LETO I. ŠT. 24 / TRST, GORICA ČETRTEK, 20. JUNIJA 1996
SETTIMANALE SPEDIZ. IN ABB. POST. - LEGGE 549 / 95, ART. 2 COMMA 26 - FILIALE Dl GORIZIA
CENA 1500 LIR
NOVI
POMEMBEN
PREMIK!
IVO JEVNIKAR '
V deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine je prišlo prejšnjo sredo in četrtek do pomembnega premika glede priznanja temeljnih pravic slovenske narodnostne skupnosti. Prodrlo je zakonsko besedilo, ki zagotavlja izvolitev vsaj enega predstavnika slovenske manjšine v deželni svet.
Gre za načelo o zajamčenem zastopstvu manjšin, ki zadnja leta postaja sestavni del sistema manjšinskega varstva. Pri nas si je zanj že dolgo prizadevala Slovenska skupnost, zlasti po uvedbi volilnih reform na deželni, krajevni in vsedržavni ravni, saj "večinski sistem" močno ogroža zastopstvo narodnih manjšin. To se je že jasno pokazalo v deželnem in goriškem pokrajinskem svetu.
Treba je povedati, da glasovanje v deželnem svetu še ni uvedlo te pravice. Svetovalci so se namreč izrekli za spremembo 13- člena deželnega statuta, ki govori o volilnem sistemu. Glavna novost je v zahtevi, da dobi deželni svet proste roke pri oblikovanju novega volilnega zakona, ki bo po vsedržavnem vzorcu vnesel prvine večinskega sistema. Novi volilni zakon - je še rečeno v izglasovanem besedilu - sme olajšati izvolitev predstavnikov jezikovnih manjšin, vsekakor pa mora zagotoviti izvolitev "vsaj enega svetovalca, ki naj bo izraz slovenske jezikovne skupine". Ker pa je deželni statut ustavni zakon, se mora o spremembah izreči s posebnim postopkom (štiri glasovanja) parlament. Deželni svet je zdaj izglasoval le svoj predlog, ki mora romali v Rim, kjer ga čaka prej opisani postopek. Pot je torej še dolga in negotova.
Kljub temu lahko zapišemo, da gre za zgodovinski premik. Če bo predlog prodrl v parlamentu, bo slovenska manjšina prvič omenjena v posebnem deželnem statutu. Pravica do zagotovljenega zastopstva pa je tudi izjemno priznanje prisotnosti in dragocenosti slovenske narodnostne skupnosti, njene pravice, da je prisotna tam, kjer se odloča o skupnih zadevah, jasen signal krajevnih politikov rimskim kolegom, da je dozorel čas za rešitev naših temeljnih življenjskih vprašanj. Dežela se ni izognila svojim odgovornostim, kot se jim je pred leti ob vprašanju zaščitnega zakona.
Pomembni so tudi premiki med političnimi strankami. Čeprav to ni bilo tako vidno, saj Slovenska skupnost ni več zastopana v deželnem svetu, je ta stranka, zlasti njen deželni tajnik Martin Brecelj, trdo delala, da bi prišlo do pozitivnega rezultata. Stranka komunistične prenove se je zavzemala za zajamčeno zastopstvo, vendar ga pri glasovanju ni podprla enoglasno. Demokratična stranka levice je bila spiva za dokaj ohlapno besedilo. Podobno Severna liga. Zelo dosledno in manjšini naklonjeno je bilo zadržanje Ljudske stranke. Te tri stranke večine so zadevo speljale, pa čeprav ne brez notranjih trenj. Pri glasovanju o tem določilu se je za zajamčeno zastopstvo izreklo 25 svetovalcev, 15 jih je bilo proti, sedem se jih je vzdržalo, predsednik po običaju ni glasoval^ ystalih 12 pa ni bilo v dvorani.
NI RAZLOGOV ZA PRETIRANO VESELJE
DRAGO LEGIŠA
"V Trstu se spet spreletavajo vznemirljive prikazni dvojezičnosti, ki so razburjale krajevno in vsedržavno politično življenje ob tako imenovanem 'Maccanicovem zakonu', ta pa ni nikdar pristal v parlamentu. Leva sredina bo morala zelo paziti; julijska občutljivost za to vprašanje je namreč velikanska. Nova živčnost bi lahko pregrela položaj, kjer žerjavica zgodovine stalno tli
pod pepelom sedanjosti."
ako smo lahko brali v uvodniku tržaškega italijanskega dnevnika dan po rimskem srečanju med predsednikoma italijanske in slovenske vlade, Romanom Prodijem in Janezom Drnovškom.
Marsikdo med našimi ljudmi se bo ob takšnem branju s spominom vrnil v obdobje osimske pogodbe, ki je pred 20 leti dokončno uredila problem vzhodne italijanske državne meje, a je hkrati dalo povod za mobilizacijo tržaške italijanske nacionalistične javnosti zoper tedanjo osrednjo rimsko vlado in stranke, ki so to vlado podpirale. Se bo po podpisu pridružitvenega sporazuma, ki odpira Sloveniji vrata v Evropsko zvezo, zgo-dovina pri nas ponovila? Glede na prizore, ki smo jim te dni priča v Trstu, je takšno vprašanje popolnoma upravičeno. To tembolj, ker so vedno isti krogi brž sprožili nov problem.
"V zemljepisnem pogledu je to rečica - smo lahko še brali v omenjenem uvodniku - zelo pičlega pomena. Geopolitično pa postaja pregrada, ki utegne razdeliti na dvoje našo manjšino v Istri. Govorimo o reki Dragonji, ki je hkrati meja med Slovenijo in Hrvatsko. To je rana, ki smo jo za silo zacelili po ljubljanski in za-
grebški neodvisnosti, a ki je zdaj spet začela nevarno krvaveti."
Prav radi bi se motili, vendar se bojimo, da sedanja odjuga med Rimom in Ljubljano ne pomeni tudi začetka odpravljanja vseh spornih vprašanj in zlasti začetka iskrenega sodelovanja in prijateljstva med o-bema državama in njunimi prebivalci. Našo bojazen o-pravičuje prav pisanje omenjenega tržaškega italijanskega dnevnika. Zanimivo in pomenljivo je tudi, da je italijanski vsedržavni tisk srečanje Prodi - Drnovšek dejansko ignoriral. Očitno se odgovorni zavedajo, da utegne nova smer v odnosih med obema državama po nepotrebnem razburjati del italijanske javnosti.
Predsednik Drnovšek je v zvezi z znano zadevo zapuščenih dobrin v Rimu dejal, da jo ureja pravkar podpisani sporazum o pridruženem članstvu in da sta sicer še vedno veljavni osimska pogodba in rimski sporazum iz leta 1983. Slednji namreč določa, katere nepremičnine se vrnejo, oziroma ostanejo v lasti in posesti ljudi, ki so se pred desetletji izseliti v Italijo.
Pričakovati je torej treba, da bodo tudi v prihodnosti na delu sile, ki se bodo odločno upirale zlasti pravični in pošteni ureditvi položaja slovenske narodne manjšine v Italiji. Tudi po
Osimu je marsikateri naš rojak mislil, da bo država, v kateri živimo, s "posebnimi normami", kot dobesedno določa 6. člen republiške ustave, zaščitila našo manjšino in da bo hkrati izpolnila mednarodno sprejete obveze. Pa se je ta naš rojak, žal, bridko motil.
Zato tudi danes ni razlogov za pretirano veselje nad zasukom dogodkov, četudi ne gre tajiti njegovega pomena.
Zavedati se moramo predvsem, da nam nihče ne bo ničesar daroval, in da nam nihče ne bo s cvetovi postiljal naše nadaljnje poti. Sami si bomo morali še dalje urejati svoje gnezdo, in sicer s sredstvi, ki nam jih daje na razpolago demokracija. Ta sredstva pa so predvsem politične narave in vsebine.
Zgledujmo se v tem pogledu po manjšinah tako v Italiji kot v drugih evropskih demokratičnih državah!
Predsednika nasmejanih obrazov
CEMU NEDELJSKI REFERENDUMI
SAŠA RUDOLF
V nedeljo bodo med 8. in 21. uro znova odprta volišča v Furlaniji-Julijski krajini. Glasovali bomo o petih referendumih, ki se nanašajo na zdravstvo in še posebej na bolnišniško oskrbo. Večina strank, med temi tudi Slovenska skupnost, ni zavzela obvezujočega sta-
Miro Oppelt RUSKI VOZEL
Ruska halotaža ho dvoboj med Jelcinom, predstavnikom prevečkrat skorumpiranega kapitalizma, in Zjuganovom, nostalgikom po komunistični S.Z
	intervju TAT|ANA ROJC	FPI	Tanja Prinčič Mamolo ZLATOMAŠNIKU G. STANKU ZORKU
	Marko Vuk "BOGU HVALA"		Danijel Devetak ZELO NEENOTNO V 3. TISOČLETJE!
	Jurij Pnljk KNJIŽNI IZBOR PAPEŽEVIH MISLI		Erika Jazbar BOGATO KULTURNO POLETJE
	Lojzka Bratuž LUDVIK ZORZUT, LJUDSKI PESNIK		Janez Vuk EVROPA IZREKLA SVOJ "DA"
	Davorin Devetak SLOVENSKA FILMSKA IN TV-PRODUKCIJA		Erik Dolhar VRSTA OBČNIH ZBOROV NAŠIH DRUŠTEV
ČETRTEK 20. JUNIJA I 996
lišča, pač pa je odločitev prepustila volilcem. Izjemo predstavljajo Stranka komunistične prenove, ki je podobno kot Lista za Trst za odpravo določil veljavnih zakonskih predpisov, in Demokratična stranka levice, ki je za ohranitev sedanje zakonodaje. O čem govorijo referendumi? -----------STRAN	2
Pil
O PREMIKU V DEŽELNEM SVETU
NA SICILIJI
ZMAGAL ' POL SVOBOŠČIN11
Čeprav se je večina italijanskih volivcev na referendumu bila izrekla za večinski volilni red, so deželne volitve na Siciliji potekale v nedeljo, 16. t.m., po proporč-nem redu. Zmagale so stranke, ki na vsedržavni ravni sestavljajo "pol svoboščin", katerega jedro sta Berlusconijeva Forza Italia in Fini jeva Alleanza nazionale. V primerjavi s političnimi volitvami 21. aprila letos sta obe skupini nazadovali; prva za 15%, druga za 2%, a sta še vedno daleč
najmočnejši politični sili na otoku. Zelo dobro sta se "odrezali" dve veji bivše Krščanske demokracije, ki v vsedržavnem merilu sodelujeta z Berlusconijevim in Finije-vim gibanjem. Dejansko sta v primerjavi z aprilskimi volitvami podvojili glasove.
V	novem deželnem zboru imajo stranke "pola svoboščin" skupno 49 poslancev, vse ostale stranke pa 41. Zanimivo je, da je Berlusconijevo gibanje izgubilo skoraj polovico glasov v primerjavi s političnimi volitvami, nazadovali pa sta tako Demokratična stranka levice kot Stranka komunistične prenove, medtem ko je Ljudska stranka napredovala za skoraj 2%. 	D.L.
S 1. STRANI
CEMU NEDELJSKI REFERENDUMI
SAŠA RUDOLF
Prvi se zavzema se zavzema za odpravo člena, po katerem morajo imeti deželne bolnišnice vsaj 250 ležišč.
Predlagatelji menijo, da bi tudi v naši deželi moralo veljati načelo vsedržavnega zakona, ki določa kot minimum 120 ležišč. Zagovorniki sedanje zakonodaje, da je tako iz varčevalnih razlogov kot zaradi specializacij nujno treba zapreti manjše bolnišnice.
Drugi se zavzema za odpravo člena, po katerem mora okrajno zdravstveno okrožje zaobjemati vsaj 40 tisoč prebivalcev. Predlagatelji pravijo, da manjša zdravstvena območja zagotavljajo boljše storitve za občane, nasprotniki pa poudarjajo, da so manjše strukture predrage.
Tretji predlaga odpravo člena, po katerem v zdravstvenih domovih število ležišč za ostarele ne sme presegati 1 % prebivalstva nad 65 let. Predlagatelji se za-
vzemajo za ureditev enega ležišča na vsakih 100 starejših od 65 let, v prihodnjih treh letih naj bi dobili 2.500 novih ležišč, nasprotniki pa ugotavljajo, da zakon že določa namestitev 1.300 novih ležišč.
Četrti se zavzema za odpravo člena, po katerem mora biti v bolnišnicah 10% ležišč proti plačilu. Predlagatelji so proti uvedbi razlikovanja bolnikov, nasprotniki pa ugotavljajo, da bi v primeru odprave člena stopil v veljavo državni zakon, ki določa, da teh mest ne sme biti manj od 5%.
Peti predlaga odpravo člena, po katerem morajo bolnišnice obvezno imeti porodniški, ginekološki in pedriatrični oddelek. Predlagatelji menijo, naj imajo te oddelke le večje bolnišnice, zagovorniki sedanje zakonodaje pa poudarjajo, da bodo zaradi pomanjkanja otroškega oddelka manjše bolnišnice avtomatično zaprli.
Zadnjo besedo o ustrezni spremembi deželnega statuta ima rimski parlament. Veliko zadovoljstvo SSk, ki je za dosego ugodnega stališča zastavila ves svoj vpliv.
Zadevni odstavek, ki naj bi ga vnesli v 13. člen deželnega statuta, se takole glasi: "Deželni zakon sme določati norme za olajšanje izvolitve svetovalcev, ki so izraz jezikovnih manjšin, in vsekakor zajamči izvolitev vsaj enega svetovalca, ki je izraz slovenske jezikovne skupine."
Če in ko bo rimski parlament opravil svoje, bo deželni svet lahko sprejel nov zakon za deželne volitve, s katerim bo zajamčeno zastopstvo slovenske manjšine šele dobilo polnopravno veljavo.
SSk izraža veliko zadovoljstvo nad odobritvijo zgoraj navedenega določila. Res je, da je njegova formulacija nekoliko zveriže-na, vendar je v njej nedvoumno zajamčeno zastopstvo slovenske narodnostne skupnosti v deželnem svetu FJ-k, za kar se SSk že dolgo poteguje. Gre za uveljavitev
- pa čeprav še nedokončno
- ene temeljnih pravic naše narodnostne skupnosti in posredno za ponovno priznanje naše manjšine kot nepogrešljivega sestavnega dela deželne stvarnosti. Pri tem ne gre spregledati, da bo v deželnem statutu slovenska manjšina prvič iz-
recno imenovana, če bo zgoraj navedeni popravek dokončno prodrl tudi v rimskem parlamentu.
Za dosego tega cilja je \ SSk zastavila ves svoj vpliv in aktivirala vse svoje politične zveze. Zajamčeno za-\ stopstvo v izvoljenih telesih in še posebej v deželnem svetu je postavila kot eno temeljnih programskih zahtev lob vstopu v levosredinsko koalicijo Oljke in še posebej ob sklenitvi dogovora z Italijansko ljudsko stranko (PPI) in južnotirolsko ljudsko stranko (SVP) za skupen nastop v proporčnem delu parlamentarnih volitev z dne
21.	aprila letos. Pri PPI je pozneje v tem smislu posegel tudi predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle. SSk je nadalje pravočasno opozorila na razpravo v deželnem svetu predsednico Odbora za medsebojne odnose Državnega zbora Republike Slovenije Mihaelo Logar, tako da je le-ta lahko seznanila predsednika deželnega sveta Fjk Ciancarla Cruderja s predlogom resolucije DZ RS o slovenskih manjšinah v sosednjih državah.
