Telefon št. 74.
Posamna številka 10 h.
Pt Mit' prejeman: ia
•elo leto naprej 26 K — h
KI leta > 18 » — » rt » > 6 » 50 » Mesec > 2 > 20 >
V spravnlitvu prejeman: za
««lo leto naprej 20 K — h pol leta > 10 » — » letrt » » 6 „ — » Mesec » 1 > 70»
Ia poSiljanjenadom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnino In inierato sprejema upravništvo v
Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefran kovana pisma no vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-
niških ulicah št. 2,1., 17.
Izhaja vsak dan,izvzemii nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 96.	V Ljubljani, v sredo, 29. aprila 1903.	Letnik XXXI.
Državni zbor.
Dunaj, 28. aprila.
Čehi in vlada.
Minolo nedeljo so zaupniki mladočeške stranke v Pragi državnim poslancem izrekli soglasno zaupnico. Soglasno so namreč odobrili resolucijo, katero jim je predložil iz-vrševalni odbor stranke. To dejBtvo je velikega pomena ne le za češko delegacijo, marveč sploh za avstrijsko notranjo politiko v bližnji bodočnosti.
Zbranih je bilo 438 zaupnikov s Češkega, Moravskega in Slezije. Dr. H e r o 1 d je v daljšem govoru utemeljeval naslednje točke: 1. Zadnji smoter mladočeške politike je češko državno pravo, ki zahteva skupnost dežel češke krone v zakono-dajstvu in javni upravi. 2. V dosego tega namena je treba utrditi in razfiiriti politični in narodni vpliv češkega naroda. V to svrho mora češki narod dobiti večji vpliv na javno upravo, razširiti se mora delokrog deželnih zborov ter volivna pravica, češkim manjšinam v nemškem ozemlju je treba zagotoviti narodni obstanek; češki jezik mora biti z nemškim popolnoma enakopraven. V kulturnem oziru zahtevajo Čeki potrebno število visokih, srednjih in strokovnih šol. V socialne m oziru potrebujejo nižji stanovi moralno in gmotne podpore. 3. Češki poslanci so morajo vedno in povsod ozirati na skupnost češkega naroda na Češkem, Mo-ravskem in v bleziji.
To so splošna načela češke politike, povzeta iz prejšnjih programov čeških strank. Važnejši ali aktuelnejši je drugi del reso lucije, ki se tiče taktike. Ta odstavek se glasi: 1. Zaupniki so se prepričali, da je sedanja vlada le na videz nevtralna ali nad strankami, v istini pa smelo podpira hegemonijo ali vladoželjnost nemške manjšine ter se upira upravičenim zahtevam slovanskih narodov sploh in posebe češkega naroda. Zato zaupniki naglašajo potrebo, da so češki poslanci v odločni opoziciji proti vladi ter ji delajo vse mogoče ovire. Zaupniki pa tudi ne prikrivajo, da so razni dogodki pred in mej prvim branjem avstro-ogrske nagodbe mej narodom vzbudili sum-nje, kakor da bi vodstvo mladočeškega kluba ne zastopalo na Dunaju dosledno in vstrajno čeških zahtev proti sedanji vladi in s stemu, kar bi utegnilo omajati zaupanje volivcev do poslancev; zato zaupniki pričakujejo, da poslanci razprše to nezaupnoBt. 2. V nadi, da se to zgodi, zbrani zaupniki vzdrže resolucijo iz 1. 1894 ter p r e p u s t e poslancem, da z ozirom na program uravnajo svoje korake po vsa-kočasnih razmerah in p otrebah in da uporabijo tudi obstrukcijo, ako bi bilo potrebno.
3.	Zaupniki priznajo dolžnost, da morajo poslanci odločno zagovarjati politično veljavo češkega naroda brez ozira na vlado in ostale stranke. Iz tega vzroka pa je potrebno, da se vsi poslanci marljivo udeležujejo obravnav v državnem zboru in kažejo brezpogojno disciplino in solidarnost, ki je pogoj yseh političnih vspehov.
4.	Zaupniki so prepričani, da bode v teh resnih časih češki narod podpiral svoje poslance, ter upajo, da bodo tudi poslanci sicer previdno, pa odločno zastopali zahteve naroda.
To resolucijo so za Heroldom zagovarjali dr. E n g e 1, moravska Čeha dr. P e -
rek in dr. sileny ter šleski poslanec H r u b y. Radikalnejši zaupniki so poslancem očitali nedoslednost v taktiki in preveliko prijenljivost nasproti vladi. Kar se tiče taktike, je moral sam dr. Ilerold priznati razne napake, ki sem jih ie navajal v svojih poročilih. Tako ni bilo previdno, da so češki poslanci ob razn'h prilikah vladi pretili z obstrukcijo, osobito proti avstro ogrski na-godbi. Take pretnje zgube vso ostrino in resnost, ako ob odločivni uri upade ves pogum. Aut-aut I Ali je bila obstrukcija potrebna in umestna ali ne. In to so mogli češki poslanci vedeti že minulo jesen. Vlada je namreč z raznimi izgovori odklanjala češke zahteve ter se sklicevala na odpor nemških strank. Tukaj je bilo edino vprašanje: ali more biti češka obstrukcija vspešna ali ne. Tudi to vprašanje je bilo jasno v trenotku, ko je vlada izjavila po svojih glasilih, da v sili uveljavi nagodbo tudi s § 14. Po naši sodbi bi torej češka obstrukcija v tem slučaju s topovi streljala na vrabce, kakor pravi pregovor. Vlada bi brez skrbi odgodila državni zbor, koncem junija bi vladal § 14 in večina nemških strank bi si menoala roke, ker bi ji ne trebalo hoditi po kostanj v žrjavico.
Z ozirom na vse to smemo reči, da je resolucija čeških zaupnikov jako srečno sestavljena kot kompromis mej radikalnim in zmernejšim krilom. Resolucija je v posameznih točkah tako radikalna, da bo ji mogli pritrditi tudi dr. F o f t in ožji njegovi somišljeniki. Na drugi strani pa poslancem prepušča proste roke, da uravnavajo taktiko od slučaja do slučaja ter uporabijo v skrajnem slučaju tudi orožje obstrukcije.
Dasi so za resolucijo glasovali tudi radikalni zaupniki, vendar je zmagala zmernejša struja, ki je zastopana v vodstvu. To dejstvo je tem pomenljivejSe, ker so radikalni listi vodstvu pretiti z moralno obsodbo, z nezaupnico in ker je bila zmeda že na veeh koncih in krajih očividna. Razni poslanci so že naznanjali, da odlože mandate. Sedaj je zopet utrjena disciplina v klubu in vlada mora računati z dejstvom, da se mladočeški klub naslanja na večino češkega naroda. Danes je mladočeška stranka vedno še zastopnica češkega naroda, odkar se je razkropila staročeška garda in ko razne druge politične struje v češkem narodu nimajo pretežne zaslombe.
Naloga čeških poslancev je sedaj, da si ohranijo zaupanje svojih volivcev. To pa je najtežavnejše v sedanjih razmerah. Saj so bili mnogi zaslužni poslanci, katere so vo livci na rokah nosili, a čez noč postavili jih pred prag. Javno zaupanje ljudstva je spremenljivo, kakor jesensko vreme. Ne prisojamo si nobenih naukov ali dobrih svetov, toda gotovo je, da daneB češki poslanci z odločno opozicijo več dosežejo in si bolj utrde svoje stališše, nego z obstrukcijo. Za to imajo vedno še čas, ko bi to zahtevala elementarna sila političnih razmer.
Današnja seja
je trajala do '/»5. ure. začetkom seje so dr. Stran s ky in tovariši nujno predlagali: Vlada naj strogo preišče, kako je dobil olomuški nadškof dr. Kohn v roke izvirno pi savo brzojavke, ki jo je v znani aferi odpo slal »Rectus«, ter strogo kaznuje detičnega poštnega uradnika. Ta nujni predlog pride v prihodnji seji na vrBto in bode gotovo povod obširni razpravi za socialne demokrate in Vsenemce. Vsa stvar pa je še jako temna in razni listi so jo zavijali vsak po svoje. Da vbb ni pravilno, je gotovo, vprašanje jo
le, kdo je kriv, da nasprotniki cerkve ta dogodek generalizujejo ter kujejo orož,e proti cerkvenim napravam.
Pogodba s Srbijo..
V zadnji seji so ^enemški poslanci mijno predlagali: »Vlada se poživlja, da takoj Srbiji odpove trgovinsko pogodbo". Enak predlog so vložili krščanski sooialci.
Danes je bila razprava o tem nujnem predlogu. Govorili so: K 1 i e m a n n , K i t tel in d r. S c o p f e r za odpoved, d r. Ellenbogen in dr. Lecher proti odpovedi. Trgovinska pogodba s Srbi|o se mora presojati z gospodarskega in političnega stališča. V gospodarskem oziru je istina, da ima Srbija mnoge olajšave pri carini od kmetijskih pridelkov, ki jih izvaža v našo državo; to so goveja živina, prašiči, slive in vino.
Tudi živinska kuga napravlja naš m živinorejcem precej škode. Samo volov izvaža Srbija na leto v našo državo nad 50.000 glav. Večino pokupijo Ogri, ki zalagajo avstrijske živinske trge.
S stališča soc. demokratov je vsaka carina škodljiva, ker podražuje živila. Zato je dr. Ellenbogen govoril proti predlogu.
