/O ljubljanska banka GORENJSKE KREDITNE BANKE ^ET0 XxV. — številka 50 ^J^*eIJI: obč. konference SZDL bi Xrtjx' ""^ Radovljica, Sk. Loka kranj GlT" IzdaJa CP Gorenjski tisk *- Odg07V,U u"dnlk Anton MiklavčlČ 'orni urednik Albin Učakar OCIALISTICNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KRANJ, sreda, 28. 6. 1972 Cena 50 par List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. Januarja 1958 kot poltcdr.lk. Od 1. Januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. Januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah In sobotah. ZA GORENJSKO Cesar Selassie predsednik Tito na Gorenjskem »Pel "J^Jo popoldne Je prl-•ki 0uJ. Petdnevni prijatelj-C™* v našo državo z le-ktalsl b^,n8 7°7 etiopske •ar J*. dru*»e etiopski cela ,"ai,e Selassie. Ob 17.30 Wjlina brniškem letališču Wllt predsednik Josip <"T° " ieno in spremile 'n * ie dvanaJ**o sre •»»ODrt« 8a preds«dnika in PSkega cesarja. ^ °Jfr^Uvl š°Pk°v Je god-^aV^"**1 ploSčad»™ ^.nikl častnega bataljoni cesaaruta predsednik Tito r**Vr*ar HaiIe Selassie obšla VUa„aene, ,v°Jake. Pozdra-*« |t ut,eležence sprejema k W mn0ŽiC0' ki se * lb,rat« J poP°Idne začela te„, L?a stališču. V odprtem t°mob|lu pa sta se Na , peljala na Brdo. 8o8ta eta,lšcu so visokega ^fste r dru8im pozdravili 8ljedl>ervenkovski, Džemal ^ane v. *frgej Kraigher, ^rkoT č' Mark° Bulc-hlka £epavac, kot predstav- PredW'a,njske občine pa ^loW , skup^ine Slavko »ke k(Mn Predsednik občin- VolčlT ference SZDL Tone V ponedeljek malo pred 11. uro je kolona avtomobilov r Brda pri Kranju krenila proti zgornjemu koncu Gorenjske. Drugi dan obiska v Sloveniji je namVeč etiopski cesar izrabil za ogled Bleda. Najprej so se gostje ustavili v Zakl, potem pa se ob jezeru odpeljali do parka pod hotelom Jelovica, kjer je predsednika Tita in cesarja Ha i le Selas-sia s spremstvom pozdravil predsednik občinske skupščine Stanko Kajdiž in jim zaželel dobrodošlico. Vsi sku. paj so se nato napotili na teraso Park hotela, kjer so posedeli dobro uro. Številni gostje na Bledu in domačini so bili zelo presenečeni nad nepričakovanim obiskom in so s ploskanjem in vzklikati jem pozdravljali obiskovalce. Zvečer je predsednik republike Tito priredil etiopskemu cesarju na Brdu slovesno večerjo. Včeraj so se začeli pogo. vori med jugoslovansko in etiopsko delegacijo, dane i dopoldne pa bo etiopski cesar odpotoval na Brione. Njegov obisk v Jugoslaviji bo končan v petek. A. žalar Prek tri tisoč gorenjskih aktivistov se Je v nedeljo zbralo na četrtem zboru v Tuhinju (doslej so se zbirali v Železnikih, Bohinju in lani v Preddvoru). Zbrane goste, borce, njihove svojce in družbenopolitične delavce je najprej pozdravil predsednik občinske konference SZDL Kamnik inž. Ferdo Cvetko, potem pa je obudil spomine na hrabre podvige gorenjskih borcev. Med drugim je tovariš Kimovec rekel, da o delu danes mnogo govorimo in ga častimo, ko pa so Kroparjl dali pobudo, da z delom prispevamo k hitrejšemu razvoju socialistične družbe, so ostali skoraj brez odmeva. Opozoril je, da se vse premalo prenaša revolucionarni duh borcev NOB med mladino. V kulturnem programu so sodelovali združeni pevski zbori Solidarnost, Svoboda Duplica in Domžale, godba na pihala iz Domžal, moški zbor Lira, folklorna skupina iz. Kamniške Bistrice ter član Mestnega gledališča Ljubljana Saša Miklavc. A. 2. JESENICE Gorenjski partizani v Zadobrovi V torek, 4. julija, bo v Zadobrovi pri Ljubljani, velika proslava v počastitev 30. obletnice ustanovitve slovenske partizanske vojske. Priprave na veliko slavje potekajo po načrtu. Ker pričakujejo organizatorji veliko udeležbo iz domovine, drugih republik in zamejstva, so uredili vse potrebno, da bodo udeleženci lahko do desete ure dopoldne, ko se bo začelo slavje, na prireditvenem prostoru. Za red na cestah bo skrbela prometna milica. Avtobusi, v katerih se bodo vozili udeleženci proslave, bodo imeli prednost. Prav tako tudi vlaki. Za to priložnost bodo imeli postajo v bližini prireditvenega prostora. Organizatorji so prav tako omogočili, da bodo prišli na zborovanje lahko tudi invalidi. Z Gorenjske se bodo velikega slavja v Zadobrovi udeležile vse partizanske enote, ki so med vojno delovale v gorenjski operativni coni. Z Jesenic bo. odšel v Zadobrovo Cankarjev bataljon. Sestavljalo ga bo 100 ljudi, ki bodo prehodili 40 kilometrov. Del te vojaške enote bo odšel tudi iz Radovljice, in sicer 50 borcev. Iz Tržiča bo odšel na proslavo kokrški odred, sestavljen iz 50 borcev. Njihov pohod do Zadobrove bo dolg 40. kilometrov. Iz Kranja bo odšla v Zadobrovo Prešernova brigada. Njenega pohoda se bo udeležilo 200 ljudi, ki bodo prepešačili 30 kilometrov. Škofjeloški odred bo sestavljalo 100 borcev in drugih udeležencev, ki bodo prehodili 30 kilometrov. Iz Kamnika pa bo krenil del kamniško-zasav-skega odreda s 120 borci. Prehodili bodo 30 kilometrov. O V torek, 27. junija, je bila seja komiteja, na kateri so obravnavali sklepe 24. seje CK ZKS o aktualnih nalogah ZKS pri uresničevanju koncepta splošnega ljudskega odpora. Ob tem so razpravljali in se dogovorili o delu in nalogah komisije za splošni ljudski odpor, ki deluje pri komiteju. 9 V torek, 27. junija, je bila seja osnovne organizacije ZK Center, na kateri so se menili o sklepih 3. občinske konference o kulturi. Spregovorili so tudi o nekaterih organizacijskih vprašanjih. e Danes se bo na Jesenicah sestal aktiv komunistov-glasbenikov. Razpravljali bodo o realizaciji sklepov 3. občinske konference, na kateri so sprejeli nekaj sklepov o nadaljnjem razvoju jeseniške kulture. e V torek. 27. junija, bo seja komisije za splošni ljudski odpor pri občinski konferenci ZMS Jesenice. Na seji se bodo dokončno dogovorili o praznovanju dneva graničarjev in pregledali dosedanje uspehe na področju sodelovanja z graničarji. D. S. £ Jutri popoldne bo seja medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko. Razpravljali bodo o povezovanju organizacij združenega dela kot ene od oblik uresničevanja stabilizacijske politike. Na seji bo dana tudi informacija o razvoju odnosov med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo in o obisku predsednika Tita v Sovjetski zvezi. Prav tako se bosta jutri popoldne sestala oba zbora kranjske občinske skupščine. Med drugim je na dnevnem redu dokončen sprejem programa socialne politike v občini, informacija o delu krajevnih skupnosti v minulem letu in nagraditev najboljših krajevnih skupnosti ter razprava o podelitvi nagrad kranjske občine za letos. A. Ž. £ Danes popoldne se bosta sestala oba zbora radovljiške občinske skupščine. Sklepala bosta o pogojih in merilih v postopku za odmero starostnega zavarovanja kmetov v občini, nadalje o zaključnih računih gospodarskih organizacij za minulo leto in o konceptu dolgoročnega razvoja Gorenjske. A. 2« MINISTER ZA TRGOVINO BURMANSKE UNIJE V ISKRI — Kranj, 27. Junija - *Jji«^ dnevnim obiskom 4-članske delegacije Burmanske unije pod vodstvom ministra »vj^ dr. Maung Lwina v Sloveniji je delegacija malo po 12. uri obiskala tudi Iskro ^f^r^ciP niko Kranj. Po pogovorih s predstavniki vodstva kranjske tovarne so si člani it' ogledali tudi nekatere obrate v tovarni. Na sliki: Minister za trgovino Burmanske Uj» Maung Lwin med pogovori s predstavniki Iskre (prvi z leve). — A. t. — Foto: F.Per Po poteh narodnoosvobodilnega boj* Od 2. do 4. julija se bo v Sloveniji mudilo 1045 rezervnih vojaških starešin iz vseh šestih republik Jugoslavije ZRVS Slovenije, ki prav zdaj praznuje 20-letnico obstoja in katere prispevek k podružabljanju ter uveljavljanju koncepta splošnega ljudskega odpora je Izredno pomemben, bo od 2. do 4. julija gostitelj 1045 rezervnih vojaških starešin iz Črne Gore, Bosne in Hercegovine, Hrvatske, Srbije In Makedonije. Tradicionalno srečanje (lanskega so imeli na Sutjeski) naj bi tokrat potekalo v znamenju gesla »Krepimo bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov«. Iz nJega posredno odseva tudi namen prijateljskega shoda rezervnih oficirjev: seznaniti jih z najvažnejšimi dogodki in kraji, ki bodo v zgodovini štiriletnega boja proti okupatorju ostal? zapisani kot simbol zmage in svobode. pripadniki lokalnih °rg*fijfr cij ZRVS, z družbenop01 ^ nami delavci in z obč9£i'ajUr dalje spoznavanje P^Lpiti skih posebnosti in tuflSt -4. zanimivosti ter — ne ■ znitJ nje — navzočnost pri ^oic*' slovesnostih ob dnevu & Gostje bodo prispeli v -ef, bljano okrog sedme ^vjpj kullurno-umetniški P^ojjj* Spored tretjega dne bl]H| v SRS pa predvideva xX°*pi bo na osrednji PW^*J?j>^ dobrovi, posvečeni 3" nastanka slovenske P?'cjj ske vojske. Pohod po poteh Cankarjevega bataljon* Občinska konferenca ZMS Jesenice, občinski odbor ZZB NOV, odred Jeklar, Planinsko društvo Jesenice in graničarji pripravljajo 2. in 4. julija pohod po poteh Cankarjevega bataljona. Udeleženci pohoda bodo krenili 2. julija z avtobusom do Završnice, nato pa peš do Valvasorjevega doma pod Stolom, kjer bo proslava. Nato bodo odšli do spominskega obeležja v Završnici, kjer je Pohod radovljiških mladincev V počastitev 30. obletnice prvih brigad slovenske partizanske vojske .bos ta komisija za splošni ljudski odpor pri občinski konferenci zveze mladine v Radovljici in občinski odbor zveze borcev pripravila pohod po poteh Cankarjevega bataljona. Po- hod bo 2. julija dopoldne, mladinci iz radovljiških aktivov pa bodo obiskali Vodi-ško planino, Lipniško planino in Goško ravan. Udeleženci pohoda se bodo 4. julija udeležili tudi osrednje proslave ob obletnici prvih brigad, ki bo v Zadobrovi pri Ljubljani. pokopan sekretar SkoJa ^ goljub Milovanović, S1 ^$0 dali Finžgarjevo rojstno^g^ in odkrili spominsko I' ^ na železniški postaji f11 ^ ca v spomin na akcijo karjevega bataljona pj* V Mostah ob spomeni*^ cev bo krajša svečanost ^ ložitvijo venca, nato Papojj^ odšli na Dobravo in na ^ ne ter na Obrance. PJjfll si bodo partizansko boiJJ^-co na Mežaklji in pr°t* ru krendli proti Jesef^ kjer si bodo ogledali Matije Verdnika. ff Udeleženci pohoda r^d* bodo 4. julija udeleži« ^< osrednje republiške P/° rff ob 30-letnici partizanske ^ ske v Zadobrovi pri ^K^P ni. Poleg udeležencev P0.-^ se bo proslave v udeležilo še okoli 50 v£Zrf in okoli 300 ostalih Jesenic. Dolgoročni razvoj Gorenjske Pred kritičnim d08edprihodl1j»h nekaj številkah bomo skušali prikazati tren .an/N razvoj oziroma gibanja na Gorenjskem in PWatW po,oža^ ter predvidevanja za prihodnjih 15 let. »Ijjjj 7* *n "gotovitve je s sodelovanjem vseh gorenj- V lj /*. n obdelal Inštitut za ekonomska raziskovanja raZvoi • po končani razpravi pa bodo predvideni Kom i 1 koncept potrdile vse gorenjske občine in svet ■ r«njskih občin. v 8toPnji razvitosti je Gorenjska na tretjem mestu Urba V.eni^ ^za ljubljansko in obalno regijo), po stopnji leč n 2ac'Je in deležu kmečkega prebivalstva pa je da-G0 n^ slovenskim poprečjem. Industrija daje na ^edeH Cni nad ^ odstotkov družbenega proizvoda. 8tru.. )e treba, da je Gorenjska ena najstarejših Indu-Za ll|ranlh pokrajin, ki Je po vojni veliko prispevala ^e,otni slovenski razvoj. sjj,jJ»^a^nJih desetih letih pa na tem področju opažamo V o, *osPodarske rezultate kot v Sloveniji nasploh. °dst °fyen'J' Jc namreč družbeni proizvod rastel s 6,96 stranl "a GorenJ8kem Pa 8 5>40 odstotka. Po drugi hitre! P3 ^e Prebival8tvo na Gorenjskem naraščalo le v tem času kot poprečno v Sloveniji. 5 a za takšno postopno nazadovanje sta v glav-(pred ' industrija z umirjenim tehnološkim razvojem "ost sf1" V kranjskl in Jeseniški občini) In stara miselna ' ,ednja se kaže predvsem v prepočasnem uvaja-Ječe v tehno,°Šklh postopkov, v zadrževanju obsto-U0st,ekonomsko-socialne strukture, v slabi pripravlje- 2^*? večJe spremembe v organizaciji dela Itd. tDl Ou!!nivo Je> da 80 tudi med posameznimi gorenjski-dnižh iaml PreceJsnJe razlike. Ugotovili smo, da Je tih n L pro!zvod na Gorenjskem v zadnjih desetih lenih "araščal 8 5,40 odstotka (Slovenija 6,96), v posamez-5.43 gDrenjskin občinah pa takole: Jesenice 2,05, Kranj ^»totka 6'°7, Sk°f,a L°ka 9,43 m TrŽ,Č 5,58 ek^°nčna ugotovitev bi torej bila, da je gorenjska Uk| m'ka sicer še vedno med najrazvitejšimi v repub-neh'nVendar Pa Je pred kritičnim obdobjem, ko bo ne-' ' nazadovanje treba zaustaviti In dosedanjo » ki treba ugotoviti, ali za to obstojajo objektivni, ralVo, "đ*aaovanje treba zaustaviti m aoseaanjc prei y° krivuljo obraniti navzgor. Seveda pa bo naj gosi Ji a "gotovltl, ali za to obstojajo o"-* barski, subjektivni ln prostorski pogoji. A. Žalar Predstavniki Save, Sempcrita in Mednarodne finančne korporacije IFC podpisujejo pogodbo o skupni gradnji nove tovarne avtopnevmatike v Kranju. — Foto: F. Perdan Podpisana pogodba o gradnji nove tovarne avtopnevmatike v Kranju Sredstva za novo tovarno, ki bo stala 522 milijonov dinarjev in v kateri bo stekla proizvodnja leta 1975, bodo prispevali tovarna Sava, Semperit in Mednarodna finančna korporacija IFC Včeraj opoldne je bila v dvorani skupščine občine Kranj slovesno podpisana pogodba o gradnji nove tovarne avtopnevmatike v Kranju, ki bo stala 522 milijonov novih dinarjev in bo zgrajena leta 1974, proizvodnja pa bo stekla leta 1975 ln Kdaj trgovski center v Žireh ? '»osti 2Sudo krajevne skup vl *'>eh u° SC pred dnevi . Velot vablj°ni Predstavniške T8°vine Loka, Kokre, *k° 8o>, stuiista- kmetij-?