V	le-tem je izražena pod-\pora naporom za "zajamčeno zastopstvo predstavnikov avtohtonih manjšin v zakonodajnih ter drugih po-
litičnih in upravnih telesih." Pred začetkom razprave v deželnem svetu je nadalje SSk pisala predsedniku Cru-derju, vsem načelnikom skupin in predsedniku deželne vlade Cecottiju ter jim ponovno obrazložila svoja stališča o tem vprašanju (prvič jih je podrobneje seznanila s svojimi pogledi pred dobrim letom s posebno spomenico). Na pobudo SSk se je naposled 10. junija po nujnem postopku sestalo v Nabrežini skupno predstavništvo Slovencev v Italiji, ki pa žal ni doseglo e-notnega stališča (nedvoumno se je za zajamčeno zastopstvo poleg SSk izrekel edinole SSO).
Vsi ti in še drugi napori niso bili zaman, saj so prav gotovo prispevali k ugodnemu izidu razprave v deželnem svetu. SSk je prepričana, da je deželni svet z odobritvijo omenjenega zakonskega osnutka napravil pomembno dejanje za pri-\ znanje pravic slovenske manjšine in sploh za utrditev enakopravnega sožitja v našem obmejnem prostoru. SSk izraža priznanje silam deželne vladne večine in sploh vsem posameznim svetovalcem, ki so zakonsko besedilo podprli, posebno priznanje pa si zasluži Italijanska ljudska stranka (PPI), ki je v deželnem svetu odigrala odločilno vlogo.
BOSNA
Hjredsednik Jelcin je zmagal v prvem krogu ruskih predsedniških volitev. Odločilen pa bo drugi krog. Prejel je le 35 odstotkov glasov, tri odstotke več od komunista Zju-ganova z njegovo nacional-komunistično fronto. Na tretje mesto se je z izrednim podvigom uvrstil 46-letni, nekdanji padalski general Ljebed, ki je za osnovo svojega programa imel ponovno vzpostavitev reda in zakonitosti. Prejel je 15 odstotkov glasov, več kot prenovitelj Javlinskij in ultranacio-nalist Žirinovskij skupaj. Zjuganov je pozval opozicijo, naj se združi proti Jelcinu, češ da več kot 60 odstotkov volivcev ni glasovalo za Jelcina. Slednji pa je opozoril, da je v
RUSKI VOZEL
MIRO OPPELT
drugem krogu izbira jasna: ali nazaj v revolucije in nered ali naprej v smer stabilnosti in blagostanja. Jelcin se je takoj sestal z Lje-bedom, odstavil obrambnega ministra Gra-čova in Ljebeda imenoval za tajnika sveta za varnost, ki je ključna funkcija pri določanju ministrov za obrambo in vodij varnostnih služb. Ljebed je postal čez noč tudi predsednikov svetovalec za varnost. Mladi general, ki je prejel 11 milijonov glasov, je
NOVI
GLAS
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
3417 0 GORICA, RIVA PIAZZUTTA 18 TEL 0 481 / 533177 FAX 0 481 / 5 3 6978
34 1 3 3 TRST, ULICA DONIZETTI 3 TEL 040 / 36547 3 FAX 040 / 775419
GLAVNI UREDNIK: ANDREJ BRATUŽ ODGOVORNI UREDNIK: DRAGO LEGIŠA
IZDAJATELJ: ZADRUGA GORIŠKA MOHORIEVA, PREDSEDNIK DR. DAMJAN PAULIN REGISTRIRAN NA SODIŠČU V GORICI 28,1.1949 POD ZAPOREDNO ŠTEVILKO 5 LOGOTIP, KONCEPT: KREA DESIGN AGENCY S.R.L. / GORICA TISK: TISKARNA BUDIN / GORICA
NOVI GLAS JE ČLAN ZDRUŽENJA PERIODIČNEGA TISKA V ITALIJI - USPI IN ZVEZE KATOLIŠKIH TEDNIKOV V ITALIJI - FISC LETNA NAROČNINA: ITALIJA in SLOVENIJA 60.000,
INOZEMSTVO 90.000 LIR, ZRAČNA POŠTA 110.000 LIR POŠTNI TEKOČI RAČUN: 10647493	FC
CENA OGLASOV: PO DOGOVORU
izrazil popolno podporo Jelcinu v drugem krogu. Vprašanje pa je, če bodo Lebjedovi volivci sledili pozivu. Lebjed namreč ne razpolaga s stranko, saj na parlamentarnih volitvah ni presegel praga za zastopstvo v dumi. Vse sloni na njegovi karizmi, na zaupanju volivcev, da mu bo, lelcinu navkljub, uspelo vzpostaviti red v kaosu prehoda v demokracijo. Spomnimo, da jeza večino Rusov prehod v demokracijo pomenil socialno nazadovanje, nered in nebrzdano bogatenje ožjega sloja. V predvolilni anketi je 77 odstotkov prebivalstva postavilo potrebo po redu na prvo mesto, demokracijo pa le 9 odstotkov. Demokratični čut se še ni mogel razviti, saj rusko ljudstvo dejansko demokracije še ni izkusilo in je ne more doumeti. Še zlasti ne ob sliki, ki jo prikazuje njena sedanja parodija. V ospredju pa je ranjeni ponos ruske velesile in pomanjkanje čuta in srednjeročnega, če že ne daljnoroč-nega načrta Zahoda. Padec komunističnega režima je za Zahod predstavljal več kot vojno zmago. Zmagovalci pa so doslej, če so hoteli vzdržati mir in prispevati k razvoju, morali vložiti ogromna gmotna sredstva, veliko večja od škode, ki jo je utrpel poraženec. To pa je izziv tretjega tisočletja. Če Zahodu ne uspe preosnova kapitalističnega sistema v smislu delnega odrekanja zgolj tržiščni logiki v podporo svetu v bedi, kot stalno poudarja papež Janez Pavel II., nas čakajo hudi časi.
NESTRPNOST GROZI POMIRITVI
SAŠA RUDOLF
Škotske prhe v bosanski enačici noče biti konca. Zadovoljstvo nad doseženimi napredki na florentinskem srečanju, kjer so končno le podpisali sporazum v delni razorožitvi in potrdili, da bodo politične volitve v Bosni sredi septembra, se še ni poleglo, ko sta dva dogodka povzročila novo napetost. V Mostarju so I Irvati dva tedna pred upravnimi volitvami provokativno imenovali vlado Herceg-Bosne in s tem grobo kršili daytonske dogovore. Zagreb zaenkrat molči, vendar pa je ob imenovanju Pera Markoviča za predsednika vlade Herceg-Bosne, težko pričakovati, da bo načrtovana hrvaško-muslimanska federacija res zaživela. In ker je bil za obrambnega ministra Herceg-Bosne imenovan Vladimir Soljič, ki krije isto funkcijo v vladi muslimansko-hrvaške federacije, je na dlani, da Hrvati načrtno ovirajo pomiritveni proces.
V	Cazinu, mestecu v bihaškem okrožju, pa je skupina prenapetežev Izetbegoviče-ve stranke demokratične akcije napadla bivšega ministrskega predsednika Harisa Silajdžiča, ki je pred nedavnim ustanovil opozicijsko Stranko za BiH. Silajdžič je dopotoval v Cazin, da bi odprl novo tovarno medicinske opreme, kar pa so prenapeteži, ki so nosili Izetbegovičeve fotografije in značke stranke SDA, nasilno preprečili. 	 STRAN 3
AKTUALNO
INTERVJU / TATJANA ROJC
ZEMLJA. RDEČA IN NESKONČNA
MARKO TAVČAR
Tatjana Rojc, že nekaj mesecev je minilo, od kar smo v časopisih brali in po radiu slišali, da si za dvojezično zbirko pesmi Zemlja. Rdeča in neskončna - Terra. Rossa e infinita, prejela posebno nagrado natečaja Nosside - The Body Shop, ki ga že 11 let prireja študijski center Bosio iz Reggio Calabrie za pesmi o odnosu človek-narava, ki so napisane v narečju ali manjšinskem jeziku.
7m nagrado ti seveda iskreno čestitamo! Vedeli smo sicer, da pišeš pesmi, tvoji prispevki za radio Trst A so vedno zanimivi in odražajo globoko občutljivost ter duhovno širino. Kako bi opisala svojo ustvarjalno pot?
Od vedno je bilo pero tisto sredstvo, preko katerega sem se mogla najbolje izraziti. Ko moram komu kaj povedati, mu napišem pismo, ker se mi zdi, da samo s pisano besedo lahko popolno in celovito izrazim sebe. V prostem govoru sem večkrat nekoliko nerodna. Srečo pa sem imela, da so me v življenju spremljali izjemni mentorji, ki so me razumeli in mi omogočali, da sem lahko rasla. Vse od osnovne šole dalje sem namreč na svoji poti srečevala najprej vzgojitelje, ki so mi bili izredno naklonjeni, ki so me usmerjali v pravo branje in me vzpodbujali pri pisanju. Veliko dolgujem že svoji prvi učiteljici Vlasti Legiša in dalje Ivanki Hergold, pa profesorjema na liceju, Alojzu Rebuli in Janji Auersperg, uredniku Bogomilu Gerlancu in drugim. Pa tudi med svojim univerzitetnim študijem sem se srečala 2 ljudmi, ki so mi vse dalje odkrivali nove svetove. Veliko pa mi je pri tem pomagalo tudi domače okolje: doma srno namreč veliko brali in pisanje je bilo nekaj, kar je Prišlo, tako rekoč, samo od sebe. Svoje prve objave črtic in razmišljanj v rubriki Mladi Pisci na tržaškem radiu, pa tudi v reviji Mladika - še v letih mojega šolanja na klasičnem liceju v Trstu - dolgujem profesorici Zori Tavčar.
Vendar sem se šele pred desetimi leti odločila, da Preizkusim svojo veljavo kot Pesnik. Le-ta 1986 sem se uvrstila med dvanajst najboljših mladih pesnikov in Pisateljev Slovenije, naslednje leto pa sem v reviji Zaliv, ^i jo je izdajal prof. Boris Pahor, zasledila razpis edinega Pesniškega natečaja v Italiji, ki je odprt manjšinam. Prireditelj je bil študijski center (Jianni Bosio iz Reggio Kalabrije, čigar duša je univerzi-
tetni profesor Pasquale Ama-to, natečaj pa je poimenovan po starogrški pesnici Noksidi, rojeni na Lokridi v III. stoletju pred Kristusom. Prejela sem tretjo nagrado in to me je seveda zelo presenetilo, saj so žirijo, ki je vedno zelo prestižna, sestavljali ugledni strokovnjaki, predsedovala pa ji je pisateljica Dacia Maraini. Se isto leto sem poslala svoje pesmi, sicer samo v italijanski inačici, na vsedržavni natečaj Um-berto Saba v Trstu in prejela drugo nagrado. Naslednja leta sem bila nagrajena s častnimi diplomami in priznanji, nato pa sem nekaj časa utihnila, vse do letos, ko mi je žirija na natečaju Nosside dodelila posebno absolutno nagrado, poimenovano po sponzorju natečaja, mednarodni kozmetični družbi The BodyShop, ki proizvaja naravi prijazno kozmetiko. To mi je prineslo, poleg denarne nagrade, tudi objavo dvojezične pesniške zbirke z uvodno besedo predsednika žirije Giuseppa Amorosa, ki predava italijansko književnost na univerzi v Messini in je literarni kritik časnika Corriere della sera.
V	decembrski številki lani sem daljši izbor pesmi objavila tudi v ljubljanski literarni reviji Sodobnost. Lepo pa je bilo tudi pred kratkim, ko sem svoje pesmi v italijanski in slovenski inačici predstavila v beneški kavarni Flo-rian na Trgu sv. Marka, v okviru kulturnih prireditev ob veliki beneški razstavi, posvečeni Grkom na Zahodu.
Ob branju nagrajene zbirke se mi je porodil občutek, da so nekatere pesmi do skrajnosti izpiljene in sintetične. Ob tem pa tudi, da so verjetno nekatere pesmi nastale najprej v italijanščini in da si slovensko verzijo prepesnila. Hočem reči, občutek sem imel, da se skoraj enakovredno pri ustvarjanju poslužuješ obeh jezikov in da včasih pesem nastane v slovenščini, včasih pa v italijanščini. Kaj ti pomeni jezik, kot sredstvo?
Pesmi so sintetične in odražajo mojo resnično notranjo bit: beseda je zelo pomembna in ima zlasti v poeziji izredno težo, zato je ne smemo zlorabljati. Prav pa imaš, ko praviš, da nastajajo pesmi v dveh inačicah - slovenski in italijanski. V nekaterih primerih mi bolj odgovarja slovenski, v drugih italijanski izraz: dejstvo, da sem študirala na italijanski univerzi, predvsem pa, da sta v moji družini dva člana, ki ne razumeta slovenščine, mi je seveda odprlo povsem nove možnosti izražanja: v italijanščini se pogovarjam zelo veliko, tako da se lahko štejem za povsem dvojezičnega individua, in to se izraža tudi v mojih pesmih. Slovensko hrepenenje je v moji navezanosti na zemljo, na ljudi, na občutke in predvsem na spomine, vse to pa se veže z latinsko potrebo po barvitosti, vonjavah, živahnosti in strastnosti.
Poznava se od časa, ko sva se videvala na šoli v Nabrežini in pri otroškem zboru Kraški slavček. Sploh si zame neločljivo povezana s kulturnim utripom v Nabrežini. Koliko je ta kulturni humus vplival nate? Nabrežina, s svojimi gmajnami, s staro vasjo, in z morjem, je del mojih najlepših in zato najbolj bolečih spominov. V njih so ljudje, ki jih danes ni več, in zato sem se tudi nekako odtrgala od tistega jedra, ki je bilo v mojih mladostnih letih izredno živahno in izredno bogato. V naši dvorani smo slišali znamenite pevske skupine, svoje knjige so predstavljali pomembni pisatelji. Mladi, ki smo takrat gravitirali okrog društva, smo rasli pod mentorstvom prof. Sergija Radoviča, in njemu tudi sama dolgujem marsikaj.
Kolikor vem, še vedno poješ, in to v enem najbolj kakovostnih in mogoče tudi ambicioznih skupin na
Tržaškem. Kaj ti pomeni petje in ali je ta dejavnost povezana s tvojim literarnim izpovedovanjem? Prav Sergiju Radoviču dolgujem delno svoj pristop k petju. Sicer pa smo v družini vedno zelo veliko prepevali, pa tudi brata imam, ki je glasbenik, in ki me je spremljal na avdicijo k prof. M. Sofianopulu, ki vodi polprofesionalni zbor Cappelle Civice - Mestne kapele v stolnici svetega )usta, v okviru katerega je nastala tudi ženska komorna skupina, pri kateri pojem kot altistka in s katero smo že posneli dve CD plošči. Na vsak način je tudi glasba del moje eksistence, ker mi pomaga, da razumem svoja čustva, da lažje izpovem svoje potrebe. Ne morem si predstavljati svojega življenja brez glasbe, dasiravno moram priznati, da mi pevska dejavnost jemlje veliko časa, komorna koncertna dejavnost pa tudi veliko energije.