Dr. Lecber pa je govoril proti predlogu s etališ5a industrije, ki izvaža svoje izdelke v balkanske dežele. Ako naša država zviši carine od balkanskih kmetijskih pridelkov, bodo balkanske dežele zvišale carine od avstrijskih industrijskih izdelkov.
Agrarci pa zopet trdijo, da carine ne provzročajo draginj, ampak razni prekupci. Tu se torej križajo načela in koristi, a vsem ustreči je nemogoče. Razprava bode končana v prihodnji seji, ki bode v petek. * * *
Predsednik grof Vetter je predlagal, naj je prihodnja seja danes teden, da morejo zborovati razni odseki. Po daljši, jako živahni debati je zbornica sklenila, da je seja v petek. Na dnevnem redu so: Pogodba s Srbijo ; gori označeni nu)ni predlog dr. Stranskega; odprava uradniških kavcij; prememba z ikona glede nedeljskega počitka; lokalne železnice; podržavljenje severozapadne železnice; razveljavljenje § 14 drž. tem. zakona; prememba poslovnika za poslansko zbornico.
Jubilej kardinala Grusehe.
Včeraj, 28 aprila, je minulo 25 let, odkar je bil sedaj 82letni starček kardinal G r u s c b a posvečen v škofa; dne 4 maja letos pa praznuje ta cerkveni knez 60ietnico mašničtva. Tem povodom mu je poslal cesar naslednjo pismeno čestitko:
Ljubi kardinal Gruscha!
Milost Najvišjega dovoljuje Vam, da skoro dovršite v nezlomljeni moči duha in telesa 25. leto svojega škofovskega in 60. leto Bvečeniškega delovanja. Rad se tem povodom vnovič spominjam zaslug, ki ste jih pridobili za cerkev, Mojo hišo in domovino, v zvestem spolnjevanju dolžnosti svojega poklica, in s katerim ste si pridobili Moje pripoznanje. Kot zunanji znak tega pripo-znanja podeljujem Vam insignije v briljantih k velikemu križu Mojega Leopoldovega reda, ki sem Vam ga podelil z odlokom 22. jan. 1891. - Fran Josip I. r.
Kardinal knezonadškof Gruscha je bil rojen 3. nov. 1820 na Dunaju kot sin krojača, v mašnika je bil posvečen radi mlado-ktnosti eno leto po dovršenih študijah 4. maja 1843 Doktorjem bogoslovja je bil pro-moviran na Dunaju 31. julija 1849, 1. 1862 je postal prof. pastoralke na dunajskem vseučilišču, 22. okt. 1871 kanonik. 2e tedaj sta ga papež Pij IX. in cesar odlikovala na razne r.ačine, dne 19. jan. 1878 ga je pa imenoval cesar za vojaškega škofa. Posvečen v je bil 28. aprila istega leta v stolnioi sv. Štefana. Dunajski knezonadškof je postal 24. januv. 1890, dne 1. jun. 1891 pa kardinal.
Dr. Ilerold o češki obstrukciji.
Na zaupnem shodu je govoril dr. He-rold o češki obstrukciji tako : Češka obstrukcija bi mogla imeti samo tri posledice. Ali bi bila zlomljena v zbornici, ali bi vlada zasedanje zaključila ali bi pa razpisala nove
volitve. Če bi združene m sprotne stranke obstrukcijo zlomile, bi bil to velik poraz za češko stvar. Ako bi vlada zaključila zasedanje, bi po § 14 lahko oktroirala, kar bi hotela. Ča bi bila zbornica razpuščena, bi pa vlada uvedla take stvari, ki bi bile na škodo češkemu narodu za dolgo dobo let. Kakor se vidi, se je dr. Ilerold pri zadnji točki ogt.il vprašinju, katera stranka bi pri novih volitvah pridobila. Ker je shod zaupnikov to dokazovanje sprejel, pač ni pričakovati več od Mladočehov obstrukcije, dasi so jo v resolucijo postavili kot zadnje sredstvo, po katerem naj sežejo mladočeški poslanci, kadar se jim zdi potrebna. »Narodni listy", ki so pisali prej ostro za obstrukcijo, izjavljajo zdaj, da so popolnoma zadovoljni z izidom zaupnega shoda. Navzočih je bilo okolu 400 zaupnikov.
Glasovi o sliodu čeških zaupnikov.
L nedeljskim shodom čeških zaupnikov se umevno peča vse češko časopisje. Sodba o sklepu zaupnikov skoro v vseh listih so-glaSa v tem, da so zmagali zmerni elementi nad radikalci. Češkim zaupnikom, pravi »Hlas Naroda«, gre zasluga, da so omogočili češki politiki, da je nastopila pot, ki obljublja našemu narodu mnogo več vspeha, kot oni, ki smo ga nastopili pred petimi leti. V tej sodbi je torej vse edino, le ne »Nar. Li8ty«. Sicer se kaže tudi ta list zadovoljnega z vspehom, a izkuša dokazati iz besedila resolucije, da je zmagalo radikalno krilo mladočeškega kluba. List pričakuje več svežosti in vneme pri parlamentarnem delu.
—	No, po nedeljskem sklepu v Pragi se to pač ne da sklepati, čeravno se ne more reči, da je obveljala pri tej priliki res prava narodova volja.
Prememba v srbskem kabinetu.
Vsled premembe srbske ustave ali bolje vsled »prostovoljnega« iistopa štirih radikalnih ministrov izpraznjeni mesta nameravajo popolniti s samimi liberalci. Imenujejo se za to mesto: za naučni portfelj državni svetnik Suvanovič, finančni bivši finančni minister senator Tovanovč ali pa Radulovid. Prvi je pripadal Rist čavemu kabinetu, drugi je pa mlad, a baje zelo izkušen trgovec. Za notranjega ministra je neki določen bivši notranji minister Andanovič, za poljedelskega pa Lazar Jovanovč. Konečno preostaja le še portfelj zunanjega ministra, ki ga baje dobi senator Gavard 6. Ostali ministri ostanejo na svojem mestu. Teko sestavljena vlada bo poslušno orodje kralja Aleksandra in bo lahko izhajala z novim parlamentom, a ljudska ne bo, ker tudi skupščina in senat ne bota izraz ljudske volje.
Iz brzojavk.
V olomuški nadškofiji se nadaljujejo nemiri proti nadškofu. Župnik Očasek je pisal na »Deutsches Volksblatt«, da je popolnoma neresnična vest, da misli on prestopiti k starokatoličanom. Občinski zastop v Kromerižu je imenoval Očaska častnim občanom. Dostal Lutinov, kateri je katehet na deželnem poboljševalnem zavodu v Novem Jičinu, ki izdaja edini ilustrirani list na Mo-ravi, »Novy Život«, in katerega je baje kaznoval nadškof Kohn z izgnanstvom iz nad-škofije, je objavil oklic na ljudstvo, v katerem pravi, naj se ne izraža nevolja z de monstracijami in nasilstvom, ampak pritožbe se naj pošljejo papeževemu nunciju in kardinalu Rampolli. Da bi bil duhovnik izgnan iz škofije, je po kanoničnem pravu nedopustno ; zato je tudi neverjetno, da bilo cerkveno sodišče kaj takega izreklo. Če je pa to izreklo, je seveda apelacijskim potom lahko ovreči tako sodbo cerkvenega sodišča.
—	D r ž a v n o z b o r s k e volitve na Nemškem. Bivnrska socialna demokracija je sklenila, da pri prihodnjih državno-zborskih volitvah ne bo glasovala preti katoliškemu centrum u. — Proti vojni predlogi na Ogrsko m. Predsednik gref Apponyi je moral sprejeti deputacijo 1400 mož, ki je podala protesto proti vojni predlogi. — Zakon o odpravi § 2. za-
kona proti jezuitom v nemškem zveznem svetu ne pride na dnevni red. Kaj stori centrum, ee Se ne ve. — Volitve na Španskem. Po seznamih ministerstva za notranje stvari je bilo izvoljenih v zbornico 282 ministerijalnih, 70 liberalcev, 11 demokratov, 6 pristašev vojvode Tetuan-skega, 6 somišljenikov Romera Robledos, 28 republikancev, 7 Karlistov, 5 Katalini stov, 2 Integriata, 8 nezavisnih in 2 po slanca brez določene stranke. Vlada razpolaga torej z ogromno vcčmo. Z izidom vo litev v zvezi je baje poročilo lista »Impar-oial«, da sta podala ostavko notranji minister Maura in pa prel :kt v Madridu — Kulturni boj v Franciji. Sodišče v Nantesu je obsodilo sedem kapuoinov na globo 16 Tankov, ker se niso hoteli pokoriti vladnemu povelju. Množica 2000 cseb jih je mej živahnimi ovacijami spremila od sodišča v samostan. 11 Laurenta odišli kar tuziani s> večinoma sami bivši častniki. — Novi volivni z a k o a za Srbijo je že izvršen. Glavna prememba obstoji vttm, da je odpravljeno zastopstvo manjšin in se voli z glasovnicami. — Pogodba glede Mandžurije. V7 Shan^haju so predvče-ranjim zborovali Kitajci iz vseh pokrajin ter odločno protestirali proti temu, da bi vlada ugodila kaki ruski zahtevi; ker pa je vlada poslala na zbjr večje število vojaštva, ki je delalo nemir, ni prišlo do sklepa.
Javna seja trgovinske in obrtne zbornice.
