Štev. 15.
PoStnlna platana v gotovini.
V	Ljubljani, v četrtek, dne 10. aprila 1924
Leto III,
Izhaja vsak četrtek popoldne. V slučaju praznika dan poprej. Cena:
*■ en mesec................Din. 4
** Četrt leta................... -12
w pol leta...................... »24
Posamezna štev. stane 1 Din
Uredništvo:
Mufelfana, Kopitarjeva ul. 6/BI.
Rokopisi se ne vračajo, ^•trankirana pisma at ne sprejemajo.
1
GLASILO KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA
inseratl. reklamacije In naročnina na uprave »Jugoslovanska tiskarna", Kolportažnl oddelek, vhod s Poljanskega nasipa 2.
Inseratl se računajo ::	po dogovoru. ::
Vabiio
na
redni občni zbor
Jugoslovanske strokovne zveze
ki se vrši
dne 27. aprila 1924 ob 9. uri dopoldne v prostorih *■ Delavskega konsumnega društva v Ljubljani, Kongresni trg štv. 2
s sledečim dnevnim redom:
1. Poročilo predsednika.
2. Poročilo tajnika.
3. Poročilo blagajnika.
4. Poročilo nadzorstva.
5. Izsprememba pravil.
6. Volitev načelstva in nadzorstva.
7. Ureditev članarine glasom sklepa plenarne seje J. S. Z. od 4. novembra 1923.
8. Slučajnosti.
Vse zveze opozarjamo na § 14. pravil J SZ, ki se
**»si: »Občni zbor Jugoslovanske strokovne zveze tvo-[1J0 Poleg članov načelstva, glavnega strokovnega od-’0ra in glavnega nadzorstvenega odbora zastopniki posameznih strokovnih zvez, ki jih tu pošljejo na občni
* °r po ključu tako, da pride na vsakih 80 članov po )■" zastopnik. Občni zbor se mora vršiti vsako leto do
wica meseca junija ter se morajo vabila nanj razpo-najmanj 14 dni preje. Vsako leto do konca meseca Ji ♦ ,nora načelstvo in glavni nadzorstveni odbor v
• U’ ki ga sama določita, objaviti računski zaključek Poročilo o poslovanju v minulem letu.«
k Vsak delegat mora imeti pismeno potrdilo, da ga «**ni zbor njegove zveze izvolil za svojega zastop-a- Glasov ima toliko, kolikorkrat po 20 članov zasto-'Ulomki se pri tem ne štejejo). Občni zbor je sklep-"> če je zastopana vsaj polovica članov. Če ni. se sme .? Preteku pol ure vršiti nov občni zbor, ki je sklepčen 1 vsakem številu.
j.	Opomba: Poživljajo	se vse zveze, ki še niso izvr-
Svojih občnih zborov,	da iste izvrše pred centralnim
c"ini zborom.
^oreb'bie važne stvarne predloge naj zveze spo-Ce v zinislu pravil najkasneje 10 dni pred občnim zbo-111 Predsedniku načelstva .ISZ.
France Žužek	Jožef	Gostinčar
^ t. č. tajnik._________________ t.	č.	predsednik.
Vrnitev westfalskih Slovencev v domovino.
na;	9^ strašni bedi. ki	vlada na Westfalskem. trpijo
na^' ub°si rojaki.	Do konca svetovne vojne so
Ila^e rojake vsaj zato vpoštevali, ker so bili naj-i,a]si delavci in ker so jih rabili za svoje politične in nj0°dno gospodarske cilje. Ko je pa izginila Avstrija in ž s)?uVsai začasno njihovi cilji, radi katerih so naše sloven-Peš j^arje vpoštevali. in ko je začela njihova industrija naj} se	širiti	brezposelnost, so postali Nemcem
PosiuSlovenski rojaki nadležni tujci. Danes hočejo zanj j j 'e svojce in posebno za naše slovenske rftdarje in s C : za one Slovence, ki so pustili svoja mlada leta Do^o moč v nemških rudnikih, so pa nemška vlada in Pore 7*la 'nval'dska društva odrekla penzije in vse podžgat hrano poznajo le umetno moko in različne su-nepu6 111 ^ večjemu krompir. Ker je voda nezdrava in kav. Ua’ njihova pijača in prehrana slaba ječmenova sl«; % otrok je bolnih. Najboljši delavci, ki imajo Žjjo k ” ker sc jih nemška industrija boji izgubiti, zaslu-Nljih °lriai to'*ko, da se morejo s tako hrano prihraniti, je jx>Vl Prihranki so jim pošli; obleke imajo, kolikor je som pr<tdv°j»ih časov ostalo; odprodajajo kos za ko-letoš*Vo^a edinega bogastva, svojega pohištva. Ko je staia ° •Z'm° Prekipevala njih beda do viška, jim je poka]^ nilse' na domovino edino upanje: vsak čas vidijo, Predli 'ni.a^H domačini v rudnikih, pri oblastih in povsod *Voio j l 'n oni imajo sedaj tudi svojo domovino in k tr -av°! ~~	so se prirejati shodi, na katerih
ltl()vino C v t*S-tV° vs^hkalo po pomoči, da pridejo v do-revoluc’- m'sbb in upanju na njo so preživeli sedaj slajj so'10’ akor smo j° m> Preživeli ob prevratu. Po-‘esolucije svojih shodov naši vladi in našemu
O nalogah ministrstva za socialno politiko.
(Govoril v narodni skupščini Jurij Kugovnik.)
Pri razpravi o budgetu ministrstva za socialno politiko so se nekateri gospodje iz vladne večine nekako zabavali, in s tem pokazali, da stvari ne vzamejo tako resno, kakor to zahteva rešitev socialnega vprašanja v naši državi. Iz tega bi se moglo sklepati, da so tudi oni naziranja in mišljenja, da se naj to ministrstvo ukine.
Ko se je po Sloveniji in drugih krajih razlegel glas, da se namerava okiniti to ministrstvo, je pri nas in pri našem delavstvu zavladalo splošno ogorčenje. Kajti nikomur ui šlo v glavo, da bi se moglo zrušiti tako prepotrebno ministrstvo, ki ga je takorekoč ustvarila vojna. Kako bi se moglo ukiniti to minitrstvo sedaj, ko imamo vse polno invalidov, vse polno sirot, ki so potrebne zaščite in podpore. Tisti ljudje, ki trdijo, da je to ministrstvo nepotrebno, naj pogledajo enkrat v bližino Beograda, in videli bodo. sedaj človeka brez noge, sedaj človeka brez roke, kako se plazi po ulicah. Za take ljudi bi morali obstojati zavodi, v katerih naj bi bili preskrbljeni vsi. ki so izgubili svoje ude za državo, bodisi pri delu, bodisi v vojski.
Vsa človeška družba je sedaj dolžna, da jim pomaga ter skrbi zanje, dokler jim je življenje usojeno. Kajti oni imajo pravico do življenja v človeški družbi ravno tako, kakor najbolj bogati in najbolj razkošni ljudje, ker so isto tako udje človeške družbe, kakor bogatini.
Invalidi, vojne vdove in sirote.
Skoraj vsi govorniki so že poudarjali, kako se zanemarja skrb za invalide, za siromašne vdove, za svojce padlih itd. Zato mi naj bo dovoljeno omeniti samo par slučajev.
Prvi slučaj se tiče matere nekega podpolkovnika na Koroškem, ki je umrl junaške smrti v borbi za osvoboditev naše države. Ta žena mora danes beračiti, ker je v svojem sinu izgubila svojo edino oporo in nima žive duše na svetu, ki bi ji pomagala, od države pa ne dobi niti vinarja podpore. Ko je prebivala svoj čas med Nemci. so ji vedno očitali, zakaj se njen sin vojskuje proti Nemcem, zakaj sc poteguje za Srbe. Mati pa jim je odvrnila, da je njen sin zaveden Slovenec in da se bo za našo skupno domovino vedno potegoval in boril. Potem pa, ko ji je sin padel, je morala zbežati pred Nemci, ki so ji dejali: »Prav ti je! Zakaj se je bojeval tvoj sin za Srbe. sedaj nimaš nič od tega.« Žena se je od žalosti jokala pred menoj. To so dejstva. Prošnja, ki jo je vložila že leta 1920 za podporo, je romala od delegacije na ministrstvo. Tukaj so jo pa odbili. Tako se nahaja ta 70-letna starka brez vsake pomoči in podpore. Mnenja sem. da bi bila dolžnost naše države in da to zahteva njeno dostojanstvo, da se tej ženski tudi nekaj pomaga, da se ublaži njeno trpljenje in pomanjkanje ter
konzulatu v Dusseldorf, da se jim pomaga, da pridejo v svojo drago domovino, kakor izgubljeni otroci k svoji materi,
Sredi preteklega meseca so dobili veselo poročilo, da jim pojde vlada naše kraljevine na roko pri njihovi preselitvi v domovino, da jim je poslala 200.000 Din. na Konzulat v Dusseldorf za prvo pomoč pri stroških preselitve ter da hoče 40 tisočem naših delavcev pripraviti delo v jugoslovanskih rudnikih. Tudi v nemških časopisih se je ponavljalo v različnih verzijah, da rabi jugoslovanska vlada za nove rudnike, ki se nameravajo otvoriti, 40.000 delavcev. Vseh slovenskih delavcev na Nemškem je pa z družinami vred le kakih 28.000.