Spremljaš zborovsko dejavnost naših zborov? Kaj misliš o tej ljubiteljski dejavnosti in kako bi lahko rastla? Nekatere zborovske skupine v zamejstvu so izjemno kvalitetne in menim, da so velikega pomena za ohranjanje naše pevske tradicije, pa tudi za rast vsakega izmed nas, ki lahko prek zborovske literature pobliže spozna glasbeni svet. Pomembno je tudi, da dajemo možnost vsem, da se soočijo s pevsko literaturo, pa tudi, da v okviru zbora najdejo svoj prijateljski krog. Pomembno pa je predvsem, da dirigenti ne improvizirajo lastnega znanja, ampak da priznajo svoje limite in se zato obrnejo do tistih, ki jim lahko pomagajo: mnenja sem namreč, da so tudi pevci veliko bolj zadovoljni in redni na vaji, če lahko imajo poleg zabave tudi med nastopi nekoliko pevskega zadoščenja.
Kako gledaš na ta zamejski prostor, kakšno mesto lahko ima pesnik, ustvarjalec v tem prostoru?
Če naj odkrito povem, je bil zamejski prostor do pred kratkim dokaj zaprt, namenjen samo nekaterim: tudi sama sem morala za izid svojega dvojezičnega prvenca vse do najskrajnejšega juga Italije. Mimo te rahlo polemične pripombe pa menim, da moramo ta prostor doživljati kot bogastvo: pripadamo dvema med seboj močno različnima svetovoma, in to nas mora bogatiti. Močno se varujmo getizacije, ker je zapiranje vase prvi pogoj za to, da neka skupnost nima več stikov s svetom, ki jo obkroža, in to nujno pripelje do izumiranja.
OB PONOVNIH ZDRAHAH OKROG SLOVENŠČINE V TRSTU
ALOJZ TUL
Ali bo potrebna šok terapija po zgledu "Padanije"?
Kljub temu, da ustava povojne Italije osvaja načelo državne ureditve na osnovi krajevne decentralizacije in deželnih avtonomij, pa se osrednje državne oblasti doslej niso dejansko sprijaznile z omenjenim načelom in ga učinkovito izpeljale. Država se je vedno krčevito oklepala centralističnih vzvodov oblasti na vseh pomembnih področjih, zlasti še na davčnem in finančnem. Posledica tega je tudi pojav Severne lige in njenih radikalnih izzivov, kakršnih ne pozna zgodovina italijanske države. Nedavni razpad glavnih italijanskih strank zaradi padca Berlinskega zidu in javnega razkritja podkupninskih sistemov sta bistveno pripomogla k nepredvidljivi uveljavitvi Bossijevega gibanja proti rimskemu centralizmu. Pred aprilskimi volitvami ni nihče resno jemal odločne zahteve po federalistični ureditvi države in nekateri so jo imeli za atentat na državno celovitost. Sedaj pa vsi tekmujejo v zavzemanju za odločno usmeritev k federalizmu. Cez noč je bavbav izginil. Očitno je Bossijeva šok terapija učinkovala.
Nekaj podobnega kot s federalizmom na vsedržavni ravni se pri nas dogaja v zvezi s priznavanjem in dejanskim uveljavljanjem načel odprtosti do sodržavljanov slovenske narodnosti, do najbližjih državnih sosedov in slovenskega jezika. Po nekaj previdnih signalih v smeri omenjene odprtosti (postavitev dvojezičnih tabel v okoliških vaseh tržaške občine, nekatere pobude kulturnega značaja) pa se spet zatika, da bi tržaška občina uporabljala slovenščino tudi vjavnih razglasilih in vabilih na seje občinskega sveta. Se pred tem se je zataknilo v zvezi s sprejemanjem dopisov v slovenščini. Takšno odklanjanje jezika slovenskih občanov je nezaslišano, in to na pragu tretjega tisočletja, potem ko so padle mnogo večje pregrade.
Obnašanje raznih občinskih svetovalcev in v njihovem ozadju političnih krogov strank je naravnost teatralično. Izmišljujejo si vsemogoče proceduralne trike, da se jim ne bi bilo treba javno izjavljati o rabi slovenščine. In vendar je bilo o tem vprašanju izdanih več razsodb ustavnega in deželnega sodišča, ki krajevnim upravam dovoljujejo, oziroma zapovedujejo spoštovanje pravice pripadnikov slovenske narodne manjšine do rabe maternega jezika v odnosih z javnimi oblastmi. Na hudi preizkušnji so nekatere stranke, ki se sicer proglašajo za odprte do Slovencev, a jih upravičena zahteva po enakopravnosti slovenskega jezika spravlja iz ravnovesja, kakor da bi zaradi tega bila oškodovana italijanska večina.
Vprašujemo se, kaj bi se moralo zgoditi, oziroma kaj bi bilo treba storiti, da padejo anahronistične in krivične pregrade glede slovenskega jezika v javnosti. Kaže, da zgolj besedne izjave o demokratičnosti, odprtosti in evropskosti tega vprašanja ne bodo rešile. Odgovorni dejavniki morajo od besed dosledno preiti k dejanjem. Morajo se nepovratno odločiti za uveljavljanje enakopravnosti slovenščine kot jezika avtohtone manjšinske skupnosti. V nasprotnem primeru zatajijo ne samo proglašena načela, temveč se objektivno postavljajo na stran tistih, ki se odločno opredeljujejo proti sožitju in odprtosti, z vsemi izredno škodljivimi posledicami za premaknitev Trsta iz globokega zastoja, v katerega je zašel prav zaradi svoje notorične zaprtosti. Skratka, kaj naj to mesto končno spravi k pameti?
Z 2. STRANI
NESTRPNOST GROZI POMIRITVI
ČETRTEK 20. (UNIJA 1996
Bivšega ministrskega predsednika so udarili po glavi z železno cevjo, tako da se je moral zateči po pomoč v karlovško bolnišnico. Še en dokaz, da so v doslej večinski muslimanski stranki prevladali fundamentalisti in da bistvo spora med
Izetbegovičem in Silajdži-čem ni, kot so trdili, v medsebojnih nesoglasjih, pač pa v pogledih na razvoj družbe. Zaprtost in netolerantnost na eni strani, odprtost in želja po pomiritvi na drugi.
4
ČETRTEK 20. JUNIJA 1996
IZ ŽIVLJENJA CERKVE
JEZUS IZ NAZARETA IN CERKEV KOT SKUPNOST JEZUSOVIH UČENCEV (24.)
ZVONE ŠTRUBELJ
Ali je Cerkev tucli danes odsev božje misli? Marsikdo temu vprašanju pritrdi. Veliko jili v to dvomi. Nekateri trdijo, da ne in preseneti nas, da je v tej zadnji skupini veliko vernih.
V	prejšnjem prispevku smo videli, da je kritična ost naperjena predvsem Cerkvi kot ustanovi, njenemu družbenemu, hierarhičnemu ustroju. Med anketiranci, ki odgovarjajo na vprašanje "Ali si je Kristus zamislil tako Cerkev, kot obstaja danes?", mnogi razmišljajo v prid duhovnega gibanja, ki naj bi bila Jezusova prava zamisel krščanstva, Cerkev pa naj bi nastala zgolj iz zgodovinske nuje. Mnoge moti razdeljenost Cerkve, mnogi se obregnejo ob njeno materialno bogastvo, nesprejemljiva se jim zdita njena avtoritarnost in preveč dogmatski pristop k nekaterim pomembnim področjem življenja.
Pri anketi, ki so jo izvedli študentje Teološke pastoralne šole v Kopru in Novi Gorici, je prišlo do izraza, da večina vprašanih vidi veliko razliko med začetno in današnjo, s časom dokaj spremenjeno, Cerkvijo. Večini vprašanih nevernikov se je Cerkev zamerila predvsem zaradi "prejšnjih časov"; pri tem omenjajo odpustke, inkvizicijo, sveto vojno, pokvarjenost in nepoštenost nekaterih predstavnikov Cerkve. Tisti verniki, ki se ne strinjajo z današnjo ureditvijo Cerkve, od nje pričakujejo več človečnosti, spoštovanja različnosti in gojitev globljih medsebojnih človeških odnosov, več prostora in posluha za molitev in meditacijo, tudi več ustvarjalnega prostora za posameznika in skupine.
Vsekakor lahko rečemo, da ima malo kristjanov svoj lasten, izdelan pogled na odnos med družbeno, vidno podobo Cerkve in njeno duhovno vsebino. Ali iz tega lahko sklepamo, da drugi vatikanski koncil, ki je v dogmatični konstituciji o Cerkvi na novo opredelil odnos med duhovno in družbeno resničnostjo Cerkve, še ni podrl med množice slovenskih vernikov? Ali smo koncil sprejeli le na zunaj, naša mentaliteta pa je ostala nespremenjena? Upam si trditi, da obstaja veliko razlogov, ki to potrjujejo. Da kristjani o Cerkvi ne razmišljajo malo globlje in bolj osebno, je prav gotovo eden od simptomov neprezračenega, zatohlega duhovnega prostora, ki ima več negativnih posledic. Ena od teh je verski formalizem, pozunanjenost in pasivnost, ki moti predvsem mlade ljudi. Med posledice lahko štejemo tudi vdor novih duhovnih ponudb, ki niso zrasle na krščanski osnovi in se kažejo bolj odprte in bolj prilagojene potrebam današnjega človeka.
Med osebami, ki so odgovarjale na zastavljeno vprašanje, bomo izbrali še tri, ki nakazujejo, kako je Cerkev nadaljevanje Kristusovega projekta.
25-letni delavec: "Kristus je pri ustanavljanju Cerkve računal tudi s človeškimi slabostmi. Zaradi tega lahko rečemo, da si je Kristus zamislil Cerkev tako, kot je, in ne drugačno."
31-letni duhovnik: "Zdi se mi, da je Jezus želel veliko bolj preprosto skupnost, neobremenjeno s tolikimi postranskimi navlakami. Verjamem pa, da je tudi v sedanji ureditvi navzoč On sam. Ljudje smo tisti, ki uničujejo pravo podobo in ji jemljemo svetniški sij."
Trgovec, star 52 let: "Mogoče je Cerkev, kot si jo je zamislil Kristus, premalo razširjena v svetu in premalo med ljudmi, kjer obstaja."
"BOGU HVALA!"
Koledar evharističnega češčenja za sinodo v Gorici
Objavljamo datume in kraje celodnevnega evharističnega češčenja. Vsi so vabljeni k molitvi in udeležbi!
Petek, 21. junija, sv. Jurij (Brazzano); sobota, 22. junija, San Valeriano (Gradišče); nedelja, 23. junija, pri noterdamkah (Gorica); ponedeljek, 24. junija, sv. Ivan (slovenska duhovnija v Gorici); torek, 25. junija, San Canciano (Crauglio); sreda, 26. junija, S. Nicolo (Mavhinje); četrtek, 27. junija, San Tommaso Apostolo (Perteole).
MARKO VUK
V prejšnji številki Novega glasa smo v krajšem razmišljanju o enem izmed aspektov nedavnega papeževega obiska v Sloveniji poudarili pomen binkošt-nega razpoloženja, ki naj ureja odnose med evropskimi narodi, ki so enega Duha, a hkrati vsak na svoj način prisotni v današnji civilizaciji enakovrednih narodov in kultur.
Kdor je pazljivo analiziral papeževe govore v Sloveniji, je med stalnicami gotovo opazil vsaj eno, ki je za nas kot pripadnike malega naroda zelo po-
membna, t.i. odnos med vero in kulturo oz. med vero in narodnostjo. Po papeževem učenju so to prvine, ki se med seboj ne izključujejo, marveč se dopolnjujejo. Janez Pavel II. je v tem mišljenju popolnoma v skladu s spoznanji II. vatikanskega koncila, ki se je
v	oznanjevanju in liturgiji odrekel uniformnosti, temveč hoče krščansko sporočilo razširiti v kulturnih oblikah, skladnih s tradicijo in kulturo posamičnega naroda. Govorimo namreč o potrebi po inkulturaciji krščanstva v posamičnih deželah, kar je še posebej pomembno za male narode in misijonske kraje.
Opisano problematiko sem še v jasnejši luči dobro zaznal na nedavnem srečanju obeh Goric na Sveti gori, ki je potekalo na binko-štno nedeljo popoldne. Po naključju sem se znašel na koru, kjer sem srečal italijanske pevce in organista iz Gorice, ki so bili letos zadolženi za glasbeni del, sam pa sem kot organist poskrbel le za spremljavo dveh slovenskih ljudskih pesmi. Kot rečeno, so na koru prevladovali goriški pevci italijanske narodnosti, a se je zgodilo, da so navdušeno poprijeli tudi pri obeh slovenskih ljudskih pesmih, ki sta bili načrtovani v večjezičnem mašnem bogoslužju, sicer potekajočem v latinščini, slovenščini, italijanščini in fur-
lanščini. Pomenljivo je bilo, da sem prav na praznik Svetega Duha to popoldne resnično zaznal pravo bin-koštno razpoloženje spoštovanja različnih jezikovnih in glasbenih izrazov.
Ob koncu maše na Sveti gori, ko je sledil zaključni blagoslov, je starejša gospa, italijanska pevka iz Gorice, za duhovnikom še enkrat v slovenščini polglasno odgovorila "Bogu hvala!" in s tem vidno izrazila svoje notranje zadovoljstvo ob splošnem občutenju, ki je tega dne zavladalo v Marijinem svetišču. Upajmo, da bodo iz tega v bodočnosti zrasli tudi drugi sadovi, ki bodo v te obmejne kraje prinašali slogo in mir.
Izbor besedil je s pomočjo prof. Rafka Valenčiča opravil Rafko Vodeb, on je tudi poskrbel za slovenske prevode. Gre za misli, ki jih je avtor knjige izbral iz priložnostnih nagovorov papeža laneza Pavla II., iz uradnih cerkvenih dokumentov, iz papeževih znanstvenih in leposlovnih del; skratka: gre za besedila, ki so nekak presek papeževe misli in vere s posebnim poudarkom na besedila, s katerimi se papež obrača predvsem na mlade. Prav zato je v knjigi tudi veliko misli o spolnosti, o posvečenju človeka kot takega, o vlogi mladih v svetu in v Cerkvi, o poti vere, ki ne sme iti skupaj z našo potrošniško družbo, ampak mora iti vedno proti toku, pa naj bo to še tako težavno.
Knjigo so opremili s fotografijami, ki dopolnjujejo tekst, in ker gre pretežno za dobre fotografije, na katerih so tudi velika umetni-
CELISKA MOHORJEVA / IZBOR PAPEŽEVIH MISLI
NAJVECJA PA JE LJUBEZEN...
JURI) PALIK
Največja pa je ljubezen je naslov nove knjige, ki je izšla pri celjski Mohorjevi družbi.
V	priročni in primerno oblikovani knjigi je zbranih 122 misli svetega očeta o ljubezni, zaroki, zakonu, zvestobi, družini, otrocih, neporočenosti, o pomembni vlogi staršev, o materinskem poklicu in še vrsto drugih bi lahko našteli.
ška dela in včasih izseki iz vsakdanjega živ-jenja, lahko rečemo, da je knjiga dobro in predvsem trezno opremljena. Tu mislim predvsem na dejstvo, da v knjigi ni kričeče kičastih fotografij, s katerimi nam predvsem knjige z versko vsebino tako rade postrežejo in dosežejo popolnoma nasproten učinek od tistega, ki so ga želele doseči. Verski tisk in knjige z versko vsebino so večinoma zelo slabo o-premljene z ilustracijami, ker ima človek vedno neprijeten občutek, da njiho-
vi	izdelovalci ne živijo v današnjem času. Lepih sončnih zahodov in kapljic in ros na rožicah in listih raznih rastlin imamo pa že vsi dovolj, kot tudi nasmejanih družin, ki tekajo po lepih travnikih, in vseh tistih mladih, ki se na fotografijah strašno veselijo življenja.