Včeraj popoludne vršila se je v tukajšnji magistratni dvorani javna seja kranjske trgovinske in obrtne zbornice. Obligatne točke dnevnega reda so se odobrile in vzele v znaDje. Namesto odstopivšega zborničnega svetnika gcspoda Medveda pokliče se gospod M e j a č , deželni poslanec, član ka-toliško-narodne stranke, v zbornico, za katerega je odločil žreb V državni železniški svet bil je izvoljen gospod župan Iv. Hribar, njegovim namestnikom pa g. Vinko M e j a č.
La sodnike - lajike pri c. kr. deželnem sodišču v Ljubljani bili so izvoljeni sledeči gg. trgovci: Domicelj, Jebačin, Kavčič, Kenda, Lilekin Leopold bohwentner.
Nato prišle so na vrsto interpelacije in nujni predlogi.
Slovenci na peterburški vaeslovanski razstavi.
Zbornični svetnik g. K r e g a r stavil je na zbornično predsedstvo naslednjo inter-p e 1 a o i j o :
Slišali smo, da se je na tihem, nekako zakotno, osnoval pripravljalni odbor za pe-terburško vseblovansko razstavo. Povsod drugcd med slovanskimi narodi, zlasti med Čehi, se vrče že velike priprave za ude ležbo. A pri nas vse miruje in ne pride noben glas v javnost, kateri bi zbudil naše producente, da se udeleže te vele važne razstave, duši stoji na čelu temu čisto nepoznanemu odboru baje predsednik naše trgovinske in obrtne zbornice. Vprašam gospoda predsednika, zakaj se ni doslej še nič storilo, da se organizira udeležba za to razstavo v naši kranjski deželi ? In kaj misli ukreniti gospod predsednik, da se čim preje naši producenti pouče o pomenu razstave in da se organizira udeležba?
Zbornični predsednik g. Lenarčič je takoj odgovoril na to interpelacijo ter po-vdarjal, da je res osnovan odbor (a popolnoma strankarsko! Opomba ured.), kateri so je pomnožil z zaupniki drugih slovenskih dežel. Le to je, da je premalo zanimanja, ker se niti isti, ki so poklicani, ne odzovejo. Potrudil se pa bo — predsednik Lenarčič — da bo udeležba Slovencev na peterburški razstavi častna.
Podpora »Gospodarski zvezi«.
Druga interpelacija g. Ivana Kregarja na zbornično predsedstvo.
Javni listi so ta dni poročali da je Kranjska trgovinska in obrtna zbornica protestirala pri poljedelskem ministerstvu proti podpori „Gospodarski zvezi". Ker se v sejah trgovinske in obrtne zbornice ni o tem nikdar razpravljalo in ker Be ta zadeva tiče delokroga, s katerim nima trgovinska in obrtna zbornica nobenega posla, vprašujem: 1. Koliko je resnice na poročilih javnih listov ? 2. V slučaju, ako ima imenovana vest javnih listov resnično podlago, kako more zbornično predsedstvo tako postopanje opravičiti ?
Tudi na to interpelacijo je zbor. predsednik g. Lenarčič takoj odgovoril, češ da se to ni zgodilo, kar se trdi v interpelaciji, in da trgovinska in obrtna zbornica ni nič storila proti podpori »Gospodarski zvezi«.
Prebrala sta se nato dva nujna predloga zborniškega svetnika g. Ivana Krega r-j a. Prvi predlog glede
razstave strojev, ki se rabijo pri malem obrtu v Ljubljani,
se glasi:
Letošnjo jesen meseca septembra se priredi dva meseoa trajajoča razstava strojev, ki se rabijo v malem obitu. V ta namen se naroča zborničnemu predsedstvu, da stopi v dotiko z deželno vlado in deželnim odborom in če je mogoče izposluje v imenovano svrho kako denarno podporo. Dalje se naroča zborničnemu pre Isedstvu, da se nemudoma obrne na vodstvo c. kr. tehnološkega obrtnega muzeja na Dunaju, da prepusti za imenovano dobo svoje stroje nameravani razstavi. Za ureditev razstave pa naj se: 1. izvoli odsek štirih članov izmed svetnikov trgovinske in obrtne zbornice, ki naj se pomnoži po dogovoru s predsedstvi obrtnih zadrug na Kranjskem in z zastopniki malih obrtnikov. — 2. Imenovanemu odseku se dovoli 1000 K da izvrši ta sklep.
Zbornični svetnik g. K r e g a r utemeljeval je nujnost tega predloga, povdarjajoč, da je predlog nujen v prvi vrsti radi tega, ker ima zbornica premalo sej. Vsaka stvar se predolgo vleče. Oisek bo imel veliko posla. Treba sa bo obrniti na deželno vlado in deželni odbor za podporo, zato je stvar nujna. Tudi rev ščina in propad obrtnije dokazuje, da je stvar nujna.
Zbornični svetnik g. župan H r i b a r je pohvalil predlog in ga imenoval velevažen. Zdi se mu pa, da ni tako nujen, ker treba pa treba temeljito preštudirati. Tudi znesek 1000 kron se mu zdi veliko premajhen.
G. Kregar odgovori, da on ni mislil, ko je v predlog stavil 1000 kron, da bo ta znesek zadostoval. Ta svota je samo prvi znesek, katerega bi imel odsek za prvi hip na razpolago. Sploh je pa tudi v predlogu, naj so odsek obrne do deželne vlade ali deželnega odbora, da izposluje kako denarno podporo. Sicer pa, pravi govornik, ne mislim, da bi bila ta razstava velikanska, da bi bilo vse v zastavah in hiše okinčane. Mislim malo razstavo, katera bi bila popolno lokalnega pomena. Prostore bi mogoče prepustil deželni odbor v deželnem muzeju.
Veseli pa me, pravi govornik, da se je zavzel za predlog tudi g. župan Hribar, kajti upam da ako bo odsek prosil tudi mestno občino za podporo, bo gotovo gospod župan stvar priporočal in odsek bo dosegel svoj namen.
Sklenilo se je izročiti predlog v pretres že obstoječemu razstavnemu odseku, ki naj o tem poroča v prihodnji zbornični seji.
Kaznovani obrtniki.
Predlog gosp. Iv. Kregarja glede kazni obrtnikov radi zamud vajencev v obrtno nadaljevalnih šolah prinašamo mej dnevnimi novicami.
Predlagatelj zbor. svet. g. Kregar je utemeljeval nujnost ter povdarjal zopet, da ima zbornica vedno premalo sej. Dotični obrtniki so se proti kazni pritožili, rekurzi so še nerešeni, torej lahko zbornično predsedstvo poseže vmes, da se kazni odpuste, ali vsaj zdatno znižajo.
Zbor. svet. g. župan Hribar je bil proti nujnosti, češ predlog je premalen-kosten (To je prijatelj obrtnikov!) in kam pridemo, ako bomo vsak predlog nujnim smatrali! — Na to bodo obrtniki gotovo sami odgovorili g. županu Hribarju, to je tistemu županu, ki ima ob r a z -nihvolitvah polna usta sladkih besed za obrtnike.
Predsednik g Lenarčič pa je ob ljubil predlagatelju, ako mu itt naznani natančno, pri kateri inštanci da so rekurzi, da bo predsedstvo storilo kolikor mogoče.
Predlagatelj g. Kregar obljubil je to Et oriti.
Sprejel se je tudi predlog zbor. svet. g. Hrena, da se zbornica obrne do c. kr. trgov, ministerstva in generalnega ravnateljstva juž. železnice za odpravo neznosnih razmer na ljubljanskem južnem kolodvoru.
V vprašanju usposobljenosti za pekovski obrt postavili se je tudi zbornica na stališče, da se mora strogo zahtevati od vsacega, ki prične pekovsko obrt, skušnjo usposobnosti, torej tudi cd žensk, katere se prično s peko baviti.
Sklenilo so je konečno tudi, da se pozove poslanca ljubljanskega mesti, kateri je obenem poslanec zbornice, da isti ne glasuje za predlog v držav, zboru, ki naglaša, naj se takoj odpove carinska pogodba s Srbijo.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 29 aprila.
Nepravični iivestitelji. Imeli smo že večkrat priložnost, opozarjati, kako krivično poročajo Slovenci v tuje liste o naših razmerah. V »Izvčstji S. Peterburgskago Sla-vjanskago Blagotvoriteljnago Obščestva« g. ' S. iz Celja piše zopet popolnoma enostransko
in naravnost neresnično o slovenskih razmerah. Pravi, da je politični razpor med Slovenoi na Kranjskem naredil škof Missia in je zato postal tajni svetnik. lato je naredil na Goriškem in postal kardinal. Zli se, da g. S. ne čita listov ali pa mu manjka čuta, da bi uvidel, kje je krivica. Kdaj je sklenila katoliško-narodna stranka z Nemci kako zvezo na škodo slovenstvu? Nikdar, liberalna pa! Zakaj ne poroča g. S. o listini, ki sta jo podpisala poleg barona Sohweglna tudi Hribar in Tavčar? Zakaj ne poroča, da bi morala katol. narodna stranka izgubiti vsak čut dostojnosti, ako bi se bratila s tistimi ljudmi, ki pišejo v „Narod" in »Sočo« ? Tukaj, v podli in brezvestni gonji liberalnih listov proti krščanstvu je vir razkola!
