,Commercio' in Je- fioQf*f|* v ulici „Caserma1*, glavni shaja- UOduU lij^i tržaških Slovencev vsoh stanov. Na razpolago časopisi v raznih sl<»vanHkih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk se priporoča Anton Šorli, kavarnar. Cl. Josip Kocjančič, vl"tK"r trgovina z mešanim blagom, moko, kavo, rižem in raznovrstnimi domačimi in vnanjimi pridelki. Cl. Ivan Prplnn Poroča svoji trgovin i van rreiuy v Vi« d«i bo»c« št. 2 (uhod na trgu stare mitnice, Piazza llarriera vecchia) in v ulici Molln a vento Št. 3. Prodaja različno mešano blago, moko, kavo, riž in razne vrste domače in vnanje pridelke. C. |unn llmolf črevljarski mojster, Via Ro-IVail UIIICII, magna št. 6. priporoma Be slavnemu občinstvu v vsa v njega stroko s ada-joča dela. — Solidno delo, — hitra postrežba — nizke cene. 60--52 Anton Godnig, fiL^S^M'1 poroča svojo veliko zalogo kave, olja, rlia, sladkorja in raznih domačih pridelkov. — Cene so neverjetno nizke, požtrežba je vestna in nagla. 5—24 Petroleum EfiLS^i dajalnici Artura Fazzini, Via Stadion št. 22. — Telefon 519. 9-20 Gostilna „41 fiallo d'aro" GTJ£ toči izvrstna istrska in furlanska vina ter ima prav dobro kuhinjo. Oddaja tudi vina na debelo v sodčkih od 28 litrov naprej in sicer furlansko po 28 kr. liter, istrsko po 32 kr. liter. Razpošilja tudi istrsko vin« na zunaj in sicer loko štacijon Trst po 23 gld. hektoliter; ne da bi ' imel naročevalec kake druge stroške. Vnanjim ! gostilničarjem se priporoča za naročila Oovaoioh. 5H—29 slovenskemu in nemškemu jeziku sprejme se takoj in se mu zagotovlja prav dobra plača. 2—2 Kje, pove upravništvo tega lista. Kotranove sladčice katere izdeluje lekarničar PRENDINI v Trstu Telefon št. 334. 44—52 Velika poraba ki je dandanes v navadi rabiti kotranove izdelke prepričala me je, da sem začel sam izdelovati iz pristnega kotranovega izvlečka iz NorvedSkega izvrstue sladčice podobne onim, ki dohajajo iz inozemstva Te sladčice imajo isto moč kakor k&tra-nova voda in glavic« (Kapsule), lažje so, proživajo in prebavijo ter se prodajejo po prav nizkej ceni. Da se ogne ponarejanju na enej plati vdobljeno ime izdelovatelja Prendinlja in na drugej besedo Catrame. V T r s t u se prodajejo v lekarnici Prendinl škatljicah po 40 kr., prodajejo se tudi v večjih lekarnah v druzih deželah. vseh Ivan Valenčič, Via nuova št. 39, pro« . daja vsake vrste ma- I nufakturnega blaga. Blago se dobiva iz prvih vastrijskih tovarn. Cene nizke. 49—28 Vozni in tovorni listi IlO—10 Novosti! 6—ldl Srajce za hribolazcej tkane, iz najbo jših snovij, gladke bar-1 ve nI i pisane, s širokim doli poveše-nim ovratnikom in dvemi žopi na prsih, popolna velikost, izborno delo. Komad gld. 1.20 Svileni pasi 1 meter dolgi, 6 cm. Široki, s posrebreno dvojno kače-sto zapono. Komad 50 kr. Klobuk za hribolazce| iz I-a klobučevine se širokim svilenim trakom tor mošnjič-1 kom za nakite, gl. 2 Ovratnice za hribolazoe 3 komadi gld. 1 razpošilja po poštnem povzetju Krnil Storch Dunaj, 1. Salzgasse Nr. 65 „L' A L L I A N Z" družba za zavarovanje življenja in dohodkov, prevzemljo razun navadnih zavarovanj na človeško življenje vseh kombinacij, tudi novo, po njoj UBtanovljmio jedino v Avstro Ogerski monarhiji: zavarovanje za delavce proti mesečni ali tedenski premiji na katero obrača vso Hvojo pozornost in koje.a uspehi v tej stroki zavarovanja so si pridobili priznanje vseli delavskih krogov iu obrtnikov, ker odgovarja vso-stranskej potrebi. Od ustanovljenja Allianz^-e (julij 1890) do 31. marca t. 1. spro- jelo se je 6S.9&5 ponud»b zavarovanja za skupen znesek gld. 11,1 50. IMN.ttO za slučaj smrti ali do življenja stanovite dobe ; izplačalo pa ue jc v istem času brez zadržka gld. za 909 slučajev smrti. Ljudski program ,, I * A 11 i it n C* "-«* in časten napredek njen zasluži vso poz- most delalskih krogov v vekšern oziru kakor doslej z ozirom na korist, kojo jim družba ponuja in na živo zanimanje vseh za obstanek svojih družin mislečih osob. Alliiiil/."-a je zastopana v vaeli g avnejših mestih monarhijo po agencijah in »plačilnih uradih. — Prospekte pošilja zastonj in informacijo daje na zahtevo vsakemu. 