* £ TSke 2adruge »So-ne ia pTIobaka iz Ljublja-1 Podjetja iz Kra- V Tržiču Urejujejo °este Pogodbe med Hi SO^0?^* Kranj in 0li v SS.^ Tl** so za-v " krna« °bČi,li srcdi Ju' > &receste-in m Sek Kri Tr/,c-7^'-aRa in '„ ij» Kri/ axlobusila PO- n' °dseka' ° prom€t' v J°olj * 'e letošnja zima r>*a rf^1^. Cesta od nja pogovarjali o gradnji trgovskega centra v Zireh. Sklenili so, da je treba čimprej začeti s konkretno arhitektonsko obdelavo in razporeditvijo lokalov na posamezna podjetja, obenem pa se tudi dogovoriti katere artikle bo posamezno podjetje prodajalo. V novem centru naj bi bili v prodaji vsako-, vrstni artikli od pohištva do konfekcije in živil. Ker je »trgovski« problem v Žireh zelo pereč, saj so posamezni lokali v neustreznih prostorih raztreseni na dolžini več kot dveh kilometrov, je krajevna skupnost kot glavni pobudnik že prevzela vajeti v svoje ro-Prav zdaj potekajo pri- prave za odkup zemljišč in stavb, ki so predvidene za rušenje. V pripravi je tudi predlog za način sodelovanja pri investiranju in pa iskanje projektanta. Celotna investicija naj bi po grobih izračunih znašala nekaj več kot 10 milijonov din. J. G. 1976. Semperit bo vložil v novo tovarno 27,9 odstotka sredstev, Mednarodna finančna korporacija IFC 5,5 odstotka sredstev, kranjska tovarna Sava pa 66,6 odstotka sredstev. Dinarsko bo projekt financirala Ljubljanska banka, potrebne inozemske kredite pa bosta preskrbela Semperit ln IFC. O poslovni politiki novega obrata Save, v katerem bo prevladovala proizvodnja radialne pnevmatike s tekstilnim in jeklenim kordom, bo odločal poslovni odbor, ki ga bodo sestavljali trije člani Semperlta ln trije člani Save. Osnovne gospodarske smernice novega obrata bo določal delavski svet Save, o konkretnih vprašanjih pa bo odločal poslovni odbor. V novem obratu bo po sedanji oceni zaposlenih 1080 delavcev, katerih osebni dohodki bodo usklajeni z dohodki delavcev v ostalih obratih Save. Z novim obratom se bo povečala proizvodnja avtopnevmatike, in to izključno na račun radialnih gum. Sedaj izdela Sava letno 700.000 gum, z izgradnjo nove tovarne pa bo število naraslo na poldrugi milijon gum letno. Generalni direktor Save inž. Janez Beravs je po podpisu pogodbe povedal, da je ta projekt in dosedanje sodelovanje Save s Semperitom dokaz, da za poslovno sodelovanje ne more biti preprek, če je osnova za tako sodelovanje medsebojno zaupanje, razumevanje in spoštovanje pravic vsakega partnerja. J. Košnjek Cesta proti Žabnici asfaltirana ke. Delavci Cestnega podjetja iz Kranja so pred dnevi položili na cesti Stražiščc— Žabnica fini asfaltbeton, ki je prekril vse raze, ki so se pojavile na osnovni plasti asfalta. To je voznike zelo motilo. Nekateri so nas spraševali, če bodo zareze na asi altu ostale. Na Cestnem podjetju so nam pojasnili, da raze na cesti niso nič hudega, temveč so celo koristne, ker se plast finega asfalta še bolje prime. Dokaz za to je cesta po končanem zadnjem asfaltiranju. Je namreč popolnoma gladka. Delovodja na trasi nam je tudi povedal, da bodo ob cesti uredili tudi bankine ter dovoze na cesto. -jk Komunisti o stanovanjski politiki le do p koom letošnjega osrednjega srečanja naših rojakov, ki bo tokrat že petič v Skof-ji Loki. Kaže, da bo letošnja prireditev, ki je spet pod pokroviteljstvom Ljubljanske ban- ke, najkvalitetnejša doslej. Na pikniku se bo zbrala cela vrsta kvalitetnih skupin. Med prvimi je vsekakor treba omeniti ansamble naših rojakov z one strani velike luže. Poleg vsem že dobro znanih bratov Vadnal in Edi-ja Kcnika s svojim ansamblom, se bodo v čudovit >n okolju na škofjeloškem gradu predstavili še bratje Pu šič — Veseli vandrovčki iz Toronta, orkester Romana Jeseniško kopališče odprli V nedeljo, 25. junija, so na Jesenicah odprli kopališče na Murovi. Podjetje Sportmctal, ki kopališče vzdržuje, je letos bazen lepo prepleskalo, obnovili so cevovode in uredili okolico. Zaradi pleskarskih del so kopališče odprli neko- liko kasneje kot prejšnja leta. 2e prvi dan je bilo v kopališču precej kopalcev. V kopališču se dobro počutijo, saj je voda zelo čista in topla, okolica pa je lepo urejena. D. S. Turistično društvo sprejelo delovni program V ponedeljek, 19. junija, je bila v Tržiču i. seja novega upravnega odbora turističnega društva. Za predsednika društva so člani ponovno i/brali Vlada Erjavška, ki je to nalogo Že doslej uspešno opravljal. Upravni odbor je sprejel na ponedeljkovi seji tudi delovni program društva. Smernice zanj so bile začrtane na občnem zboru. Društvo se bo vključilo v akcijo Očistimo naše okolje, razen tega pa bo skrbelo za turistično propagando ter organizacijo nekaterih večjih turističnih prireditev v občini. Značilno za letošnji program tržiškega turističnega društva je tesnejše sodelovanje z vaškimi turističnimi odbori, ki so bili ustanovljeni po posameznih krajevnih skupnostih. Posamezne probleme bodo reševali skupno, saj zagotavlja složno delo večjo uspešnost. Razen tega bo sodclovato društvo tudi s planinci, z avto-moto društvom, sosednjimi turističnimi društvi in seveda z gorenjsko turistično zvezo. Na seji so člani novega upravnega odbora ugodno ocenili letošnje turistične prireditve. Koledar prireditev se uresničuje po načrtu, posebno razveseljivo pa je, da so enodnevni izleti, ki jih prireja društvo, izredno dobro obiskani. Novi upravni odbor turističnega društva Tržič Šteje letos 25 članov, sekretariat, ki je operativno telo, pa 7 članov. -jk Posscdija iz Chicaga in ansambel Johnnv Pecon and Ion Trebar. Pa pisana paleta domačih skupin in posameznikov? Prcilslavili se bodo ansambel Francija Puharja s pevci Majdo Renko, Domkom Korenom, Ivanko Kraševcc, S tandem Mantinijem in Rafkom lrgoličcm, Henček in njegovi fantje, oktet Jelovica iz Škofje Loke, APZ Tone Tomšič iz Ljubljane, akademska folklorna skupina France Marolt, mešani pevski zbor Al p Ine iz Žirov, slovenski dramski igralec Jože Zupan, diplomantka igralske akademije Nadja Strajnar, fantje in dekleta v narodnih nošah iz Stare Loke, Vlrmaš, Sv. Duha, Sore, Komende, in drugih krajev ter pevka Cilka Valenčič — naša rojakinja. Ansambel Henček, ki bo sicer igral za ples šele od 20. ure dalje, se bo našim rojakom predstavil že v popoldanskih urah. Pobliže pa bodo Izseljenci v ZDA Henčkove fante lahko spoznali v jeseni, ko bodo med njimi na 6-tedenski turneji. V Skofji Loki pričakujejo, da se bo na pikniku zbralo najmanj 10.000 obiskovalcev, od tega 2000 do 3000 naših rojakov. Za vse obiskovalce prireditve bodo kot že vsa leta doslej skrbela sama znana gostinska podjetja in privatni »birtl«. Popularni gostilničar Lipan iz Hotavelj je obljubil celo vola na ražnju! Se kaj? Škofjeloški prireditelji trepetajo edino zaradi vremena. Ce ne bo zaradi tega mogoče izvesti piknika v torek, 4. Julija, bo priredite? v nedeljo, 9. Julija. I. Govekar* Na mejnem prehodu Ljubelj je postalo živahno Začela se je turistična sezona, ko bodo tuji in domači turisti preplavili letoviške kraje širom po Jugoslaviji. Večji del tujih turistov prihaja k nam prek mejnega prehoda Ljubelj. Letošnjega maja je prestopilo mejo na Ljubelju okoli 70.000 tujih in prek 64.0* domačih turistov. V zadnju« dneh ko turistična sezona do; sega vrhunec, pa prestop mejo vsak dan približn0 2000 tujih in okoli 5000 domačih potnikov. V enem da* vu naštejejo 3000 do 3200 vozil. -JP Šesta razstava cvetja v Cerkljah V teh dneh se v Cerkljah pa Gorenjskem in okoliških krajih pripravljajo na letošnjo tradicionalno razstavo cvetja in lovskih trofej, ki bo v prostorih osnovne šole v Cerkljah od 1. do 4. julija, Turistično društvo Cerklje, ki je prireditelj te že tako popularne razstave, bo tudi letos poskrbelo, da bodo obiskovalci z ogledom zadovoljni. Letos bodo dali priložnost gospodinjam oziroma prebivalcem tega kraja, da bodo sami razstavili svoje cvetje in zelenje. Velik del prostora pa so namenili tudi lovskim trofejam, nadalje znanim specializiranim vrtnarijam in drugim. Slavnostna otvoritev stave bo v petek, 30. junija ob 19. uri, nakar bo tudi skupen ogled. V naslednjih dncO pa bo odprta ves dan do *»' ure zvečer. V nedeljo, 2. joj1, ja, bo tudi prvo žrebanj* srečk in nato zabavni P1* gram.. NajboLj živahno pa ^* v torek, 4. julija, ko bo dr* go žrebanje srečk, zabava1 program in popoldan prodaja razstavljenih lončnic. C*1*1^ nimo naj še, da je za leto*-njo razstavo veliko zantfB* nje tudi po drugih krajih Gorenjske pa tudi ostale Slov* nije in računajo, da bo obi4* letos še večji, saj vsako tete narašča. Križišče Škofjeloške ceste ln Ljubljanske ceste na Laborab Je vedno bolj nepregledno. Vozniku, ki hoče s škofjeloške ceste zaviti na ljubljansko, zastira pogled na levi strani visoka trava, na desni pa kup prometnih znakov, ki se Jim je v zadnjem času pridružila še reklamna tabla za restavracijo Šmarjem! gori. Ob sobotah In nedeljah pa stojijo v bližin* tudi tovornjaki, tako da Je to križišče za šoferje, ki želijo v» glavno cesto, zares nevarno, (jk) — Foto: F. Perdan /O ljubljanska banka Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč ob >cPub1iški izvršni svet je 'avnaval teze za zakon o jj^vanju kmetijskih zem-in zasebnih kmetijskih "•Podarstev. Teze preddvide-aJO poseben režim pri dedo-anju kmetijskih zemljišč in P°sebcj zasebnih kmetijskih 8°spodarstev. Tak režim naj ' Preprečil prehod kmetij-j*e8a zemljišča v last tistih, J Zemlje ne obdelujejo. *l"ati pa naj bi nov zakon Preprečil tudi drobitev kmc-•!• Izvršni svet je menil, da i teze dobra osnova za za-°n> zato bo na osnovi pridnih pripravil predlog omc-njjncga zakona. Izvršni svet je obravnaval udi predlog zakona o gozdo- vih, ki je pripravljen na osnovi dosedanjih izkušenj pri gospodarjenju z gozdovi in obstoječe zakonodaje. Predlog upošteva tudi priporočila republiške skupščine ter stališča II. konference ZKS. Predlog zakona pravi, da so gozdovi splošna družbena dobrina, zato je treba gospodariti z njimi skupno. Tako naj bi v okviru gozdnogospodarskih območij upravljale družbene gozdove delovne skupnosti, zasebne gozdove pa kmetje, lastniki gozdov. O skupnih in pomembnejših odločitvah pa naj bi sklepali organi upravljanja obeh sektorjev. jk 6. julija ustanovni zbor zadružne zveze Pripravljalni odbor za ustanovitev zadružne zveze SR Slovenije, ki je bil izvoljen £a III. zboru zadružnikov in kooperantov pri republiški gospodarski zbornici, je kon-*al z delom. Odbor je na svo-)» zadnji seji sklenil, da bo Ustanovni zbor zadružne zve-Je v četrtek, 6. julija, ob *. uri dopoldne v Ljubljani. Pripravljalni odbor, ki mu k' pomagala tudi kmečka Akcija pri republiški konfe-^nci SZDL, je opravil veliko "elo. Delovati je začel v času Najbolj razgibanih razprav o Us'avnih dopolnilih. Zavzemal Sc ie, da bi sprejeli posebno Ustavno dopolnilo o položaju kmetov. O tem sedaj govori T« republiško ustavno dopol- nilo. Pripravljalni odbor je prav tako sodeloval pri razpravah ob sprejemanju novega zakona o združevanju kmetov. Ta zakon je bil z zakasnitvijo sprejet in je obenem tudi osnova za ustanovitev zadružne zveza SR Slovenije. Ustanovitev zadružne zveze pomeni zaključek razprav, kako naj bo organizirano naše kmetijstvo. Pomeni pa tudi nadaljevanje prizadevanj za uresničevanje ustavnih dopolnil ter stališč II. konference ZKS. Prav zadružna zveza bo lahko pomagala, da bodo kmetje v svojih organizacijah odločali o vseh vprašanjih in tako dobili tak samoupravni položaj, kakršnega imajo drugi delovni ljudje. - jk Žetev se je začela Na večini vojvodinskih posestev so začeli žeti pšenico. io bodo ria približno 755 000 hektarjih. To je ne-kai manj kot prejšnja leta, ?a) so morali več kot 3000 J^ktarjev pšeničnih polj preiti- Letošnja žetev se je za-j 'a bolj zgodaj kot prejšnja e*a in to predvsem zaradi polnih vremenskih razmer. Kot poroča Tanjug, žanje pšenico več kot 4500 kombajnov. Pričakujejo, da bo na družbenih posestvih žetev končana v 15 dneh, na njivah zasebnih kmetov pa v 20 dneh V Vojvodini so tudi poskrbeli, da bodo žitna polja varna pred požari. Žetev se je začela tudi na Kosovu. Jk Žetev tudi na Gorenjskem V teh dneh dozoreva ječmen in kmetovalci ga bodo kmalu pčeli pospravljati. Ječmen, zlasti jesenski, ki ni pozebel, je ctps izredno velik, lep in bo bogato obrodil. Kmetovalci računajo, da bo enako tudi s pšenico in z rž jo. -an O kmetijstvu so dejali: # France Slokan, novinar: »želim grajati predvsem tista primitivna pojmovanja .modrijanov', ki menijo, da lahko gledajo »a kmeta od zgoraj kot na drugorazrednega človeka. Te reči so me vedno razburjale. Prepričan sem, da kmetje danes upravi- čeno godrnjajo. Pravzaprav so bili kmetje v vseh zgodovinskih obdobjih nezadovoljni, že zaradi primitivnosti stroke v primerjavi z industrijo. V panogi, ki Je zaostala, vedno trpijo ljudje. Motika nima kaj trpeti...