Kaj naj rečemo o papeževem sporočilu, ki prihaja iz knjige Največja pa je ljubezeni? Predvsem to, da je
papež zelo velik poznavalec mladih src in sodobnega mladega človeka, saj mu govori z njegovim jezikom in njegovo govorico. In to počne tudi takrat,
ko mora iti proti toku, se pravi v trenutku, ko govori o naporni poti krščanske vere, ki mora biti v naši družbi razvidna predvsem iz našega obnašanja in naših del. Knjiga bo prišla prav tako mladim kot tudi vzgojiteljem, po njej pa bodo segli tudi vsi tisti, ki bi radi papežev nauk in njegovo razmišljanje spoznali od bliže. Jasno je, da to ni popoln pregled papeževega razmišljanja, je pa dober izsek iz njegovih del in govorov, tako da si s to knjigo lahko ustvarimo o papeževem razmišljanju kar dobro idejo.
Knjigo odlikuje predvsem dejstvo, da je veliko papeževih misli tokrat objavljenih prvič v slovenskem jeziku.
17.-18.-19. MAJA
dolgo že kot dež nad izsušeno polje kot v solnce, tkuprežene meglo hladnih gor v koraku tvojem sc^topinje melodij in v tvojem glasu že zveni Beseda.
Prihajaš
da sprostreš roke v peruti, v blagoslov neba, v nesluteno skrivnost vsega, kar Duh Očetov v tisti bo minuti govoril nam Slovencem v blaženost darov.
Prišel si ugasli ognji so se razživeli, potokom se poklonil omrtveli mlin, spet sosed je sosedu segel v roke, naš stari zvon zvoni iz novih lin.
). CUKALE
PESMI S PETROVE BARKE
Glasbena kaseta, ki nosi naslov Petrova barka, je izšla nekaj dni pred obiskom svetega očeta v Sloveniji. Pri odličnem slovenskem verskem mesečniku Ognjišče v Kopru so se namreč odločili za kaseto, ki naj bo namenjena papeževemu srečanju z mladimi v Postojni.
Na kaseti, ki jo je založilo Ognjišče, posneli pa so jo v različnih studiih po Sloveniji, so pesmi, ki smo jih slišali na postojnskem letališču, ko je prišel med mlade sveti oče. Gre za glasbeni projekt, ki si ga je vredno pobliže pogledati. Ne nazadnje tudi zato, ker so se vsi izvajalci odrekli honorarju in je šel izkupiček za organizacijo sedaj že zgodovinskega srečanja mladih Slovencev s svetim očetom v Postojni, ko je papež Janez Pavel II. prvič praznoval svoj rojstni dan izven Vatikana.
Morda trenutno najbolj poznana in cenjena slovenska pop skupina Čuki je prispevala uvodno pesem Naša barka. To je pesem lahkotnega ritma in dopadljivega besedila. Hvalnico pojem Bogu pa prepeva gotovo najboljši slovenski in vsestranski pevec Oto Pestner; pomaga mu skupina Pinocchio, zborček otrok (sprašujem se le to, zakaj se ne imenujejo raje kar lepo po slovensko: Ostržek.) Eden najbolj samosvojih in v Angliji živečih slovenskih pevcev-
kantavtorjev Aleksandrer Mežek je za kaseto prispeval pesem Jeruzalem. Gotovo je prav ta pesem tista, ki bo še največ časa ostala v ušesih poslušalcev. Ivan Hudnik poje o dveh novči-čih, legendarni kvartet Nevv Svving Quartet z Otom Pestnerjem na čelu pa poje skupno z zborčkom Pinocchio molitev Sveti angel. Izredna slovenska pevka Marta Zore poje z Glorio pesem Ti si ta luč sveta, medtem ko primorski ansambel Faraoni poje lepo melodijo Ko čutiš to. Papež band, kot so poimenovali skupino pevcev s Pestnerjem na čelu, pa poje Danes je dan, poljsko ljudsko pesem papežu v čast. Na drugi strani kasete Petrova barka je spet osem pesmi; med temi je na prvem mestu znana Pridi k nam, ki jo zelo lepo pojejo pevci Nevv Svving Quarte-ta. Z vami smo in pojemo je Troštova otroška pesem, ki jo je zapel otroški zbor Pinocchio. Prihajam k tebi je naslov druge pesmi Čukov. Aleluja pa je druga dopadljiva pesem, ki jo na kaseti Petrova barka poje Aleksander Mežek. Gloria prispeva še pesem Daj mi
S
roko, brat, medtem ko je Ivan Hudnik zgledno zapel še pesem Novi človek sem, ki je slovenska izvedba sicer znane pesmi Boba Dylana. Morda najboljša izvedba tradicionalne črnske duhovne pesmi pa je pesem O, nepričakovani dan, ki jo je zapela z Nevv Svving Quartetom imenitna slovenska jazz pevka Alenka Godec. Lepo glasbeno kaseto zaključujejo pevci Papež banda s pesmijo Tisoč let je minilo.
Če gledamo na kaseto Petrova barka kot celoto, lahko rečemo, da je to dober glasbeni izdelek, saj vsebuje veliko pesmi, ki se bodo med mladimi Slovenci uveljavile, če se niso že. Kar se pa glasbe tiče, mo-
ramo reči, da so profesionalci, kot so Marta Zore, Alenka Godec, Nevv Svving Quartet in Aleksander Mežek vokalno daleč daleč najboljši. Res je, da je kaseta namenjena mladim, res pa je tudi, da bodo nekatere melodije z veseljem poslušali tudi starejši ljudje. Pesmi te vrste bi zlahka postale kičaste in solzavo opolzke, a na naše veselje v primeru kasete Petrova barka ni ravno tako. Za zelo lepo oblikovanje kasete pa revija Ognjišče prejema naše iskrene čestitke; ni namreč vsakdanje, da vidiš papeža s kitaro v roki, kako vstaja iz množice mladih...
 I.P.
ZLATOMASNIK P. RADKO RUDEZ
Med letošnjimi zlatomašniki je tudi p. Radko Rudež, že dolgo let misijonar v Zambiji.
Rodil se je v Vrhpolju 31. januarja 1922. Njegov oče je bil železničar, zato so ga v tistih časih fašizma premestili v Piemont in je tam umrl leta 1972. Mati s tremi sinovi se je vrnila domov v Slavino, saj je bila doma iz Koč pri Slavini. Toda že naslednje leto se je preselila v Gorico in tu bivala na trgu sv- Antona. Kot sirota je bil Radko sprejet v Slovensko sirotišče (sedaj Zavod sv. pružine), nato pa kot sirota železničarja v razne zavode- Toda mama je kmalu °dločila drugače: prijavila ga je v goriško malo seme-n|šče. Tu je končal gimna-*'jo in nato stopil v goriško bogoslovje; njegov letnik je bil zelo številen.
"Goriške bogoslovce je posvetil v mašnike msgr. Karel Margotti, in sicer na njihovo prošnjo v cerkvi Srca lezusovega 28. junija 1946 ravno na praznik Srca Jezusovega." Tako piše g. zlatomašnik. Posvetil je 11 novomašnikov za goriško škofijo, med njimi 8 Slovencev. Novo mašo je g. Radko imel v Slavini, kjer je bil takrat za župnika Martin Gorše, brat umetnika Franceta. Tam je preživel poletne počitnice in na jesen dobil dekret za kaplana v Cerknem. Rad se je igral z otroki, pel z dekleti, obiskoval družine. To ni bilo všeč tedanji oblasti, ki ga je skoro vsak teden klicala na "razgovor". Končno so mu odvzeli dovoljenje za izvrševanje duhovniškega poklica. Tedaj je v njem dozorel sklep, da gre k jezuitom. Skrivaj je pobegnil v Ljub-
ljano, se oglasil pri jezuitih in nadaljeval pot v Zagreb. Sprejel ga je p. Remec. V noviciat je vstopil 21. januarja 1949. Toda 11. avgusta so ga poklicali na od-služenje trimesečnega zapora. O tem času piše: "P. Remec me je obiskoval vsak teden in mi prinašal razne dobrote v veselje vsem sotrpinom. Zadnji teden je bil zelo trd. V celici na golem cementu. Bilo je v novembru." Na dan odpusta so
hoteli, da gre za eno leto k vojakom. Toda uprl se je: Italijanski državljan sem!
-" Zakaj ne zaprosite za naše državljanstvo?" - "Jaz ho čem v misijone." - "Pa pojdite!" In odpustili so ga, da je odšel iz države.
Leta 1955 je prišel v Rim in jezuitski asistent za slovenske dežele ga je zaprosil, če bi šel v Zambijo na pomoč poljskim jezuitom. Rad je pristal. Po primerni pripravi je odšel in v februarju 1958 pristal v Zambiji, kjer je še danes. Po letih delovanja v misijonih je naj starejši misijonar.
Vabili smo ga, naj bi prišel domov obhajat zlato mašo. Dolgo je okleval, končno se je vdal na pritisk predstojnikov. V Slovenijo je prišel z namenom, da ostane doma kak mesec na počitnicah in seveda obhaja zlato mašo. Upamo, da jo bo ponovil tudi med nami v Gorici.
---------K.H.
BESEDA ŽIVLJENJA
12. NAVADNA NEDELJA
SILVESTER CUK
CE SMO ZVESTI, SE NAM NI TREBA BATI
Nekdaj so po številnih slovenskih kmečkih domovih imeli sliko božjega očesa (v trikotniku, ki je simbol Svete Trojice) in ob tej sliki so matere učile čisto majhne otroke: "Bog vse vidi, Bog vse ve, greh se delati ne sme!" Ni to oko policaja ali strogega sodnika, ampak prej oko dobrega očeta, ki me vedno spremlja in mu je hudo, če po svoji krivdi zaidem v nesrečo. In v nesrečo zaidem, čim se od njega oddaljim, brž ko ne upoštevam njegovih zapovedi, ki jih je Jezus povzel v eno samo zapoved ljubezni do Boga in do bližnjega.
Današnji evangelij nosi naslov "Jezus nam daje poguma" in v razmeroma kratkem odlomku slišimo kar trikratni "ne bojte se!" Najprej pravi Jezus: "Ne bojte se ljudi!" Ljudje sodimo po videzu, Bog sodi po namenih našega srca. Prišel bo dan, ko se bodo razkrili nameni vseh src - javno, vpričo vsega človeštva - in takrat se bo videla prava vrednost človeka. Če se v življenju ravnam po načelu: "Bog me vidi", zlepa ne bom neiskren, dvoličen. Če imam pred očmi dejstvo: "Bog me vidi in pozna do najglobljega kotička srca, zato bodi iskren in se ne pretvarjaj pred ljudmi!" tudi se ne bom pretirano "grizel" zaradi takšne ali drugačne sodbe ljudi. Če me hvalijo, sam najbolje vem, koliko sem vreden: vem, da bi lahko bil boljši, če bi koristno uporabil vse božje darove, zato me nobena hvala ne bo prevzela. Če me upravičeno grajajo, si bom grajo vzel k srcu in se bom poboljšal. Če pa graja ni upravičena, me ne bo potrla, zavedajoč se, da je pomembno edino to, kaj o meni sodi Bog. Trudil se bom biti čim boljši v njegovih očeh. In če bom dober v božjih očeh, tudi v očeh ljudi ne bom mogel biti slab.
Potem smo slišali Jezusove besede: "Ne bojte se tistih, ki umorijo telo, duše pa ne morejo umoriti." Dvatisočletna zgodovina krščanstva je hkrati dvatisočletna zgodovina mučencev: doslednih Jezusovih učencev, ki so radi žrtvovali svoje življenje, da so ohranili nedotaknjeno zvestobo svojemu Gospodu. Vsaka bolečina, ki jo sprejmemo iz ljubezni do Boga in se uresničuje v medsebojni človeški ljubezni, se spremeni v biser. Poveličana bo ljubezen mater, ljubezen trpečih bolnikov, ostarelih, zapostavljenih in preganjanih, tistih, ki jih svet - in ponavadi mi z njim - zaničuje, gleda postrani. Dan, ko bo Bog sodil svet, nam pripravlja velikanska presenečenja. Od nas je odvisno, ali bodo ta presenečenja za nas ugodna ali neprijetna. Pomembno je vedeti tole: Bog stalno bedi nad nami. Če skrbi za ptice, kot so vrabci, ki niso posebno lepi in niti kakšni prijetni pevci, bo menda skrbel za nas, ki nam je zaupal tako dragocene darove: svobodno voljo, razum, posvečujočo milost.
"Ne bojte se torej!" pra vi Jezus v tretje. Česa naj se ne bojimo? Predvsem naj se ne bojimo priznati njega pred ljudmi. Naj se ne bojimo prikazati, da smo njegovi učenci. Vendar Jezus ne misli toliko na slovesne izjave in zapriseganja, da smo verni; misli predvsem, da ga ne zatajimo s svojim življenjem. Pravo merilo zvestobe so dejanja in ne besede, pa naj bodo še tako sladke.
ČETRTEK 20. JUNIJA 1 996
Papež je pohvalil slovenske litanije
Zadnji dan maja so v Vatikanu sklenili majniško pobožnost s tradicionalno procesijo, ki se je ustavila pred votlino lurške Matere Božje. Tam je prisotne nagovoril sv. oče in takole končal: "Rad bi spomnil na litanije Matere Božje, lavretanske litanije, ki so jih na posebno lep način peli v Ljubljani med mojim zadnjim obiskom v tem mestu Slovenije." Tako sv. oče.
Včasih so bile pete litanije M.B. z odpevi po naših cerkvah v navadi ob popoldanskih večernicah z blagoslovom z Najsvetejšim. Sedaj so popoldanske blagoslove skoro povsod opustili in tudi pete litanije z odpevi. Pri šmarnicah jih pogosto nadomeščajo z mašo ali imajo mašo in litanije, a brez petja in odpevov, sicer postane vse predolgo. Ali bi ne kazalo vsaj ob določenih priložnostih znova uvesti blagoslovje z Najsvetejšim s petimi litanijami M.B. z odpevi? Gre sicer za "ljudsko pobožnost", a tudi ta služi v čast M.B., s tem tudi Kristusa.	K.H.
NOVI GLAS / ST. 24 1996
LUDVIK ZORZUT, LJUDSKI PESNIK
Objavljamo lepi govor profesorice LOJZKE BRATUŽ ob poimenovanju šole na Plešivem v nedeljo, 16. junija 1996.
NOVA KNJIGA
ČETRTEK 20. |UNI|A I 99(>
tl dini dve slovenski šoli na področju Brd tostran državne meje sta osnovni šoli v Števerjanu in na Plešivem. Prva si je že pred leti nadela ime velikega pesnika Alojza Gradnika, druga se bo od danes dalje imenovala po njegovem bližnjem rojaku, ljudskem pesniku Ludviku Zorzutu. Gradnik je rodno Medano in z njo Brda pesniško uokviril v čudovit svet: Na holmu, v vinograde razsejana, /pred tabo v soncu morje, sivi Kras, / ravan furlanska, Soče zlati pas/in daleč za teboj dva velikana, / Triglav in Krn, še dalje Dolomiti: / tako te vidim in krog tebe Brda / in iščem zate sladkih besedi. Zorzut je kmalu po drugi svetovni vojni Brdom posvetil pesem, ki je tudi uglasbena in poje o bistrem, zdravem rodu ob Soči in v srečni deželi: Brda, Brda vinorodna, / rjave lehe razorane, / od Vrhovi ja do Medane / briška zemlja je svobodna. /... / Brda, Brda sladkozvočna, / gor čez brege, dol čez brajde, / koder sonce hodi, zaj-de, / srečna, radostna, poskočna...