»Zveza Slovencev v Hamburgu in okolici«, v katerih je učlanjenih okoli 4000 slovenskih delavcev, je dobila od »Zveze rudarskih delavcev za Slovenijo« obvestilo, da je dvomljivo, da bi mogla jugoslovanska vlada pripraviti vestfalskim Slovencem toliko služb in zlasti toliko stanovanj, ko je v deželi mnogo brezposelnih delavcev in ko je pri vseh rudnikih veliko pomanjkanje stanovanj. Radi tega je postal odbor »Zveze Slovencev v Hambornu iu okolici« oprezen. Večji optimisti so bili pri »Zvezi jugoslovanskih in podpornih društev v Nemčiji s sedežem v Buer—le,« ki so hoteli, da se prične takoj s preseljevanjem v domovino. Med narodom samim sta se pojavili tudi obe struji, od katerih je bila ena za takojšno preselitev v domovino, druga pa, da se odpošljejo delegati v domovino, ki se naj prepričajo, ako morejo dobiti tak« množice v resnici v domovini primerno pla-dhna dela in stanovanja. Med obema strujama se je pojavila tretja, ki obstoji iz onih naših nesrečnih rojakov, ki so se tudi izjavili ob prevratu za nemško državljanstvo. Ti branijo preselitev v domovino, nekaj iz zavisti, ker sami ne morejo v domovino, nekaj pa iz straliH, kaj bo ž njimi, ko ostanejo sami v tujini.
bridko razočaranje, katerega je morala doživeti, lakih slučajev imamo zelo veliko. Imamo starše, ki so izgubili po tri sinove v vojski. Zakon pravi: starši, ki so izgubili toliko in toliko sinov v vojski, bodo preskrbljeni iz gotovih rent. Toda žalibog se to ne izvršuje. Naj omenim par besed o tem. kako se dela in postopa od strani takozvanih invalidskih komisarjev napram invalidom. Invalidski komisar pokliče invalida ter mu astno pogleda na roke. Ce so žuljave. mu brez preiskave surovo zabrusi: »Ti si za delo sposoben, marš ven.« Gospodje! Zamislite se v položaj invalida, ki dobiva mogoče samo 20 ali celo H) dinarjev mesečne podpore. Kako more ob tej podpori živeti. Ne preostaje mu drugega. nego delati, čeprav s težavo, samo da si nekaj zasluži. Naravno je, da dobi žulje na roko, in vsled tega mu invalidski komisar pravi: »Ti še lahko delaš, nisi torej potreben podpore.« Vse te krivice se dogajajo kljub temu. da smo neštetokrat na nje opozarjali merodajne faktorje. Nebroj prošenj se nahaja pri ministrstvu za socialno politiko nerešenih, nesortiranih, vse v neredu, večina njih se je gotovo že izgubila.
Pomoč v vojni oškodovanim.
Nadalje se moram dotakniti vprašanja odškodnine onim primorskim Slovencem, ki so vsled vojne izgubili svoje imetje in svoje hiše na Primorskem. Mnenja sem, da je dolžnost naše države, da bi tem ljudem, ki so izgubili svoje domove, prej ali slej dala odškodnino za to, kar so morali pretrpeti in utrpeti. Toda žalibog za Slovence vojne odškodnine ni, vojna odškodnina je samo za Srbe in Črnogorce. V ministrstvu se je nakopičilo 1.200 tozadevnih prošenj, in ljudje venomer povprašujejo. kdaj bodo njihove prošnje rešene. Njihove prošnje pa ležijo zaprašene v omarah, in nam se povodom intervencij daje žalibog vedno isti odgovor, da ni kredita za ta namen. Dobro, mi uvažujemo to. da ni kredita. Toda če pogledamo druge resore, vidimo, koliko se troši za dispozicijske fonde. Potem moramo kou-stati ra ti. da to ni res, ampak da krediti so, samo ne dajo se na pravo mesto in za prave namene, da bi se namreč dali tistim ljudem, ki so jih najbolj potrebni, ki so prišli ob vse svoje imetje. Ti ljudje so natrpani po vagonih, in tam še danes morajo stanovati, in ni upanja, da bi tako kmalu prišli do rednega stanovanja.
Zaščita delavstva.
Kako je ministrstvo za socialno politiko postopalo, kar se tiče zaščite delavstva, je dokazoval že moj predgovornik iu tudi drugi govorniki so danes poudarjali, da zakon za zaščito delavstva sicer obstoji, toda žalibog samo na papirju. To smo zlasti občutili v Sloveniji, ko je delavstvo zahtevalo le majhno izboljšanje svojega težkega gmotnega položaja in se ga je začelo preganjati zbog tega celo od strani vladnih organov, tako, da je vsled tega mnogo delavcev prišlo ob svojo eksistenco. Že moj predgovornik je omenil in tudi jaz povdarjatn, da se mi zdi nemogoče, da bi se moglo zgoditi v drugi
Na shodu, ki ga je sklicala »Zveza Slovencev v Hambornu in okolici«, je zmagala druga struja ter se je sklenilo, da se odpošljeta v domovino delegata Dolinšek in Salamon, ki se naj prepričata o resničnih razmerah v domovini ter da se počaka z izseljevanjem, dokler se delegata ne povrneta iz domovine. Med tem je pa že poslala »Zveza jugoslovanskih delavskih in podpornih društev v Nemčiji«, okolu sto delavcev v domovino in jih najbrže še odpošilja, ker je brzojavil pred nekaj dnevi naš konzulat v Diisseldorfu naši pokrajinski upravi, da se nahaja presljevanje naših rojakov v domovino, v polnem teku.
Delegata Dolinšek in Salamon sta prišla koncem preteklega meseca v domovino in sta mogla doslej obiskati le nekaj industrijskih podjetij, od katerih sta dobila večinoma nepovoljne odgovore, da ali ne rabijo navadnih delavcev ali pa da nimajo za nje stanovanj; pač pa se jima je zagotovilo delo za kakih 3000 kvalificiranih delavcev, katerih imajo westfalski Slovenci med seboj cele množice. V Ljubljani sta zvedela od velikega župana g. Sporna in predstojnika oddelka za socialno politiko g. dr. Goršiča, da se je napravilo že mnogo v korist našim vvcstfalskim rojakom, da se je vršila posebna anketa glede organizacije njihovega preseljevanja v domovino, da se je ustanovil tozadevno tudi poseben odbor in da je vlada v Beograd« nakazala pokrajinski upravi 50.000 Din., da se pomore z njimi prvim vestfalskim Slovencem, ki prihajajo preko Jesenic v domovino. Glede služb in stanovanj pa nista mogla ničesar p«-voljnega izvedeti; prav tako ne pri trgovski in obrtni zbornici in na borzi dela. Povsod sta slišala, da se bodo morali naši westfalski rojaki večinoma naseliti v domovinske občine.
Na borzi rada sta prišla skupaj s tovariš, katere je poslala »Zveza jugoslovanskih delavskih in pod-
državi kaj takega, kar se je dogajalo -pri nas. v tistem času, ko si je delavstvo v trboveljskem premogokopu hotelo izboljšati svoje življenjske razmere.
Inšpekcija dela.
Jaz bi samo na kratko omenil šc to,- kar sem že poprej naznačil, da mi poslanci tukaj v Beogradu pravzaprav polovico našega dela potrošimo v interpelacijah in prošnjah ter intervencijah. Zlasti mi dovolite, da se dotaknem delovanja takozvane inšpekcije deia, ki ima dolžnost in nalogo, prepričati se po lokalnem ogledu, kako je v rudnikih in drugih industrijalnih podjetjih preskrbljeno za varnost in zdravje delavstva, kako se skrbi za higijeno in čistost v obratnih prostorih, ali in kake naprave obstoje, da se more delavec po trudapolnem delu vsaj enkrat na teden pošteno umiti. Ako pride tak komisar od inšpekcije dela na lice mesta, gleda na desno in levo, ter najde vse lepo v redu, meneč, da je s tem njegova naloga že rešena, ne pride mu pa. na um, da bi vprašal delavce, v kakih razmerah da žive in delajo.