Iz deželne bolnice. Pod to firmo odlaga »Sl. Narod« že nekaj tednov sem debele laži o slabem ravnanji z bolniki od strani usmiljenk v deželni bolnici in o slabi hrani, ki se daje bolnikom. Kedo in kako se fsbricirajo dopisi raznih »nesrečnikov«, ki so iskali pomoči v deželni bolnici, je vsakemu razsodnemu človeku dovolj dobro znano — so ljudje Malovrhovega značaja in on sam. Le v včerajšnji dopis »SI. Naroda«, ki je baje izšel od natančno poučene (?) strani, hočemo prinesti nekaj svetlobe, da bodo vsaj oni bravci »b!. Naroda«, ki niso že popolnoma udarjeni s slepoto in neumnostjo, uvideli, s kakimi lažmi jih krmi Tavčarjevo glasilo dan za dnem. Ni res, da prihajajo bolniki zjutraj zgodaj (izvzemši nujne b 1 u č a j e) v bolnico in da ne pridejo na vrsto. Kes je pa, da pridejo v bolnico skoro vsi bolniki po zajutreku in 99% jih pride od teh na vrsto pri ordi naciji. Ti ne dobe niti prežganke niti ričeta, prežganke ne, ker se ista daje samo za za-jutrek okoli l/tl. uri zjutraj, ričeta ne, ker Be ne daje, dobe pa ordinirano dijeto in, če so slučajno prišli po ordinaciji, zakuhano juho, ker drugega ne smejo usmiljenke brez zdravniške ordinacije po lastni volji dati. Ni res, da dobe usmiljenke za bolnike, ki so dobili samo juho, povrnjeno celo hrano, res je pa, da se jim povrne edino le to, kar je bolnik povžil. Sploh si pa naj gospoda »Sl. Naroda« zapomni enkrat za vselej, da se usmiljenkam povrne za vsakega bolnika 30 vinarjev za postrežbo, za hrano paedinole to, kar ima o r -diniranega in sicer ima po kontraktu vsaka jed natanko določeno ceno. K e d o r se drži tega dejstva, bo uvidel iz tega, koliko laži j e n a g r o -madenih v včerajšnjem dopisu »S 1. Naroda", in te laži je pisala natančno poučena stran. Napravimo samo eno primero. Bolnik umrje 5 minut po polnoči in plača oskrbnino sam. Upraviteljstvo dobi za dan, katerega je preživel bolnik v bolnici Bamo pet minut, povrnjeno celo oskrbnino 95 kr. za teh pet minut, usmiljenke dobe pa od tega le 15 kr. odSkodnine za to, da so mrliču preskrbele preoblečenje in da se je odvedel po noči v mrtvašnico, indruzega nič, ne dobe pa povrnjenih za hrano celih 28 kr., kakor se laže »Sl. Narod«. lato velja o bolnikih, ki odhajajo zjutraj iz bolnice. Iz tega vsak pameten človek razvidi, kedo dela pri stičnih slučajih dobiček. — Res je, da raste na vrtu deželne bolnice regrat, rasle in cvete. Zakaj to dela, to uganko naj razvozla g. nadupra-vitelj, sestre temu gotovo niso krive. Ni pa res, da krmijo ž njim sestre bolne, in tudi umobolne bi smele »krmiti« s tem le po zdravniški ordinaciji. — Ni nam znano, kako preparijo usmiljenke mleko, predno je dobe bolniki, kakor je to znano dobro in natančno poučenemu dopisniku »b1. Naroda«, dobro poučenemu in velelažnjivemu, res pa je, da je mleko, ki se daje bolnikom, res dobro in izvrjtno, da se bolniki potegujejo kar za več porcij mleka na dan, se jim pa ne more in ne sme dati, ker bi s tem nastali preveliki stroški deželi, kajti če zdravnik in edino ta ima določevat i hrano, ordinira kaj več, dobi od dežele nos. — Kje se delajo makaroni, je postranska stvar. Glavna stvar je, kako vlogo igrajo glede kakovosti. Ni res, da igrajo iste dan za dnevom glavno ulogo, dajejo se jedenkrat ali dvakrat na teden in sicer opoludne kot močnata jed. I i če bi ostale, se ne bi mogle servirati
niti zvečer niti drug dan opoludne, ker je za vsak dan natančno predpisana dijeta po kentraktu in vsak bolnik sam ve, kako dijeto ima, ker se pri ordinaciji ozira vedno, če le bolezen dopušča, na željo bolnika. To so najdebelejše laži včerajšnjega dopisa »Narodovega«, ki se tičejo usmiljenk; kar je drugih laži napram vodstvu in upravitelj-stvu (licitanta in manipulacija z obleko umrlih itd.), naj popravljajo oni, ki se čutijo prizadete. Včerajšnje »Narodove« laži so tako ostudne, tako grde in hudobne, da bi jih res no bilo vredno popravljati, ko bi vendar ne bilo najti ljudi, ki tem lažetn verjamejo. Upamo pa in pričakujemo, da se bode vendar zganil začasni *odja in prim. g. dr. vitez Kari Blei\veis Trst e n i š k i v obrambo lažnivo obreko-vanih usmiljenk, kakor tudi v svojo lastno obrambo in celega zdravniškega osobja Saj vendar vsa očitanja zadenejo njegainzdravniško osobje v prvi vrsti, ki ordinirajo bolnikom hrano in imajo vso kontrolo v rokah. Katoliškonarodnim poslancem pa priporočamo, da to zanimivo snov porabijo v deželnem zboru in vržejo v obraz dr. Tavčarju in dr. Bleivveisu, kar jima gre. Za zdaj predlagamo, da vpelje deželni odbor disciplinarno preiskavo proti dr. B 1 e i w e i s u vitezu T r • steniškemu, ki naj dožene, ali res on tako zanemarja svojo nadziralno dolžnost, kakor mu »Narod« očita mod vrstami! Res je, da vsi, ki količkaj poznajo razmere v bolnici, dobro vedo, kako neumno, revol-versko, nesramno in ostudno stališča za-vzemlje »Sl. Narod« v svoji gonji proti usmiljenkam, ki so kakor nalašč od Boga poslane v postrežbo in tolažbo bolnikom, vendar pa zahteva čast in dolžnost vodstva samega, da jedenkrat za vselej naredi z re-solutno izjavo konec nesramnim lažem in ne s takim kilavim in šepavim in ničvrednim popravkom. Na ostale laži, ki jih je nagromadil doslej o usmiljenkah »Slovenski Narod«, bomo še odgovorili, da sebovizvestnekroge posvetilo.
G. Anton Medved, pesnik in ck<po-zit na Konjščici (pošta in postaja Zagorje ob Savi) je nevarno zbolel za pljučnico.
Narodno slavlje v Ajdovfičini-Sturiju. Zmagovito se vije slovenska tro-bojnica v tržaški okolici. Z veseljem pozdravlja slovenski narod junaško stražo slo-vanstva ob Adriji. Ne da se utajiti, da so k tako sijajni zmagi poleg voditeljev največ pripomogla narodna društva tržaška in okoli-čanska Radostnega srca pričakujejo torej Vipavci dneva, ki dovede v njih sredo za slovensko idejo prezaslužno pevsko društvo »Kolo« kakor tudi druga slovenska društva tržaška. Bliskoma raznesla se je ta vest v sleherno vas vipavske doline in od vseh strani čujejo se bodrilni klici: »Vstvarite nam narodni praznik!« In binkoštna nedelja bo ta praznik. To se pa dd doseči edino le, ako se udeleži tega Blavlja kar največ narodnih društev. Obračamo se torej do teh z iskreno prošnjo, da nas razvesele z udeležbo in ob enem tako dokažejo svojo ljubezen in svoje spoštovanje do neustrašenih narodnih pijonirjev tržaških! Zajedno naprošamo vsa slavna društva, da nam blago-vole prijaviti svojo udeležbo vsaj do 12. maja 1903. Prijavi naj se naslavljajo: Veselični odsek v Ajdovščini. — Ajdovsko-šturska narodna društva.
Za male obrtnike. V včerajšnji seji kranjske trgovske in obrtne zbornice je zborniški svetnik g. Ivan Kregar stavil naslednji predlog: Predsedstvu trgovske in obrtne zbornice se naroča, naj nemudoma posreduje pri merodajnih faktorjih, da se zadnji čas naložene in še neizplačane dra-konske kazni malih obrtnikov glede na zamude šolskega obiska njihovih vajencev v obrtno nadaljevalnih šolah odpuste ali vsaj zdatno znižajo in da se v bodoče v tej zadevi z malimi obrtniki razumnejšo in obzir-nejše postopa.
•— K dogodkom v Zagreba Do
26. t. m. je bito v Zagrebu radi nemirov aretiranih 70 oseb. Od teh je oddanih 10 oseb državnemu pravdništvu, 54 oseb je
bilo kaznovanih z zaporom od 1 do 14 dnij, j Seat oseb pa ni bilo kaznovanih. K temu ( številu je prišteti še 133 vseučiliščntkov, ki «o obsojeni na razne globe, nekateri pa v zapor od 1 do 14 dni|. — Banu ni veliko pomagalo, da je konfnoiral vse časopise, ki so prinesli odprto pismo hrvatskih opozici-jonalnih poslancev nanj. Pismo je bilo kljub temu razdeljevano po vsej Hrvatski, dobil ga tudi sam ban v priporočenem pismu. Pismo je bilo poslano tudi cesarju in stvar pride v razgovor tudi v •avstrijskem državnem zboru.