Gradnik in Zorzut sta vsak po svoje opevala Brda. Upesnjevala sta pokrajino in ljudi, njihovo življenje in običaje, trpljenje in radosti, zato sta njuni imeni tesno povezani s to zemljo. In kakor je bila nekoč primerna in pomenljiva izbira Gradnikovega imena za štever-jansko šolo, tako je zdaj primerna in pomenljiva izbira Zorzutovega imena za šolo na Plešivem.
Ludvik Zorzut se je rodil v bližnji Medani 24. avgusta 1892, prav v tisti hiši, kjer se je deset let prej rodil Alojz Gradnik. Oba je življenje povedlo v svet, toda oba sta se rada vračala v rodne kraje in zdaj počivata na pokopališču v Medani. Po osnovni šoli v domačem kraju je mladi Ludvik obiskoval gimnazijo v Gorici n začel s študijem bogoslovja. Toda prišla je svetovna vojna in premnogi Brici so morali zapustiti svoje domove. Ludvik je bil z očetom iz-
gnan najprej v severno in nato v južno Italijo. Po vojni se je odselil v Maribor in si tam ustvaril družino. Na Štajerskem je preživel dobri clve desetletji. Med drugo j svetovno vojno se je umaknil iz Maribora. Živel je še jv drugih slovenskih krajih in seže proti koncu vojne vrnil na Primorsko. Bival je nekaj let v Gorici, leta 1949 pa je šel čez mejo v Novo Gorico. Služboval je v muzejih, arhivih in knjižnicah. Nazadnje je bil imenovan za j prvega ravnatelja arhiva in muzeja v Novi Gorici. Pozneje se je za stalno naselil v Kanalu ob Soči. S hiše na Gradu je redno zahajal v Brda, v gore in še marsikam. Umrl je v Kanalu 27. aprila 1977.
Ob rednem delu med muzejstvom in etnografijo so potekale še druge Zorzu-tove dejavnosti, zlasti publicistika. Pisal je članke, potopise, kratke pokrajinske monografije in folklorne spise. Posebno pozornost je posvečal Brdom, Benečiji in Reziji, pa seveda planinskemu svetu, ki ga je vseskozi močno pritegoval. Ta briški polihistor, neutrudni pisec iin zapisovalec vsakršnih zanimivosti, po značaju veder lin odprt, je izžareval človeško toplino in veselje do življenja, tudi kadar mu le-to ni bilo lahko. Kamor je prišel, povsod so ga bili veseli. Kar je vedel in znal - in tega je bilo zelo veliko - je posredoval svojim ljudem v pisani ali govorjeni besedi, vselej izvirni, večkrat tudi duhoviti. Zorzut je bil tudi glasbeno nadarjen in navdušen za petje in igranje. Še v poznih letih je hodil v Brda učit petje in orglat.
O Zorzutu - pesniku je Marijan Brecelj zapisal, da je bil "ptič samotar, ki poje, kakor mu srce narekuje, kakor vidi svet in ga doživlja" in da vsebina njegovih pesmi odkriva mnogostranost njegove osebnosti, saj se njen lok "razteza od ljubezenske preko socialne do meditativne, predvsem planinske in prigodniške". Posebnost Zorzutove poezije je tudi v tem, da je del njegovih pesmi napisan v briš-
kem narečju. Po mnenju Pavleta Merkuja so to sploh njegove najboljše pesmi. Res pa je tudi, da so prav zaradi narečja manj dostopne širšemu krogu bralcev. Edini izbor Zorzutovih pesmi je nastal razmeroma pozno, in sicer ob pesnikovi osemdesetletnici, izšel pa je leta 1974 z naslovom Ptička bregarca.
Na številnih postajah svojega dolgega in bogatega življenja se je Zorzut zavzemal tudi za to, da bi naš rod na tej zemlji vztrajal in se ohranil, zdrav in krepak. Njegove pesmi so tudi v tem
pogledu polne vedrine in optimizma. In ker je danes praznik šole, v kateri se na poseben način goji slovenska beseda, bom ob koncu še enkrat navedla našega pesnika, tokrat iz pesmi z naslovom Naša beseda: Zdrava je, v bogastvu neusahljiva, /živo raste na domačih tleh, / bolno-ža-lostnim korajžo vliva- / zdravje, smeh v pretežkih dneh!
Učencem s Plešivega in njihovim učiteljem ob tem lepem prazniku iskreno čestitam ter jim želim, da bi jim bilo ime, s katerim se zdaj imenuje njihova šola, v čast in ponos.
3. TRG GUTENBERG JE ZA NAMI
"M
m
Na Velikem trgu v Trstu se je v nedeljo, 1 6. junija, končala tretja izdaja knjižnega sejma, znanega pod imenom Trg Gutenberg. Priredili so ga ministrstvo za kulturne dobrine, državna knjižnica v Trstu, študijsko središče za mladinsko literaturo A. Alberti iz Trsta in tržaška trgovinska zbornica v sodelovanju z zvezo italijanskih knjigarnarjev, italijansko zvezo malih založnikov in združenjem La luna a Est - Teatro della Luna. Na sejmu je sodelovalo 50 večjih in manjših založniških hiš in 16 krajevnih knjigarn, med njimi tudi slovenska Tražaška knjigarna. Kiosk lete je bil po besedah prodajalcev dobro obiskan, veliko knjig so ljudje tudi kupili, čeprav so v prvih dneh imeli nekaj zadržkov zaradi cen, ki naj bi bile nekoliko višje od povprečja. V dneh od 6. do 16. junija je dva velika šotora obiskalo mnogo ljudi, da bi nakupili knjige ali pasi samo ogledali izpostavljena dela.
Trg Gutenberg pa ni bil samo navaden knjižni sejem, saj so se vsak dan zvrstile številne kulturne prireditve: od srečanj s književniki (v sredo, 11. junija, so udeleženci spoznali tudi slovenskega pesnika Borisa A. Novaka) do okroglih miz, predstavitev knjig in revij, gledaliških predstav ter likovnih razstav in laboratorijev (sodelovali sta tudi slovenski tržaški ilustratorki Vesna Benedetič in jasna Merku). V soboto, 15. junija, je bila popoldne tudi predstavitev revije Pastirček (na sliki), katere 50-letnico smo slavili pred kratkim. O zgodovini Mohorjeve družbe in izdajatelja Zadruge Goriška Mohorjeva je spregovoril njen predsednik Damjan Paulin, o življenjski poti Pastirčka pa Olga Tavčar. Prisotna je bila tudi ilustratorka Danila Ko-mjanc. Udeleženci so si lahko ogledali razstavo ilustracij Pastirčka in zgodovinsko razstavo te revije.
ETNOLOŠKI IN TOPOGRAFSKI PREGLED NEKDANJE OBČINE TOLMIN
V Goriškem muzeju
so predstavili publikacijo, ki jo je napisala Inga Miklavčič-Brezigar, kustos muzeja, vsebuje pa etnološki topografski
pregled bivše občine Tolmin.
Slednja je po novi ureditvi lokalne samouprave v Sloveniji razdeljena v nove občine Tolmin, Kobarid in Bovec. Gre za osemnajsti zvezek takih del, ki izhajajo v okviru etnološke topografije slovenskega etničnega ozemlja v 20. stoletju. Z izidom knjige bo tudi konec omenjene zbirke, ki jo je izdajal Znanstveni inštitut Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Avtorica v svoji publikaciji upošteva strokovna merila, ki so potrebna pri takih delih, vendar je zbrala tudi veliko podatkov, zaradi česar ima publikacija tudi praktični pomen in bo lahko pomemben pripomoček vsem, ki bi se v prihodnje poglabljali v preteklost bivše tolminske občine. Avtorica je med pomembnimi zgodovinskimi podrobnostmi zapisala, denimo, da je najstarejši dokaz človekove navzočnosti na Tolminskem jamsko najdišče Divje babe pri Šebreljah, v strmem bregu nad dolino Idrijce; to so sledovi človeške poselitve iz srednjega paleolitika o-koli 70 tisoč do 35 tisoč let pred Kr.
V publikaciji, ki ima 323 strani, so sistematično in po logičnem zaporedju razčlenjena tudi vsa druga področja, ki spadajo v etnološki in topografski pregled nekdanje občine Tolmin. Tako je podrobno opredeljena in opisana tudi zgodovina organizacije in delovanja Cerkve. Inga Miklavčič-Brezigar ob tem navaja tudi podatke, da je v bivši občini Tolmin 29 župnijskih cerkva, 4 vikarijske cerkve, v Trenti je kuracij-ska cekev, podružničnih cerkva pa je 38. Od skupno 34 župnij oz. vikariatov in kuracije jih je 17 že v upra-viteljstvu, kar pomeni, da
župnik v kraju ni stalno naseljen. Dejansko število aktivnih župnij je torej zaradi zmanjšanja števila prebivalstva predvsem v hribo-vitejših krajih skrčeno na polovico.
Opisani so tudi božje-j potni kraji na Tolminskem. V preteklosti je bilo to pomembno prehodno področje za romanje na Sv. Vi-šarje v Kanalski dolini, pa ludi na Staro goro pri Čedadu, kamor so nekdaj zelo radi romali tudi Tolminci. Vendar je bila tudi na tem območju vrsta romarskih krajev oz. cerkva v 18. in 19. stoletju, nekateri od njih pa so priljubljeni še danes. Cerkev Marije Device lavretanske v Trenti je bila v 19. stoletju pa do prve svetovne vojne priljubljena božja pot na dan sv. Ane (26. julija) in za mali šmaren; obiskovalci so prihajali tudi iz Bovca in Kranjske gore. Znana je legenda o Kristusovem trnu, relikviji, ki naj bi jo cerkvi v Trenti podaril goriški grof Attems, ki je dal cerkev zgraditi za trentarske rudarje. Romarski sta bili tudi cerkev Device Marije na Polju v Bovcu in stara cerkev sv. Antona nad Kobaridom. Še vedno slovijo kot romarski kraj Mengore (nad Kozar-ščami) s cerkvico Marije Device, kjer so se v 18. stoletju zbirali voditelji tolminskih puntarjev. Stara gotska cerkvica v Koseču pri Drežnici je bila kot božja pot opuščena v 19. stoletju. V Drežnico, kjer je bila leta 1911 zgrajena mogočna cerkev Srca Jezusovega, pa so hodili na božjo pot v letih med obema svetovnima vojnama.
Knjiga z etnološkim in topografskim pregledom bivše tolminske občine nudi zelo veliko informacij in drugega gradiva in je torej koristen pripomoček vsem, ki se poglabljajo v preteklost in tudi novejše značilnosti tega območja. --------- M.
PRISPEVAJ K DOGRADITVI KATOLIŠKEGA DOMA
Tvoj prispevek bo pripomogel i k odprtju, ki bo predvidoma i v mesecu oktobru, i
s* * i
Dar lahko oddaš
na račun št. 31276 pri Kmečki banki v Gorici, na upravi Novega glasa v Gorici in Trstu ali pri slovenskih duhovnikih.
OB OBISKU KRITIKOV MED APRILSKIM FVM
OBZORJE SLOVENSKIH TV IN FILMSKIH INSTITUCIJ
DAVORIN DEVETAK
Obzorje slovenskih filmskih in drugih elektronskih vizualnih komunikacij je v veliki prehodni fazi in preosnovi.
V	zadnjih 1 5 letih se je število subjektov, ki delujejo na tem področju, neverjetno obogatilo. Alternativni producenti, angažirani in tržno usmerjeni videasti, novi distributerji filmov, videokaset in audiovideo laserskih plošč, kopica novih komercialnih televizij, a-gencije za javne stike in reklamo ter nenazadnje gojitelji povezav prek interneta in drugih mrež, so močno razburkali razmeroma mirne vode slovenskega film-videa. Reakcije in možne strategije na dinamično situacijo, ki je značilna za ves evropski medijski prostor, so lahko različne, kot so ugotovili italijanski opazovalci goriškega Film video monitorja na obisku pri nekaterih osrednjih institucijah tega področja v Ljubljani.
S stališč predstavnikov slovenske državne televizije in ene izmed najmlajših zasedbin tv je bilo razumeti, kako je prav to najbolj občutljivo področje za nove tehnološke in druge izzive. Generalni direktor RTV Slovenija Žarko Petan in direktor umetniškega programa TVS Jaroslav Skrušny sta jasno povedala, da je javna tv po liberalizaciji slovenskega etra bila prisiljena na dvojno okrepitev. Navzven, ker je postala nacionalna televizija, in navznoter zaradi pojava številnih novih konkurentov. Programska struktura TV Slovenija temelji na fikciji, na informativno-dokumen-tarnih ter na razvedrilno-športnih oddajah.
Za Škrušnya naj bi bil glavni adut umetniškega programa še naprej v domači produkciji in v umetniški kakovosti, tako pri tv nadaljevankah in dramah kot pri filmih, ki bodo prikazani po tv in tudi v kinu. Ta naj bi bil protiodgovor pretiranemu oddajanju tujih spektakularnih, a nizko kvalitetnih filmov in nadaljevank po slovenski komercialni tv. Nekateri programi fikcije bodo realizirani v koprodukciji z drugimi nacionalnimi televizijami v Evropi, ki so izpostavljene standardizaciji mednarodnega producijskega in distribucijskega sistema.
Petan pa je poudaril, da sov pristojnosti nacionalne tv tudi programi za madžarsko in italijansko manjšino, pri čemer sta vprašljiva sodelovanje na furlansko-istrski tromeji in pri tem vloga TV Koper. TVS se trudi, da bi prišlo do dokončne ureditve potreb Italijanov ob slovensko-hrvaški obali in Slovence v F|-k. Tako na Hrvaškem kot v Italiji nista vidna (razen izjem) signala TV Koper in TV Slovenija. Niti ni na vidiku rešitve s satelitom, saj ob finančnih problemih ni še opredeljena strategija o uporabi tv satelita: ali naj bi služil za promocijo Slovenije po svetu (v angleščini?) ali naj
bo namenjen Slovencem v zamejstvu, Evropi in svetu (izbor sporedov ali celotni jprogram TVS). Dokončna J rešitev bo mogoča le s pol i-tičnim dogovorom med prizadetimi državami.
Povsem drugo vzdušje in načrte je bilo zaznati v sodobno opremljenih študijih TV POP, ki je začela od-jdajati konec 1995. Za tem programom je družba Pro Plus, ki skrbi za produkcijo izvirnih programov, za nakup tujih filmov in nadaljevank ter za trženje reklamnih oglasov na TV POP. Last-jniki te družbe so ameriška družba CME in domači komercialni televiziji MMTV iz Ljubljane in Tele 59 iz Maribora. Poleg navedenih oddajajo signal POP TV še TV Robin iz Nove Gorice j in Euro 3 s Krvavca, tako da ta dosega že 70% slovenskih gledalcev. Grupacija CME ima sorodne udeležbe še pri drugih komercialnih televizijah Srednje in Vzhodne Evrope, v Nemčiji, na Češkem, v Romuniji, Madžarski, Slovaški.