V	takih razmerah je nemogoče, da bi se v našem delavstvu vzgajala ljubezen do države, temveč sc jim vzbuja srd in sovraštvo.
Politični pregibi!
Piri Kas.
Paššč-Pribičevičeva vlada
I
je že brez trdnih tal. Verifikacijski odbor je proti njeni ; volji potrdil vse hrvatske poslance. Sedaj'je vlada se- i veda v ogromni manjšini. Zato noče sklicati narodne j skupščine, ki bi morala verifikacijo potrditi. Pašič ku- i puje Nemce in Džemijet, pa mu to pot kupčija ne gre 1 od rok. Pribičcvič zagovarja vlado nasilja. Toda vse nič ne pomaga. Vse kaže, da je sedanja vladna kriza izkopala centralistom globoko jamo iz katere ne bodo zlezli kar tako lahko. Vodstvo džemijeta je sklenilo, da j morajo vsi njegovi poslanci rušiti Pašiča.
Slovenski in Irrvatski izdajalci
iz Pribičevič-Žerjavovega tabora prirejajo shode in sestanke, ki izrekajo zaupnice Pribičcvičevi politiki. Vsi pošteni javnosti pa se gnusijo te mahinacije. Ne samo med Srbi, tudi med prečanskimi demokrati jih velika večina odobrava Davidovičevo postopanje in borbo njegovega kluba proti Pašičevi korupciji.
Stranke opozicijskega bloka trdno upajo, da bo sedanja vlada kmalu izginila. Zlasti, ker so proti njej začeli nastopati tudi odlični možje iz radikalnih vrst. Nastas Petrovič je sedaj začel časopisno borbo proti Pašiču in -njegovim kulukarjem.
Dr. Anton Korošec
je preteklo nedeljo na sestanku Davidovičeve grupe v Belgradu burno pozdravljen takole začrtal našo smernico:
Dragi bratje in sestre! Včeraj so se vršile v Italiji volitve in mi s skrbjo v srcu pričakujemo, ali bodo naši podjarmljeni bratje vslcd terorja fašistov sploh prišli do svojega zastopnika. Prve vesti, ki smo jih prejeli, niso ravno prav vesele. Prepričan sem, da mi boste šteli v dobro, da se spomnim naših neodrešenih bratov v Italiji. Mi upamo in verujemo, da ni več daleč dan, ko jih bomo osvobodili izpod tujega jarma. Pri tem pa ne mislim samo na osvoboditev Trsta, Reke in drugih krajev v Italiji, mi mislimo na vse one kraje, kjer prebiva jugoslovanski rod. Mi hočemo, da bo ono, kar je naše, tudi v resnici naše.
Mi hočemo jako in čvrsto državo. Jaka bo pa samo takrat, ako bo v njej vladal sporazum in enakost, poštenje in pravica. Ali smo otraj mi, ki zahtevamo, da naj v državi vlada enakost, poštenje in pravica, ali smo mi proti državi?! In oni, ki so proti temu, ali so oni za državo? Prepričan sem, da bo prava ideja zma-
gala, kajti mi nismo prišli sem, da rušimo io državo, temveč, da ji gradimo veliko bodočnost, ko bosta vladali sloga in iskreno bratstvo od Jadranskega do Egejskega in Črnega morja. Bog živi veliko bodočnost močne jugoslovenske države. Buren aplavz ni dolgotrajne manifestacije so sledile tem besedam dr. Korošca.
I1RSS
je prestala ognjeni krst na parlamentarnih tleli. Pašič je hotel hrvatske poslance na vsak način zopet spraviti domov in doseči, da bi ostali-pri stari taktiki brezdelja. Toda tudi to Se mu ni posrečilo. Nasprotno. Organizacije hrvatske stranke so odobrile odhod svojih poslancev v Belgrad in poslale večje zneske za vzdrževanje poslancev, ker jim skupščina še ne izplačuje zakonitih dnevnic. Veliko je upanje, da bo hrvatski narod po bridkih preizkušnjah, vendarle začel smotreno delati za pravo ureditev in upravo države.
V	Inozemstvu.
Volitve v Italiji.
kakor fašisti znajo, tako so vodili volitve. Mussolini je par dni pred volitvami očisti! celo državo vseli ne-potrebnh zlasti inozemskih radovcdnežev-dopisovalcev. Izgnani so bili vsi poročevalci inozemskih časopisov in prepovedan je bil prestop čez mejo vsem, ki so biii na potu. Zlasti angleški časnikarji so pri tem jako neprijetno naleteli, eden je bil iz Rima izgnan, dva pa sta. namenjena v Italijo morala ostati v Parizu. Pravijo, da bo Mussolini imel vsled tega opraviti v Macdonnldom.
V	tako očiščeni hiši je fašizem počenjal kar je hotel. Že prihajajo poročila o krvavih pobojih, požigih, pretepih itd. V slovenskem primorju so fašisti prav vse storili, da so le več slovenskih ljudi odvrnili od volitev. Zadnji dari so prestavljali volišča, od domačinov so zahtevali fotografije, predsedniki so namenoma zavlačevali volitve, da ljudje niso mogli voliti. Predstavnike slovenskih list niso pustili v volilne odbore, ker niso imeli uradnih potrdil. Kljub temu so slovenski voiilci po dosedanjih poročilih dosegli 2 mandata.
Na Koroškem
so bile 6. marca občinske volitve. Razmerje strank je ostalo pri starem. Slovenci so se izvrstno držali in so v nekaterih občinah celo napredovali.
Maedotiald
ima zopet nove težkoče. V zbornici je propadel njegov predlog o stanovanjski zaščiti brezposelnih. Dasi je delavska stranka tozadevno veliko popustila, vendar niso zastopniki kapitala pristali na najnujnejše predloge. Komunisti in podkupljeni elementi povzročajo štrajk za štrajkorn. Sedaj bo izprtih menda 100.000 rudarjev. Vse kaže, da bo delavska vlada morala demisijonirati. Zmagala pa je delavska stranka v Avstraliji in bo prevzela sestavo nove vlade.
Rikov,
predsednik sovjetskih republik baje potuje po svetu. Prejšni teden so pisali časopisi, da je v Nemčiji, sedaj je baje v Merami. Rusko-rumunska pogajanja so se razbila in Rusija grozi, da bo drugim potem uveljavila svoje pravice v Besarabiji. Kitajska je odgovorila na ruski predlog, da je pripravljena skleniti pogodbo s sovjetskimi republikami, če se njihov predlog nekoliko izpremeui. Zlasti zahteva Kitajska, da ruske čete izpraznijo Mongolijo.
Zasebna Gasi in krščanski socializem.
Velikokrat se sliši, da so krščanski socialisti katoliški boljševiki. Ta trditev, izvirajoča bodisi iz nevednosti, bodisi izrečena iz gotovega namena, kaže višek nevednosti naših nasprotnikov. Ti ne poznajo programa kršč. socializma.
Krščanski socializem stoji na stališču zasebne lastnine-. Bočim marksistični komunizem na eni strani a pnori zametuje vsako zasebno lastnino, je socialna demokracija zavrgla zasebno lastnino produkcijskih sredstev. V tem pogledu se namreč soc. demokracija loči od utopiš-tičuega. komunizma, lino kakor drugo ne odgovarja ustroju človeške družbe. Krščanski socializem pa sije v tem, kakor tudi v vseh ozirih po načelu: »Resnica je v sredini,« začrtal srednjo, najvarnejšo pot. S tem pa, Ja kršč. socializem stoji na stališču zasebne lasti, nikakor ni rečeno, da po na načelih laži-liberalizma priznava nedotaknjenost iste.
Kršč. socializem vidi ustroj današnje moderne družbe. Čuti vse krivice kapitalizma, ki loči človeštvo v dva stanova: v stan kapitalistov in stan nemaničev. Vidi kako nelogično raste premoženje na eni strani, na drugi strani pa se širi revščina in pomanjkanje. Zaradi tega je ena bistvenih zahtev krščanskega socializma oinsjitov zasebne lasti.
Negacija zasebne lastnine je možna samo v teoriji« v praksi sc pa kot trajna razlastitev izkaže ta teorija ohromela in neizvedljiva. Človeška narava je po svojem bistvu nagnjena k slabemu. V človeškem srcu klije kal nenasitnega egoizma, ki vpliva več ali manj na vsa človeška dela.. Komunizem pa smatra človeka po mnenj® filozofa Roussenja po naravi dobrega. Odtod torej vsi ponesrečeni poizkusi komunizma in socializma v Rusiji in Nemčiji. Ta dva sistema nista upoštevala egoizma« tega ..važnega činitelja posameznika kakor tudi cele človeške družbe.