—	Drsen roparski napad. Pred dnevi okolo devete ure zvečer se je vračala branievka Marija Kovačič, ki ima v Trstu tudi svoio lastno hišo, od svoje Šivilje domov. Na potu so stali trije možki. Ko zagleda jeden od teh branjovko, reče tovarišima: »Vidita, ta baba je polna de narja«. Te besede pa je Kovačič slišala in je zaradi tega pospešila svoje korake. Pri-išedši domov, pravila je nekaterim ženam, ki stanuiejo pri nji, kaj se je pripetilo. Ko je pa čez nekaj časa v svoji sobi pričakovala neko osebo, odprejo se s silo vrata in pred njo stali so oni trije možki, katere je videla na ulici. Hkratu jo popadejo, ji za- j groze, da mora molčati, ter zahtevajo od nje denar. Kovačič pa je začela vpiti. Zaradi tega pa jo je jeden izmed treh lopovov hudo udaril po glavi Vendar pa so začule nje upitje sosede in prišle bo ji na pomoč. Ali lopovi se niso za prišle ženske prav nič brigali, marveč grabili bo okoli branjevke, ter iskali denar. To je pa jedno sosedo t iko razjezilo, da je pograbila steklino, nahaja-jočo se v sobi, ter udarila po glavi jednega iz med lopovov. Druga pa je skočila k oknu ter začela na ves glas klicati na pomoč. In res bili so redarji koj pri roki, ki so lopove zvezali ter jih odgnali v zapor.
—	Stavke. Tržaški mizarski pomočniki groze stavkati, ako se njihovim zahtevam katere so predložili mojstre m, ne ugodi do 12. maja. — I i Beljaka se poroča, da b j ondotni čevljarski pomočniki pripravljeni pričeti s stavko, da si pridobe priboljškov.
—	Ogenj pri Medvodah. V Goričah pri Medvodah je včeraj popoludne zgorela Grilova hiša in skeden|. Pogorelo je do tal. Zgorel je v ognju tudi en otrok, ki je spal v hiši, v hlevu je pa zgorela ena krava. Mož je v Ameriki, žena je pa tovarniška delavka z več otroki.
—	Živinski somenj v Selcih bo v soboto 2 maja 11)03 namesto 3. mija, ker na ta dan pade nedelja. — Županstvo.
—	Topliška sezona. S 1. majem prične se v Toplicah pri Novem mestu zopet zdraviliška sezona, ki traja do meseca oktobra vsakega leta. Toplice imajo sedaj novega oskrbnika (najemnika); dvoje velikih, moderno opravljenih zdraviliških poslopij, v ka tčrih je prostora za okolu 300 tujcev. Razen teh pa se nahaja ondi tud: petero gostiln, kjer najdejo gosti dobro hrano in prenočišča; izkoriščati se seveda tujci ne smejo, zato naj se ti domači gostilničarji potrudijo poatreči tujcem za peš.eno plačo (udi a pošteno hrano in posteljami, kar dosedaj ni bilo povsod v redu, kakor se je čulo od ne-kbtirih obiskalejv Toplic. Knez Auersperg skrbi tudi za priietna šetališča v parku in po gozdu. Lega Toplic je tudi ugodna, in zdrav zrak in dobra pitna voda sta na razpolago obiskovalcem. Izvestno bodo torej Toplice tudi letos dobro obiskane.
—	Razpisana učiteljska služba. "Na dvorazrednici v Kropi na Gorenjskem ie razpisano nadučiteljsko mesto. Prošnje do 31. maja na okrajni šolski svet v Radovljici.
—	Pod vozom gnoja. Voz gnoia prevrnil se je včeraj na Janeza Mama, 65 let starega delavca v Tomačevem in mu zlomil kost v rami. Marn je peljal z dvema konjema voz gnoja na Barje. Ker sta mej vožnjo konja krenila preveč na stran ceste, se ie voz prevrnil in pritisnil Mama, ki ga je hotel obdržati, da se ne prevrne.
—	Roko do kosti prerezal. Janez Mejak, 23 leta star, dninar iz Goriče občine Hrenovice, je včeraj doma padel na koso ter si levo roko do kosti prerezal. Prepeljali so ga v tukajšnjo bolnico.
—	Nesreča. Andrej Ogrinec, delavec pri Accettu, stanujoč v Podgorici št. 63, se je včeraj na Selu pri prenašanju tramov ponesrečil. Padel mu je tram na desno koleno in mu zdrobil kost.
—	Nekaj s pošte. Hranilnica in po eojilnioa v Smartnem pri Litiji odposlala je priporočeno pismo z naslovom: »Slavno upravništvo »Narodnega gospodarja« v Ljubljani". Pismo, čeravno rekomandirano, ni prišlo v adresatove roke, romalo je nazaj v Šmartno z opazko: »Ne izhaja v Ljubljani — nazaj v Šmartno pri Litiji." Vsak mesec dvakrat v par tisoč izvodih po pošti se razpošilja »Narodni Gospodar" — in pošta naenkrat pravi, da list ne izhaja v Ljubljani. Gospodje pri hranilnici in posojilnici so pa jako — poredni in dovtipni, ker dali so gori omenjeno njim vrnjeno rekomandirano pismo v drugo kuverto, napravili isti naslov, dali na pošto — pa niBO rekomandirali, in piBmo je prišlo v naslovljenčeve roke.
—	Za mariborske razmere značilen napis je bil čitati pred kratkim na zidu mariborskega »Narodnega doma" in sicer : »Slovenci, ali spite ?«
—	Prve jagode na prostem dozorele so te dni na Ralutu v najbližji okolici goriškega mesta.
—	Tatvina v šempeterski cerkvi pri Gorici. V Trstu so predvčeraj aretirali 21 letnega Jakoba Budo, rojenega v Trstu, a pristojnega v komensko občino, in Gvida L a d i č a , rojenega v Trstu a pristojnega v postojnsko občino, ker sta na sumu, da sta izvrš la tatvino v šempeterski cerkvi.
—	Potres v Zagrebu. Včeraj dopoludne Bu čutili v Zagrebu in okolici močan potres, ki je trajal dve sekundi. Smer mu je bila od severno vzhoda proti južno zahodu. Tako nemški list'. Zagrebški listi pa poročajo, da je bil včeraj ob 6. uri 57 minut 30 sekund lahek horizontalni potresni sunek.
—	Lokalna železnica Svetna ves-Borovlje Obenem z železnico preko Karavank nameravajo zgraditi tudi 6 klm. dolgo lokalno železnico, ki bi vezala Borovlje s Svetno vesjo ter bila v veliko korist železni industriji v Rožni dolini. Stroški za to progo so proračurijeni na 715.000 K oziroma z uporabo električne moči na 775 00) K. Koroška dežela je voljna prispevati 200 000 K, interesentje pa 100 000 K. Po dovršeni srradnji lokalne železnice Kranj-Tržič bi se Tržič v kratkem zvezal z Borovliami in Uko dobila nova zveza L ubljane s Celovcem.
—	Na Kurešček pride prihodnjo nedeljo zaobijubljena procesija iz ižanske lare. Na gori bo poskrbljeno tudi za dobro postrežbo.
—	Nemškutarija na Kranjskem
Piše se nam": V Ridovljic-i prodaja Oton II o m a n vžigalice »Siidmarke", katere posebno kmetom usiljuje. Čudno se nam zdi, da omenjeni trgovec in prodajalec lista »Gorenjec« ima zalogo »Siilmorke", ker v celi Radovljici ni niti enega Nemca. Kmete pa opozarjamo, da naj si dobro zapomnijo prodajalno, kjer se jim vsiljujejo vžgalice nemške »Sii lmarke«.
—	Nesreča v papirnici v Vevčah V noči med 27. in 28. t. m. je nekako 20 letni delavec J. Rome iz Dobrunj predeval neki jermen na kolesih; kol, s katerim je predeval jermen, ga je udaril po glavi, da je nezavesten obležal. Odpeljali so ga v bolnico, in malo je upanja, da okreva.
—	Prvi maj V Trstu bo socialno-de-mokratično delavstvo praznovalo 1. maj s shodi. Ob 10. uri dopoludne bo sprevod delavstva po Trstu. V Ljubljani bodo imeli socialni demokratje shod in veselico. V Gorici socialni demokratje tudi prirede obhod po mestu. Proti praznovanju 1. maja se je pričelo gibanje na Nemškem. Sioro vsi delodajalci v Berolinu so odklonili zahtevo delavcev, da bi jim dali 1. maj prost. Tisti delavci, ki bodo praznovali 1. maja, bodo še-le 4. maja pripuSčeni k delu.
Ljubljanske novice.
Vodstvo okrajnega glavarstva ljubljanske okolice je prevzel c. kr. nadKomisjr g. Štefan Lapajne.
Druga javna vinska poskušnja v deželni poskušalni kleti v Ljubljani je bila tudi včeraj jako dobro obiskovana in proti večeru je zavladalo živahno vrvenje. Izvršila so se tudi mnoga naročila. Ta teden ne bo več javnih pokušenj, pač pa imajo kupci vsak dan vstop, ako se popred zglase pri vodstvu te kleti potov, učiteliu F r. G o m b a č u.
Predavanje Jutri zvečer priredi društvo »Pravnik« svojim članom predavanje. Predaval bo g. dr. J a n k o P o 1 e c.