Kot je povedal direktor informativnega programa Tomaž Perovič v imenu svojih večinoma mladih in navdušenih 180 sodelavcev (RTV Slovenija ima 2.300 zaposlenih), na POP TV realizirajo samo tiste programe, ki najbolj zanimajo ljudi: razvedrilne oddaje, uspešne filme in nadaljevanke ter atraktivno zlasti domačo informacijo. Zvezdniki Bruce Willis, Macaulay Cuklin in Sigou-rney VVeaver, uspešne tv serije kot Prijatelji in Dosjeji X ali preizkušene kot Santa Barbara in Na jug!, kričeče vabijo slovenske gledalce. Strategija POP TV je postopna. Ze sedaj izpolnjuje zakonsko obvezo
o	10% emitiranju programov lastne proizvodnje: s tv
dnevnikom 24 ur (na sporedu obenem z večernim dnevnikom TVS) in z drugimi razvedrilnimi sporedi, npr. dnevni POP Kviz, glasbeni POP 30, nedeljska narodnozabavna oddaja Med prijatelji itd. Po vzorcu razvoja sorodnih komercialnih tv v Evropi načrtujejo, da bodo v roku nekaj let prišli do 40% oddaj lastne produkcije.
Na kinematografskem področju je opaziti podobne spremembe. Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je predstojnik oddelka za film, režiser Franci Slak, izpostavil probleme, s katerimi se sooča šola, ki pripravlja tehnične in umetniške kadre za film, tv in druge medije. Programi šole so razpeti med dilemo sofisticirane tehnične priprave, za katero je potrebna visoka tehnologija, in resne evropske estetske formacije. Doslej je bila osnovna težnja za drugo, za naprej pa, tudi glede na izreden medijski razvoj, je samo ta opredelitev nezadostna.
V	prostorih Filmskega sklada Republike Slovenije, kjer ima začasni sedež tudi Slovenska kinoteka, so gosti FVM dobili še sliko o trenutnem stanju slovenskih filmskih institucij, ki jim jo je ponazoril direktor Sklada Tone Frelih. Po razpadu proizvodnega podjetja Viba film je postal leta 1995 glavni institucionalni osebek Filmski sklad RS, ki ima nalogo letno oblikovati slovenski nacionalni filmski program. Razne tehnične in druge komisije preverjajo
projekte in za najboljše se odobri financiranje v obliki koprodukcije, pri čemer prispevek Filmskega sklada ne sme preseči 80%. Ostalo mora dodati predlagatelj projekta, producent, ki ob podpisu pogodbe mora zagotoviti pogodbe z vsemi izvajalci filma. Letna dotacija ministrstva za kulturo, ki jo upravlja Sklad, znaša približno 4 milijone DM, ki se razdeli na tri celovečerce, na študenstske filme AGRFT in tudi za promocijske dejavnosti doma in na tujem (npr. tudi goriški FVM).
Med pristojnostmi Sklada je financiranje tekoče proizvodnje, distribucije in tudi eksploatacija domačega filma: za programacijo tujih filmov skrbijo zasebne distribucijske hiše; za ohranitev in kinotečni prikaz kvalitetnih tujih filmov pa je poklicana Slovenska kinoteka, ki razpolaga z lepo dvorano v centru mesta. Ta, kot je povedal njen sodelavec Denis Valič, se je po 1991 osamosvojila od Jugoslovanske kinoteke in postopoma gradi samostojen fond filmov. Sedaj hrani približno 800 naslovov produkcije zadnjih 10 let, pričakuje pa, da bo spet postala lastnica do 600 umetniških filmov, ki so ostali v Beogradu po letu 1991. Ko bo to uresničeno, bo lahko dovršeno izvajala svojo vlogo posredovanja svetovne filmske kulture in umetnosti ter dokumentiranja slovenskega doprinosa k le-tem.
AiiAiA *AlDlNMt
JA*tnilClUwji*» Ul
PODLISTEK
NOVA TEMELJNA PRISPEVKA ZA POZNAVANJE DUHOVNE PROBLEMATIKE BRIŽINSKIH SPOMENIKOV (5.)
II.	DUHOVNA PODOBA BRIŽINSKIH SPOMENIKOV
IANKO JEŽ
Alkvi nova pobožnost do Kristusa je torej izraz Kristusovega božanstva, do katerega se pa komaj kdaj obrača neposredno. Zato se mu on kakor tudi verniki Približujejo po drugih posrednikih, to je svetnikih in pobožnih ljudeh. Kristus je zanj "nebeški kralj, ovenčan z lovorikami zmage, k njemu ga navaja spoznanje, da v njem najde usmiljenje" ugotavlja Rajhman, kar ga dalje navaja k 'rditvi, da "tako značilne h Kristusu usmerjene pobožnosti
pri Alkvinu ne najdemo v Brižinskih spomenikih." To nas preseneča toliko v I. in II. spomeniku kolikor v drugem, ki je kot osnutek pridige o grehu in pokori manj vezan na liturgični obrazec. Avtorji oziroma avtor BS so se torej morali ozirati pri svojem pastoralnem delu na tedaj znane zahodne obrazce, kjer se manj poudarja Kristusovo božanstvo, marveč se v središče pozornosti vernikov postavlja stvariteljska božja moč. Pri prenašanju tega načela na BS Rajhman trdi: "To velja predvsem za I. spomenik, manj za II. in III. V prvem se namreč pisec, z izjemo naslova, izogiba neposrednemu stiku s Kristusom. V drugem pa najdemo Alkvinov obrazec "Gospod Kristus", nekoliko prenarejen v vstavkom "sveti", toda z njim pove, da je Kristus "zdravnik teles naših in odrešenih duš naših".
V	tretjem pisec izpove vero v troedinega Boga, ob koncu pa se obrača na Kristusa, sedaj v Alkvinovem smislu, vendar je to odmev na začetno izpoved, ko ga imenuje "sin božji". Poudarek na božanstvu je čutiti v pojasnilu "ki si izvoli priti na ta svet".
Po Rajhmanovi sodbi v BS ne ugotovimo, ali je Alkvin že prešel od zgolj vstajenjske pobožnosti do Kristusa k
češčenju križa, kar naj bi bil znak potrditve pokarolinške duhovnosti. Pri poudarjanju Kristusovega božanstva pa je morala tudi Marija dobiti primerno mesto v bogoslužju. Pri tem pa Alkvin ni našel opore v teoloških razpravah, marveč verjetno v ljudski pobožnosti. Ker je Marija božja Mati, je njena priprošnja učinkovita, zato že zgoraj naletimo na sliko Marije, ki sedi na prestolu, ne samo na krščanskem jugu (Rim in Ravenna), ampak tudi na severu (Koln, Praga, Varšava in Krakov).
Alkvin omenja Marijo le v zvezi z zidanjem njej posvečenih cerkva in kot zgled redovnice. To naj bi pomenilo, da je Alkvin predstavnik dobe, ki je glede Marijinega češčenja le prehodnega značaja, zato ni več zakoreninjenih v dobi pretežnega češčenja mučencev, kajti drugi svetniki si medtem utirajo pot na oltarje.
Marijina podoba v BS je postavljena pred druge svetnice, zato je njena vloga omejena, kar naj bi lahko bilo znamenje odsotnosti njenega češčenja, obenem pa tudi dokaz, da je zgodnje krščanstvo v naših krajih sprejelo Marijo kot predstavnico uradne in ne osebne vernosti. ------------ DALIE
7
ČETRTEK 20. JUNIJA 1996
RESOLUCIJA SLOVENSKIH SVETOVALCEV
8
ČETRTEK 20. JUNIJA 1 996
NASILNI RUBEŽ V TREBČAH
Sredi prejšnjega tedna je v Trebčah prišlo do dogodka, ki je močno odjeknil med pripadniki slovenske narodnostne skupnosti na Tržaškem. V sredo,
12.	junija, je namreč izterjevalec tržaške hranilnice s pomočjo policije nasilno vdrl v hišo Lucijana Malalana ter zarubil dva televizorja in nekaj kosov pohištva. Do rubeža je prišlo, potem ko Lucijan Malalan ni hotel plačati davka na smeti, ker ni dobil o-brazca v slovenščini oz. s slovenskim prevodom. Malalan je funkcionarja tržaške hranilnice pričakal z dvojezičnim krožnim čekom, ki ga je bil izpolnil pri Zadružni kraški banki na Opčinah. Zahte-
val je tudi tolmača, a ni nič zaleglo.
Sedaj bo Lucijan Malalan poiskal svojo pravico na sodišču. Naša javnost pa z grenkobo ugotavlja, da določene metode postopanja niso še povsem v ropotarnici (med drugim je Malalan nekaj dni pred rubežem prejel od hranilnice pismo, ki je bilo napisano v "makaronski" slovenščini, kar je dokaz, kako je prezirljiv odnos do našega jezika še vedno prisoten) in se mora zato slovenski človek neprestano posluževati odvetnikov ter obiskovati sodne dvorane, da se mu prizna pravica, ki jo jamči italijanska ustava.
POLETjE V SESLIANU
PREDSTAVITEV ČETRTKOVIH VEČEROV
ERIK DOLHAR
Odborništvo za kulturo občine Devin-Nabrežina je v ponedeljek, 17. t.m., sklicalo tiskovno konferenco na sedežu Turistične ustanove v Sesljanu in predstavilo poletne prireditve, ki jih občinska uprava prireja v Sesljanskem zalivu z naslovom Poletje v Sesljanu.
Srečanja so se udeležili župan prof. Giorgio Depan-gher, odbornica za kulturo prot. Vera Tuta Ban, odbornik za javna dela Dario Pertot, občinska svetovalka Maja Lapornik, predsednik Turistične ustanove Elio Tafaro, predstavnik novih lastnikov Sesljanskega zaliva Ivano Fari in zastopnica CONI-ja. Poletje v Sesljanu bo steklo že drevi, četrtek, 20. t.m., na plaži Caravella s pričetkom ob 21. uri, ko bodo na otvoritvenem večeru nastopile godbe na pihala iz Tržiča, Proseka, Doberdoba, Buj in Nabrežine. Predstave bodo vsa k četrtek ob 21. u ri vse do 25. julija, ko bosta v večeru folklore nastopili plesna skupinaStu ledi (Trst) in Istrski muzikanti (Koper). Prihodnji četrtek, 27. t.m., se bo se-sljanski publiki predstavil znani Andres Valdes z gledališčem pantomime. V primeru slabega vremena se prireditve prenesejo na naslednji večer, oprogramu predstav pa bomo obveščali sproti.
Tiskovna konferenca je bila predvsem priložnost za sproščen pogovor o delih v tem biseru naše obale. Uvodoma je predsednik Turistične ustanove Tafaro z za-dovoljstvom povedal, da je prisotnost turistov v teh krajih narasla za dobrih 10 %. Turistična ustanova ponuja novost: speleološki turizem, se pravi ogled doslej manj obi-
skanih kraški h jam. Župan Depangher je z zadovoljstvom dejal, da so v Sesljanskem zalivu vendar stekla dela. Govor je bil o veliki potrebi vsaj 200-posteljnega hotela, o katerem je predstavnik lastnikov zaliva Fari povedal, da ga bodo v nekaj letih gotovo zgradili, medtem ko je zadeva glede razpadajočega hotela Evropa še velika neznanka. O najnovejših delih v Sesljanskem 'zalivu je spregovoril odbornik Pertot, medtem ko sta kulturne pobude podrobneje analizirali odbornica Banova in svetovalka Lapornikova. Predstavnica Olimpijskega odbora pa je pobudo pohva-
I	lila in pojasnila, da so imeli svetovalci srečo, da so naleteli na tako občinsko upravo, ker je v njej cela vrsta profesorjev in kulturnih delavcev, brez katerih bi bile podobne predstave neizvedljive.
S tem v zvezi sta svetovalca Slovenske skupnosti Peter Močnik in Andrej Berdon oblikovala resolucijo, ki sta jo podpisala tudi slovenska svetovalca Demokratične stranke levice Igor Dolenc in Ljudske stranke Walter Godina.
V	resoluciji je rečeno, naj se občinski svet obveže, da bo ugotovil čas in način revizije občinskega statuta in pravilnika občinskega sveta glede rabe maternega jezika svetovalcev, ki pripadajo slovenski manjšini. Resolucija tudi poziva župana, naj se obveže, da bo v kratkem posegel pri deželnih in državnih oblasteh, naj se v bližnji prihodnosti odobri pravičen zaščitni zakon za slovensko manjšino.
Problem rabe slovenščine v pravilniku občinskega sveta že nekaj tednov vznemirja svetovalce. Vse se je začelo, ko je svetovalska skupina gibanja Nord libero v enem izmed svojih številnih popravkov k besedilu pravilnika zahtevala, naj župan v primerih, da seje občinskega sveta ne potekajo na županstvu, seznani o
O SLOVENSCINI V TRŽAŠKEM OBČINSKEM SVETU
Razprava o rabi slovenščine v tržaškem občinskem svetu se še ni končala. V četrtek, 20. junija (torej na dan izida našega časopisa), je predvideno glasovanje o sprejetju pravilnika občinskega sveta.
Slovenščina še vedno buri duhove v tržaškem občinskem svetu
tem prebivalstvo z obvestili v slovenščini in italijanščini. Ob tem problemu se je večinska koalicija razbila, saj so se župan Riccardo 11ly in nekateri svetovalci večine izrekli za prejudicialo, ki jo je kasneje predstavil svetovalec Liste za Trst Giulio Staffieri; v tej je pisalo, da je edini uradni jezik italijanščina. Prejudiciala
vsekakor ni bila sprejeta, prav tako pa ni bil sprejet popravek gibanja Nord libero.
V zvezi s problematiko rabe slovenskega jezika v občinskem svetu pa sta prejšnji teden svetovalca SSk Močnik in Berdon izdala tiskovno poročilo, v katerem negativno kritično ocenjujeta zadržanje
gibanja Nord libero, ki je po njunem mnenju hotelo strumentalizirati zahteve slovenske manjšine. Svetovalca SSk sta kritična tudi do Stranke komunistične prenove, kateri očitata demagoško zadržanje. Mnenja sta, da je treba zaščitne norme uveljaviti na celotnem teritoriju tržaške občine, ne pa samo v nekaterih predelih. Zaradi tega, pišeta v tiskovnem sporočilu, sta prišla navzkriž tudi z županom linjem. Vsekakor, nadaljujeta Močnik in Berdon, so bili v dveh letih in pol, odkar traja 11lyjeva uprava, storjeni ogromni koraki v smeri razvoja medetni-čnega sožitja in odnosov z Republiko Slovenijo (kot primer sta navedla nedavno odkritje kipa Srečka Kosovela v tržaškem Ljudskem vrtu). To se pravi, da v tržaški stvarnosti postopoma zori prepričanje, da je treba slovenskim someščanom priznati enako dostojanstvo. Močnik in Berdon pripisujeta to dejstvo prav svojemu političnemu delu.
 I.Ž.
PISMO UREDNIŠTVU
LOCCHI O FOJBAH, SLOVENIJI IN FASSINU
Se živo nam je v spominu polemika o dvojezičnih o-sebnih izkaznicah vdevin-sko-nabrežinski občini, ki je povzročila odstop prvega demokratično izvoljenega italijanskega župana Locchi-ja. Te dni nas je isti Locchi (Lokar?) ponovno opozoril, da tudi zanj drži italijanski pregovor "II lupo perde il pelo ma non il vizio", in sicer s člankom v tržaškem italijanskem dnevniku o pridruženem članstvu Slovenije v Evropski zvezi. Bivši predsednik pokrajine, bivši župan in bivši krščanski demokrat se tokrat spušča v analizo same italijanske zunanje politike in tako izkoristi priložnost, da ponovno dokaže svoj negativni odnos do Slovenije (Slovencev?).