Kapitalizem m komunizem sta dve radikalni nasprotni struji glede zasebne lastnine. Ena propagira zasebno last kot nekaj svetega, nedotakljivega, dočim komunizem zasebno last popolnoma zanika. Oba sistema P® stojita na napačnih temeljih. Oba stojita na materialistični podlagi. Kapitalizem sloni na brezmejnem nebrzdanem egoizmu, ki ga žal opažamo danes tudi med delavstvom. osobito v Sloveniji, kjer vlada nešteto socialističnih frakcij z egoističnimi voditelji.
Pravi vzgled složnega gibanja in deia med delavstvom so nam kršč. socialisti. Ne podirajo ampak zidajo-Vidijo, da je potrebna omejitev zasebne lasti, poudarjajo nujno potrebo preobrazbe družabnega reda, borijo sc za pravice zatiranih in kar je najvažnejše, grade svojo gibanje a a večnih načelih krščanstva in črpajo svoje sile iz neusahljivega strudcnca Večne Ljubezni, ki naj pražene strašno strast egoizma, in da človeštvu zmisel z® pravičnost.
 ^  - -      .....................................
Strokovna iveza.
Občni zbor okrožja JSZ v Mariboru se je vršil 6- I t. m, ob 9. uri dopoldan v dvorani rokodelskih pomočnikov. Istega so se udeležili tudi sledeči zastopniki: za-; stopnik SLS, g. tajnik Kranjc, zastopnik Krekove posojilnice, načelnik iste g. Pihlar, zastopnik celjskega okrožja okrožja JSZ. tajnik Munda, kakor tudi I. podpredsednik Prosvetne zveze in drugi zastopniki naših organizacij-Zastopane so bile sledeče skupine: Skupine Prom. zveze, skupine Zveze papirniškega delavstva v Ceršaku« Strokovne zveze viničarjev in kmetskih delavcev, skupina zveze tovarniškega delavstva v Rušah, skupina iaV' nih in zasebnih uslužbencev iz drž. bolnice, skuphjjj mariborske tkalnice in skupine delavcev mariborski® mlinov. Razen delegatov se je udeležilo obč. zbora tud< veliko članov krajevnih skupin.
Strokovni tajnik je v poročilu podal jasno sliko Je' iovanja tajništva v minulem poslovnem letu. Zlasti je P® povdaril, da je treba našemu delavstvu predvsem vzž(r je in pouka. Še tako veliko število organiziranih ni v korist ne organizaciji ne splošnemu delavskemu pokPj' tu, če niso isti prepojeni s pravim krščanskim soci®1' nim duhom, zavedni im disciplinirani. Zato se bo v tekočem letu vršilo več tozadevnih sestankov in predava?!’
pornih društev v Nemčiji«, ki so tudi že izvedeli, da bi morali iti v svoje domovinske občine, dokler se ne najdejo za nje — prve došlece — službe. Delegata sta radi tega brzojavila »Zvezi Slovencev v Hambornu in okolici«, da naj se zadržuje • ljudstvo, da ne bo odpotovalo v domovino in da se naj čaka s preselitvijo, dokler se ne vrneta in ne poročata o resničnem stanju v domovini.
Dne 1. marca sta se odpeljala delegata s tajnikom delavske zbornice, g. dr. Likarjem v Beograd, da poizvesta pri ministrstvu, kje bi mogle dobiti službe in stanovanja množice naših rojakov.
Delegata sta se podučila o tem, kako slabo plačuje delavce Trb. prem. družba kljub svojim ogromnim milijonskim dobičkom, kako jih trpinči in izkorišča s svojim akordnim sistemom. Toda naši rudarji imajo v domovini vsaj naravno zdravo hrano! Proti strašnim razmeram na Westfalskcm se zde delegatom razmere pri Trbov. prem. družbi dobre.
Delegata sta zvedela tudi o tem, da so se od Trbov. prem. družbe odpuščeni delavci preselili na Francosko ter da pišejo ti domov, kako zelo so na Francoskem zadovoljni in da padanje franka prav nič ne poslabšuje njihovega položaja, ker so ostale cene vsem potrebščinam prav iste. Westfalski Slovenci dosedaj niso hoteli, da bi se izselili kam drugam, kakor v domovino, kjer v tujini nočejo več živeti in hrepenijo le po domovini. V Francijo doslej tudi niso mogli priti, ker pustijo francoske oblasti preko granice iz Nemčije le delavce poljske narodnosti. Ker sta pa delegata uvidela, da bi bila velika nesreča za westfalske Slovence, ako bi se naenkrat v velikih množicah preselili v domovino, kjer vsaj po dosedanjih poizvedbah ni dovolj služb in stanovanj, sta šla na francoski konzulat v Ljubljani, kjer sta priporočena od g. dr. Ravniharja, tajnika odbora za pomoč rojakom na Westfalskcm, prosila, da bi francoska vlada nudila
našim državljanom, bivajočim sedaj v Nemčiji, enake ugodnosti, kakor jih nudi poljskim, da bodo mogli iti z NVestfalskega preko granice na Francosko in tam dobiti delo kot državljani prijateljske države v mnogoštevilnih rudnikih, ki že obratujejo ali se šele na novo otvarjajo. Na francoskem konzulatu sta bila delegata zelo prijazno sprejeta ter -jima je bilo obljubljeno, da bo konzulat pri francoski vladi podpiral takšno prošnjo, ki jo vloži za westfalske Slovence »odbor za pomoč našim rojakom ha NVestfalskem v Ljubljani«.
Kako se bo vršilo izseljevanje naših rojakov iz Westfalskega, je tedaj odvisno od naše vlade v Beogradu, ako more nuditi v resnici tisočem naših slovenskih delavcev primerno plačane službe in stanovanja in od tega, koliko služb in mest bosta dobila zasiguranih delegata westfalskih Slovencev sama ali potom borz dela v različnih mestih naše države. Za kolikor 'delavcev bosta dobila službe in stanovanja, se bodo ti in njihove družine takoj po prihodu delegatov na Westfalsko, izselili v domovino. Ostali rojaki, ki še morejo ostati na NVestfalskem, bodo počakali, da se razmere v domovini polagoma zboljšajo, da se dobi sčasoma tudi za nje v domovini službe in stanovanja. Oni pa, ki na NVestfalskem ne morejo več živeti, se bodo pa preselili nekaj v Belgijo, večinoma pa na Francosko, ako bo dovolila francoska vlada, da smejo naši rojaki iz Nemčije naravnost čez franeosko-nemško mejo na Francosko. Delegata se bosta vrnila na NVestfalsko preko Francije in Belgije, da se bosta sama prepričala o položaju naših slovenskih delavcev, ki se nahajajo v Franciji in Belgiji, če bosta potem mogla priporočati našim rojakom na NVestfalskem, da bi se preselili v Francijo ali Belgijo začasno oni, ki sedaj še ne morejo dobiti v domovini služb in stanovanj in ki na NVestfalskem ne morejo več živeti.
V	domovino pa se morajo preseliti takoj vsi, ki
vsled starosti in onemoglosti ne morejo več delati *e nimajo tedaj na NVestfalskem nikakega zaslužka in 11 dobivajo od vlade ter podpornih in invalidskih društ® nikake podpore In jim tedaj preti smrt od glada, ako s. jih ne reši. V domovino morajo priti tudj vsi možje, /j imajo nad 45 let in ki so brezposelni oziroma katem! grozi brezposelnost, ki na Francoskem in v Belgiji tega ne dobijo dela, ker se tarn ne sprejema delavc® ki so nad 45 let stari. — Naša narodna čast in čast n®v države zahteva, da ne pustimo poginiti naših ljudi v “ jitii in da naše rojake rešimo!	^
Ena najsrčnejših prošenj, ki jo imajo naši vvestfah \ rojaki do domovine, je ta, da bi se jim pomagalo, da 'M rejo spraviti v domovino seboj vsaj svoje najpotreb®^ šc pohištvo. Na konzulatu v Dusseldorfu so slišali« tej njihovi prošnji ni mogoče ustreči. Vse, kar imajO’ j njihovo pohištvo. V njem so utelešeni spomini in n njihovega življenja. V domovini si novega pohištva, so popolnoma obubožani, ne bodo mogli pripraviti. K® in kje naj stanujejo, ako nimajo svojega pohištva, ninia svojih postelj, v katerih bi spali? Nasvet našega ko1,zv lata v Dusseldorfu, da naj bi se pohištvo spravjj0 praznih hišah, ni dober, brez ozira na to, da se naši jaki od svojega pohištva težko ločijo, ker ga neobho® potrebujejo. Na NVestfalskem dandanes lastnina ni VB, na, posebno pa ne bo varna lastnina naših rojakov, »n { ležnih tujcev.« Tako shranjeno pohištvo bi se prodalo« da bi kedo kedaj iskal'krivcev. Ker je gotovo, da izselilo v domovino pri sedanjih razmerah mesto delavcev vsaj za enkrat le nekaj stotin oseb, in bodo daj stroški za osebni prevoz manjši, kakor se je rac,ljadl
In mnnHn tir* hn nrp.fpvlrn	lakfrvriA	DI*i	A
d0
lo, menda ne bo pretežko odločujoče faktorje P1"* pregovoriti, da določijo potrebne svote tudi za to, morejo pripeljati naši rojaki iz NVestfalskega v doiflO svoje najpotrebnejše pohištvo.