Občni zbor ljubljanskega voj. veteran skega kora. V nedeljo, 26 t. m., vršil se je redni občni zbor imenovanega veteranskega društva ob obilni udeležbi članov v veliki dvorani »Mestnega doma". Poveljnik g. Jurij M i h a 1 i č je pozdravil došle člane ter otvoril zborovanje, zaklicavši trikratni »slava« cesarju Francu Josipu I. kot najvišjemu kor-nemu pokrovitelju. Nato je imenovani načelnik poročal o delovanju društva v preteklem letu. To poročilo se je z odobrenjem vzelo v znanje. Korni računovodja g. Jak. amo!e je nato poročal o računskem zaključku za 1. 1902. Društvo je imelo v unravnem letu 33U5 K 34 v. dohodkov ter 2997 K stroškov. Podpor se je 47 bolnikom izplačalo, vdovam se je dalo 90 K podpor, pogrebnih stroškov pa je bilo 184 K. Društveno premoženje znaša 13817 K 98 v, vrednost inventarja znaša 1367 G 67 v; v tem letu se je premoženje pomnožilo za 800 K. Društvo šteje 236 pravih članov. Računski zaključek se je odobril in odboru dal absolutorij; blagajniku g. Fr. Škofu in računovodji g. Jak. Smole se je izrekla zahvala. Glede vplačevanja mesečnih prispevkov in zaostankov se je sklenilo ukreniti potrebno. Zatem je prišlo na vrsto poročilo o »državni zvezi veteranskih društev« ter o »deželni zavezni organizaciji«. Poročal je gospod Jakob Smole. »Državna s,veza veter.« šteje nad 1200 veteranskih društev in nad 170 000 vseh članov; pristopilo ji je v poslovnem letu 103 vete-
ranskih društev b 13 080 člani. Kranjski dopolnilni zavezi št. 17 pripadajo veteranska društva iz Ljubljane, Kamnika, Domžal, Kranjske gore, Rateč z 800 člani, priBtopilo pa ni še veteransko društvo idrijsko. Drž. zaveza je podpirala z raznimi prispevki kranjska društva, namerava pa zgraditi si-rotišče za sirote veteranskih članov in dr. - Pri na to sledeči volitvi odbora in drug h funkcijonarjev so bili izvoljeni gg.: Jurij Mihalič, poveljnikom tega kora, njegovim namestnikom in ab enem blagajnikom Fr. Skof, pobečnikoma Fr. Zavašnik in Karol Kristan, ra^unovodjo Jakob Smole, odborniki pa: F. Anzelin, St. Bergant, Fr Do-bnšek, Val. Fretze, Fr. Gorup, Ig. Ilabit. Fr. Hirtman, P. Kraševič, M ha Mihelič, Franc Oblak, Jožef Plan kar, Iv. Pliberšek, F Rožič, Fr. Verhovec, Anton Vončina, Iv. Wimer, Al. Virman in Mat. Z g ur. Pregledniki računov pa gg : Fr. Lukežič, I Tome in Andrej Zaje ; četovodja M. Mihelič in Fr. Verhovec; zastavonošo pa Fr. Rožič in slednjič vodji odd. Fr. Anzelin, Mih. Mahnič ter Iv. Pliberšek S tem je bil dnevni red končan in poveljnik J. Mihalič je zaključil zborovanje b trikratnim »Slava« klicem na cesarja.
Prijeti napadalec. Jožef Kalan, mesarski pomočnik v Železni kapiji na Koroškem, ki je prišel v soboto v L.ubljano na vojaški nabor, je bil v nedeijo ponoči, ko je šel po Dolenjski cesti s svojim prijateljem in dvema ženskama proti Rudniku, napaden in z no-! žem v levo roko ranjen. Policija je danes j prijela delavca Franca Lokarja s Karolinške zemlje, kateri je na sum i, da je Kalana napadel in poškodoval. L kar je bil v družbi več fantov, ko se je izvršil napad, in je jeden fant tudi streljal z revolverjem
Zaprli so steklarskega vajenca Ferdinanda Kiavora, ki je v Beljaku poneveril nekaj eienarja in pobegnil. Policaj ga je do bil danoa ponoči v hlevu »pri figo\cu«.
V Ameriko je odpotovalo danes ponoči z južnega kolodvora 338 oseb.
Tat kanarčkov. Antonu Krejči hišnemu posestniku v \Volfovih ulicah št. 5 je pred enim mesecsm ukradel neznan tat 4 kanarčke, vredne 28 kron in so bile takrat vse poizvedbe po tatu in ukradenih kanarčkih brez\Bpešne. Sedaj pa se je izvedelo, da je kanarčke ukradel MhaelLegat, 13 let star fmt iz Sp. Šiške in jih predal nekpmu M haelu R ijini v Sp. Šiški za 1 K 60 v., kateri jih je razprodal. L°gat jo priznal, da je kanarčke ukradel iz kleti, kamor je šel dvakrat ponje.
Poštne zadeve Prihodnji torek. 5. maja, ob 10 uri dopoldne ae vrši v hotelu »pri slonu« v Ljubljani 2 1. redni občni zbor društva c. kr. poštarjev in poštnih pomožnih uradnikov na Kranjskem, Primorskem in v Dalmaciji, obenem se vrši tudi VI. redno letno zborovanje društvene bolniške blagajne. Dnevni red obsega stanovske zadeve.	Sohrey, predsednik.
Nerodni kolesar. Včeraj zvečer ob 7. uri je na Kongresnem trgu neki kolesar podrl na tla I.ana Bijde, 9 let starega sina krojaškega mojstra Ivana Bajdeta na Trnovskem pristanu št. 9.
Sleparka Dne 26. t. m prišla je k Mariji Krašovic v sv. Florijana ulicah £t *v. 10 nek« ženska in jo prosila, da jo vzame v stanovanje. Krašovic je to storila. Drugi dan je začela tujka pripovedovati Krašovičevi, da je zelo bogata in da ima na štajerskem dve hiši in posestva. Prosila jo je potem, da bi bila tako prijazna, da bi prevzela kovčega, katera ji bode; pripeljal voznik s kolodvora in jej posodila nekaj denarja, ker ima ves svoj denar v kovčegu. Krašovic je res dala tujki denarja in eno torbico, na kar je ta odšla in se ni več vrnila, pa tudi kovčega ni nihče pripeljal. Tudi pri drugih strankah je neznana ženska skušala izvršiti enake sleparije.
Iz bolnice. Janez Subi, hlapec pri Die-trichu v Postojni, je včeraj doma žagal drva. Nakrat je zadel z žago na grčo in od žage se je odlomil zob in odletel njemu v levo oko in mu je nevarno poškodoval. Poškodovanec ie bil pripeljan v deželno bolnico.
Občni 2bor »Kreditnega društva" kranjske hranilnice se je vršil včeraj popoludne. Izvoljeni so bili stari odborniki, namestu od stopivšega g. P a u r a pa obč. svetnik gosp. J o s i d Turk.
Zidarska dela v Ljubljani. Povsodi se opazuje pomanjkanje delavcev, zlasti zidarjev. Pač jih je prišlo do zdaj nekaj nad 500 semkaj, a jih je zopet precej odšlo drugam in vse to neki zaradi prenizke mezde. Mar-8ikod so se morali zbog tega pomanjkanja za navadna dela pritegniti kaznjenci in prisi-ljenci. Zidarska dela so zdaj v tiru pri tehle poslopjih: V Dalmatinovih ulicah so dovršili temeljno zidovje pri gradnji hiše arhitekta Smielovakega, za »Narodno Tiskarno« bo pričeli kopati na Koslerjevem vrtu v Knaffbvih ulicah temelj in prestavili ograjo na kraj uhoda. IIišo zidarskega mojstra Jak. Acc.tto so dogradili do višine strešnika; Urbančevo hišo so dogradili, postavili nanjo strešnik in bo poslopje kmalu pokrito. Star-kova hiša v Predilnih ulicah je zunaj že skoro popolnoma ometana, tako tudi Bobpva vila v Prulab; na Dolenjski cesti pa bo Svi-
gljeva hiša kmalu dovršena. Z gradnjo temeljnega zidovja so pričeli pri Spalekovi vili ob Levstikovih ulicah, Majerjevo vilo ondi pa ometavajo še, ravno tako tudi ostale
hiša (na Bleiw<iiaovi cesti in v Sodnijskih ulicah pa ob Dunajski cesti.) Weinlichova vila ob Erjavčevi cesti in Cicakova hiša ob R mski cesti bosta tudi v teku prihodnjega tedna ometani. Vsa ta dela so bila dozdaj vedno ovirana vsled deževja. Morda bo mesec maj zanje bolj ugoden.
Književnost in umetnost.
*	Ob zori. Ivan Cankar. Ljubljana 1903. Ig. pl. Kleinmayr in Fed. Bam-berg Cena 3 K. — Zbirka teh črtic bi se bolj pravično imenovala »V mraku«. Težko ozrač|e, megleno in dušeče, leži nad njo. Ljudje, ki jih opisuje Cankar, so skoro brez izjeme ali nravno izkvarjeni. tako. da jim je pojem dobrega in zla že čisto zmešan, bolestne, svoje pregrehe preklinjajoče prikazni, ki se ne morejo dvigniti iz blata, v katerem tavajo. Skoro vsak izmed njih je človek, ki govori sobi s trpko brezstidnostjo : »Mnogo sem že imel deklet in z nekaterimi sem živel prav lepo in prijetno. Ali kadar sem živel zadosti, sva šla r arazen; še en naBmeh na njenih, na mojih ustnicah, in stvar je bila pri kraju. Šla sva in sva se pridružila drugod, in če sva se pozneje kdaj srečala, sva se pozdravila prijazno in sva bila hva ležna za tiste lepe ure«. Prostitucija je Can-kanu jako priljubljen predmet. Včasih se giblje pisatelj v pravi spolski blaznosti. Slikar Jama je izdelal za knjigo vinjete, ki dihajo popolnoma Cankarjevega duha. Nekatere so uprav smešno frivolne. To je branje za bla-zirance, ki hočejo živi v grob. Zdrav in normalen človek se ne bavi s takim slovstvom.