« -Jk Traktorja splača Kmet Alojz SODJA iz Poljč na Gorenjskem je eden takih kmetov, ki mu posestvo ne daje dovolj dohodka. Ima 3 ha obdelovalne zemlje, razen tega pa je zaposlen v tovarni Elan v Begunjah. Na svojem posestvu prideluje krompir, pšenico in silažno koruzo, ki jo porabi za govejo krmo. Zato je zgradil tudi silos. Spravilo koruze vzame precej časa. Žena in mama jo požanjela, on pa jo s konjem in z vozom zvozi domov, zre-že in spravi v silos. »Traktorja nimam,« mi je dejal Alojz Sodja. »Ne splača sc mi ga kupiti. Nimam velikih površin in ne bi bil nikoli polno izkoriščen. Ne kupim pa ga tudi zaradi tega, ker imam precej gozda. Njegova lega je taka, da si s traktorjem ne bi dosti pomagal. Tako mi konj še največ pomeni.« , Slišal sem, da ste si kmetje tod okoli včasih dosti pomagali s stroji, ki vam jih je posodilo kmetijsko posestvo v Poljčah. »Pred časom smo za večja kmečka dela stroje res najemali pri posestvu. Veliko kmetov nas je bilo takih. Vendar je bila takrat strojna ura 3000 dinarjev, danes pa je, če se ne motim, že 6000 starih dinarjev. Najemali smo tudi kombajn. Vendar smo tudi to zaradi drage delovne ure opustili. Sedaj stane menda kombajnova ura že 20.000 starih dinarjev. Spomnim se, da smo še pred šestimi leti kmetje s kombajnom hodili od hiše do hiše in mlatili. Danes tega nI več. Verjetno zaradi tega, ker so ure predrage in se nam ne splača.« Kaj, če bi manjši kmetje, recimo taki, kot ste vi, skupno kupili in uporabljali najnujnejše kmetijske stroje. »Skupinska uporaba strojev ima dobre in slabe strani. se mi ne kupiti Stroj ima 'pod komando' enkrat eden, potem drugi in vsak ravna z njim drugače. 'Mašina' bi se hitreje pokvarila. Prav tako ne vem, kako bi se sporazumeli takrat, če bi želeli vsi naenkrat opraviti isto delo. To se na kmetih pogosto dogaja, ker želi vsak izrabiti najbolj ugoden trenutek.« Alojz Sod j a Pa vendar, kakšen stroj bi najraje kupili? »Najprej bi rad povedal tole. Ob nakupu strojev bi morali dobiti kmetje olajšave. Vse razvite države delajo tako. Prav težko gledam stare ljudi, kako se trudijo na svoji zemlji, če bi imeli možnost, bi zanesljivo kupili vsaj najnujnejše stroje. Tako pa jih zaradi draginje ne morejo in so njihovo glavno orodje zga-ranc roke. Sam pa, kot sem že povedal, traktorja ne bi kupil. Odločil bi se za obračalnik.« J. Košnjek Zahteve po traktorjih Poslovno združenje za mehanizacijo kmetijstva v Beogradu je poslalo podpredsedniku ZIS dr. Jakovu Slrotko-viču, kmetijskemu sekretarju Ivu Kuštraku in predsedniku zvezne gospodarske zbornice Rudiju Kolaku pismo, v katerem protestira zaradi »oviranja« uvoza traktorjev iz CSSR, SZ in Poljske. Letos bi namreč morali zagotoviti kmetovalcem 5800 traktorjev iz uvoza, vendar dovoljenj za uvoz ni. Poslovno združenje krivi za to domače proizvajalce traktorjev. Tako je nastal na domačem trgu pravi lov za traktorji z manjšo močjo. Ker teh traktorjev nI dovolj, cveti ta podkupovanje in korupcija. Od tega pa bo imelo največ škode kmetijstvo! - j k Lipa že cvete V teh dneh je na Gorenjskem začela cvpteti lipa. Kljub neugodnemu spomladanskemu vremenu (zafadi tega bo letos sadja na Gorenjskem izredno malo1) lipa bogato cveti in zato lahko pričakujemo, da letos ne bo manjkalo lipovega cvetja in lipovega čaja. Lipov čaj je na Gorenjskem zelo cenjen. /O IJubljanskaXbanka na Gorenjskem Sodobna konjereja se pri nas še ni uveljavila, vendar pa se že oblikujejo nekatera nova izhodišča reje konj v Sloveniji in na Gorenjskem. Konj je še vedno uporaben pri določenih delih, predvsem v go.ulu, sicer pa gre dobro v prodajo v tujini tudi konjsko meso. Slovenija je izvozila leta 1970 za 5,686.548 dolarjev konj in konjskega mesa, Jugiula-vija pa v letu 1971 za 21,792.000 dolarjev. Potrošnja konjskega mesa se v svetu veča in zato je reja konj tudi vse bolj zanimiva in rentabilna. To se kaže npr. v ZR Nemčiji na povečanem številu konj v letu 1971 za 12.0C0 živali aH 4,5 h. Vendar pa je vplivalo na to povečanje števila konj prav tako, ali pa Še posebno, zanimanje za konjske športe, saj se je pri tem Še najmanj povečalo število hladnokrvnih konj. V Sloveniji Je bilo največ konj leta 1951, in sicer 66.994, lansko leto pa jih je bilo 42.127. Ti podatki in pa pasem-ska osnova konj, ki jih gojimo na Slovenskem, nam dajejo vse možnosti za uspešen razvoj konjereje. Predvsem je pričakovati dve smeri razvoja, rejo hladnokrvnih in pol-krvnih konj. Težki konji so uporabni za posebna dela in tudi pri reji na meso pridejo v poštev predvsem naši težji — hladnokrvni konji. Slovenski hladnokrvni konj pravzaprav ne spada v skupino težkih konj. Po tipu je to manjši, srednje težki hladnokrvni konj, ki Ima v sebi angloarabske in belgijske krvi, prevladuje pa noriška. Da bi izboljšali sestavo teh konj, smo na področju Komende, kjer gojijo noričane že od prejšnjega stoletja, formirali čistokrvno norl-ško rejsko področje, kjer plemenita od leta 1964 po dva izvirna noriška žreb-ca zelo dobre kvalitete. Noriški hladnokrvni konj je doma iz planinskega sveta nekdanje rimske province Noricum, ki se je raztezala čez Tirolsko, Koroško, Kranjsko, štajersko ln Gornjo Avstrijo, najvažnejše vzgojno področje pa je bilo v pokrajini Salzburg, od koder je t. i. plncgavskl norl-Čan. Norlčan ima izdaten hod, zelo dobra kopita in je skromen glede prehrane. dr. mag. S. Bavdek V počastitev krajevnega praznika Stražišče je bil v soboto zvečer v dvorani TVD Partizan v Stražišču koncert s kulturnim programom, kjer sta nastopila moški pevski zbor DPD Svoboda Stražišče in moški pevski zbor iz Brežic. Pevska zbora sta navezala prijateljske stike pred štirimi leti in dosJej so brežiški pevci že dvakrat obiskali stražiške pevce. Tri člane pevskega zbora Brežice smo poprašali, kaj menijo o tovrstnem sodelovanju, o počutju v tem delu Gorenjske in o prihodnjih načrtih njihovega zbora. ERNEST FERK Iz Brežic, član pevskega zbora od ustanovitve: vZame in za vse člane pevskega zbora to sodelovanje veliko pomeni. Ne le, da ob takšnih obiskih spoznamo nove kraje, ljudi in običaje, marveč se tako kuje prijateljstvo in bogati slovenska pesem. Naš zbor razen tega sodeluje tudi z zborom v Italiji in na Madžarskem in lahko rečem, da odkar smo navezali redne stike, se je zbor kvalitetno in organizacijsko močno raz: vil. Z včerajšnjim nastopom smo bili zelo zadovoljni in osebno sem srečen, da sem lahko sodeloval na tej prireditvi. Zato menim, da bi bilo v prihodnje treba tovrstno sodelovanje še bolj naviti.* FRANC BAŠKOVIČ iz Brežic, zborovodja: »Tovrstno sodelovanje med pevskimi zbori širi glasbeno dejavnost in tudi ustvarjalnost. Ko smo ustanavljali zbor pred sedmimi leti, nas je bilo osem, zdaj pa ima zbor že 32 članov. S pevskim zborom v Stražišču zelo radi sodelujemo in vesel sem, da smo na pobudo Pranja Sedmaka, ki je bil pred leti v službi v Kranju, navezali stike s tem zborom. Prepričan sem, da je včerajšnji nastop na proslavi krajevnega praznika Stražišče pripomogel, da bomo to sodelovanje v prihodnje še bolj razvili.« JOŽE OMERZO iz Brežic, predsednik zbora: »Kot predsednik zbora imam nalogo, da naš zbor širi slovemsko pesem po različnih krajih. Tokrat sem drugič v Stražišču in zdaj je spet vrsta na stra-žiških pevcih, da pridejo k nam. Povabili jih bomo na prireditev Cvetje in pesem, ki je bila v Brežicah prvič organizirana pred leti. Zelo sem zadovoljen S sedanjim obiskom. Med drugim smo namreč vsi po vrsti ugotovili, da se gorenjske lepote dajo ze lo lepo združiti s dolenjski OJ i :£1 ima Za prihodnji pa bomo skušali pripravili skupen nastop vseli zborov, s katerimi sodeluje ne.š zbor. V kratkem pa bomo najbrž navezali stike tudi z zborom iz Železne Kapic« A. Žalar Nagrade za najboljšo V ponedeljek, 26. junija, se je na Jesenicah sestala komisija, ki deluje v okviru občinske konference ZMS. Pregledali so uspehe jeseniških srednjih in osnovnih šol, ocenili najboljše, ki jim bodo 30. junija podelili priznanja in nagrade. Pri občinski konferenci ZMS Jesenice so letos prvič sklenili, da bodo ob koncu vsakega šolskega leta podelili priznanja najboljšim 8. razredom osnovnih šol, najboljšim letnikom srednjih in poklicnih šol in najboljšim učencem in dijakom. Tekmovanje šol so organizirali z na- Kranjski kulturniki v Seleh na Koroškem Mnulo soboto, 24. junija, je četverica kranjskih kulturnikov, sodelavcev Snovanj, kulturne rubrike Glasa, priredila v Selah na Koroškem literarni večer. Pesmi in prozne tekste Iz svojih novejših zbirk so bralf France Pibemik, Bojan Pisk in Franci ZagoriČnik, vodja in povezovalec programa pa je bil Franc Drolc. Srečanje, ki so ga navzoči toplo pozdravili, je organizirala Slovenska prosvetna zveza iz Celovca. Dogodek sodi v okvir prizadevanj za oživljanje slovenske besede pri rojakih onkraj državnih meja. I. G. Seminar o kulturni dejavnosti v kolektivih V četrtek St je v Škofji Loki začel tridnevni republiški seminar o kulturni dejavnosti v kolektivih in občinah. Pripravili so ga republiški svet z\eze sindikatov, zveza dekuskih univerz Slovenije in republiška zveza kulturnoprosvetnih organizacij. Predsta\ n i k i delovnih kolektivov, občinskih sindikalnih svetov in kulturno-pro-§vctnih organizacij bodo na seminarju proučili potrebe in začrtali bodoči razvoj kulturnega življenja v podjetjih in občinah. Pripravljavci seminarja so k sodelovanju pritegnili več strokovnih sodelavcev s področja kulture. — J« menom, da bi spodbudili posameznike in šolske kolektive k boljšim učnim uspehom in s tem zmanjšali osip na osnovnih šolah in spodbudili izvenšolsko dejavnost. Vseka- kor pa so dajali poudarek boljšim uspehom posamezn^ razredov in letnikov * toliko uspehom dijakov. učence* D. S. ali Uspel koncert Gorenjevaškega okteta V soboto zvečer se je v dvorani osnovne šole »Ivan Tavčar« v Gorenji vasi prvič predstavil s celovečernim koncertom narodnih in umetnih pesmi Gorenjevaški ok- tet. Fantje, ki pojejo sk v oktetu šele slabo leto pokazali, da postajajo bolj kvalitetna Vzdušje na koncertu je til le izredno slab obisk. vs skupiof n** Zborovsko petje pravilno vrednotiti Odhajanje zborovodij, nezanimanje za amatersko udejstvovanje v pevskih zborih med mladimi, večne teiave z denarjem verjetno niso le problemi, značilni za jeseniški kulturni prostor, temveč za slovensko zborovsko petje nasploh. Nujna posledica vsega pa je zamiranje našega zborovskega petja. In vendar vsi ti problemi izhajajo izključno le tZ našega nepravilnega vrednotenja amaterskega pet' ja. Prav tam, kjer naj bi začeli glasbeno vzgajati mlade, jih navduševati in spodbujati, prav tam, v osnovnih šolah, so glasbeni vzgoji namenili premalo ur pouka in s tem glasbeno vzgftjo do kraj* zanemarili. Razne kulturne organizacije in društva, ki poskušajo mlade privabljati pozneje, ko so že končah osnovnošolsko obveznost, pa imajo kaj malo uspeha. Bodisi ze.radi tega, ker se same za to premalo zavzemajo, bodisi in največ pa zaradi tega, ker je v večini primerov |g prepozno. Na Jeseničan tako zelo radi poudarjamo, kako zelo je bilo na bolnicah pred vojno in po njej razgibano kulturno življenje. Spominjamo se nekdanjih dni, ko je pela vsaka vas in oživel vsak vaški oder! Tako nekateri! Očitno pa je, da so se drugi — in ti so žal v večini — opredelili za drugo skrajnost. Obenem pa kot da so postali gluhi ob vedno glasnejših opozorilih, da so ie sedanji zbori (Blaž