K poročilu se je oglasil g. dr. Veble, nakar se je poročilo odobrilo. Izčrpno blagajnikovo poročilo je bilo brez debate sprejeto.
Pri volitvah so bili enoglasno izvoljeni v načelstvo bedeči tovariši: Dr. Veble, prof. Bogovič, Gregorič F. Kores Martin. Pirš Alojz, Kočevar Mihael. Janžekovič Anton, Vidmar Prane, Lajh Franc in Štuhec Apolonija.
V nadzorstvo pa: tajnik Kranjc, Stabej Jože in Polše A.
Poročali so še tudi tovariši: Kranjc, Munda in Pol-še. Pri slučajnostih smo napravili več važnih sklepov, kak« .se mora udejstyiti bodoče načelstvo. Ob 12. uri ic predsednik Lajh zaključil lepo uspeli občni zbor.
Shcd članov Skupine strok, zveze v Celju sc vrši v nedeljo, dne 13. trn. ob pol 9. uri dopoldne v Galerju v gostilni Plevčak. Udeležite se člani polnoštevilno. Za-^eva je važna!
Papirniški delavci.
Dev. Mar. Polje. Zveza papirniškega delavstva jc Pred časom vložila zahtevo po nabavnemu prispevku v znesku po Din. 250.— (na- osebo) na Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode ter je dne 31. marca ^24 ikončno prišla zahteva na razgovor. Težak je bil h°j. A podjetje je končno le uvidelo upravičene zahteve ^lavstva, in s tem pokazalo, da vs;ij delno razumeva današnjo socialno bedo. Delavstvo papirnic Vevče Goričane in Medvode ti pa vedi, da ti je priborila ta prispe-vek le organizirana moč strokovne organizacije. Zato pa do zadnjega vsi brez 'izjeme v našo močno 700 člansko, Zvezo pap. delavstva.
V	naslednjem podajamo prepis zapisnika.
Zapisnik
sestavljen v rešitvi vloge Zveze papirniškega delavstva v Vevčah z dne 26. in 20. 11!. 1924 v pisarni ravnateljstva v Vevčah.
Prisotni: generalni ravnatelj Seller in gospod generalni tajnik dr. Ciril Pavlin za družbo.
Za Zvezo papirniškega delavstva Fran Kukoviča 111 zaupniki delavstva.
Po vsestranski razpravi predmeta se sestavi s pridržkom dovoljenja izvrševalnega odbora naslednji dogo-Vo>' glede nabavnega prispevka:
i. Na nabavnem prispevku se izplača dne 7. IV. 1924: poročenim, vdovcem in vdovam znesek Din. 250. —, nePoročenim znesek Din. 150.—, mladoletnim delavcem znesek Din. 100.—. Polni nabavni prispevek dobijo oni,
K' so stopili v delo pred i. I. 1924, medtem ko oni, ki so Nastopili delo po tem terminu dobijo in imajo pravo sa-do Vs.
. Zveza izjavlja s tem, da so stem vse točke vloge z dne 20. marca 1924 v kolikor ne izvirajo iz očitih zniot rešene.
Vevče, dne 31. marca 1924.
^TH/ene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d. papirnica v Vevčah. Seller.
Goričane-Medvode. Pri nas imamo v tekočem letu
0	srečo, da se nam vedno menjajo delovodje — višji namreč — ter obratovodje in slični gospodje. Delavstvo ®a' im a od tega to, da čim bolj se ti gospodje menjavajo ieiI> slabši je za nas. Kajti vsak nnvi gospod hoče vpe-™ti nove metode na škodo delavstva in tudi mnogokrat na škodo podjetja. Ti gospodje hočejo izsiliti čim več redukcije, ne meneči se .kakšna je kvaliteta take napol |n Površne izdelave. Upravnemu svetu združ. papirnic
*	Prav toplo priporočali, naj bi delovanju teh gospodov zadnji
čas posvetil nekaj več pozornosti. To bi bilo prav v interesu podjetja. Informacije bi se prav lahko dobile Pri naših starih zvestih delavcih in mojstrih, kojim že ^se te neumnosti skrajno presedajo, ker jim je v res-Ic' za koristi podjetja. Kot strokovnjaki vidijo dostikrat prožen obstoj podjetja vsled nerazumevanja takih gospodov, ki mislijo, da bodo s pretiranimi ukrepi in feld->Vebelskim ravnanjem z delavstvom dosegli to, da se saj na višjem mestu dobro priporočijo. Toda naše dejstvo je takih šikan že do grla sito. Skrbeli bomo, da tudi uparvni svet o tem obveščen. .Toliko za danes opomin gotovem osebam.
Sudaril
D . Iz Zagorja ob Savi. Ni dovolj, da sc rudarjem ne v.^ziia vinarja poviška pri plači, da se jih preganja in Po kapitalistično izmozgava, ne. Trboveljska dražja Sre dalje Minuli ponedeljek so počivali na ukaz ir-jov®l.lske vsi revirji. Pravijo, da je slaba konjuktura. In n»‘i	e vs'et* pretiranih cen premoga. In potem pride
lav	^cr trboveljska pri ceni ne popusti, naj trpi de-
ietnC'	^ Je navajen ubogati in molčati. Seveda ni ver-
•b0	^a bi bil to razlog, ki odgovarja resnici. Najbrž
s , 0 Prehod še k raznim drugim podobnim poizkusom, ^ . aterimi hoče operirati trboveljska. Umljivo je, da se VslVStvo ne bo pustilo izigravati. Mi smo popravljeni! lav ncosnovan napad, že na itak skromne pravice de-ČemtVa’ oc^bit! Jasnosti hočemo! Naj sei nam pove, tar1 ^ nianevri! Naše vrste so strnjene in čete prole-pre°w l,ravnane. Naš glas jc tako močan, da ga ne boste Veit , tudi če sa boteli. Kaj hočete z nami. po-$JC' Dajte nam dela in plačajte nas! Žuljavih rok 2n^-l pošteni. Nočemo udobja, ta ni za nas. Toda pri-jn nam pravico do življenja. Ne razvematje strasti Ulr|aknite vašo kapitalistično brezkrščanstvo.
čustvo diplomiranih babic v Slovenil?
in ^Pravljiajte »Pravico«! Ker poštnina mnogo stane ne i • tv° nima nastavljenega nobenega uradnika (če °bjavrni0rale p^a^evat' 10° Din. članarine ne 20 Din.), We 3a navo,dila >n pojasnila za članice v »Pravici«, v pa seveda tudi vsaka babica sama lahko piše. Da °bjavT Pozneje vpraševale stvari, ki so bile že Jene, »Pravico« ali vsaj izrezke spravljajte, da ne
bo odbor preveč zaposlen in stroški narastli brez potrebe. Saj odbor mora že tako dosti pisati pisem, ker ne more vsega obravnavati v listu.	Tajnica.
Kako se višje oblasti poganjajo za dipl. babice proti mazaškam in njihovim zaščitnikom. 2e zadnjič je »Pravica« povedala, da je zaenkrat glavna naloga Društva izkoreninjenje porodniškega mazaštva in da višje oblasti ter postava zadovoljno podpirajo ta babiški in ljudski interes. Danes objavljamo razglas, ki ga.je Zdravstveni odsek za lSovenijo poslal škofijskemu ordinarijatu dne 19. nov. 1923, št. 19195 in ga je škof. ordin. v svojem uradnem Škofijskem listu 1. 1924 št. 2, stran 38. z naslovom »O babicah«. Glasi se:
»V nekaterih pokrajinah Slovenije, na Štajerskem v večji meri nego na Kranjskem, je med ljudstvom navada, da kličejo ob porodu na pomoč ženske osebe, ki niso za babiško pomoč strokovno usposobljene, dasi je strokovno dobro usposobljena izprašana babica dosegljiva. Navada se je obdržala tz časov, ko v onih krajih strokovno usposobljenih babic še ni bilo dovolj ali nič.
Ta razvada žal prepogosto rodi skrajno slabe posledice. Vsled nepravilne babiške pomoči in vsled napačnih nasvetov premnogo žen po porodu dolgotrajno boleha, včasih celo življenje hira, in le prepogosto se celo dogodi, da vsled nestrokovne in nepravilne porodniške pomoči izgube mali otroci mater, družina pa gospodinjo. Zdravstvena uprava se mnogo trudi za povzdi-go babištva, zlasti s tem, da skrbi za čimboljšo strokovna izobrazbo babic. Žal po onih krajih, kjer nešolane babice vrše svoj posel, šolanih babic pa ne kličejo k porodom, ravno vsled tega ničesar ne more storiti v zaščito porodnic.