K-r.
*	Ob slovanskem časnikarskem sestanku bo v ponedeljek zvečer koncert gdč. Nignnove. Pristopnina k shodu je določena na 10 K.
' Srpsko - hrvatski spor je naslov knjigi, ki jo je iz nemščine na hrvatski jezik prevel P e r o s 1 a v Ljubic in ki se je včeraj po pometi imenovala srpske-arnavt ski Bpor.
Balkan.
Sultan ni več varen v svoji palači. Vedno manj zaupa sultan Bvoji albanski telesni straži, katere se tembolj boji, čim je bližje trenotek, da bo moral Bam nastopiti proti upornim Aibanccm v okraju Skoplje. ali pa bodo vlasti same posegle vmes. Pred dnevi je bila v »Jilicu« ena kompanija albanskih vojakov r a z o r o-žena, ker so mej vojaki zasledili zaroto. E len poyeljnikov sultanove telesne straže Ttvvfik beg je z 20 albanskimi vojaki pregnan.
Avstrija okupira Makedonijo? Ruski list »Novosti" piše: Maj tem, ko so si Srbija, Bolgarija in Grška radi Makedonije v laseh, utegne končno priti Makedonija, kakor Bosna in Hercegovina, pod aistrijsko upravo, ker Avstrija bo najložje napravila red v Makedoniji. Avstro ogrski ni druzega treba, nego sedaj mirno gledati na razvoj stvari in v odločilnem trenutku i z -vršiti okupacijski načrt, ki je gotovo pripravljen že v vseh podrobnostih.
Bazne stvari.
Najnovejše od raznih strani.
Parnik pogorel. V Solunu se je na parniku »Guadalejuivir« razletel kotel. Parnik je popolnoma zgorel. Nekaj mornarjev je težko ranjenih. — Strašna rodbinska drama \l Mettmanna na Renu se poroča, da je delavec Reene v blaznosti prerezal vrat svoji ženi in truplo potem razkosal. Nato je šel v gozd. kjer je ustrelil svojo hčerko in sebe. — Nečloveški oče. V Badimpešti so aretirali natakarja Baušla, ki je svojega otroka usmrtil s tem, da ga je posadil na razbeljeno peč. Deček je tako opečen, da bo težko ozdravel. Dečkova mati, ki je tudi sokriva je pobegnila. — Zupan v Beljaku Scholz praznuje danes svojo srebrno poroko. Včeraj so mu društva priredila bakljado. — Zopet defravdacija. Davkar Hugon Rieser v Oravici je poneveril 37.000 kron. — Pri delavski bolniški blagajniv Tridentu so se dogodile večje defrav-dacije. — Oproščena d e t o m o • r i 1 k a. Porotniki v Zadru so oprostili deto-morilko Budiio Lucijo, češ, da ni vedela, kaj dela. — Orožnik ga j e u s t r e -1 i 1. Orožniški postajevodja Neumann je, kakor se poroča iz Toplic na Češkem, nekega aretiranca mej eskortiranjem ustrelil, ker se je aretiranec nasilno obnašal. — Majski avancement v avstrijski armadi bo proglašen jutri opoludne. — Stavka krojaških pomočnikov v Ljubnem na Gor.Štajerskem je končana. — Žrtve zadnjih viharje v. Po dosedanjih poizvedbah je po po-
rodilih iz Hamburga pri zadnjih viharjih ob morak'h obrežjih Nemčije potopilo se 33 la dij, 246 ladij je bilo pa poškodovanih. N a morju je utonilo 223 oseb, na deželi je pa zmrznilo 194 oseh. — 2 i d j e demonstrirajo Židovska delavska zveza v Varšavi je priredila v nedeljo demonstracije. Policija je po ■egla vmes. otiri osebe so mrtve, več ranjenih. — O velikanskem požaru v Mikolinoe v Galiciji se poroča, da je pogorelo 338 hiš. Tri osebe so v ognju zgorele, 100 oseb ima nevarne opekline, 3000 oseb je brez strehe. — Samomor ▼ živem apnu. Na Reki je polir Zuc-chiati skečil v jamo živega apna. Mrtvega ■o izvlekli iz jame. — Samomor radi dveh kron. V dunajskem Pratru je skočil v vodo in utonil 18!etni trgovski vajenec Ignacij Weicbselbaum, ker je pri menjavi denarja za svojega gospodarja dobil 2 kroni premalo. — Najnovejši trust. Ame-rikanci skušajo ustvariti mednaroden trust astronomnih observatorijev z 10 milijoni dolarjev kapitala. Trust bi vsakemu observatoriju določil gotovo delo ter bi s tako raz delitvijo observatorijem znižal izdatke, do hodke bi pa združil v posebni centrali. — Poroka nadvojvodinjeMarije Ane. hčerke nadvojvode Friderika, s princem Elijem Bourbon Parma se bo vršila 25. maja v dunajski dvorni cerkvi. — Milijonar umrl v u b o ž d i c i Bivši milijonar pl. Latinavics, ki je zapravil svoje milijone in pozneje služil za pisarja, je um^J v ubožnici v Subotici- — Vezuv zopet močno bljuje. V Neapolju je padel te dni žvepleno pepelnat dež. Visoko pod nebo se dvigajo oblaki dima izVezuva. — Poporoki izginila. Po poroki je Parižan Esmenard potoval po morju s svojo ženo iz Cannesa v Nico. Na morju se je ponesrečil skupno z mornarji in ženo. Vsi so utonili. Pri San Remo so našli predvčerajšnjim njegovo truplo, kateremu so ribe odjedle glavo. — B o i pri stavk i. Delavci v predilnicah v L* Gorgue in Estaires na Francoskem stavkajo. Ker jim je oblast prepovedala shode, so delavci s kamni n<* padli orožnike. Mnogo oseb je ranjenih. — N a R e k i je včeraj nastal na trgu pretep mej delavci. 19ietni Ivan Morelich je bil smrtnonevarno ranjen. Prenesli so ga v bolnico.
Največjo šolo na svetu imaio v Stokholmu. V tej šoli ie prostora za 2870 otrok. V pritličju je 100 kopalnic. Opoldn3 dobe otroci brezplačno gorko kosilo.
Angleži in Rim. Trije odlični An gleži so prestopili te dni v ketjliško cerkev: Znameniti pisatelj in minister unitBraki G. Steveart Hitchcock, bivši rituališki minister in vikar Myddleton Evans in vojvoda Hill Epping, eden najplivnejših dobrotnikov ritu-aliških ustanov.
Prestop 70 pastorjev h katoliški veri. Na Angleškem je prestopilo 70 pro-testanskih župnikov h katoliški veri.
Koliko šivank se rabi na dan. Nekdo je izračunil, da se porabi na dan na celem svetu 256 milijonov šivank.
Sprejem župnika Očaska. Župnik Ofasek, ki je bil po nedolžnem zaprt, češ da je pisal proti nadškofu Kchnu, je bil v svoji župniji presrčno sprejet. Spremil ga je državni poslanec in vodja katol.-nar. stranke dr. M. Hruban do župnije, kjer ga je čakala deputac ja kršč.-socialne stranke in ljudstvo z zastavami. V cerkvi je ljudstvo pelo zahvalno pesem.
Drobiž.
Novodoben zakon: Kako ti ugaja v zakonu, Mimica ? — Silno mi ugaja. Jaz si le želim, da bi ostalo tako prijetno do ločitve.
A. Kam pa tako hitite, gospod Peres-nik? — B. V pisarno, v pis»rno. Doma otroci tako razsajajo, da ne morem zaspati.
Telefonska in brzojavna poročila.
Velike demonstracije v Karlovou.
Karlovee, 29. aprila. Včeraj v torek ob 10. uri zvečer so bile tu zopet
velike demonstracije. 500 demonstrantov se je navalilo na kolodvor s klici: „Hura!" in „Abzug Mažaroni". Demonstrantje so udrli n» peron, kjer so v hipu vse mažarske napise pometali na tla in jih razbili. Razbili so tudi vse klopi in demolirali čakalnice in restavracijo. Nekaj železničarjev, ki so se postavili demonstrantom v bran, je ranjeni, dva železničarja sta težko ranjenih. Demonstrantje so hoteli derao-lirati tudi stanovanje načelnika postaje, a našli so stanovanje zabarikadirano. V predsobi načelnikovega stanovanja so vse razbili. Vojaštvo je končno demonstrante razpodilo.
Zagreb, 28. aprila. Vzburjenost še vedno velika. Ouje se, da ban te dni odpotuje v Budimpešto, da se ogne ponavljajočim se nemirom. Po celi Hrvatski je vsled postopanja sedanjega bana tolika ogorčenost, da se je bati najhujšega. Popravek varaždin-skega glavarstva v „Tagespost"-i, ki trdi, da se v Varaždinu niso dogodile opisane demonstracije, ne temelji na resnici. Vlada skuša na vse načine prikriti resnične razmere.