Amič, Jeklar, Pevski zbor Jesenice) v neprestanih kadrovskih težavah. Ti drugi se namreč ogrevajo za hudo zamotano miselnost, da nam je dovolj le nekaj kvalitetnih pevskih zborov, će se ogrejemo za tako miselnost, potem smo našemu človeku povsem onemogočili kulturno osveščanje, knliurno in duhovno obogatitev, saj smo ga spremenili le v pasivnega poslušalca. S tem pomen amaterizma omalova-iujemo, kljub vsem strokovnim analizam, da bo vedno bolj potreben. Noben profesionalni pevski zbor ne odtehta pomembnosti številnih amaterskih pevskih zborov v najin.injših vaseh, ki sicer na manj kvalitetni ravni, vendar zaneseno in prizadevno ohrahjafč slovensko pesem in skupaj s profesionalnimi ..bori tvorijo popolnejšo sliko kulturne stvarnosti. In L:ko r.as vse poti razmišljanj o vzrokih in ie občutnih pc-leclicah vedno znova privedejo do začetka: večji posluh v osnovnih šolah za glasbeno vzgojo in predvsem naša večja odgovornost in resnost ter razumevanje za prihodnost našega zborovskega petja. D. S. Q Pn jšiiju nedeljo so v domu TVD Partizan v Gorjah nastopili pevski zbori osnovne šole Gorje pod vodstvom uči* telja fdasbem ga pouka tovariša Rozmana. Nastopili so mladinski in pir.,lii ski pevski zbor in cicibani. Razen tega }9 nastopil tudi mladi ansambel Fantje izpod Triglava. Koncerta se je- udeležilo okrog 300 prebivalcev Gorij in okolice. Denar od vstopnic bodo mladi pevci imeli za izlet. J. Ambrožič Oblika družina Bled ima tudi ribogojnico Ribe prinašajo devize V Sloveniji je okrog 10 tisoč organiziranih ribičev (število pa še vedno narašča) in 64 ribiških družin. Ena takšnih družin, "ki je v zadnjih letih dosegla lepe uspehe, je ribiška družina Bled. V njej Je 145 članov in 50 mladincev. Prihodnje leto bo ribiška družina praznovala 20-letnioo. Posebnost te ribiške družine je, da ima od 1968. leta ribogojnico za lipana, jezersko in amerikansko postrv. Mladice sami vzrejajo in jih vlagajo v Savo Bohinjko. Razen tega pa prodajajo lipana in jezersko postrv ter ikre od sulca. Asfaltirali bodo cesto Prebivalci Poženika pri Cerkljah se že od spomladi dalje V^eio prizadevajo za asfaltiranje ceste Cerklje—Pozenik, ki J? dolga 1400 m. Do sedaj so opravili veliko prostovoljnih delovnih ur in nabrali kar precej denarja, nekaj pa jim bo Priskočila na pomoč tudi krajevna skupnost Cerklje, kar pa bo zmanjkalo denarja, bodo najeli posojilo. Cesto so že razkrili za skoraj dva metra in računajo, da jim bo Cestno Podjetje iz Kranja cesto asfaltiralo že do prve polovice julija letos. .an Nova cesta in javna razsvetljava Krajevna skupnost Cerklje na Gorenjskem gradi nov od-CeP ceste Cerklje—Pšenična polica—Zalog. Cesta bo z banki-^arni vred široka osem metrov in pol in bo sodobno urejena. Vzporedno z gradnjo novega odcepa ceste urejajo tudi novo Javno razsvetljavo za ta del naselja. Ce bo šlo vse po predvidenem načrtu, bo cesta gotova že do dneva borca, 4. julija. S tem bo prvi del ceste Cerklje—Zalog moderniziran in sodobno urejen, ko pa bodo na voljo finančna sredstva, raču-£ak>, da bi cesto asfaltirali do Pšenične Police in naprej do haloga, ki prek Komende povezuje kamniško in ljubljansko Območje. Naložba po predračunu presega 50 starih milijonov, Vendar bodo CerkJjani delo opravili precej ceneje zaradi ooljše organizacije dela in tudi prispevka vaščanov s prostori nim delom. Omenimo naj še, da so se prestavitve ceste lotili zato, da oodo lahko razširili tudi krajevno pokopališče, ki je že nekaj polno. Povečali ga bodo za 300 grobov in skladno z urba-n,stičnim programom. Tudi tega se bodo lotili še letos. trn- •/© ljubljanska * banka Pomanjkanje mesa Vsako leto ta čas je na Gorenjskem bilo nekaj težav z mesom, vendar ne toliko kot letos — Kakšna je bila v soboto v Kranju založenost prodajaln mesa? Že kakšnih 14 dni smo priča vestem o pomanjkanju mesa po vse] državi. Z obmorskih krajev Je bilo slišati sporočila, da so mnogi turisti zaradi pomanjkanja mesa zapustili hotele in odšli letovat drugam. Težave pa so bile tudi na Gorenjskem. Posebno v Radovljici in na Bledu so imeli gostinski delavci precej težav. Predsednik ribiške družine Ludvik Bem je povodal, da so se odločili za lastno ribogojnico, ker je zaradi onesnaženih voda lipana začelo primanjkovati. Mimogrede povedano, ribogojnici za lipana sta v Jugoslaviji samo na Bledu in v Bohinju. To pa zato, ker se mladice lipana hranijo le z jezerskim planktonom, v primeri z amerikansko pos-lrvijo, ki jo v blejski ribogojnici vzgojijo z mesnimi odpadki. »Ribe danes prinašajo lepe devize. Prav zalo smo sklenili, da bomo še bolj uredili ribogojnico, zgradili valilnico in speljali v ribogojnico studenec. Za vse to in za ureditev pisarniških prostorov bomo letos namenili 760 tisoč novih dinarjev,« je povedal Ludvik Bem, ki je že 15 let predsednik ribiške družine Bled. Posebnost ribiške družine Bled je tudi, da ima zaposlenega visokokvalificiranega ri-bogojca. To je 49-letni Viktor Dežman iz Ribnega. V osmih letih, odkar je pri ribiški družini Bled, prej pa je bil 14 let zaposlen pri zavodu za ribištvo v Ljubljani, je vzgojil okrog milijon rib. Trenutno pa imajo v ribogojnici 150 tisoč lipanov in 18 tisoč amerikanskih postrvi. Da je vrednost vloženih rib v lovne in gojitvene vode ribiške družime lani znašala prek 116 tisoč novih dinarjev, pa imata zasluge tudi gospodar družine Zdravko Stibil in uslužbenka oziroma tajnica Silva Ulčar. To vodstvo skupaj t rodnimi člani ribiške družine je prispevalo, da so danes lovne vode na območju družine vse bolj privlačne tudi za športne ribiče. A. 2alar Kako pa je bilo minulo soboto? Odločili smo se, da dopoldne pogledamo po nekaterih kranjskih prodajalnah mesa in ugotovimo kakšna je založenost. Poslovodje smo povprašali, katerega mesa najbolj primanjkuje in kaj menijo o vzrokih za pomanj-kan je. V prodajalni krnel ijskega gospodariva Skoija Luka na Maistrovem trgu ji: poslovodni Ciril Krek povedal, da so imeli prejšnji teden dovolj mesa. Primanjkovalo je le pljučne pečenke in zarebmi-ce. V soboto niso imeli dopoldne nobenih težav. »Voč težav je bilo prejšnji teden. Po moje je do takšnega stanja prišlo zaradi izvoza. Italijani na primer plačujejo kilogram pljučne pečenke in zarebrnice po 1459 lir. Vendar menim, da pri nas ne bi bilo ttt čas kaj več mesa, če bi bilo dražje. Saj veste, devize so devize. Ne vem, koliko časa bo to šc trajalo, vendar Je najbrž edhia rešitev zmanjšanje izvoza.« Tone Šavs iz Preddvora je poslovodja v prodajalni KŽK na Maistrovem trgu: »Naša prodajalna je trenutno kar dobro založena. Tudi med tednom ni bilo posebnih težav. Res pa je, da že nekaj časa primanjkuje mesa. Čeprav je res, da Je eden od vzrokov Izvoz, pa menim, da je preskrba odvisna tudi od organizacij«; nabave. Mi imamo danes meso iz Zreajaama in kot kaže tudi prihodnji teden ne bomo faneU večjBi težav. Hkrati pa sem prepričan, da bo letos vse poletje določeno pomanjkanje mesa. le že tako, da zasebni proizvajalci ta čas neradi prodajajo živino, ker je sveže krme dovolj.« Prodajalno na Mohorjevem klancu v Kranju zalaga Mesarsko podjetje Tržič. V soboto so imeli dovolj govejega, svinjsk;rga in telečjega jnesa. »Ta teden je bilo v našem podjetju št kar v redu, čeprav ne vem, če hudo danes imeli dovolj mesa povsod v Tržiču. Za prihodnji teden pa ne vem. V podjetju so mi povedali, da so hlevi prasni oziroma, da še ne vedo, kako se bodo oskrbeli z mesom. Pravijo, da je kriv izvoz. Menim, da bi biio mesa več tudi, če bi bilo dražje, ker ga potem ljudje ne bi mogli toliko kupiti. Skratka, če bi zmanjšali izvoz, če bodo uvozili meso za Izdelavo bi deino povečali ceno, tako da podjetja ne bodo imela izgube, potem najbrž ne more priti do tega, da bi mesa zmanjkalo.« In kako je bilo v petek zvečer v zasebni prodajalni Ivanke Kuncj v Šenčurju? Manj mesa so imeli kot sicer ob petkih ta čas. »Že 14 dni opažamo pomanjkanje. Danes je največja kriza. Telečjega na primer ni več. Morda ga bo jutri kaj? Težko je govoriti sicer o pravih vzrokih za to. Najbrž pa jih je več. Prvič kmetje neradi prodajajo živino, ker je dovolj sveže paše, drugič Je morda prevelik izvoz, tretjič pa kmetje morda neradi prodajajo živino tudi zaradi prenizkih cen, ml pa ga dražje ne moremo plačati,« smo izvedeli. A. Zalar Dobili bodo boljšo električno napetost Vopoveljčanj pri Cerkljah na Gorenjskem se že več let ukvarjajo z mislijo o boljši napetosti električnega toka. Napetost je namreč tako slaba, da največkrat ne morejo poslušati niti radia, kaj šele uporabljati druge stroje in naprave. Zadnji sestanek vaščanov, ki ga je sklicala krajevna skupnost Zalog, je končno pripomogel k temu, da bo vas, ki ima 19 hiš, dobila boljšo napetost električnega toka. Vas je bila do sedaj priključena na transformator v Lahovčah, ki ga upravlja podjetje Elektro Ljubiiana-okoliea. Sedaj pa so se odločili, da se bodo priključili na transformator na Spodnji Brnik, kj ga upravlja podjetje Elektro Kranj, nadzorstvo Cerklje. Okoli enega kilometra kabla bodo položili v zemljo, ostala napeljava pa bo šla po drogovih. Računajo, da bodo že v nekaj dneh dela končana, čeprav bodo hkrati obnovili tudi ostalo omrežje po vasi. Omenimo naj se, da bo vsaka hiša prispevala po 2000 novih dinarjev k skupnemu vodu, pomagali pa bodo tudi • prostovoljnim delom. — »a Glas * 10. stran i- sreda — 28. JUNIJA ^ Ob krajevnem prazniku v Žirovnici je prostovoljno gasilsko društvo v Zabreznici dobilo nov gasilski avtomobil. Denar za nakup je prispevala deloma občinska gasilska zveza, nekaj denarja pa so zbrali gasilci tudi v nabiralni akciji med prebivalci teh krajev. Ob slovesni Izročitvi novega avtomobila je bila parada čet gasilskih društev 2irovnice, Zabreznice, Jesenic, Planine pod Golico, Hrušlce, Kranjske gore, Smokuča, Bleda in Brezi j. — Foto: B. Blenkuš V okviru praznovanja krajevnega praznika Stražišča In 70. obletnice stražiškega gasilskega društva je bila v nedeljo v Stražišču velika gasilska parada po Delavski cesti do gasilskega doma, kjer Je bila osrednja slovesnost. (Jk) — Foto: F. Perdan RAZSTAVE OB KONCU ŠOLSKEGA LETA — Domala v vseh osnovnih šolah na Gorenjskem so ob koncu šolskega leta vodstva in učenci šol pripravili razstave o enoletnem delu na šolah. Podobno razstavo so imeli v soboto in nedeljo tudi v osnovni šoli Lucijan Seljak v Stražišču pri Kranju. Na letošnji razstavi so dali poudarek 30-lctnici dela pionirske organizacije na šoli. Hkrati pa Je bila njihova razstava tudi prispevek vodstva-in učencev šole k praznovanju krajevnega praznika. (A. 2.) — Foto: F. Perdan Pomembni pridobitvi gorenje vaških gasilcev Prostovoljno gasilsko društvo Gorenja vas v Poljanski dolini je v nedeljo praznovalo. Na proslavi, ki so jo Go-renjevaščani pripravili v spomin na požar pred sedemdesetimi leti — takrat je ogenj upepelil 28 hiš in 16 gospodarskih poslopij — so gasilci prevzeli nov gasilski avto in orodjarno. »Delo v društvu je pred leti zaradi različnih vzrokov nekoliko zamrlo,« pravi tajnik PGD Gorenja vas Janko Oblak. »Preobrat pa pomeni izvolitev novega upravnega odbora. V društvu zdaj aktivno dela 95 članov, še več pa pove podatek, da smo samo letos dobili 45 novih. In da se ne bi še kdaj ponovil primer izpred nekaj let, zdaj največjo pozornost posvečamo pionirjev in mladini.« Kar poglejmo, kakšna je bera uspehov v zadnjem letu! Gorenjevaški gasilci so kupili nov gasilski avto, delovne in svečane uniforme, precej metrov sintetičnih cevi ter usposobili motorno brizgalno. Pa tudi vprašanje prostorov je rešeno. Kmetijska zadruga je pokazala veli- ko razumevanja, ko je gasilcem odstopila prostor za orodjarno in sejno sobo.« »Lahko rečem, da je član* stvo zelo prizadevno. Želeli pa bi, da se v društvo vključi še več mladih kmečkih g°/ spodarjev. In načrti za Prl" hodnje? Obvezno bomo morali kupiti novo motorno brizgalno rosenbauer' z visoko zmogljivostjo. Prav tako Pa je naša želja nakup cisterne, kar je zaradi odprtja uranovega rudnika in velikega okoliša skoraj nuja. Menim P* tudi, da bomo morali več pozornosti posvetiti vežbanju operativnih desetin, saj smo zaradi organizacijskih del doslej to vse preveč zanemarjali.« V veliko spodbudo vsem gasilcem v občini pa so prav gotovo besede predsednika škofjeloške občinske skupščine Toneta Polajnarja na proslavi, ki je povedal, da se že pripravlja podpis družbenega dogovora o financiranju gasilske dejavnosti v občini. 