Jako kvarno ttpliva v nekaterih krajih na babiško vpraašnje žal posebno to, da celo župni uradi s svojim postopanjem podpirajo mazaške pseudo-babice. Njihova opora žal ne ostane vedno samo indirektna, moralna, nego je večkrat tdui dejanska. Tako razvidim iz poročil uradnih zdravnikov, da nekateri župni tiradi v onih primerih, kjer je bila porodna pomočnica neizprašana babica. imena te pomočnice ne navajajo v matični knjigi, nego zapišejo, da se je izvršil porod brez pomoči, ali da je nudil pomoč mož ali mati. To z namenom, da neiz-prašano porodno pomočnico krijejo in jo čuvajo pred zakonito kaznijo. (Od tukaj dalje jc po pomoti že zadnja »Pravica« prinesla konec razglasa, ki ga dobro shranite.)
Prosim slavni knezoškofijski ordinarijat, da blagovoli podrejene župne urade opozoriti na to, kako je podpiranje mazaških babic higijenski povzdigi ljudstva, zlasti pa na to, da je dajanje zaslombe neizprašanim porodnim pomočnicam v smislu zakona o pravica za izvrševanje babiške prakse z dne 25. nov. 1921, objavljenega v Uradnem listu dne 31. dec. 1921, št. 154, nedopustno ter bi v konkretnih (t. j. dejanskih) primerili utegnila sledit ikazen po členu 2. tega zakona, kakor tudi na to, da so po predpisih o vodstvu porodniških matic nedopustne napačne »ttvedbe v maticah.
Da narod v higijenskem oziru prosvetlimo iti dvignemo, ni naša dolžnost le v toliko, v kolikor nam to nalagajo veljavni zakoni, nego to je moralna dolžnost vseh faktorjev, ki imajo med ljudstvom možnost dela in vpliv. Če dvignemo narod v higijenskem oziru, služi to ne le njegovi gospodarski moči, nego v enaki meri tudi njegovi etični povzdigi (to je nravnosti, poštenosti). Vsled tega mi je čast vabiti slavni knezoškofijsk ordinarijat, da blagovoli po svojih organiz (to je po podrejenih duhovnikih) povsod, kjerkoli obstoji možnost, čim intenzivneje (krepkeje) sodelovati z zdravstvenimi organi (zdravniki iti babicami) za higijensko povzdigo ljudstva.
Škof. ordinarijat je natisnil ta oglas v Škof. listu in dostavil: »O tem se župni uradi s tem obveščajo.« Gotovo ne z namenom, da potože v kot in pozabijo, ampak, da se po tem ravnajo.
Delavska xv@za.
Zalog pri Lji:bl!anl , Mi se tudi oglašamo enkrat po dolgem času. Marsikaj novega se je že zgodilo. Naši »neodvisni« so imeli zadnjič shod. Seveda so govorili veliko, zabavljali čez vse na svetu, še več, pokazali in delali pa do sedaj še niso veliko. Železničarjev še res nekaj trobi v njihov rog. Ampak kaj so naredili do sedaj v Zalogu. Organizacijo so čisto razbili. Kakšno veselico pač, to znajo prirediti še tam gori na Vevčah, da pijejo in rajajo, da kar teče od miz in potem cincajo pijani okoli. Pa tudi lahko: železničarji smo najboljše plačani. Veliko govoriti in zabavljati, ter pri polnih litrih vinca sedeti pri Cirilu, to pa znajo naši komunisti. Edinega pametnega in poštenega človeka, namreč Skuka, se hočejo sedaj znebiti ali zlepa ali zgrda. Seveda možakar je prepošten, da bi hodil po njihovih krivih potih. Mi gledamo organizacijo v tovarni na Vevčah, kako ta deluje brez vpitja in pitja in ljudje so vsaj malo zadovoljni. Zakaj bi se tudi pri nas ne ustanovila Prometna zveza, ko nas je precej železničarjev, ki bi bili za to in delali, samo da bi se začelo, ker smo že res siti tistih revolucionarnih čenč. Naša vrla čitalnica tudi počasi umira. Drugega tudi ne zasluži ta Pribičevič-Žerjavova kompanija ki hoče ob svojem grobu še podporo od naše občine. Železničarji, na delo za našo stvar.
Več progovnih delavcev.
Tržič.
Na našo ugotovitev, kako se gospodari v tržiški občini pod demokratskim paševanjem je »Jutro« nekoliko zajamralo in hotelo zavrniti našo ugotovitev s par frazami in se tako oprati pred volilej. Pa bo to težko kaj izdalo, ker občinski gozd le preveč očito kaže svoja rebra. Volilce bo treba zopet prevariti s klobasami ali čajem, s sirom, salamo, kruhom in vinom, da bodo omamljeni metali krogljice v demokratsko skrinjico.
Žene in dekleta.
Pot v življenje.
Vsako leto čaka veliko število deklic nestrpno na šolski zvonec, ki naj jim naznani konec šolske dobe in jih odda življenju. Ljubeča skrb staršev jih spremlja, vesele in brezskrbne na poti v življenje. Ali bodo našle svoj pravi poklic? Ali jim bo en sam nepravilni korak pri izbiri življenjskega poklica zagrenil vse življenje?
Večina teh deklic ne najde doma dela; iščejo si dela zunaj doma v raznih poklicih. Toda za marsikatero izmed njih je poklic le kratka prehodna doba do zakotja. Seveda pa je pri drugih poklic tudi trajen in tudi pri onih, ki morajo v zakonu skupno z možem vzdrževati družino.
Ta negotovost o prihodnosti pa stavi na dekleta dvojno zahtevo: da se izobrazijo za poklic, pa tudi za dom t. j. gospodinjstvo. Toda vsak dan imamo priliko opazovati, da večina naših že n S ni kos obema tema zahtevama. Ako se uče gospodinjstva, ne morejo istočasno izobraževati sc za razne ženske poklice, ako pa se oprimejo teh, zanemarjajo domače delo. Ko pa prestopijo le-te v družinsko življenje, se pokaže vsa enostranska izobrazba na škodo doma. družine in često tudi družinske sreče.
Iz tega vidika moramo predvsem gledati, da dekleta, Zaposlena v raznih poklicih, izven časa njihove obvezne zaposlenosti izobrazimo v koiikormoč dobre gospodinje in matere.
Pozabiti pa ne smemo tudi onih deklet — in njih število ni tako neznatno —, ki odidejo takoj s šolske klopi brez vsake posebne izobrazbe v tovarne. Potreba hitrega zaslužka jih sili. da ne morejo misliti na kakršnokoli predizobrazbo. Zato pa njihovemu delu manjka tako pogosto sladke zavesti, da same kaj zmorejo, same kaj znajo. Mehanično in brez misli opravljajo svoje delo in nimajo pri tem višjega užitka, kakor misel na sobotno izplačilo. Ali se smemo potem čuditi, da tako neveselo delo ubija mlado dušo? Tu je tudi eden onih velikih vzrokov duševne bede, moralne propalosti. Smelo trdim. da je to glavni vzrok. Kaj smo storili doslej, da temu odpomoremo?
Vzgoja je umetnost.
Pri vzgoji ne gre le za to, da se razvijajo telesne in duševne moči za zemeljsko življenje, temveč je najvišja naloga ona, ki oplemeniti vse vzgojno delo: namreč vzgoja za Boga. Toda otrokovo dušo voditi k Bogu, vliti vanjo prve iskrice vere, upanja in ljubezni, pomagati otroku, da na tej podlagi uredi svoje življenje, usposobiti ga, da iz lastne notranje moči in potrebe stremi za časno in večno srečo: to delo pa je božanstvena umetnost. Saj vodi k bogapodobnosti in pride šele po sodelovanju božje milosti do izvršitve. Tla, na katerih najbolje uspeva vzgoja otrok, je materina ljubezen, in vedra veselost. Kakor potrebuje malo otrokovo telesce več gorkote,. tako potrebuje mala dušica več ljubezni. Ob gorkem solnčnem svitu materine ljubezni se tudi razvija otrokova ljubezen. In res, iz ljubezni zrastla otroška ljubezen do matere in očeta je prva ovira grdi sebičnosti, ki hoče pognati že v tem malem človeku. Materina ljubezen je studenec, ki namaka njivico otrokovega srca. Materina dobrota uči otroka, da je tudi on dober drugim, materino sočutje ob otrokovi bolečini ga uči sočuvstvo-vati Uidi z drugimi.