Dunaj, 29. aprila. (C. B) Saški kralj je odpotoval zjutraj v Monakovo na obisk princa-regenta Luitpolda. Cesar ga je spremil na kolodvor, kjer sta se večkrat objela in poljubila.
Dunaj, 29. aprila. Deputacija ne-raterih duhovniških poslancev pod vodstvom poslane«. Baumgartnerja je danes papeževemu nunciju z ozirom na afero Kohn izročila prošnjo, da se duhovna sodišča enotno urede. Nuncij je obljubil, da prošnjo predloži sv. očetu.
Dunaj, 29 aprila. Deputacija državnih geometrov se je oglasila pri načelnikih državnozborskih klubov s prošnjo, da poslanci podpirajo njihovo prizadevanje za zboljšanje gmotnega položaja.
Budimpešta, 29. aprila. Pri današnjem govoru Daranyjevem v ogrskem drž. zboru so se primerili burni prizori od strani opozicije.
Rim, 29. apr. (C. B) Pri včerajšnjem gala-obedu je kralj Viktor Ema-nuel napil kralju Edvardu ter naglašiil, da je Anglija v dobrih in slabih časih prijazna Italiji. To prijateljstvo, upa, ostane večno in še iskrenejše. Kralj Edvard je v odgovoru potrdil to misel ter izjavil, da bota oba vedno edina v interesu svobode, civilizacije in splošnega blagra vseh narodov.
Carigrad, 29. aprila. Sultan se je radi svoje varnosti odločil, da »apove svojim albanskim gardam odložiti orožje. Ako tega ne store, jih bode dal pomoriti, kakor so svoj čas bili pomorjeni janičarji.
CliambeiT) 29. aprila. Polkovnik Couberlin je dobil povelje, da z dvema kompanijama 4. dragonskega polka gre proti samostanu „Grande Chartreuse" in izžene kartuziance. Polkovnik se ni hotel povelju pokoriti in je brzojavno prosil vojnega ministra za umirovljenje. Iz Grenobla je prišel v St. Laurence državni pravdnik z uradniki, da nadzoruje izganjanje menihov. Velikanska množica je zbrana okoli samostana kar-tuziancev, kamor so odšli pod drugim poveljstvom dragonci. Bati se je krvavega boja.
Meteorologidno porodilo.
Višina nad morjem 306.2 m, srednji tračni tlak 746-0 mm
g ' Cu «pa-3 lovanja	Stanje barometra. T mm.	Temperatur« , po j Vetr.rl. Celaijn j		Nebo	11 j
27| H. tve«.	727-9 1 10-0 f brez? | jasno				0-0
9a| 7 zjutr 18. »nnnl.	729 8 7288	5-6 18-ft	si. ssvzh. sr. jzah.	jasno a	
H»l 9. zveč.l 731 t | 11-8| sr. jzah. | pol. obl					00 •
29| 7. zjutr. 1 732 1 1 8 8 I si. ssvzh 1 jasno | 2. popol.| 731-0 | 16-8 |p m. jzah | del jisno Srednja temperatura pondeljka 10 1° norm. ll-b Srednja temperatura torka 119°, norm. H-7.					
II u ii it i s k a borza
dne 29. aprila.
Skupni državni dolg v notah.....ICO'70
Skupni državni dolg v srebru.....100-55
Avstrijska zlata renta 4% .....121--0
Avstrijska kronska renta 4%.....101-10
Avstrijska inv. renta 3'/a * .....94 —
Ogrska zlata renta 4%.......12125
Ogrska kronska renta 4%......99'55
Ogrska inv. renta 3'/»%..............92 4'J
Avstro ogrske bančne delnice.....1611
Kreditne delnice..........675-76
London vista......................239 70
Nemški drž. bankovci za IGO m. nem. drž v	116-95
20 mark ............23-42
20 frankov..........19-06
Italijanski bankovci........95-25
C. kr cekini...........11 32
^itiit; cene
dnč 29. aprila 1903. (Termin.)
Na budimpeštanskl borsi:
PSenica za maj.......K	7 66
» » oktober.....»	7 50
R< za maj ........,	7-15
Rž za oktober.......»	G 54
Oves za maj..........638
Oves za oktober......»	5 59
Koruza za maj.......m	8 22
Koruza za julij......•	»	6 26
do
7-67 7-51 7 16 6 55
6 39 560 6 22 627
Pšenica banaSka Rž južne železnice
Rž......
Ječmen „ »
ob Tisi . Koruza ogrska Cinkvant ...
. novi Oves srednji . . Fižol ....
(Efektiv).
Dunajski trg.
K 7-90 do 8-65
7 10 6-40
6	70 6 60
7	20
7 30 7 25 7-75 6 76 7-60
660 13 75
619 1-1
Zahvala.
Za mnogobrojno. tako častno vdeležbo pri pogrebu ranjkega očeta se kar najtopleje zahvaljujem vsem. V prvi vrsti velečastnemu gospodu župniku F r. H o e n i g m a n u za ves trud že v bolezni; dalje velečast. gospodoma I. V e r b a j s u in L. A r h u za častno spremstvo, slav. katol. del društvu in sploh vsem, ki so skazali zadnjo čast ljubemu očetu.
Bog povrni!
Andrej Ažman,
kaplan.
Kropa, 28. aprila 1903.
Barve za učence
BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.	521 19 11—8
Vnanja naročila proti povzetju.
Vabilo
na
občni zbor
Kmetijskega društva v Ratečah
na Gorenjskem registrov, zadruga z omejeno navezo, kateri se bode vršil
v nedeljo, (lne 17. maja 1903 ob pol II. url dopoldan v društvenih prostorih.
Dnevni red:
1. Poročilo načelstva. 2 Poročilo nadzorstva.
3.	Pctrjenje računa za I. 1902.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzor tva.
6.	Volitev razsodišča.
7.	Slučajnosti.
sa 1-1 _Načelstvo.
£lil{arsl(ega ^^^ učenca
sprejme takoj Ivan Graber, slikar v Stebnu, pošta Melestig, Koroško. 5*"' 2-1
Dua accnea
sprejmeta se za pečarsko obrt. Plača
po dogovoru.	67a 2-1
Alojzij Večaj Veliki stradon št. 9 v Ljubljani.
Vožnjekarte
in
tovorni listi
OIKIM KO.
Kraljevi belgijski poštni parnik
Red Star Linie iz Antverpna
naravnost v
Novi Jork in Filadelfijo.
Koncesijonovana od visoke a. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje: «	Mu I ■■ I
Dunaj, IV., Wiedenergiirtel 20,
ali pa	318 8
KAROL REBEK v Ljubljani, Kolodvorske ulice 32. Župnik želi dohiti
ki bi bil poften, vešč kmetijstvu in vožnji s konji.
Služba je nastopiti takoi. K|e ? se zve pri upravništvu »Slovenca«. 540 3—2
prodaja Iji^c in n>ajljnega urta
tik farne cerkve v Novištifti pri Gornjem gradu, kjer je velika božia pot kraj zeI6 lep, zdrav in pripraven za letoviščnike, kjer obstoji že 6 let krčma, se proda zaradi rodbinskih razmer. Hiša je nova, v dobrem stanu, jednonadstropna, se lahko rabi tudi za trgovino, ima pod zemljo tri kleti, pritlično tri sobe, jedilno shrambo, kuhinj i in velik prostor za trgovino. V nadstropju so St ri prostorne sebe, v podstrešju setndi lakko nare dite dve prostorni sobi. Pogoji in vse drugo se izie pri lastniku Antonu Matjaž, veleposestniku v Tiroseku, pošta Gornji-grad, btirsko.	&h8 2—1
Zmanjševalna dražba
za oddajo dela pri sidanju farne cerkve sv. Vida nad Cirknico bo dne 4. maja 1903 ob 11. uri dopoludne pri sv. Vidu
Oddajalo se bo zidarsko. tesarsko in kleparsko delo. Natančni pogoji sa bodo povedali pred dražbo. Načrti so razpostavljeni oi 28. t. m. dalje v pisurni župnijskega urada. Vsak ponudnik bo moral vložiti 10^ vadija.
Za stavbeni odbor:
663 3—2
Janez Jereb, župnik.
Angeljnovo niilo
Marzeljsko (belo) milo
:= Zajamčeno čisto jedrno (Kern-) milo! =
z znamko
449 104-9
sta najbolj koristni
todilaai zxxili
za hišno rabo.
dobivate jih po spscerijs^ih ftacunah/
Pavel Seemann
izdelovatelj mila in čebelno-voščenih sveč
v Ljubljani.
1 ar Nakup in prodaja IS 1 vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. I Zavarovanja za zgube pri ftrebanjlh, pri izžreban ju najmanj-1 lega dobitka. — Promese za vsako irebanje. | Kulantna izvršitev naročil na boril.	Menjaricna delniška družba „11 EHCCBtf 1., Nollzeila 10 in 13, Duna|, 1., Strobelgasss 2.	HT Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih 1 stvareh, potem o -ursnih vrednostih vseh ipeknlaoijsklh i vrednostnih papirjev in vestni nasvitl za dosego kolikor 1 je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih 1 fftfvnlo. 134 igo 1
		
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ignacij Žitnik.	Tisk »Katoliške Tiski rae« v Ljubljani.