2. urejenim financiranjem Pa bo tudi delo v društvih lahko še bolj zaživelo. J. Govckar Rudarski praznik v Gorenji vasi V nedeljo, 2. julija, bodo rudarji uranovega rudnika v Gorenji vasi slovesno proslavili dan rudarjev. Ob pol devetih dopoldne se bodo zbrali pri gorenjevaški osnovni šoli in nato krenili v paradi do doma TVD Partizan. V povorki bodo sodelovali rudarji v svečanih in delovnih uniformah ter godba na pihala iz Idrije, na proslavi pa še telovadci TVD Partizan Gorenja vas, Gorenjevaški oktet ter mladinci iz Gore * je vasi z recitalom. Po proslavi bo predavanje o zaščiti okolja, popoldne ob 14. uri pa ogled obrata za predelavo uranove rude. Po ogledu se bodo lahko vsi obiskovalci poveselili ob zvokih ansambla Tabor na pravcati rudarski veselici. -\i Gasilsko slavje v Zalogu Minulo nedeljo so v Zalogu pri Cerkljah domači gasilci slavili 20-ietnico društvenega dela. Praznovanje je v celoti uspelo, saj je bilo odlično organizirano, v programu pa so sodelovala tudi številna sosednja gasilska društva in drugi. —an V Ribnem so praznovali Prejšnjo nedeljo so v Ribnem pri Bledu proslavili 70-letnico prostovoljnega gasilskega društva. V zadnjem času je to društvo nabavilo novo brizgalno in gasilski avto, sedaj pa se pripravljajo na gradnjo gasilskega stolpa. Zanimivo je, da imajo v društvu še vedno ustanovnega člana društva, 95-let-nega Franca Zupana. V okviru praznovanja so imeli gasMci tudi vajo, posameznikom pa so podelili več odlikovanj in priznanj. F.F. /O ljubljanska banka Nj Franc Jamnik iz Gabrovega se spominja: »Jedli, spali in zbirali so se pri nas, zdaj jih pa ni vec gor. k JreS°4° ml Je Janez Volčič iz GabroveKa nad škof J° Loko "d, |jj nlu na Mestnem trgu dejal: »Cement Iščem. Za vodo- ^ tn mi graduno v naš* vasi.« Besede mi niso hotele iz ^ uločil sem se obiskati zaselek pod Lubnikom, v kate štirih gospodar: 01 zaposlen v dolini. "jih «?* *tirin gospodarstvih dvajset ljudi, vendar nihče ^otor % J s katerim sem se tor, r7Ky°-iaški cesti na-ojega 'Jjil kaj prida vesel ^ '«epa. Zdelo se mi vodi Prestano Jadikuje: iJlA^ me po teh vražjih fcŠef^.8robljah, saj bi se > aitlr ustrašil' ta!f »o na našo cesto. - 11 Je bilo zanjo dolo- "° 10« Hb^* »nilijona starih din, Pa so komaj petino iqcj je kasneje povedal ^anlnik' Predsednik KS Lf. »Osem let že ni blizu UjM cestarja, ki bi po- ,"l]etfanJo* Ko 8em bil lani i za predsednika kra-WKuPnosti, smo pri pri-djon organih takoj sprožili njeno obnovo. Ob-•° nam, da jo bodo vJ>Jakl in da bodo za- W?Veka' U bo 8Drotl St morebltno škodo. Wn° J« v nemogočem Cp» zato nas obišče veliko k JUetnlkW kot nekdaj,, uc^al. 'Olit 0menJarn Franca, mi e> da ga tudi pobliže « predstavim.-'Je napreden, 52-letni kmet, oče 12-letnc Pavle in 9-letnega Andreja. Zena Micka je o njem dejala: »Sam vse 'rihta', jaz samo delam. Ne vem kaj bi bilo, če bi ga zmanjkalo?!« »KS Zminec, katere predsednik sem že dobro leto, ima v seznam prebivalcev zapisanih 495 ljudi. Obsega zaselke Zminec, Bodovlje, Hrib nad Zmincem, Stanišče, Gabrovo, Breznica, Sopotnica in Sv. Florljan. Menim, da smo se v zadnjih mesecih na naših nedeljskih sestankih dogovorili marsikaj koristnega. Kot rečeno, smo največ pozornosti posvetili akciji za obnovo vojaške ceste in upam, da bomo uspeli. Letošnjo zimo smo očistili ceste v Sopotnico, v Bodovlje in do Sušnika, da so otroci lahko vsak dan redno obiskovali pouk. Zdaj nameravamo dokončati še avtobusna postajališča ln napeljati sodobnejšo Javno razsvetljavo v Zmlncu, Bodovljah in Gabrovem. Veliko je potreb, a kaj ko imamo na voljo komaj 20 tisoč din.« Nikakor se ne morejo sporazumeti z GG Kranj (obrat Skofja Loka) o delitvi denarja, namenjenega obnovi gozdnih cest. Dostikrat se zgodi, da oboji popravljajo isto cesto, druge pa ostanejo zanemarjene. Pametneje bi bilo, da bi GG dala denar KS, ki ve, katere poti so najbolj potrebne obnove. Stroški bi znatno padli, kajti pri KS Zminec naredijo večino stvari prostovoljno in plačajo le material ter prevoz. »Vse, kar sklenemo na sejah KS, povemo ljudem, toda ne v učenem, strokovnem jeziku, marveč s preprostimi besedami. Prav bi bilo, da bi se podobne prakse oprijeli tudi odborniki na zborih volivcev in zborih občanov. Potem bi Jih gotovo prihajalo poslušat več domačinov.« V Gabrovem je geslo »vsi za enega, eden za vse,« še vedno živo. Plod tega so tudi vodovod in dva hidranta za gašenje požarov. »To je šele začetek,« po- {asnjuje France. »Prihodnje eto bomo kupili in položili okrog 700 metrov cevi ter zgradili nov, 50-kubičnl zbi- ralnik vode, saj sedanji, ki je približno dvanajstkrat manjši, ne zadošča več.« V prostorni, lepi hiši, katere balkone bo kmalu krasilo raznobarvno cvetje, plod skrbne nege gospodinje Micke, živi pet članov družine. Pri Rantovih, kot se reče po domače, živijo izključno od kmetijske dejavnosti. Od 37 hektarov zemlje je 10 hektarov njiv. V hlevu imajo deset glav goveje živine, osem prašičev in konja. »Kmalu bom dobil v vzrejo še 4 ali 5 krav, odvisno od pasme. Mleka pri nas ne oddajamo. Raje ga predelujemo v maslo, ki ga otroka potem nosita v škofjeloško slaščičarno.« France je priden gospodar. V času svoje »vladavine« je podrl prejšnjo, leseno in že zdavnaj pretesno hišo ter na njenem mestu postavil novo, v kateri bo v prihodnje dovolj prostora tudi za miru, sonca in čistega zraka željne goste. Zraven domačije so zrasli zidan hlev, kozolci in vrsta manjših objektov. »Traktorja se pri nas zaradi hribovitega terena ne splača kupiti, pač pa bomo v kratkem nabavili kosilnico,« je dodal in potlej nadaljeval: »Les je najpomembnejši, važni pa so tudi travniki in pašniki. Nekaj najbolj izpostavljenih polj smo spremenili v travnike, saj nam gozdne živali uničijo precej pridelkov. Moko kupujemo, ker na polju sadimo in sejemo v glavnem krmilne rastline.« »Ne zdi se mi prav,« je premišljeval, »da odkupna cena lesa že tri leta ni poskočila. Tudi to ni dobro, da gozdno gospodarstvo drži monopol nad odkupom. Ne vem, kdaj se bo uresničila napoved o prostem trgovanju z zadrugami.« Brez branja France ne bi mogel shajati. Naročene ima časopise Delo, Glas, Nedeljski dnevnik, TT, Kmečki glas in TV-15, pozimi pa je razen tega še zelo pogost obiskovalec škofjeloške knjižnice. In ob slovesu se je spomnil: »Koliko partizanov Je jedlo, spalo in se zbiralo v naši stari hiši! Danes jih sem gor pot žal nič več ne zanese — čeprav jim ne bi pokazali vrat. Tudi sam sem bil namreč v Prešernovi brigadi. Pozabljamo, da bodo hribovski zaselki in samotne kmetije v primeru vojne presneto dobrodošli.« Stane Jesenovec /O ljubljanska banka Vedra in nasmejana sta Ivana in Jakob Končnik praznovala 50-Ietnico skupnega življenja. — Foto: D. S. { Zlata poroka na Jesenicah V soboto, 24. junija, sta praznovala zlati jubilej Ivana in Jakob Končnik z Javorni-ka pri Jesenicah. Kar malo na smeh jima je šlo, ko sta se v soboto spet poročila pred številnimi vnuki in sorodniki. Dejala sta, da je nekoliko pozno, da se »jemlje-ta« pred matičarjem. Ivana in Jakob sta težko živela v svojih mladih letih. Ivana se je rodila v Kovorju pri Tržiču v revni družini z enajstimi otroki. Ko je odrasla šoli, je odšla služit tujim ljudem. Jakob se je rodil v Nevljah pri Kamniku v desetčlanski podeželski družini, se izučil za zidarja in zaposlil. Med 1. svetovno vojno je moral v Judenburg, Gradec in Leo-ben, 1917. leta pa se je vrnil domov. Kot 20-letni se je za- ljubil v Ivano, vzela sta sc po treh letih poznanstva. 25. junija 1922. leta sta se poročila. V zakonu se jima je rodilo šest otrok. 1929. leta sta se preselila na Jesenice. Jakob se je zaposlil v Železarni Jesenice in 24 let delal v mar-tinarni, Ivana pa je vzgajala otroke in gospodinjila. Jakob je bil invalidsko upokojen, ker je zbolel za silikozo. Nekaj let so potem živeli v hudi stiski, toda ko so otroci odrasli, je šlo lažje. Zdaj živita v krogu vnukov in pra-vnukov na Javorniku. Pravita, da nista preveč trdnega zdravja, toda pošalita se še vedno rada. Minulo soboto sta bila na matičnem uradu kar dobre volje, vesela in srečna. Se na mnoga srečna leta, Ivana in Jakob Končnik! D. S. Zadružni skedenj v Poljčah zaradi dotrajanosti letošnjo zimo ni zdržal teže snega. Stavbe po selitvi kmetijskega posestva v nove prostore na Blate nihče več ni popravljal ln zato ni bilo pričakovati drugega kot da se bo porušila, čeprav je v Poljčah še nekaj podobnih kamnov spotike, Je podrt hlev najbolj bodeč. Kot so nam povedali domačini, je stavbo nekdo že odkupil ter jo bo preuredil v stanovanjsko hišo. (jk) — Foto: F. Perdan IZBOLJŠANJE HIGIENSKE KAKOVOSTI VODE Vodo je treba v Bumljivih primerih usposobiti oziroma dezinficirati ali pa prečistiti oz. dekontaminirati. Vodo lahko usposobimo za pitje na enostaven način: a) s tabletami (pantocid, halam i d in druge). Če je voda tista, zadostuje ena tableta za liter vode, če pa je motna, 2 tableti. Vodo premešamo, da se tablete razstopijo in čez pol ure jo lahko pijemo. b) S klorovim apnom 0,5 g na 100 litrov vode, ki ga raz-stopimo, premešamo in čez pol ure pokusimo, če ima tako pripravljena voda okus po kloru, če ga nima, damo ponovno &,5 g klorovega apna na 100 litrov vode. Manjšo količino vode dezinficiramo tako,, da vlijemo po eno slabo žlico 0,5% raztopine klorovega apna v en liter vode, ki jo pretresemo in fcez pol ure lahko pijemo. c) Z jodovo tinkturo — 6 do 7 kapljic na liter vode. C) S prek uhan jem vode, ki mora vreti najmanj 10 minut (najvarnejši način). d) Radioaktivno vodo prepovemo uporabljati toliko časa, da po naravni poti zgubi radioaktivne lastnosti. To pa lahko ugotovimo z merjenjem stopnje radioaktivnosti. Če je potrebno prečistiti vodo, napravimo naslednje: a) pustimo, da voda stoji, dokler se ne zbistri, b) napravimo precejalnik, S c) precedimo skozi platno, papir, vato in podobno. Precejalnik iz peska napravimo tako, da v sod, zaboj in podobno nasujemo najprej sloj vsaj 15 cm prodnika. Na to plast položimo tkanino, nanjo pa nasujemo vsaj 40 cm debel Sloj čistega peska. Podobno napravimo tudi precejalnik iz pglja ali žaganja, le da pokrijemo žaganje oziroma oglje s prodnikom. Manjše precejalnike za posameznika ali skupino lahko napravimo tako, da čistilni material damo v platno. Precejalnik namestimo v vodo, in sicer tako, da je gladina vode le nekaj centimentrov pod robom. Pritrdimo ga na dno s kolom ali pa ga obtežimo s kamnom. Voda teče v prazni del precejalnika tako, da se čisti. Vsa ta cedila vodo samo bistrijo, nc morejo pa zadržati strupov ali radioaktivnih snovi. Zato moramo tako vodo še razkužiti, prekuhati in podobno, oziroma napraviti tako kot je že bilo omenjeno. mr. vet. P. Tišler Občinski odbor Rdečega križa Radovljica obvešča občane in vse svoje sodelavce, da smo naše upravne prostore preselili z Bleda v Radovljico — Gorenjska c. 27 (poslopje Matične knjižnice II. nadstropje), telefon 75-613. Uradne Lire so vsak dan razen sobote od 8. do 12. ure. SPECIALIZIRANE TRGOVINE VSEH STROK PREDELAVA PLASTIČNIH MAS SERVISNE STORITVE Obiščite Cerklje na Gorenjskem in si oglejte šesto razstavo cvetja in lovskih trofej, ki bo od 1. do 4. julija v osnovni šoli. Vabi Turistično društvo Poživiti delo vseh krajevnih organizacij V začetku meseca so bile v Gorenji vasi, Trebi j i in Železnikih konference krajevnih organizacij SZDL. Ker je njihovo delo v zadnjih letih popolnoma zamrlo, so na konferencah izvolili nova vodstva in se pogovorili o načrtih. Povsod so sklenili, da se morajo bolj povezati z ostalimi krajevnimi organizacijami in krajevno skupnostjo, saj so kraji premajhni, da bi lahko delali popolnoma samostojno. Predsedniki novo izvoljenih odborov SZDL so v nekaj besedah skušali orisati najvažnejše naloge, ki čakajo njihovo organizacijo. V sodelovanju s turističnim društvom in osnovno šolo v Gorenji vasi pa pripravljamo akcijo očiščenja kraja, zlasti bregove Sore. Pri tem nam bo morala pomagati tudi skupščina občine in če ne bo šlo drugače, z odlokom zahtevati od Termopola in zasebnikov, ki se ukvarjajo s predelavo plastičnih mas, da odpadkov ne bodo več metali v Soro. Kosi plastike visijo tudi do meter in pol visoko ob obrežnem grmovju. Še pred zaključkom šole bodo učenci višjih razredov pobrali to navlako. Štefan Ravaz, predsednik krajevne organizacije SZDL Gorenja vas: »Program dela še nismo uspeli sestaviti, čeprav smo o našem delu v prihodnje že precej razpravljali. Mislim, da bo naša prva naloga poživiti dejavnost tako naše kot tudi drugih krajevnih organizacij in krajevne skupnosti. Bolj delavno naj bi postalo kulturno-umetniško društvo, saj ima vse možnosti za to. Pri reševanju krajevnih vprašanj pa bodo morali bolj sodelovati tudi mladinci. In kaj bi morali v vasi najprej narediti? Nujno je, da zgradimo cesto do nove šole in ob šoli uredimo postajališče za avtobuse. V šolo se namreč vozi prek 500 otrok, za varnost pa je vse preslabo poskrbljeno. Potem naj bi prišla na vrsto kanalizacija. Gorenja vas se je v zadnjih letih precej razširila in stara kanalizacija ne zadostuje več. Seveda za vsa dela ne bo mogla prispevati denarja le krajevna skupnost in tudi na občino ne moremo računati Zato bo treba razmišljati o uvedbi krajevnega samoprispevka. Janez Krapš, predsednik krajevne organizacije SZDL Trebi ja: »Tudi naša organizacija SZDL še ni sprejela programa dela. Sklenili pa smo, da že v prihodnjih dneh skliče-mo skupen sestanek našega odbora, sveta krajevne skupnosti in turističnega društva Trebija. Na sestanku bomo sprejeli skupen načrt dela oziroma izvedbe raznih akcij v kraju. Ker smo pred turistično sezono, bomo ob Sori GIMNAZIJA KRANJ razglaša delovno mesto adminis t rat orke za določen čas Nastop dela 21. avgusta 1972. Prijave z dokazilom o izobrazbi ter opisom dosedanjih zaposlitev je treba dostaviti Gimnaziji Kranj v 15 dneh po objavi. uredili kopališče. IzdelaJi i rao tudi načrt očiščenja . ja, za kar mislimo PrltlO predvsem mladino. GaS\J pa bomo pomagali do&"j gasilski dom, ki naj bi P*i nekakšen kulturni dota n ja. V njem bi imele P*°y za sestanke in priredfr>e krajevne organizacije.