Kakor ljubezen je neizogibna tudi veselost pri vzgoji. Kakor nas razveseli jasno nebo, tako blagodejno vpliva na otroka materina vedrost in veselost. Kaj ve otrok od žalosti? Koliko razume od skrbi?
Ako naj otrok pogumno in zaupno stopi v življenje, naj mu mati z vedro veselostjo in mirno potrpežljivostjo stoji ob strani že ob prvih otroških mislih in obseva prve kali dobrote v otrokovi duši, ga napravi voljnega za delo in veselega pri pokorščini. Gotovo je, da materi ni vselej to lahko: toda, če se potrudi, nadvlada sebe in se priuči vsesplošnega premagovanja. Saj je znano, da šele pri vzgoji otrok pravzaprav mati dopolni in dovrši svojo lastno vzgojo. Pazljiva in preudarna mati, ki ji je vzgojno delo resno in sveto, prav posebno gleda na samoobvlado. Poznam matere, ki so svojim otrokom naravnost privzgojile nepokorščino, trmo in druge večje iti manjše napake, ker niso vedele, kako in kdaj naj prično z vzgojo svojega otroka. Poleg te nevednosti sta tudi še pomanjkanje samozataje in slabost volje glavna vzroka pri pogrešeni vzgoji.
Prosveta.
Krekova mladina v Ljubljani.
Da bomo mogli sestaviti točno 'statistiko o delu v preteklem letu, prosimo vse podružnice, da nam čim prej pošljejo podatke: število prireditev, zlasti sestankov in zborovanj v preteklem letu; katere odseke ima podružnica, kako delujejo ti odseki; število članov podružnice. Nadalje prosimo, da ob tej priliki sporočite svoje želje in zahteve glede organizacije. Posvečajte vso skrb delavskim knjižnicam iti nam tudi o teh sporočajte. Če bomo dobili od vseh podružnic točne podatke, bomo objavili v glasilu Prosvetne zveze in v »Pravici«.
Predsedstvo Krekove mladine v Celju,
sklicuje mesečni sestanek v nedeljo, dne 13. trn. ob 2. uri pop v dvorano »Belega vola«. Udeležba strogo obvezna za vse članstvo, ker ima za naš bodoči razvoj važen referat tov, str. tajnik Gajšek. Izkaznice je prinesti seboj.
Delavski večeri.
V	Ljubljani se bodo nadaljevali do konca maja. Predavanja bodo vsak torek zvečer ob 8. uri v Rokodelskem domu. Komenskega ul. 12. Večere prirejata Jug. strok, zveza in Krekova mladina. Ljubljansko 'delavstvo naj prihaja polnoštevilno.
K naši tridesetletnici.
Le nekaj tednov je še, pa bomo praznovali tretjo desetletnico našega krščansko-socialnega pokreta. Letošnja proslava naj bo manifestacija vseh naših organizacij, manifestacija naj1 pokaže našo moč, globoko upravičenost našega gibanja in svežost naše organizacijo. Proslava naj nam da smernic za prihodnje delo, da bomo krepko dopolnjevali, 'kar je bilo v tridesetih letih ustvarjenega. Zlasti moramo ob tej priliki po vda riti potrebo ,po dobrem in sposobnem naraščaju. Za odgoj dobre mladine bo morala naša organizacija v prihodnje prav velik<> storiti, da bomo nadomestili, kar ie bilo v tem pogledu že zamujenega. V Krekovi mladini imamo le prav majhen skromen začetek. Tukaj bo treba orati še ledino, če bomo hoteli, da bo ta organizacija izpolnjevala naloge, ki jih nanjo stavi krščanska delavska organizacija. Pripravljalna dela za dostojno proslavo so
v	teku in upati smemo, da bo to prav lep praznik našega delavstva. Kmalu bo pripravljalni odbor razposlal i podrobna navodila za skupne podružnice. Prosimo samo, da jih povsod točno izvedete.
Tržič.
V	pondeljek 14. t. m. ob osmih zvečer se vrši v »Našem odmu« shod za vse tržiško delavstvo. Shod bo Imel strokovni značaj. Zato je vabljeno vse delavstvo brez razlike svetovnega naziranja. Stanovska dolžnost je vsakega delavca in delavke, da se tega shoda udeleži! Predava urednik »Socialne misli« Franc Terseglav.
Vsakemu posestniku sadnega vrta priporočamo knjigo:
Praktični sadjar.
Zbirka najvažnejših sadjarskih naukov za praktične sadjarje. Pojasnjena s 24 barvami prilogami in 92 slikami v tekstu. Priredil M. Humek, višji sadjarski nadzornik v Ljubljani. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena vezani knjigi znaša Din, 120.—. Knjiga je namenjena vsem sadjarjem, ki stremijo po napredku in ki iščejo praktičnih navodil v najvažnejših sadjarskih vprašanjih. Velikega pomena pa je tudi za naše gospodarske smernice in važna za ono gospodarsko panogo, ki je pri nas večkrat zelo zanemarjena. Namenjena pa ni samo sadjarjem, ampak jo toplo priporočamo vsakemu delavcu in obrtniku, ki bo iz nje zajemal vsa potrebna navodila za uspešno in plodonosno sadjarstvo. Knjiga se naroči v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
Tedenske vesti.
Zadnji »Naprej«
ima uvodnik z naslovom »Procesije na 1. majnika.« Tam nravi, da Bernotovci niso socialpatrioti. Socialpatrioti so Korunovci, ki se radi fotografirajo in deklamirajo in Kristanovci so socialipatrioti in Fabjančičevci, kt hodijo in kleče v čudnih položajih. In Prepeluh nima nič sramu, ker priobčuje v Avtonomistu Štebijev inserat. In Golouh je tič, ki je Kristanovec. Korunovec in Kocmurjevec obenem. Štebi, ki vodi mestno hranilnico ljubljansko, je pa sploh zmešan človek in kot tak najsposobnejši, da predseduje godlji, ki vodi ta zavod. Proti koncu pa pra-
vi	»Naprej«: »Kdor z volkovi hodi, mora z njimi tuliti«. Res, res kadar je »Napreju« dolgčas, se mu zdi, da je cel svet godlja in »Naprej« edini ocvirk. ki plava v njej.
Komunisti
med delavstvom nimajo sreče. Zato so začeli misliti, kako hi si pridobili kaj kmetskih glasov. V ta namen sklicujejo »konference« raznih »kmetov«, ki potem izdajajo silne proglase in »manifeste« na kmečki »narod«. Govoriti in manifestirati na papirju je lahko, naj komunisti poskusijo med naše kmete s svojim brezbožjem, pa jim bo hitro veselje' prešlo.
Vsa javnost
se zgraža nad izdajstvom hrvatskih in siovenskih »demokratov«, ki so pristopili k Pašiču. Zlasti slovensko uradništvo, javno in zasebno, se zgraža tud svojim vodstvom, ki je štiri leta nastopalo proti velikosrbom za »jugoslovansko« ideologijo, v odločilnem trenotku jia vrglo program v staro šaro in šlo »s trebuhom za kruhom«. Kot še nikoli, tako točno se je sedaj pokazalo, da naše demokrate pri vsem njihovem delu vodi samo pohlep po zlatu.
»Orjima«-»Srnao«
Lni Pribičevičevi, drugi Pašičevi so se do zadnjega gledali kot pes in mačka. Sedaj so oboji v zadregi. Voditelja sta se objela, batine se pa ne pozabijo kar tako. Pa se bodo še našli tepci, ki verujejo, da gre »patentiranim nacionalistom« za kaj drugega, kot za oblast nad revnim ljudstvom.
L1 mor.
Na samotni Vodovodni cesti je pretekli teden neki Jerančič umoril 21-letno Faniko Petkovškovo. Dekle je doma iz Idrije, je bila blagajničarka v kinu Tivoli in je •pozno zvečer hodila domov. To priliko je porabil njen spremljevalec in jo ustrelil. Umor je vzbudil v Ljubljani veliko zanimanje. Osumljeni Jerančič noče priznati, da je on storil zločin, dasi vse okolnosti govore proti njemu. Ne ve se še. ali je to storil iz pohlepa po denarju, ali je bila vzrok ljubosumnost ali kaj drugega.
KAJ PRAVI UREDNIK !
Celje. Pretežke stvari ste se lotiti. Pošljite še kaj bolj lahkega iz delavskega življenja in organizacije in prav pridno študirajte ta vprašanja. Hvala Vam.
Borza
Vrednost denarja na zagrebški borzi dne ,3. IV. 1924.
Za 1 italj. liro Din. 3.5570--3.58ru.
.,	1	funt šterling	Din.	348.50 -351.50.
,.	1	amer.	dolar	Din.	80.30—81.30.
,.	I	franc,	frank	Din.	4.73ao —4.78“.