Kaj pravzaprav trdi naš politični analitik in skrbnik italijanskih interesov, ki naj bi jih Slovenija ogrožala?
Italijanska diplomacija je popustila Sloveniji in ji dovolila vstop v pridruženo članstvo Evropske zveze brez proti usluge in s tem popolnoma spremenila stališče Dinijeve vlade, ki je zahtevala vrnitev
hiš italijanskim beguncem (Locchi verjetno pozablja, da je sedanji zunanji minister isti Dini, kije prej načeloval vladi, in bi torej lahko sklepali, da se tudi sam strinja s sklepom vlade!).
Strinja se s Sardos Albertini jem (znanim odvetnikom predsednika ene izmed "krovnih" organizacij), da bo sedaj velika Slovenija izsiljevala šibko Italijo, ko bosta državi skušali rešiti še odprta medsebojna vprašanja. Obstaja celo možnost, tako Locchi, da bi Slovenija v zameno zahtevala še dodatne ugodnosti za svojo manjšino!
Končno bivši devinsko-nabrežinski kratkoročni župan svetuje Thalerju in Drnovšku, naj eden ali pa oba poklekneta pred fojbo, saj tudi Italijani molijo v Rižarni! Torej še en glas, ki skuša enostransko naprtiti krivdo Sloveniji (Slovencem) za vse, kar se je v naših krajih groznega zgodilo medvojno in neposredno po njej.
Zanimivo je, da Locchi postavlja Rižarno na isto raven kot fojbe, tako da lahko sklepamo, da je po njegovem mnenju Italija soodgovorna za to, kar se je dogajalo v Tr-
stu. Mi bi prepustili odgovornost za Rižarno tretjemu rajhu in želeli, da ne bi pozabili na požige slovenskih knjig, kulturnih domov, na zaprtje slovenskih šol, ricinusovo olje, za kar tretji rajh ni bil odgovoren, saj se je takrat Hitler šele učil od svojega učitelja, gologlavega Duceja. Zlasti s strani javnih organov zaman čakamo eno samo besedo opravičila ali obžalovanja za krivice, ki smo jih
Slovenci utrpeli pod fašistično Italijo od Primorske pa do Ljubljane in Novega mesta.
Ob koncu še žalostna ugotovitev: Slovenci, ki politično pripadajo Slovenski skupnosti, so volili tega človeka za župana še vedno slovenske občine, kmalu pa se je izkazala njegova prava narava in ga je tedaj ista Slovenska skupnost prisilila k odstopu. Sklenil bi z vzklikom: Bog nas reši takih "prijateljev", saj se proti sovražnikom znamo sami in bolje boriti.
-----------N.K.
Zaključek sezone večerov v DSI
V ponedeljek, 17. junija, je bil v Peterlinovi dvorani v Trstu zadnji ponedeljkov večer sezone Društva slovenskih izobražencev. Gost je bil tržaški pisatelj Livio Isaak Sirovich, ki je spregovoril o dveh svojih knjigah. Prva, ki ji je naslov Cari, non scrivetemi tutto, obravnava življenje materine družine (Sirovicheva mati je bila litovska Židinja), druga pa - z naslovom Cime irredente - govori o vlogi tržaškega alpinističnega cluba Societa Alpina delle Giulie v tržaškem italijanskem iredentističnem gibanju.———
TRŽAŠKA
POMEMBEN
ZLATOMASNIKU G
T. PRINČIČ MAMOLO
Kateheta Stanka Zorka sem prvič spoznala, ko sem obiskovala 1. ali 2. razred osnovne šole v Rojanu. Šolska mladina in tudi ostali pripadniki rojanske slovenske skunosti so v njem spoznali organizacijsko izredno sposobnega človeka, pozornega za osebne potrebe in stiske vsakogar, trdnega zagovornika pomembnosti obstoja slovenske besede v šoli in družini. G. Zorko je prišel v Rojan nekaj let prej in sicer
13.	januarja 1952, ko se je iz Bazovice preselil v ta tržaški mestni predel, da bi začasno nadomestil obolelega g. Angela Kosmača. Oktobra istega leta je prejel uradno škofijsko imenovanje za pomočnika, ki naj bi tu skrbel za slovenske vernike. Od takrat g. Stanko Zorko že preko 44 let stalno živi in deluje v Rojanu.
Njegova življenjska pot se je začela v Leskovcu na [Dolenjskem, kjer se je rodil 21. aprila 1919. Kljub težkim ekonomskim razmeram je nadarjeni Stanko po osnovni šoli dokončal štiri razrede meščanske šole v Krškem; nato je nekaj let obiskoval privatno salezijansko gimnazijo v Veržeju pri Ljutomeru, junija leta 1940 pa je maturiral na državni gimnaziji v Ljubljani.
V	začetku ni čutil izrazitega nagnjenja do duhovniškega poklica in, kot se sam
spominja, bi se bil zelo rad posvetil kmetovanju, po maturi pa sta ga mikala univerzitetni študij zemljepisa in zgodovine. A vendar se je odločil za bogoslovje v Ljubljani, kjer je tudi preživel prva vojna leta. Duhovniški poklic je polagoma zorel. Medtem so njegove domače na Dolenjskem Nemci izselili v Nemčijo. Še danes se rad spominja, kako je v tem času počitnice preživljal na Runar-skem na Blokah, kjer so ga ljudje izredno vzljubili. Tu je
8.	septembra 1943 dočakal razpad Italije. Ko so poleti
1944 Nemci izdali ukaz za mobilizacijo, se je skrivaj u-maknil v Rovte v bližino Logatca k družini Hladnik. Tu je preživel zadnjih devet mesecev pred koncem vojne. 5. maja 1945 se je napotil v Celovec, od tu pa so ga težke povojne razmere privedle v Italijo v taborišče Monigo pri Trevisu, nato pa 31. maja
1945 v benediktinsko opatijo Praglia pri Padovi. G. Stanko Zorko je dokončal 6. letnik bogoslovja in bil 29. junija 1946. leta posvečen v duhovnika v salezijanski cerkvi Monte Ortone pri Padovi, novomašnega slavja pa je bil deležen v nedeljo, 7. julija, v Senigalliji blizu Ancone.
Po novi maši je 1. septembra prišel v majhno du-hovnijo Srednje nad Ročinjem v nekdanji coni A Svobodnega tržaškega ozemlja. Kmalu je moral upravljati tudi župnijo Ročinj. Medtem so
O. Stanko Zorko na počitnicah v Beli peči
bili ti kraji priključeni Jugoslaviji. Ko je aprila 1949. leta prejel od Notranje uprave ukaz, da mora zapustiti Ročinj in Srednje ter se vrniti v ljubljansko škofijo, je na prigovarjanje župljanov odšel preko meje v Italijo. Pot ga je po kratkem bivanju pri g. Lavrenčiču v Štoblanku in dr. Rudolfu Klincu v Gorici privedla v Trst: 19. junija 1949. leta je prišel v Bazovico kot pomočnik župniku g. Marjanu Živcu.
Spomini se vračajo na Rojan, na številno prisotnost vernikov pri slovenskih nedeljskih mašah, na navdušenje in pomoč ljudi pri gradnji leta 1954 kapelice Matere božje pri Lajnarjih. Zaupanje v božjo previdnost, pa tudi moralna opora preko sto članic Marijine družbe, sta dala g. Zorku pobudo za gradnjo Marijinega doma v Rojanu, ki je postal od leta 1961, ko so ga dogradili, center za zbiranje mladine, za kulturne prireditve, pevske vaje in družabna srečanja. Leta
1975 mu je škof Santin posredoval od papeža Pavla VI. naslov monsignorja.
Med zapisovanjem glavnih dogodkov in dejavnosti, ki so spremljali življenje g. Stanka Zorka, je posebne pozornosti vredna oddaja Vera in naš čas, katero je vodil od leta 1953 30 let. Od leta 1965, ko je prišel materni jezik v bogoslužje, g. Zorko skrbi za oddajanje slovenske nedeljske sv. maše iz rojanske cerkve po radiu.
Ob zaključku teh zapiskov imam občutek, da sem podzavestno namerno opustila pravzaprav najvažnejše, kar je o človeku vredno zapisati. Verjetno se mi je zdelo, da bi bilo z besedami preskopo in suhoparno o-meniti človeške vrline, ki so trajno povezale in še danes povezujejo g. Stanka Zorka s slovenskimi verniki in slovensko mladino v Rojanu, pa tudi z ljudmi sosednjega naroda, ki sta jim pri srcu mir in medsebojno spoštovanje.
V	intervjuju je pred nekaj leti g. Zorko dejal: "Kar Bog stori, vse prav stori. Že dolgo mi je jasno, da sem izbral pravo pot, in če bi bilo možno, bi šel še enkrat po enaki poti. Srečen sem, da sem se rodil v številni družini."
Hvala Vam, gospod katehet, ker ste nas vedno učili ljubezni do Kristusa in materine besede. S svojim življenjem ste nam dokazali verodostojnost Vaših naukov.
Bog Vas živi!
200-LETNICA MAVHINjSKEGA ZVONIKA
ZVON SEM SLISAL POD NEBOM NOCOJ
IVAN ŽERJAL
V	nedeljo, 16. junija, so v Mavhinjah slovesno proslavili 200-letnico tamkajšnjega zvonika. Proslavo je priredilo Sportno-kulturno društvo Cerovlje-Mavhinje v sodelovanju z dekliškim zborom Devin in moškim zborom Fantje izpod grmade.
Že dvesto let (zgrajen je bil leta 1796) spremlja zvonik vesele in žalostne trenutke življenja Mavhinjcev ter jih opozarja na potek časa. Domačini so to obletnico hoteli počastiti na čim lepši način.
V	nedeljo zjutraj je bila slovesna maša, nato je prišel na vrsto slikarski ex-tempore, zvečer pa so organizatorji številnemu občinstvu postregli s pestrim kulturnim spore-
1
Za 200-letnico zvonika so v Mavhinjah priredili lepo proslavo
dom, čigar scenariji in režijo si je zamislila Maja Lapornik. Tako smo najprej slišali pritrkovalce, zatem pozdrave in slavnostni govor, nato pa še recital z naslovom Zvon sem slišal pod nebom nocoj, pri katerem so člani dramske skupine ŠKD Cerovlje-Mavhinje recitirali ljudske pesmi iz Štrekljeve zbirke Slovenske narodne pesmi, moški zbor
Fantje izpod Grmade in dekliški zbor Devin pa sta zapela vrsto priložnostnih pe-
smi.
Slavnostna govornica prof. Marta Legiša Terčelj se je najprej ustavila ob skromnih zgodovinskih podatkih o nastanku zvonika, nato pa spregovorila o njegovi vlogi in pomenu. Na koncu je de-
jala, da so Mavhinjcem predniki zaupali v varstvo zvonik, pa tudi zemljo, domove, vero in jezik. Tudi te dobrine moramo ohraniti, čuvati ter jih posredovati svojim otrokom, vnukom in vsem znancem.
Prisotne sta pozdravila tudi domači župnik dr. Jože Mar-kuža in predsednik Slovenske prosvete Marij Maver. ŠKD Cerovlje-Mavhinje je namreč nov član SP, ta organizacija pa je moralno in gmotno podprla proslavo ob 200-letnici zvonika ter priložnostno brošuro. O le-tej je spregovoril Marko Tavčar.
Lepa in doživeta proslava se je zaključila, kot se to spodobi, z živahno družabnostjo. Udeleženci so si v prostorih bivše osnovne šo\eJosip Murn - Aleksandrov lahko tudi ogledali razstavo slik in fotografij o kraških jamah, ki jo je priredil jamarski odsek društva Grmada.
TRST. Tridnevno duhovno srečanje za žene in dekleta bo letos 19., 20. in 21. avgusta v Domu blagrov. Prijave sprejema Dora Kosovel (tel. 763406).
TRST. Svetoivanska župnijska skupnost vabi na praznovanja ob prazniku farnega zavetnika sv. Janeza Krstnika. V petek, 21. junija, bo ob 20.30 v župnijski cerkvi koncert otroškega zbora Kresnice in mešanega zbora Primorec-Tabor. V soboto,
22.	junija, bo ob 20. uri sv. maša v slovenščini v stari cerkvici sv. Ivana in Pelagija.
V	nedeljo, 23. junija, bo ob
9.	uri procesija z narodnimi nošami, ob 10. uri pa slovesna sv. maša v slovenščini v župnijski cerkvi. Ob 21. uri bo na stadionu I. maj kresovanje s kulturnim programom, ki ga prireja društvo
Slavko Škamperle. V ponedeljek, 24. junija (god sv. Janeza Krstnika) bo ob 18. uri sv. maša v slovenščini v stari cerkvici sv. Ivana in Pelagija, ob 19. uri pa skupni obred v župnijski cerkvi. V četrtek, 27. junija, bo ob 18. uri sv. maša v slovenščini ob 1 38. obletnici posvetitve župnijske cerkve.
DAROVI
Za cerkev v Mavhinjah: v spomin na pok. Olgo Terčon Jelka Terčon Šah in Božena Terčon po 50.000 lir.
Uredništvo in uprava Novega glasa iskreno čestitata msgr. Stanku Zorku
ob zlatomašniškem jubileju ter mu voščita še mnogo zdravih in srečnih let.
SLOVENSKA ŽUPNIJSKA SKUPNOST V ROJANU
vabi na
PRAZNOVANJE 50-LETNICE MAŠNIŠKEGA POSVEČENJA G. STANKA ZORKA
v nedeljo, 30. junija 1996
Zahvalno mašo bo zlatomašnik daroval ob 9. uri v rojanski cerkvi. Popoldne ob 17. uri pa se bo v Marijinem domu srečal z verniki in prijatelji.
Na sporedu bodo glasbene točke in družabnost.
BLAGAJNIŠKA SLUŽBA ZKB TUDI V ZGONIKU IN NA REPENTABRU
Med poglavitnimi cilji pri združitvi nabrežinske in openske hranilnice je bila tudi utrditev prisotnosti na ozemlju, na katerem sta hranilnici poslovali in kjer še vedno posluje Zadružna kraška banka, to je predvsem na Krasu.
Omenjeni cilj dosledno zasleduje ZKB, ki se iz dneva v dan vedno bolj u-veljavlja na omenjenem področju in si pridobiva ugled in zaupanje tudi pri javnih upravah.
Kot prvi odraz nove stvarnosti je bila pridobitev blagajniške službe v letu 1995 za devinsko-na-brežinsko občino, kateri je sledila še blagajniška služba Medobčinskega konzorcija za kraški vodovod.
30. junija t.l. bo zapadla pogodba za blagajniško službo ostalih dveh
kraških občin, to je občin Repentabor in Zgonik. Razpisa za dodelitev blagajniške službe obeh krajevnih ustanov za obdobje od I. 7. 1996 do 31. 12. 1999 se je udeležila ZKB in si pridobila omenjeni storitvi.
To pomeni, da se bodo občani omenjenih krajevnih ustanov posluževali ZKB za vse plačilne storitve - vnovčenja ali plačila
-	v korist repentabrske in zgoniške občine v omenjenem obdobju.