« > 5 Koblar, P^sZfl^ krajevne Železniki organizacije »Organizacija je na »a /*fl* ustanovljena, zato bi 0 $ težko govoril. Mislim bo naša najvažnejša 11 ^ poživiti dejavnost vsCk. f nizacij v kraju. Za bomo pripravili refefe%r o uvedbi krajevnega *J? prispevka za gradnjo » $ šča. Zastaviti pa bo ^ sile tudi za to, da se *°'4 začne graditi blagovne* " češnjici, saj vsa Selšk* na nima večje, sodov*** govine.« L-B«**^ BRIVSKO tf FRIZERSKI S AL**1* Kranj razpisuje prosto delovno mesto direktorja Pogoji: a) delavec z višjo iz°br^. bo in 3 leta prakse na ~ _________ govornem s tu; delovnem b) delavec z srednješol^ izobrazbo in 5 let Vrix ^ na odgovornem delovrl mestu; c) K V delavec brivske »jj frizerske stroke in 20 prakse v tej stroki. u Rok za oddajo prU«* i 15 dni po obiavi rt&P1 GLAS * 25. STRAN Športna srečanja mladih za krajevni praznik Ji VeS o prometu?« — Tekmovanje osnovnošolcev v Križah. — Foto: J. Piškur Prometno tekmovanje ^ soboto i tofj"""1.0 Je bil° na igrišču J£vn« šoie Kokrškega od-fcm V Knžah medobčinsko ibcin IT Vsch go^niskih FW r°kmovanJa Kaj veš Ka* !" S° S° udele«le vse ^ovalne ekipe tretje in k, ne skup.ne, ki so zmaga- s^^ova1°.l?Clnskih šo,skih ttk" tUoVa • Organizator tek,-n\4btriJl Je bila komisija n"!i °metno vzg()jo „ Trii o P3; 2 led MU za Tržiču. » Pokaži, *aj znaš« * Dupljah v mladinskem aktivu .Vlit ;.. , ^•tal v /at'")em času te ai° Zelo živahno. Razvili de hjdi različne oblike Ena od' takšnih oddaja Pokaži, kaj ^ifit so J° minulo soboto avm' že drugič. Pomerili $kornSe, °kipi Spodnjih in Bltol ^uPc,i- med oddaji Jc nastopil tudi ansam-RLu. Uc"Ja Marondinija kvintetom bratov Kovorja pri Tiliču. J. Kuhar Tekmovanja se je udeležilo 40 tekmovalcev, ki so bili razdeljeni v dve skupini Tretjo skupino so sestavljali učenci 5. in 6. razredov, četrto skupino pa učenci 7. in 8. razredov osnovnih šol. Po pripravah tekmovalcev na tekmovanje, ki so se začele že ob sedmi uri, je bha ob devetih uradnih otvoritev tekmovanja. Po izpolnjevanju testnih pol, se je začel drugi del tekmovanja. Ekipe so se pomerile v spretnostni m ocenjevalni vožjiji na dobro pripravljenem poligonu. Discipliniranost tekmovalcev in organizacijska sposobnost organizatorja je pripomogla k hitremu poteku tekmovanja. Rezultati ekip III. skupine: 1. Sk. Loka 82 k. točk, 2. Kranj 103 k. točk, 3. Radovljica 143 k. točk. Ekipi Jesenic in Tržiča sta bili diskvalificirani. Rezultati ekip IV. skupine: 1. Radovljica; 58 k. točk, 2. Tržič; 81 k. tečk, 3. Sk. Loka 82 k. točk, 4. Kranj; 91 k. toči, 5. Jesenice; 110 k. točk. Posamezniki so se uvrstili takole: III. skupina: I. Mokorel Marko — Tržič; 5 k. točk, 2. Benedičič Lovro — Šk. Loka; 12 k. točk, 3. Habjan Branko — Sk. Loka; 13 k. točk. IV. skupina: 1. Toniazin Iztok — Tržič; 5 k. točk, 2. Prevc Marjan — Šk. Loka; 8 k. točk, 3. Lukan Janez — Kranj; II k. točk. Za osvojena mesta so prejele ekipe pokale, člani ekip pa odličia. V konkurenci posameznikov pa so bila podeljena zlata, srebrna in bronasta odličja ter praktične nagrade. Pri. znanja in nagrade je podelil predsednik kom'sije za prometno vzgojo v Tržiču Karel Kiavcar. -JP Tudi letos je ŠSD osnovne šole Lucijan -Seljak organiziralo v počastitev krajevnega praznika Stražišče športna tekmovanja za mlajše pionirke in pionirje osnovnih šol kranjske občine. S športno borbo in dobrimi dosežki so mladi tekmovalci doka/ali, da bodo dostojni nasledniki svojih staiejših vrstnikov. Prvi ti i je iiv ršč< m v posameznih atletskih disciplinah in prve tri ekipe v atletiki so prejele lična priznanja, zmagovalci v košarki in rokometu pa pokala v trajno last. Rezultati: atletika — mlajše pionirke: 60 m: 1. Cvetka Petek (LS) 8,7, 2. Darja Man dič (SJ) 8,8, 3.-4. Alenka Tabar (FP) 9.0 in Tatjana Karič (SZ) 9,0; 300 m: 1. Darja Rihtaršič (LS) 53,5, 2. Bernarda Oman (LS) 53,6, 3. Stelka Papp (FP) 54,7; daljava: 1. Darja Ješe (LS) 422 cm, 2. Dragica Skolie (FP) 393 cm, 3. Mojca Kopač (S2) 382 cm; višina: 1. Majda Ki-ren (SM) 125 cm, 2. Milena Ažman (32) 120 cm, 3. Dragica Jakiša (SZ) 115 cm; krogla: 1. Sonja Turinck (LS) 8,48 m, 2. Marija Cilcnšek (S/) 8,30 m, 3. Alenka Fcr-kolj (FP) 7,58 m; štafeta 4 x 60 m; 1. L. Seljak (Konjar, Ješe, Petek, Možma) 35J3, 2. S. Jenko 37,1, 3. S. Mlakar 37,2; ekipno: 1. L. Seljak 412 loek. 2. F. Prešeren 307, 3. S. Žagar 288, 4. S. Jenko 242, 5. S. Mlakar 203. Mlajši pionirji: 60 m: 1. Bojan Stare (SJ) 8,6, 2. Henri Potočnik (SM) 8,7, 3. Vinko Kurent (LS) 8,9; 400 m: 1. Andrej Zidar (SM) 1:09,4, 2. Adam Goinbac (FP) 1:10,8, 3. Niku šiMeisie (LS) 1:11,5; daljava: 1. Vinko Ušenienik (LS) 455 cm, 2. Janez Cvek (FP) 421 cm, 3. Štefan Kur-nik (SM) 41') nn; višina: 1. Daniel Jošt (FP) 120 cm, 2. Ivo Jeraša (LS) 120 cm, 3. Branko Zabnovnik (SM) 120 cm; krogla: 1. Peter Kapler (LS) 9,40, 2. Vinko Mohorič (LS) 9,13, 3. Vilko A j rove (SM) 8,71; štafeta 4 x 60 m: L L. Seljak (l'še-ničnik, česen Porenta, Jeraša) 35,4, 2. S. Mlakar 35,8, 3. F. Prešeren 35,9; ekipno: 1. L. Seljak 442 točk, 2. S. Mlakar 367, 3. F. Prešeren 353, 4, S. Jenko 269. Rokomet — pionirke: pred- tekmovanja: S. Mlakar : L. Seljak 1.6, S. Jenko : Preddvor 2:8, F Prešeren : Pre-dosljf (rA; imale: L. Seljak : F. Prešeren 4:4, F. Prešeren : Preddvor 3:4, L. Seljak : Preddvor 9:6; vrstni red: 1. L. Seljak, 2. Preddvor, \ F. Prešeren, 4. Piedoalje, 5. S. Mlakar, 6. S. Jenko. Košarka — pionirji: pred- tekmovanja: S. Mlakar : F. Prešeren 19:15. L. Seljak : S. Jenko 39:9; finale: L. Seljak : S. Mlakar 36:15, F. Prešeren : S. Jenku 19:17; vrstni red: 1. L. Hehak. 2. S. Mlakar, 3. F. Tiveren, 4. S. Jenko. P. Mohorčič Zoran Jelovčan najboljši pri tretješolcih Pred koncem šolskega leta je bilo v Ljubljani sklepno tekmovanje Vesele šole, ki jo Športno srečanje gradbincev KJ^k. 30. junija, se bodo W| rV športnem parku na Krt m v Ljubljani 22. (&J(vnt igre gradbincev Ho 2ina katerin bo sodelo-kcjv . '00 športnic in športni-\*Z- 59 slovcnskih podjetij. ^'/''.''ator športnih iger 11^ lr,cev, ki so najmnožič-'ovp (.'S'avskošportne igre v * Ok ^C Sudbeno podjetju 0p°va iz Ljubljane, ki % '!e letos 25. obletnico >,;1 Pokrovirelj letošnjih športnih iger je predsednik republiškega sveta /veze sindikatov Slovenije Tone Kro-pušek. Gradbinci se bodo med tridnevnim tekmovali lem pomerili v odbojki, namiznem tenisu, kegljanju, streljanju, šahu, balinanju in malem nogometu. Na igrah bodo nastopih tekmovalci, ki so bili najboljši na izbirnih tekmah po posameznih podjetjih. •jk Zoran Jelovčan je pripravil in izvedel Pionirski list iz Ljubljane. Učenci osnovnih šol so se pomerili v znanju iz najrazličnejših področij, iz katerih so bile posamezne teme objavljene v Pionirskem listu. Ocenjevali pa so tudi splošno razgledanost. Pri tretješolcih se je naj-bolie ('dre/.'I k inec osnovne šole Gorenja vas nad Skofjo Loko Zoran Jelovčan. O tekmovanju je povedal: »Veliko berem. Ne le Pionirski list, KurirČka in Pionirja, temveč tudi druge časopise in knjige. Teme, ki jih je objavljal Pionirski list, so se mi zdele zanimive, zato sem se prijavil za tekmovanje. Najprej smo se pomerili učenci naš•• Ji . *> K r 'tir » * * '•.*VVf« mm ms m o o srca gospodinj plamen GORENJE OLIMPIJSKI PLAMEN POVEZUJE ŠPORTNIKE SVETA -VSE NAJ POVEŽE PLAMEN GORENJE ki nagrajuje: »40 potovanj na izvor dveh neugasljivih plamenov, v borenje in na olimp, t barvni televizor t I*kuhinja > gorenje <, nVpralni stroji, ^televizorji, ♦ hladilniki, ♦štedilniki, ♦mali gospodinjski aparati žreba nje: 15. f trni ja > 15. j ui r ja, 15.avgusta in 15. septembra 1972 ODREŽITE KUPON. male PITE ga NA DOPISNICO.ODGOVORITE VPRAŠANJA. NAPIŠITE SVOJ NASLOV Ifi ODPOŠLJITE v^''^ ^T*«^ GORENJE 8332ttVELENJE^t^^dfS ^oV° i Vabimo vas na ogled RAZSTAVE POHIŠTVA IN STANOVANJSKE OPREME ki bo od 1. do 8. julija v CERKLJAH Pri nakupu nad 500 din odobrimo 5 % popusta. Za ogled in nakup se priporoča VELETRGOVINA ŽIVILA KRANJ mali oglasi PRODAM Prodam več VRAT, OKEN ter SANITARIJE zaradi adaptacije. Jurij Šorli, Vrtna 1» Kranj, tel. 21216 Prodam MOTOR NSU prima 150 ccm, prevoženih 23.000 km, PLINSKI ŠTEDILNIK ignis s štirimi gorilci in pečico. Ule Hinko, Kranj, Jezerska cesta 36 3407 Prodam STROJ za izdelavo strešne opeke (folc). Podnart 62 3425 Ugodno prodam dobro ohranjeno OSTREŠJE in GRUST 24 x 9 m s kritino, primeren za senik, lahko se tudi skrajša. Velesovo 24, Cerklje 3426 Prodam MOTOR JAWO in ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK gorenje, oboje dobro ohranjeno. Olševek 8, Preddvor 3427 Prodam ELEKTRIČNI MOTOR 5,5 KM, 90 obratov. Kozjck Franc, Cirče 28, Kranj 3428 Prodam BETONSKO ŽELEZO (skupaj 10.000 kg), premera 6, 10, 12 in 14 mm. Telefon Ljubljana 320-731 do 8. ure zjutraj in od 20. ure dalje zvečer 3429 i^bi^^vc^ibA, Prodam rdeč OPEL KADET. Miklič, Groharjevo naselje 52, škofja Loka 3430 Prodam ZASTAVO 750 letnik 1970. Zg. Brnik 89 3431 Prodam AMI 8, letnik 1971. Aljančič, Bistrica 158, Tržič 3432 Prodam dobro ohranjen FIAT 750, letnik 1965 ali za- Izdaja in tiska ČP »Gorenjski tisk« Kranj, Ulica Moša Pijade — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 stavba občinske skupščine. — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135 - Telefoni: redakcija 21 835, 21-860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152. — Naročnini: letna 32, polletna 16 din, cena za eno številko 50 para. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo M % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. menjam za moped na štiri prestave. Sp. Brnik 66 3433 Prodam OPEL KADET, letnik 1968. Britof 184, Kranj 3434 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1964. Gorenja vas — Re-teče 45, Skofja Loka 3435 STANOVANJA SOBO z dvema posteljama za mesec julij in avgust v Kranju oddam. Naslov v oglasnem oddelku 3436 Slovenska tričlanska družina iz Avstralije išče v Kranju ali okolici SOBO in KUHINJO od septembra dalje za določen čas. Naslov v oglasnem oddelku 3437 POSESTI Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO v Kranju ali najbližji okolici. Plačam takoj. Naslov v oglasnem oddelku 3381 Prodam vseljivo HISO z obrtnim lokalom v Skofji Loki. Valič, Novi svet 6, Skofja Loka 3383 Prodam dvostanovanjsko visoko pritlično HISO. To-mažičeva 10, Kranj. Ogled od 16. ure dalje 3438 :žAp6SIitve Iščem ŽENSKO za varstvo eno leto starega fantka v dopoldanskem času. Naslov v oglasnem oddelku 3439 Sprejmem FANTA za pri-učitev. Pavel Pcklaj, ključavničar, Skofja Loka, Jego-rovo 33 3440 65-letni vdovec v Srbiji z dobro pokojnino in kmetijo želi spoznati 50- do 60-letno gospodinjo. Ponudbe poslati pod »morebitna poroka« 2441 OBVEŠČAMO cenjene stranke, da bo GOSTILNA ALES na Bregu v četrtek, 29. junija, odprta. Prav tako vas tudi obveščamo, da bo instrumentalni kvintet RUDIJA JEVŠKA priredil v soboto, 1. julija, ob 19. uri ZABAVO NA VRTU gostilne Aleš na Bregu ob Savi. Vabljeni! 2432 /O ljubljanska banka 1 m tri g 1 a v TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ Za vroče poletne dni kvalitetne ženske obleke v modnih ekskluzivnih barvah dobite v trgovini Triglav koniekcije 28. junija amer.