4—10 Glavni zastop za Trst, Primorsko, Istro in Dalmacijo: -A. Hirschfeld, Trst (Tergesteo). Ameriko. Josip Urbančič, Mfun* Francesco priporoča vseh vrst žganja na drobno in debelo. — Pristna tukajšnja in vnanja vina v boteljah. — Suho meso, kranjske klobase, sir, sladščice itd. 20—48 najboljSe je s čajem iz tavžentroi (milefiori). kri čisteče in neprekosljivo sredstvu zoper pale-nje v želodcu, liemoroidalne bolezni itd. — Zavitek z navodom, za 12 dni zdravljena, stane 50 kr., s pošto 6 kr. več. Čuvati se je ponarejenja zdravila. Dobiva se v odlikovani lekarni 55—100 PRAXMARER „Ai dne Mori" Trst, veliki trg. Poštne pošiljatve izvršujejo se neutegoma. Kraljevski belgijski poštni parobrod „RED STEARN LINIE* iz Antverpena direktno v New Jork & Ptailadelfijo konnesijonovana črta, od o. ... avstrijske vlade. Na vprašanja odgovarja točno : kon-cesijonovani zastop 50—24 „Red Star Linie" na Dunaju, IV Weyringergasse 17 ali pri Josip-u Strasser-u Speditionsburea fiir die k. u k. Staatsbahnen in Innsbruck. Moja zaloga strojev nahaja se v TRSTU, ulica Zonta štev. 5, pod tvrdko Živie in družb. (Schivitz & Coinp.) V zalogo prihajajo pogostoma dozdevni kupci, koji si stroje ogledujejo, pa kadar jih so dobro ogledali in ceno izvedeli, izražajo svojo nevoljo, češ. da so si stroje drugod slalm kupili, kor moji so bolji in cenejši. Kupujejo mačko v žaklji. ker ne poznajo blaga, kojega kupijo, no agent*, po kojim, in ne fabrikanta pri katerem naroČujejo. Pride blago slabo ali dobro, morajo je držati in sreča, če S e ne pridejo ob plačano aro. Prosim gospode posestnike, naj pridejo v mojo zalogo poprej, ko stroje kupijo kje drugje ; zmenili se bomo, ker moja skrb je, vsem dobro postreći; živim v deželi in od deželanov. zato pa niso v nevarnosti, biti opeharjeni. Prosim narodnjake, naj so držijo načela „svoji k svojim" 1 in da ne bi podpirali ljudi, kateri morda nas zaničujejo in nam škodujejo. Priporočam mlatllnice in čistilnice za žito, pumpe za vsako rabo cevi, in vsake vrsti drugih strojev in kar k temu spada. Moje škropilnice proti peronospori so se skazale najizvrstnejše. Izdelujem vodovode, tovarne i. f d. V. Mat. Živic, 9 inženir. Drogerija Arturo Fazzini y Trstu Ulica Stadion 22 — Telefon 519. Velika izbćr mineralnih vod&, zmletih oljnatih barv najfinejih vrsti; rudeČe, rumene, zelene, višnjeve in črne po 28 novč. kilo. Svinčnata belilo po 32 novč. kilo. Cinkovo belilo najflnejo po 40 novč kilo. Bazun tega velika izber barv na vodo in čopičev vsake vrste ter po cenah, s kojimi ni mogoče konkurirati. — Zaloga glasovitoga kropila od Kurizde (Kornouburgor Viehnfthrpulver) za živino. Zaloga mirodij. barv, zdravil: zalogo žveplja in modre galice za rabo pii trtah. Naročniki morejo brezplačno uporabljati telefon. 9—50 v* V ^ t, ^ ^ ^ ^ Kr ! z t) \ / Korneuburški prašek za rejo živine za konje, rogato žival in ovce. Porablja so že skoro 40 let z najboljšim vspohoin v večini hlovov, ko živina rada ni> jo, pri slabi probavi, v zboljšanje in pomnoževanjo mleka pri kravah; pospešuje vztrnjuust živali proti kužnim vplivom. II 90F" Cena cele škatljice 70 kr., ■/, škatlje 35 kr. "Wl Paziti je na zgornjo varstveno marko in naj se zahteva izrecno Kwizde korneuburški prašek za rejo živine. Pravo so dobiva po lekarnah in drogerijah. GLAVNA ZALOGA FRAN IV. K W IZDA c. in k. avstr. in kr. rum. dvorni založnik, okrožni lekar, Korneuburg pri Dunaju ■■■ViHIHBHBBHHHnH^BCIHHnnM r 4SB\ *£3fc fi*:— i Znatno obaljeite ciene Malicam za vino, voće i masline j 1 I < IZVORAN FABRIKAT najnovijeg izvratnog sustava wa neprestano dje- lujućoin dvojakom pritisnom silom. Zajamčena najveća djelatnost do 20° 0 veća nego li kod svih ostalih tiskalnien. Kod svih izložba odlikovane prvimi nagradami Mlinove za grozdje, voće, masline, strojeve za sušenje voća kano i za sve proizvode iz bilin-stva I životinjstva. Tiskalnice za sieno na ruku, i strojevi za tivb- ljenje kur uze. Najnoviji samostalni patent, štrcaljke za trsje „Sjfonia" izradjuju jedini tvornicari 8 — PH. MAYFARTH i drug. ^ tvornica poljodjelskih strojeva RFT II TlllrtP^f PJ15VA Kataloge šaljo tndava, prima zastupnike. - Kod kupuje Dljf II« 1 IlUllI »Ml tlnnl opominje svakoga, da pazi na podielanje. l S » » i i » » » » » » » » I* i I Lastnik pol. društvo „Edinost' Izdajatelj in odgovorni urednik Maks Cotič. Tiskarna Dolenc ^ 'X'stu.