„	I	češko	krono	Din.	2.39B<*—2.4280.
„ 10.000 nem. avstr, kron Din. 11.40—11.60.
„ I švic. frank Din. I4.I480—14.24"" .
Dne 7. IV. 1924.
Za	I	italj.	Uro Din. 3.577S—3.60".
„	1	funt	šterling	Din. 351—354.
„	1	am.	dolar v	čeku Din. 80.15—81.15.
,.	I	am.	dolar v	gotovini Din. 79.37"“—80.37'"'.
.,	I	franc,	frank	Din.	4.7250—4.77"".
.,	1	češko	krono	Din.	2.40“°—2.43““.
„ 10.000 nem. avstr, kron 11.38—11.58.
„ 1 švic. frank Din. 14.13—14.2,3.
Občni zbor Ljudske posojilnice, reg. zadruge z neomejeno zavezo	v Ljubljani, se je vršil 20. marca 1924.
Iz	poročila	načelnikovega posnemamo, da se je za-
vod tudi v poslovnem letu 1923 krepko razvijal. Skrb uprave je bila vedno obrnjena za tem, da ostane zavod likviden. To ji je tudi uspelo. V času največjega denarnega pomanjkanja je izplačevala Ljudska posojilnica vedno tudi največje zneske svojim vlagateljem in sicer brez vsake odpovedi. Ravno vsled tega je Ljudska posojilnica s ponosom zrla, kako je neprestano rastel in se širil njen ugled v vseh krogih. V času, ko je trgovina radi pomanjkanja gotovine skoro zastala, so vlagatelji Ljudske posojilnice vsak čas lahko razpolagali s svojimi vlogami in so mogli člani, ki jim je bil dovoljen kredit, istega tudi vedno črpati.
Posledica tega je bila, da so vloge neprestano rast-|	le,	tudi	v času	največjega pomanjkanja gotovine. Zato
j	je	bilo	Ljudski	posojilnici tudi vedno mogoče, kredita
j potrebnim članom dovoljevati nove kredite in posojila. Kako so narastli posli Ljudske posojilnice v letu 1923, kažejo jasne sledeče številke.
Cacilijino društvo za ljubljansko škofijo v Ljub* j Gani Din. 250.—;
I Cirilsko društvo ljubljanskih bogoslovcev v Ljub-! Ijani Din. 250.—;
Dijaško podporno društvo v Ljubljani. Miklošiče-i va c. 5 Din. 500.—;
Družba sv. Vincencija Pavelskega za prostovoljno I oskrbovanje siromakov in za varstvo mladine v Ljub-j Ijani Din. 6.550. —;
Družba sv. Flizabete za oskrbovanje revežev v j Ljublani Din. 4.250.—:
Društvo za varstvo vajencev v Ljubljani Din. 600.—; Duhovsko podporno društvo v Ljubljani Din. 800.—i Društvo za mladinske domove v Ljub. Din. 3.000.—> Dom za hirajoče in slaboumne otroke v hiralnici i sv. Jožefa v Ljubljani Din. 800.—;
Dnevno zavetišče na Viču Din. 300.	:
' Krekova koča na Ratitovcu Din. 200. ;
Kržičeva spominska plošča na Rakitni Din. 100.—5 Kat. slov. prosv. društvo pri sv. Pteru pod Sv. j gorami Din. 150.—;
Kat. društvo rokodelskih pomočnikov v Ljubljani j (za popravila Rokodelskega doma) Din. 2.500.—;
Ljubljanska dijaška in ljudska kuhinja v Ljub'
I Ijani Din. 1.000. ;
Orlovska podzveza v Ljubljani Din. 650. »Pavlinovič« za obnovo uničenih katol. institucij j v Splitu Din. 500.—;
Predstojništvo karmeličank na Selu pri Ljub' j Ijani 1.000--;
Predstojništvo rušulinskega samostana v l.jub-, Ijani Din. 1.000.—;
Pripravniški dom v Ljubljani Din. 250.— ;
i	Podporni odsek Slov. kat. akad. starešinstva v
Ljubljani Din. 1.000.—;
!	Podporni fond za revne učence in učenke na Slov.
' trg. šoli v Ljubljani Din. 250.—;
Sirotišče »Marijanišče« v Ljubljani Din. 1.250. ; Sirotišče »Lichtenthurn« v Ljubljani Din. 1.250.—! Sirotišče in dnevno zavetišče Vinc. konference v Tržiču Din. 900.—;
Sirotišče »Marijin dom« v Kočevju Din. 500.—; Sirotišče sv. Jožefa v Št. Vidu nad Ljub. Din. 860.—! Salezijanski zavod na Rakovniku Din. 5CK).—:
Za zidavo nove cerkve v Šiški Din. 2.(X)0. - ; Slomškova zveza v Ljubljani Din. 500. -;
Slov. krščanska socialna zveza v Ljubljani (Prosvetna zveza) Din. 500.—;
»Slovenska straža«, nar. obramb, društvo Ljubljana Din. 250.—:
Škofijsko društvo za varstvo sirot v Ljubljani Din. 2.800.—.
Tekom leta 1923 so se izplačale sledeče podpore' Mestnemu magistratu za uboge Din. 600.—: Pripravljalnemu odboru za V. kat. shod Din. 2.500.-r'f Prispevek karmeličankam na Selu za novi zvon Din. 150.—;
Za zavod sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano Din. 2.840.—;
Za revnega birmanca Din. 250.— ;
Za božičnico karitativnih društev Din. 1.250.—;
Za razne dobrodelne namene Din. 200.—.
Ves ostali čisti dobiček se pa pripiše rezervnim zakladom . ki so se pomnožili vsled tega na Din. 728.186.73.
Pohištvo «5*
dokler traja zaloga nudita po ugodni ceni
ERMAN & ARHAR
St. Vid 4 nad Ljubljano.
!! Ne zamudite ugodne prilike !■
Oglejte si pred nakupom našo zalogo1
Klobuke, čepice
srajce, ovratnike, dežnike, potrebščine za telovadb0 in drugo modno blago kupite po znižani ceni Pfl tvrdki IVAN KUNOVAR, Ljubljana, Stari trg
Proti Srbom
smo vsi klerikalci. Tako toži »Slovenski Narod«. Dasi vemo, da »Narod« igra samo denuncijanta v trenotnem političnem položaju, pa bi tudi sicer ne bili hudi na'take obdolžitve. Ravno kapitalisti okrog »Naroda«, »Jutra« in njihovi hrvatski in srbski tovariši so krivi. da> vsa ljudstvo ne ljubi te države. Če kedo. bo korupcijonizem in kapitalizem »Narodovih krogov« izpodnesel temelje te države.
Ta jih je izučil.
Znano je, da je bil šef slovenske socialne demokracije, zadnji upravnik državnega (posestva Belje. Njegovi uspehi so bili taiko veliki, da si državna uprava ni upala dobiti nobenega upravnika več. Bila j# vesela, da se je tega gospoda znebila. Sedaj daje država Belje v zakup. Kdor zna pa. zna!
Hranilne vloge, ki so znašale začetkom leta Din.
| 29,028.214.55 so se pomnožile med letom za D. 7,202.189.30,
I tako da so znašale hranilne vloge koncem le ta 1923 ! Din. 36,230.403.85.
Naložbe denarnih zavodov pri Ljudski posojilnici,
: ki so znašale začetkom leta Din. 2,119.175.—, so se po-! množile meti letom za Din. 1,197.694.90 tako, da so zna-| šale koncem leta Din. 3.316.869.90.
! Posojila v tekočem računu so se pomnožila med ! letom za Din. 6,430.526.60 in znašajo koncem leta | Din. 28,537.326.60.
Občni zbor je sklenil, da se razdeli od čistega do-
•	bička v znesku Din. 397.984.16 v dobrodelne namene ! Din. 45.000.— in sicer:
PODRUŽNICE: Djakovo, Maribor, Sarajevo, : Sombor, Split, Šibenik. :
TELEFON št. 57 In 470.
Pooblaščen prodajalec srečk Državne razredne loterije.
ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA
LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA C. 10
(v lastni palači vis-a-vis hotela Union).
Daje trgovske kredite, eskoinptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter oskrbuje vse bančne in borzne transakcije
pod najugodnejšimi pogoji.
Kapital in rezerve skupno nad 15,000.000 Din., - vloge nad 100,000.000 Din,
EKSPOZITURA: Bled.
Interesna skupnost: Gospodarska banka d. d. Novisad.
Račun poštno-ček. urada: za Slovenijo št. 11.945, v Zagrebu št. 39.080.
Pooblaščen prodajalec srečk Državne razredne loterfe«
Izdaja koMonfti
Tisk Zadružne tiskarne v Ljubljani.
Odgovorni urednik Dr. Andrej