-italij. barv. CS film PRVA STROJNICA DIVJEGA ZAHODA ob 16., 18. in 20. uri 29. junija amer.-italij. barv. CS film PRVA STROJNICA DIVJEGA ZAHODA ob 16., 18. in 20. uri 30. junija franc. barv. film BARABA ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORžIC 29. junija mehiški barv. film VIHAR NAD MEHIKO ob 16. in 18. uri, amer. film OD TOD DO VEČNOSTI ob 20. uri 30. junija amer. film NAŠI SORODNIKI (Stan in Olio) ob 16. uri, amer.-italij. barv. CS film PRVA STROJNICA DIVJEGA ZAHODA ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 28. junija amer. barv. film MRTVI NE PLAČUJEJO DOLGOV ob 18. in 20. uri Tržič 29. junija premiera amer. barv. filma LILI ob 18. in 20. uri 30. junija amer. barv. film LILI ob 18. in 20. uri Radovljica 28. junija amer. barv. film IMENOVALI SO JO KOBILICA ob 20. uri 29. jurtija italij.-špan. film CHURCHILOVI LEOPARDI ob 20. uri 30. junija amer. barv. film IMENOVALI SO JO KOBILICA ob 20. uri Skofja Loka SORA 28. junija franc. barv. film VZORNA DEKLETA ob 18. in 20. uri 29. junija franc. barv. film MUCKA Z DEVETIMI REPI ob 20. uri 30. junija franc. barv. film MUCKA Z DEVETIMI REPI ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE J 28. junija danski barv. '1 MAZURKA V POSTELJ* 20. uri J 30. junija franc. barv. VZORNA DEKLETA o& uri Jesenice RADIO 0 28. junija amer. barv. TISTI, KI ZAUDARA ZNOJU IN SMRTI , 29. junija italij. barv 9 PUSTOLOVŠČINE AU BE (0 30. junija italij. barv- ^ PUSTOLOVŠČINE AL* BE Jesenice PLAVŽ M» 28. juv:* franc. barv-NEZNANI JUNAKI p 29. junija franc. barv-NEZNANI JUNAKI p 30. junija franc. barv-LJUBEZEN V TROJE Kranjska gora arS pri Rr.rtž-alah. V nesreči ni bil nihče ranjen, škode na avtomobilih pa je za 12.000 din. UMRLA MEB PREVOZOM V nedeljo, 25. .junija, ponolUkie se je na cesti tretjega reda med vasjo Breg ob Savi in Dinlovko pripefita hujša prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila brane Rafael Kalan iz Kranja ie na ravnem delu cev; I o prebile-.;•! 9 letno Bredo Samardžič iz Drulovke, ki se \tt pel.j-aJai na koksu. Vtem pa je kolc.sar.ka nenadoma zavila z de:>RC asu k v o stran, ctrste, tako da voznik kljub zaviranju in- izogjbunju v levo ni mogel; preprečiti trčenja. Deklica se je v nesreči tako hudo ranila, da je med; prevozom v bolnišnico umiki. ZANESLO GA JE V OVINKU Na cesti drugega reda v Soleski je v nedeljo, 25. junija, popoldne voznik osebnega avtomobila Janez Klemene z Rakitni ■ u/.il tako tiit.ro, da ga it v ovinku zaneslo na levo* pri tem» pa je WJW v nasproli vozeči avtomobil Helene Fbga-čerjeve iz Ljubljane. V nesreči sta biki hudo ranjena voznik Klemen- in njegov* mati, ku|.e pa m biti ranjeni voznica Pogačavjevci in tri sopotnice, škede na avtomobilih je za 10.500 din. IZSILJEVANJE PREDNOSTI Na časti dfaflpša reda v Selu sc j-- v ponedeljek, 26. južnija dbpckdne pripetila prometna nezgoda zaradi izsiljevanja prednosti V<:.:>:.ik ost bnega avtomobila Dušan Gladek iz Stare vasi je z dvori: . a zapeljal na cesto drugega reda. pri tem pa trčil v osettnj a\ totnobil. ki ga je vozil I ans le teb iz Stare vasi. Voznik Jereb je bil v nesreči lažje ranjen, škode na avtomvHlih pa jc za 10.000 din. /O ljubljanska banka V ponedeljek, 2fc. junija, popoldne je ntv cesfc' drugega reda v vasi Log voznic;', osebnega avtomobila M..1: ju Mrak iz Zminca v cvinkti /a.adi neprimerne hitrosti zapeljala s ceste, nato pa znova čez ce's-to, kjer je trčila v .'. n 1 in telefonski drog. Voznico so ranjeno prepeljali v ljubijansko bolnišnico, i ki de je za 11 XlQ (lin. L. M. Priznanja za športnike, športne delavce in organizacije Tokrat objavljamo nagrajence z Jesenic. Med posamezniki je priznanje dobilo 128 posameznikov ter 13 športnih organizacij. Med posamezniki so priznanja dobili: Anton Antončič, Anton Antonič, Metod Bal-derman, Janko Baloh, Franci Benedičič, Mirko Benedičič, Adela Bešter-Smolnikar, Franc Božič, Lojze Božič, Berti Brun, Dušan Brun, VijLtor Brun, Milan Budja, Boris Ce-bulj, Niko Čebulj, Franc Crv, Mirko Dime, Vaso Deretič, Edi Drobn jak, Stanko Eržen, Albin Felc, Karel Frančeškin, Miran Gašperšič, Jože Hafner, Jože Hafner starejši, Gorazd Hiti, Zdravko Hlebanja, Marjan Hočevar, Stane Horvat, Jože Hudrič, Franc Iskra, Blaž Jakopič, Bogo Jan, Ivo Jan, Avgust Jelen, Jože Jelovčan, Leopold Jeras, Dušan Kalt-nekar, Mihela Kapus, Alojz Katnik, Jože Kavalar, Vinko Kavalar, Alojz Kerštajn, Janez Kerštajn, Andrej Klinar, Jože Klinar, Ciril Klinar, Stanko Klinar, Zmaga Klofutar, Rudi Knez, Jože Knific, Janko Kobentar, Karel Kobler, Jože Košir, Aleksander Kotnik, Vinko Kozjek, Jože Kralj, Majda Kralj, Viktor Krevselj, Janez Krušič, Pavle Krznarič, Jože Kunšič, Miro Lah, Franc Lakota, Peter Lakota, Jožo Langus, Teo Lipicer, Edi Ma- lovrh, Marjan Markelj, Matko Medja, Janez Mlakar, Janez Mlinar, Karel Nagode, Jože Novak, Jože Oblak, Božo Oblak, Andreja Oitzl, Jože Otrin, Vera Otrin, Franc Pečar, Boris Pesjak, Mirko Pe* tač, Sonja Petač-Rozman, Mirko Petrač, Slavko Pikelj, Tone Pogačnik, Ciril Praček, Stanko Potočnik, Dušan Prešeren, Lidija Pšenica, Mirko Ramuš, Viktor Ravnik, Tone Razinger, Rado Razinger, Mara Rekar, Alojz Robič, Stanko Rosenstein, Greta Samar, Franc Smolej, Miha Smolej, Ančka Stojan, Srečko Straj-nar, Anton Svetlin, Bernard Svetlin, Jože Šlibar, Rafael SoberI, Mirko Špendal, Peter štefančič, Alojz štrumbelj, Viktor Tišler, Tone Tomazin, Julij Ulčar, Milan Ulčar, Jože Trebušak, Danica Vari, Mitja Verovšek, Ožbi Vister, Vinko Zalokar, Jože Zidar, Jože Zupan, Franc Župančič, Franc Žerjav, Marko Zidan, Slavko Znidar, Uroš Župančič, Franc Smolej, Franc Ta-ler; ter Športne organizacije: drsalno-kotalkarski klub Jesenice, hokejski klub Jesenice, kegljaški klub Jesenice, kegljaški klub Kranjska gora, košarkarski klub Jesenice, na-miznoteniški klub Jesenice, nogometni klub Jesenice, odbojkarski klub Jesenice, smučarsko društvo Jesenice, občinska zveza, strelska družina Matija Verdnik, alpinistični odsek Mojstrana, občinska zveza za telesno kulturo. -dh Uspešen zaključek alpinističnega tabora v Tamarju Komisija za alpinizem pri Planinski zvezi Slovenije je uspešno opravila vse potrebno za letošnji republiško plezalno alpinistični tabor v dolini Planice, kjer so bile mladim plezalcem na voljo lažje in zahtevnejše plezalne smeri VI. težavnostne stop- Drugo mesto za Žiri in Škofjo Loko Šolska športna društva stotih osnovnih šol, od katerih jih je 73 izpolnilo tekmovalna določila, so v torek končala s tekmovanjem za najboljše SSD v Sloveniji. Tekmovanje je pokazalo, da delo v športnih društvih doživlja vse večji razmah, saj je po podatkih v njih vključenih najmanj 80.000 mladih. Lep uspeh so dosegle šole Z Qorenjske. SŠD Tabor iz Žirov je v skupini osnovnih šol zasedlo drugo mesto, SSD Janez Pcternelj na gimnaziji v Škofji Loki pa v skupini srednjih šol prav tako drugo mesto. Omembe vredna je tudi delitev petega mesta OS Lucijan Seljak iz Kranja. -jg Tekmovanje pionirjev za naslove republiških prvakov V nedeljo so se na ljubljanskem strelišču pomerili za naslove republiških prvakov v streljanju z MK puško serijske izdelave najmlajši slovenski strelci in strelke. Tekmovali so v streljanju iz trojnega položaja (3x10 strelov) in iz lečega položaja (30 strelov). Med gorenjskimi predstavniki sta bila najuspešnejša Jurgele (SD »T. Na-dižar«) in Kejžar (SD »Brata Kavčič«), med družinami pa s petim mestom iz trojnega položaja SD »Tone Nadižar« Cirče in z enako uvrstitvi-vijo v ležečem položaju SD »Slavec Ivo-Jokl«. Rezultati: trojni položaj (3 x 10) — ekipno: 1. Slovenj Gradec 605, 5. »Tone Nadižar« 547, 8. »Slavec Ivo-Jokl« 501; posamezno: 1. Sajhar (Slovenj Gradec) 217, 6. Jurgele (»T. NadrŽar«) 199, 18. Polja-nec (»S. Ivo Jokl«) 181, 19. Jenšterie (»T. Nadižar«) 180; ležeči položaj — ekipno: 1. »Center« Postojna 693, 5. »Slavec Ivo-Jokl« 649, 6. »Tone Nadižar« 643, 12. »Brata Kavčič« Skofja Loka 553; posamezno: 1. Kleindienst (Ljubljana) 264, 7. Kejžar (»B, Kavčič«) 236, 18. Jurgele (»T. Nadižar«) 222, 19. Pavlin (»S. Ivo-Jokl«) 222. B. Malovrh nje v stenah male, velike in zadnje Mojstrovke, Travnika, Sit in Jalovca. Tabor je bil zadnja preizkušnja za zahtevnejše poletne vzpone v domačih gorah, Dolomitih in Centralnih Alpah, udeležili so se ga tudi kandidati naše letošnje VI. himalajske alpinistične odprave in naše prve ameriške plezalno alpinistične odprave v gore Yosemite II Capiton. V dobro obiskanem taboru v Planici je zelo prizadevno in uspešno sodelovalo 63 pripravnikov in članov 13 alpinističnih odsekov: Maribora, Radovljice, Celja, Jesenic, Ljubljane, Kamnika in drugih krajev ter tovariš Ken-neth B. Dekleva iz Amerike. Mladi plezalci so odlično prestali ognjeni krst v manj zahtevnejših stenah, starejši pa so preizkušali znanje v zahtevnejših. Tabor je vodil alpinist Uroš Župančič. Vsi udeleženci pa so potrdili, da je naš plezalni šport na pravi poti v množičnost in kakovost. U. Ž. Prvenstvo tabornikov tržiške občine v atletiki V sredo, 21. junija, je bilo na športnem igrišču v Križah I. prvenstvo tabornikov tržiške občine v atletiki. Nastopilo je 73 tabornikov iz Tržiča in Križev, ki so bili razvrščeni v tri starostne skupine. Tekmovali so v teku na 100, 300 in 1000 metrov, v metu krogle, skoku v daljino ter peteroboju. so bili velja Doseženi rezultati povprečni. Vseeno pa omeniti 12,1 sekunde Gw* ja na 100 m ter 11,76 m Meg'J ča v metu krogle (5 kg). Me° ekipami je zmagala OKG Križe (318 točk), P1'! ekip? ekipo OSM Tržič "(159 točk)' Tekmovanje, ki bo P«5^ tradicionalno, so vzorno P pravili taborniki iz KriŽ«?' K* Teden športa v Križah končan Pretekli teden so bile Križe v znamenju športa. Tamkajšnji TVD Partizan je organiziral vrsto športnih prireditev. Teden športa je postal v Križah že tradicionalna športna manifestacija, koder se ekipe v različnih panogah preizkušajo za Kokaljev me-morial. Tokrat so bila srečanja v namiznem tenisu, šahu, teku na 800 metrov in rokometu. Rezultati ekipnega tekmovanja v namiznem tenisu: 1. BPT Tržič, 2. Kovor, 3. Križe, in 4. Kovor II. Sah — ekipno: 1. Križe, 2. Peko, 3. mladinski aktiv Bistrica. Posamezniki pa so se uvrstili takole: 1. Valjavec Sta- ne, 2. Kavar Toma/, 3. M3'1 Peter, 4. Kokalj Franc. . Rezultati teka na 800 m: {• Cotar Avgust 2:12,4 (AK JJJ glav Kranj), 2. Mohorič V'? ko 2:18,5 (TVD Partizan že), 3. Purgar Zdravko 2^ (AK Triglav Kranj). V rokometu so se sreča' tri ekipe in sicer ekipa ' Tržiča in veterani kriške« rokometa. Rezultati: TVD Tržič : veterani Križe 8:10, veterani fcr' že : TVD Križe 9:7 in TVf Križe : TVD Tržič 13:11-vo mesto in prehodni poka je osvojila ekipa veterano Križe, drugo mesto jc pnP3' dalo TVD Partizanu Križe-tretja pa je bila ekipa TVD Partizana Tržič. -JP Republiško prvenstvo v balinanju V soboto in nedeljo je bilo na Jesenicah republiško prvenstvo dvojic v balinanju. Na tekmovanju je nastopilo 16 ekip. V izredno ostri borbi je zmagala ekipa Skale iz Sežane pred Novo Gorico. Od gorenjskih ekip se je najbolje uvrstila ekiPa Radovljice na peto mesto 'n ekipa Jesenic, ki je bila sed-ma. Prvih sedem ekip bo tekmovalo na državnem Pr' venstvu. bet Kegljaški sedmeroboj Kegljačl kranjskega Triglava bodo v soboto in nedeljo organizatorji tradicionalnega četveroboja, ki se je letos prelevil v sedmeroboj. Tako bodo ljubitelji kegljanja videli na delu letošnjega držav- Tekmovanje ladijskih modelov na Šobcu Brodarska zveza Slovenije in občinski svet Ljudske tehnike Radovljica sta v soboto in nedeljo na jezeru Sobec v Lescah pripravila republiško prvenstvo radijsko vodenih ladijskih modelov na pogon 7. elektromotorji in z mo- torji z notranjim izgorevanjem. Na programu so bila tekmovanja v hitrostnih in spretnostnih vožnjah. Nastopili so najboljši modelarji iz Slovenije in iz drugih republik ter iz Avstrije in Italije. A. Ž. /O' ljubljanska banka nega prvaka Poštar Spi'1' Grmoščico, Branik, Medve-ščak, Varteks, Ljubljana-Cen-ter in domači Triglav. V disciplini 200 lučajev se bo na kranjskem keglji^ pomerila tudi skoraj vsa eUf ta jugoslovanskega kegljale' ga športa. Na delu bomo v* deli skoraj celotno jugosl?" vansko reprezentanco, ki ie na nedavnem svetovnem Pr* venstvu v Splitu osvojila bronasto kolajno. Vsekakor b? med njimi na jzanirniv-i*1 svetovni pravak Dragaš, f,đ reprezentantov pa bodo r>a/ stopili še Muše (Poštar), ber (Grmoščica), SteržaJ (Branik) ter domačin Tu^* Obeta se torej zanimiv obr*' čun, saj se bodo kegljači T"f glava skušali na domačem aS' faltu revanžirati splitskem11 Poštarju za nedavni pora* na državnem prvenstvu. -dn Košarka ^iglav : Celje 72 : 70 ^Medtem ko so košarkarice - lldllllCC V SUUU- karja stadionu Stanka Mla-lcto*n-Pren,agal favorita za renisuJl Vrh Cc,Jc- 0stala 8°" cejj, v predstavnika Jeseni-LjUk,. r?J> ki sta gostovala v tok sta ostala praznih j ^ ženski ligi pa so presene- tile igralke Jesenic, ki so v Ljubljani le s košem prednosti premagale Ilirijo, medtem ko so igralke Kroja morale na domačem igrišču priznati premoč igralkam Slo-,vana. Rezultati - moški: Triglav : Celje 72:70 (41:40), Trnovo : Jesenice 79:64 (40:31),, Ilirija : Kroj 98:67 (51:26); ženske: Ilirija : Jesenice 50:51 (27:16), Kroj : Slovan 55:76 (23:38). Pari prihodnjega kola (sreda) — moški: Radenska : Triglav, Jesenice : Vrhnika, Kroj : Trnovo; ženske (sobota): Jesenice : Jezica, Kroj : Sobota, -dh Blejski četverec nesporno boljši Blejskim veslaškim delavcem je za letošnjo XX. ju-^lejno mednarodno regato UsPelo dobiti vrsto odličnih tosadk. Na Blejskem jezeru Se ie v soboto in nedeljo pomerilo nad 400 veslačev iz °smih evropskih držav. Dvoboj, ki se je začel že Dred nedavnim zaradi odho-četverca brez krmarja vBled) in novosadskega četverca za zeleno mizo, so to- krat Blejčani nesporno dobili, saj so tako v soboto v polfinalu in v nedeljo v finalu premagali svojega nasprotnika novosadsko posadko Danubius. Tudi ostala kandidata za pot na olimpiado Splitčana Mrduljaš in Mardešič sta z drugim mestom dokazala, da sta dobro pripravljena za letošnji obračun na olimpijskih igrah v Munchnu.-dh Franc Černe republiški prvak stvCt°Sri'e rL'lulb'iiko prven-hSt v streljanju z vojaško W°.se jc konc,aIo s prese-'Jivim uspehom kranjskih eicev. Med štiridesetimi t Kinovalci je v streljanju iz w,n^a Položaja postal re-^ "ski prvak Franc Ccrne «kinStc>lskc družine Iskra, je Pa SD »Stane Kovačič« pa $to2aiedla odlično drugo me-l . \udi v hitrem streljanju ferj °Jaško puško je zmaga fc, Padla Kranjčanu. Naglic, Noj V strelJanJu iz trojnega sto Ja zascdcl diiigo me-des\ Jc uspel v eni minuti tcrn * zadeti tarčo, pri in Pa je dosegel 75 krogov K0xrr|a8al. Ekipa SD »Stane Je ac'č« je bila druga. Po-VaI °mcnjenih dveh tekmo- 'Cev Je normo za nastop na državnem prvenstvu izpolnil tudi Frelih (SD Iskra). Rezultati — vojaška puška: trojni položaj — ekipno: 1. Olimpija Ljubljana 1879 krogov, 2. »Stane Kovačič« Kranj 1718; posamezno: 1. Ccrne (SD Iskra) 489, 2. Naglic (SD »S. Kovačič«), 7. Frelih 479, 9. Malovrh (oba SD Iskra) 446, 10. Prestor (SD »S. Kovačič«) 441; hitro streljanje — ekipno: 1. Olimpija Ljubljana 38 zadetkov (243 krogov, 2. »Stane Kovačič« Kranj 36 224; posamezno: 1. Naglic (SD »S. Kovačič«) 10/75, 4. Frelih (SD Iskra) 10/69, 8. Lombar (SD »S. Kovačič<) 10/65, 9. Malovrh (SD Iskra) 10/64, 12. Prestor (SD »S.Ko-vačič«) 8/48. B. Malovrh Plavalci Triglava pred sezono Udarna moč dekleta Tokrat objavljamo še najboljše dosežke plavalk Triglava pred novo sezono. 100 m kravi: 1:07,8 Rebeka Porenta, 1:09,2 Breda Pečjak, 1:11,0 Nuška Virnik, do L 1971 rekord Kranja: 1:11,0 Jelka Jančar 290 m kravi: 2:33,5 Breda Pečjak, 2:36,6 Nuška Virnik, 2:45,5 Vesna Sladoje, do 1971 rekord Kranja: 2:36,2 Nuška Virnik; 400 m kravi: 5:25,0 Breda Pečjak, 5:27,1 Rebeka Poreo- ta, 5:36,6 Nuška Virnik, do 1971 rekord Kranja: 5:35,2 Nuška Virnik; 100 m hrbtno: 1:11,8 Rebeka Porenta, 1:15,0 Breda Peč jak, 1:18,2 Lidija Svarc, do 1971 rekord Kranja 1:16,0 Breda Pečjak 200 m hrbtno: 2:35,1 Rebeka Porenta, 2:42,9 Breda Pečjak, 2:49,6 Lidija Svarc, do 1971 rekord Kranja: 2:42,9 Breda Pečjak; 100 m prsno: 1:17,7 Judita Mandeljc, 1:19,2 Lidija Svarc, 1:21,3 Boni Pajntar, do 1971 rekord Kranja: 1:20,1 Judita Mandeljc; 200 m prsno: 2:49,6 Lidija Svarc, 2:54,8 Judita Mandeljc, 2:56,1 Boni Pajntar, do 1971 rekord Kranja: 2:55,4 Lidija Svarc; 100 m delfin: 1:16,4 Rebeka Porenta, 1:22,0 Breda Pečjak, 1:24,0 Breda Sarabon, do 1971 rekord Kranja: 1:24,2 Breda Pečjak; 200 m delfin: 2:54,0 Rebeka Porenta, 3:04,4 Breda Pečjak, do 1971 rekord Kranja: 3:13,2 Branka Mihelič; 200 m mešano: 2:42,1 Breda Pečjak, 2:47,0 Lidija Svarc, 2:48,0 Rebeka Porenta, do leta 1971 rekord Kranja: 2:55,1 Lidija Svarc. Od tu naštetih desetih disciplin so dekleta v letu 1971 in letos popravile prav vse rekorde! Vsekakor so to razveseljivi rezultati, ki zagotavljajo Kranju in kranjskim plavalcem visoko mesto v jugoslovanskem plavanju. In kaj lahko rečemo za sezono, ki je pred nami? O naši veliki bojazni pred slabim vremenom in mrzlo vodo smo govorili že v uvodu tega pisanja — s pesimizmom pa se ne pride daleč —■ zato nekaj besed na splošno: sedanji sistem tekmovanja (republiška in državna ekipa in posamična prvenstva), ki se odvija dopoldne in popoldne, nima tistega časa za gledalce, zato na naših prvenstvih močno občutimo njihovo abstinenco, tako pri bo-drenju naših tekmovalcev kot tudi v naši klubski blagajni. Močno se trudimo, da bi spet uvedli tekmovanje po liga sistemu — vsak z vsakim, vsaj kar zadeva vrha jugoslovanskega plavanja. Letos v naših naporih še nismo uspeli, se pa več klubov ogreva za tak način tekmovanja in bo vsekakor uveden drugo leto (morda v okviru pokala Plavalne zveze Jugoslavije) in takrat bomo spet priča elitnim plavalnim prireditvam. Se/ona nam napoveduje trd in neizprosen boj za jugoslovanski vrh med plavalnimi klubi: Mladost (Zgb), Primorje (Rijeka) in Jadran (Split), za mesto tik pod vr- Zmagoslavje Janeza Pintarja Letošnji državni prvak v akrobatskem letenju je postal 38-letni pilot pri Inex-Adriji iz Ljubljane, sicer pa član Alpskega letalskega centra iz Lesc, Janez Pintar. Pintar je zmagal tudi na lanskem prvenstvu. Ta tekmovalec je zmagal tudi na republiškem prvenstvu akrobatskih pilotov, ki je bilo organizirano v počastitev tragično preminulega pilota Franca Mimika, ki se je 19. marca letos ponesrečil v Adcnu. Tekmovanji sta bili v soboto in nedeljo na letališču v Lescah. Kvalitetno tekmovanje, na katerem so naši vrhunski piloti pokazali svoje znanje, je odlično organiziral Alpski letalski center. Vrhovni sodnik je bil Edvard Lorenzon iz Ajdovščine, vodja tekmovanja pa podpolkovnik letalstva Jagoš Radulovič. Končni vrstni red: Državno prvenstvo: 1. Janez Pintar (ALC), 2. Silvo Orožim (ALC), 3. Stanislav Potočnik (ALC) itd. Republiško prvenstvo: 1. Janez Pintar (ALC), 2. Bruno Stular (ALC), 3. Silvo Orožim (ALC) itd. — jk V jeseni dve ligi Na posvetu gorenjskih nogometnih klubov je bilo skic* njeno, da bodo ekipe v gorenjski nogometni ligi tekmovale v novi sezoni v dveh ligah. Podzvezno osemčlansko ligo bodo v sezoni 1972/73 sestavljali: Bohinj, Jesenice, Lesce, Ranch Boys, Naklo> Tržič, Alples in Šenčur. V prvem podzvez-nem razredu pa bodo sodelovale ekipe: Kropa, Predos-lje, Preddvor, Trboje, Sava B in novoustanovljeni aktivi. Začetek tekmovanja v obeh ligah bo 9. septembra. Vsa kola pa bodo odigrali ob sobotah. P. Novak hom pa se bomo borili kar 4 klubi: Triglav (Kranj), Ljubljana (Ljubljana), Partizan (Beograd) in Mornar (Split). Naša plavalna ekipa nam daje veliko upanja, da bomo iz lanskega 6. mesta (50 m bazeni) napredovali spet na naše običajno 4. mesto! Res, da v ekipi ne bo več Saše Koš-nika in Nuške Virnik, ki sta vedno prinašala točke, bodo pa z vso podvojeno mladostno silo poskušali nadoknaditi to drugi novi mladi ambiciozni tekmovalci: Barbara Skubic, Vesna Sladoje, Breda Šarabon, Bojan Smid, Sandi Troha, Jane/. Slavec, ki bodo vsekakor v močno pomoč svojim »starejšim« klubskim tovarišem. Računamo na osvojitev pokala PZS in prvenstva SRS in kot že rečeno na 4.mj;slo v državi v ekipni irvrstitvi. Kaj bodo kranjski/ljubitelji plavanja viuVrTv Kranju, nam v celoti še ni znano, gotovo pa^bomo kunec avgusta videli odlično češko plavalno ekipo Slavia iz Prage, ki ima v svojih vrstah nekaj čeških reprezentantov in rekorderjev, po vsej verjetnosti pa tudi mladinsko prvenstvo SRS v plavanju ter zaključek tekmovanja za pokal PZS. I. S. ČUKI Kolesarji kranjske Save so odlično začeli letošnjo sezono. Med njimi je tudi Franc Hvastl, ki se je po nekaj lotih vrnil Iz Beograda v Kranj. Tu je prevzel trenerske posle ln le še vedno med vodilnimi jugoslovanskimi kolesarji. Na zadnji dirki »Po Hrvatski in Sloveniji« je v končni konkurenci zasedel osmo mesto. Zvezni trener jugoslovanskih kolesarjev Zvone Zanoškar pa ga je določil v B-reprezcn-tanco, ki bo vozila na letošnji dirki po Jugoslaviji, (-dh) GLAS V soboto in v nedeljo je bilo na letališču v Lescah 6. zvezno tekmovanje v akrobatskem letenju in 4. prvenstvo Slovenije v akrobatskem letenju v spomin na nekdanjega upravnika letalske šole v Lescah Franceta Mimika, ki sc je smrtno ponesrečil v letalski nesreči v Adenu. Tragedija se je zgodila 19. marca. Mirnik je bil pilot pri podjetju Inex-Adria. Ker je akrobatsko letenje najzahtevnejša oblika športnega pilotiranja, smo za goste današnje rubrike izbrali tri pilote-akrobate, člane Alpskega letalskega centra iz Lesc. # Milan HROVAT, član ALC Lesce: »Letim od leta 1957 dalje, z letalsko akrobatiko pa se ukvarjam 5 let. To je najzahtevnejša panoga športnega letenja. Imeti moraš vsaj 200 ur letenja, da ti dovolijo letalsko akrobatiko. V obveznem programu moraš pokazati 12 figur. Program traja 4 minute ln se začne 1200 metrov visoko, konča pa 800 metrov niže. Na takih tekmovanjih večjih uspehov še nisem imel«. # Bruno STULAR, upravnik šole ALC Lesce: »Mesto upravnika sem prevzel po tragični smrti Franceta Mimika, kateremu je posvečeno tudi današnje in jutrišnje tekmovanje. Sam bom tudi tekmoval. Z zračno akrobatiko se ukvarjam od leta 1967 dalje. Ta športna disciplina je višja oblika pilotiranja. Pilot mora imeti odlično koncentracijo ter telesno vzdržljivost. To je prvi pogoj. Prav tako mora Imeti izkušnje. Začetnik zahtevnim vajam v zraku ne more biti kos. Naš leski center lina na žalost samo en akrobatski motorni avion ZIJN-326, ki je že zastarel. Lani sem bil na takem tekmovanju drugi, letos pa bom verjetno slabši, saj sem zaradi drugih obveznosti mani »wSn'*j»I « # Stanislav POTOČNIK, ALC Lesce: »športni motorni pilot sem 7 let, dovoljenje oziroma izpit za motornega pllota-akrobata pa sem dobil pred tednom. Pred tem sem bil tudi modelar. Včasih je bil to pogoj za pilotski izpit, danes tega pogoja ni več. Izpit za akrobatskega pilota nI težak. Seveda, če si .uleten'. Ta športna panoga me privlači, saj moraš biti zbran. Sele potem se lahko v zraku po mili volji prevračaš in obračaš.« J. Košnjek PREDSEDNIK TITO IN HAILE SELASSIE V PREDDVORU — Preddvor, 27. junija - - je sednik Josip Broz-Tito z ženo In etiopski cesar Halle Selassie s spremstvom sta tudi dana popoldne izkoristila za krajši izlet. Nekaj pred 18. uro sta prispela v hotel Bor v Preddv ^ kjer ju je pozdravil predsednik kranjske občinske skupščine Slavko Zalokar z ženo in dlj* ^ hotela Bor Jože Dvoršak. Presenečeni obiskovalci, med katerimi je bilo precej holandskih. . carskih, francoskih in domačih, so gosta toplo pozdravili. Gosta s spremstvom sta nekaj }i posedla na terasi, medtem ko je v krajšem programu nastopila gorenjska folklorna skup — A. Ž. — Foto: F. Perdan 10. julija zadnja seja V ponedeljek popoldne se je v Kranju sestal regionalni klub poslancev za Gorenjsko. Seznanili so se z osnutkom zakona o invalidskem in pokojninskem zavarovanju, pri čemer so opozorili na neka- tera določila in vsebinske opredelitve zakona. Ko so razpravljali o osnutku zakonov o zemljiški politiki, ki so tik pred sprejemom, niso imeli bistvenih pripomb. Ra- a so sc na sest^ da bodo gJw lija na zadnji seji zen tega ku dogovoril poslancev pred P°^'tr"CaItj obravnavali petletni progi1 družbenoekonomskega ja Slovenije, Občni zbor ZRVS Radovljica Sredi meseca je bila redna skupščina zveze rezervnih vojaških starešin Radovljica. Ta občinska organizacija je v minulem letu na republi- škem tekmovanju pod naslovom Iščemo najboljšo občinsko organizacijo zasedla tretje mesto. V zadnjih letih je občinski odbor posvetil največjo skrb vzgoji rL'>tos nih vojaških starešin, lt ^ pa bodo obravnavali P ^ vsem organizacijo sP'°^^jj ljudskega odpora. C. Roz""^ NUDIMO VAM 1 A. ■ • vrata vseh vrst ^£§!| • obloge iz masivnega lesa • opazne plošče za gradbeništvo lip bled • iso-span lesobetonski zidaki TRGOVINA JE ODPRTA: OB TORKIH DO 18. URE, OB SOBOTAH DO 12. URE, OSTALE DNEVE PA DO 14. URE. Naš naslov: TRGOVINA lip bled REČICA, tel. 77-328, int. 9 31