Blagajniške storitve se bodo opravljale na sedežu na Opčinah. Vplačila pa bodo možna tudi pri drugih podružnicah. Banka nudi občinskim upravam možnost neposredne povezave preko elektronskega o-mrežja z uradi, ki se ukvarjajo z blagajniškimi posli.
ipitfttgTlii
KRONIKA
OBVESTILA
. STANKU ZORKU
JUBILEJ
9
ČETRTEK 20. JUNIIA 1 996
JjTj '■*,»«■ * * U»! I L*1 ’-' Ijti a
' ti***®*1?®*! ..''
GORIŠKA KRONIKA
10
DOSTOJEN SEDEŽ SREDNJI ŠOLI TRINKO!!!
CtCOKOSA
FfRlNDSKlS
„ 0CDW '
PRIVlL£^/j£j/ HQWE
mim
Pred tedni smo že poročali o velikih težavah, s katerimi se srečujejo slovenske šole na Goriškem. Tokrat ponavljamo, kar smo že izjavili: skrajni čas bi namreč že bil, da bi se goriška občinska uprava nehala sprenevedati in iz dneva v dan odlagati pereče probleme naših šol. Še enkrat ponavljamo, da se zavedamo, v kako težavnem položaju je vse italijansko šolstvo, a smo v istem trenutku tudi mnenja, da bi šole slovenske manjšine morale imeti posebno mesto, to pa samo zato, ker so šole manjšine. Za večinski narod so šole manjšine bogastvo in ne kak privilegij. "Tudi mi smo davkoplačevalci!" je pisalo na nekem napisu na protestnem shodu v torek, 18. t.m., pred občinsko palačo v Gorici. Otroci, starši otrok in profesorji srednje šole Ivan Trinko so ponovno protestirali, in to spet zaradi neustreznih prostorov, v katere so stlačeni. Odbor staršev slovenske šole Ivan Trinko je izročil protestno pismo goriškemu županu in občinskim odbornikom; Igor Komel je sprožil interpelacijo. Zahteva je jasna: starši odločno zahtevajo za svoje otroke dostojen sedež šole in so besni na občinsko upravo, ker jim dva meseca pred začetkom pouka še ni določila novih prostorov za šolo. Starši sprašujejo odgovorne, zakaj ne dajo šoli Trinko prostorov v stavbi Marconi, ki bi po njihovem mnenju bila še najbolj primerna.
Zbogom, s. Mihelangela
V	hiši sester Čudodelne svetinje na Korzu je v nedeljo, 16. t.m., po dolgi in mučni bolezni v zgodnjih jutranjih u-rah umrla dobra sestra Mihelangela. Ganljiv pogreb, ki se ga je udeležilo ogromno ljudi, predvsem - a ne samo - Slovencev, je bil v torek, 18. junija, v cerkvi Srca jezusovega v Gorici. Kaj več o pokojnici prihodnjič.----
Sestre Marije Čudodelne svetinje in sorodniki
se vsem iskreno zahvaljujemo za sočutje in veliko udeležbo na pogrebu naše drage sestre
MIHELANGELE ANE MARAŽ
Posebno se zahvaljujemo primariju ljudske bolnišnice dr. Mariu Busatu, namestniku primarija dr. Nicolu Piacentiju, kirurgu dr. Cesareju Santiroccu, zdravniku, ki je imel pokojnico v oskrbi, dr. Carlu Culotu, glavni medicinski sestri gospe Mirandi in celotnemu urgentnemu oddelku. Vsem bi radi izrazili našo najglobljo hvaležnost za skrb in nesebično pomoč naši dragi sestri med njeno dolgo boleznijo.
Vsem prijateljem in sodelavcem, tako Italijanom kot Slovencem, ki so z našo sestro Mihelangelo delili njeno poslanstvo ljubezni in so ji bili pri tem z nesebičnim prijateljstvom v pomoč in oporo, naj gre naša najgloblja in iskrena zahvala.
Po dolgi in mučni bolezni nas je zapustil naš dragi
FRANC PELICON (FRANIČ)
Žalostno vest naznanjajo sestra Marija, sin Davorin in hči Zlatka z družinama in ostalo sorodstvo.
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, 20. junija, z odhodom ob 13.40 iz mrliške veže glavne bolnišnice v Gorici. Maša bo v so-vodenjski cerkvi ob 14. uri.
Sovodnje, 19.6.1996
GLASBENA SLIKANICA
V KULTURNEM DOMU
IVA KORŠIČ
V sredo, 12. junija, so v veliki dvorani Kulturnega doma mladi, obetavni glasbeniki SCVG E. Komel
soustvarili Glasbeno slikanico.
Mozaik glasov je uvedel otroški zbor iz Doberdoba pod vodstvom Lucije Lavrenčič (na sliki), s spremljavo orf instrumentov učencev SCVG in klavirja Zulejke Devetak. V čisti belini o-zadja, med igro luči in senc, so fantje in dekleta pokazali, kako jim je pri srcu učenje solopetja, klavirja, kitare... in kakšne zvoke znajo privabiti iz svojih glasbil.
Javni nastopi so za vsakega učenca velika preizkušnja in izziv. Včasih gre vse gladko, prsti se ne upirajo igranju in znajo preliti v glasbo občutke, ki prevevajo dušo. Zgodi pa se tudi, da se zaradi razumljive treme izjalovijo vsa pričakovanja, zaradi slabe akustike prostora glasbila ne zazvenijo v vsem svojem čaru. Kljub vsem tem možnim tehničnim oviram, ki stopnjujejo živčnost in napetost pred prihodom na oder, so se nastopajoči prav dobro izkazali. Sicer so vsi že večkrat nastopili na raznih pri-
reditvah in bili deležni odobravanj. Tudi tokrat so pokazali zrelost, resen pristop do dela in viden napredek. Naj med njimi omenimo Petra Gusa: njegova violina je zaigrala vdano in pojoče kot še nikoli. Ne moremo niti mimo sopranistke Mirjam Pahor, ki nas je resnično presenetila s svojo vokalno interpretacijsko močjo in pa dobro naštudirano izrazno mimiko. Predstavila se je kot izkušen solist. Tudi med pianisti (Nina Kruh, Martina Hlede, Jana Fajt, Sandra Lombardi, Barbara Peršič, Maja Furst, David Trebižan, Damijana Čevdek) smo opazili nekatere zelo ognjevite in temperamentne osebnosti. Matija Faganel je zanesljivo, z domačim pristopom zaigral na kljunasto flavto in oboo. Slišali smo še kitari Erika Ferija in Martine Ge-reon, klarinet Kristjana De Comellija, violončelo Boštjana Hareja, glas Kristine Macarol.
Na večeru so se med kratkimi premori prikazali dia-
EUR ART 96 V GRAJSKIH ZAPORIH
SAŠA QUINZI
Združenje Graphiti in odborništvo za kulturo pri goriški občini sta tudi letos v sodelovanju z raznimi ustanovami in posamezniki, med katerimi velja omeniti glasbeno šolo Komel, organizirali razstavo EUR ART. Razstava sodobne umetnosti - predvsem slik - je nameščena v zaporih goriškega gradu in bo na ogled do 7. julija.
Prvotni namen EUR ART-a je posredovati prerez umetniškega ustvarjanja na področju Alpe-Jadran. Tudi letos prihaja dobršen del umetnikov s tega področja, predvsem Italije (N. Leghissa, S. Puddu, P. D. Redfern, A. Velussi), Avstrije (K. Koller, M. Schellander, L. Salcher) in Slovenije (Z. Apollonio, K. Golja, H. Tahir). Tem sta se pridružila še kipar grškega rodu M. Thomakakis in pa Makedonec D. Mali da nov. Tolikšno število in stilne diferenciacije, kvaliteta tudi svetovno priznanih avtorjev in njihov generacijski razpon (največja razlika je kar petdeset let) zagotavljajo zadovoljiv pregled umetnostnega dogajanja na obravnavanem področju. Obenem pa lahko vsak dobi in izbere govorico, ki mu je bližja ali ljubša. Kdor
se namreč sprehodi po zaporih, bo zasledil spomin na Sarajevo (Puddu) in odmev razosebljenega sedanjega časa (Leghissa, Velussi) ali pa slike, v katerih prevevajo čisto drugačna čustva kot satira ali religioznost (Koller). Vsakdanji svet je predstavljen s prepoznavnimi naravnimi potezami (Malidanov), pono-tranjanje osebne izkušnje vodi do gradnje liričnega sveta, upitega v žive barvne ploskve (Golja) ali konstruira autono-mno likovno govorico (Schellander). Tudi radovednost bo potešena ob ogledu primerka t.i. "computer art" (Redfern).
Kakorkoli že, če se boste sprehodili po zaporih, tudi če vaš namen ni ogled razstave, ali celo, če bi želeli si ogledati le grad, boste gotovo začutili, kako so te slike potlačene in ohromljene v neprimernih prostorih z neprimerno o-svetljavo. Od Picassa naprej živi umetnina svoje življenje, ni le pasiven okrasek sugestivnega prostora, ampak ustvarja prostor ona sama. Grajski zapori - kot vsi zapori celega sveta - pa gotovo niso primerni za katerokoli razstavo, razen v primeru, ko bi bila vezana na njihovo vlogo. U-metnost pa vas gotovo noče vkleniti, še manj pa mučiti.
pozitivi iz raznih trenutkov glasbenega življenja SCVG. Spoznali smo vrsto obšolskih dejavnosti, celoletno temeljito delovanje, spomnili smo se na tečaj za glasbene pedagoge, ki so ga vodili ugledni slovenski in tuji glas-
beniki. Zvedeli smo za zavidljive dosežke in zaslužene nagrade, ki so jih gojenci prejeli na zahtevnih tekmovanjih v Sloveniji, Franciji in drugod.
ZELO NEENOTNO V TRETJE TISOČLETJE!
DANIJEL DEVETAK
Zakaj se Slovenci v Italiji ne moremo ali ne znamo odločiti za skupno oz. enotno manjšinsko strategijo? Zakaj imamo tako izrazit talent, ki nas odvrača od skupnega zastopstva? To je bila tema javne televizijske oddaje STV Slovenski program s pomenljivim in obenem izzivalnim naslovom (Ne)enotno v tretje tisočletje, ki je potekala v torek, 18. junija, v večernih urah v Kulturnem domu.
V	tej zaključni oddaji iz niza Pri nas doma, ki ga vodi Ivan Peterlin, so bili prisotni zastopniki sedmih strank ali organizacij slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, ki so v preteklosti že delovali v nekdanji enotni delegaciji. Na privlačno in v tem trenutku živo temo so odgovarjali Martin Brecelj za Slovensko skupnost, Rudi Pavšič za Demokratski torum, Marij Maver za Svet slovenskih organizacij, Miloš Budin za Demokratično stranko levice, Stojan Spetič za Stranko komunistične prenove, Boris Peric za Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo in Viljem Cerno kot predstavnik slovenskih organizacij iz videmske pokrajine. Kot posebna gosta pa sta sodelovala Darko Bratina kot senator v rimskem parlamentu in Lojze Peterle kot predsednik delovne skupine za manjšine v državnem zboru Slovenije.
Problem izbire javnih manjšinskih zastopnikov ostaja še vedno odprt, kar je nenazadnje dokazala tudi manifestacija z lepaki pred Kulturnim domom, izraz protesta nekoga, ki mu ni uspelo priti zraven...
Neobičajni oder javnega srečanja izven studia, Gorica, je bil izbran namenoma; vodilo oddaje naj bi bil namreč enotni duh, ki je vel maja leta 1984 na veliki manifestaciji na goriškem Travniku. Žal pa smo bili poslušalci sredi občinstva priče še enemu "večernemu spektaklu" na nizki ravni; znova so nad vsem drugim prevladali polemični toni in pristranski interesi posameznih skupin, ki preslepijo vsako treznejše načrtovanje in onemogočajo spoštljiv ter dostojen dialog med različnimi komponentami. Torej: znova noben korak naprej! Res je sicer, da na enournem srečanju ni bilo mogoče priti do dna tako kompleksni problematiki. Enako težko je v kratkem dopisu ponazoriti posamezna stališča in njihovo ozadje. Leteli so očitki enoumja, enostrankarstva, postkomunizma, ki se še ni končal, totalitarnega režima, diktature proletariata, utonitve v večinskih strankah itd. Različno opredeljeni so merili svoje moči, podajali diametralno nasprotna gledanja na stvarnost, dajali različne interpretacije istim pojmom. Verjetno je bilo le premalo konkretne dobre volje in spoštovanja do različnosti, ki naj bi bila vir bogastva, da bi se razkosanost res mogla preseči v optiki pravih in prvenstvenih ciljev manjšinske skupnosti. In vendar - kot je na koncu poudaril Peterle - je za obrambo in razvoj manjšinskih interesov res pomembno in potrebno, da se konstituiramo v enotno (oz. skupno oz. kakorkoli kdo hoče) predstavništvo. "Kako? To je vaša zadeva," je sklenil visoki gost iz Slovenije. In tu se zgodba nadaljuje...
Če pa le hočemo najti kaj pozitivnega v torkovi diskusiji, lahko rečemo to, da je le-ta krepko prebudila javno zanimanje za problem enotnega zastopstva in sprožila v vsakomer, ki je bil prisoten ali bo pred zaslonom v nedeljo,
23.	t.m., zvečer ali pa bo o tem - gotovo - še slišal, globlje razmišljanje. Za kaj več pa časi verjetno - žal - še niso dovolj zreli...
OB POIMENOVANJU OSNOVNE ŠOLE NA PLEŠIVEM
Plešivo je naselje na najbolj zahodnem delu slovenskega prostora; upravno spada pod občino Krrnin. Svoje versko središče imajo tamkajšnji prebivalci v cerkvi sv. Križa pri Subidi, kjer se zbirajo vsako nedeljo pri sv. maši, ki jo daruje njihov briški rojak dr. Oskar Simčič. Toda Plešivci imajo tudi svojo osnovno šolo na križišču za Medano in Preval. Ta šola je sedaj dvorazredna, ker naselje ni veliko; je pa šolsko poslopje prav čedno z igriščem in sedaj še s parkom, ki ga je uredil Kulturni krožek briške mladine Plešivo-Krmin. Ta šola, ki deluje že od sredine petdesetih let, do sedaj še ni imela imena. Letos pa so učitelji in starši sklenili, da šoli podelijo tudi ime. Izbrali so ime briškega rojaka iz bližnje Medane,
ljudskega pesnika Ludvika Zorzuta. To se je slovesno zgodilo v nedeljo, 16. junija, ob 18. uri.
Ob šoli na dvorišču in v parku se je zbralo prav veliko ljudi, Slovencev, Furlanov in Italijanov. Slavje je odprla ravnateljica ga. Mirka Brajnik, ki je v klenih besedah orisala začetek šole na Plešivem in njen razvoj.
Čestitala je vsem, ki so pripomogli k nedeljski slavnosti. Učiteljica Aleksija Klanjšček je nato poklicala na oder župana Pasello, ki je v prijateljskem govoru razvil nekaj misli o sožitju v občini, kjerživijo Italijani, Furlani in Slovenci v lepem soglasju. Končal je s pozdravom v slovenščini: "Da bi se imeli radi." Nato sta župan in nečakinja Ludvika
Zorzuta odgrnila kip, delo Silvana Bevčarja. Ob odkritem reliefu smo prisluhnili prot. Lojzki Bratuževi, ki je spregovorila o pesniku (gl. str. 6). Občinstvo se je nato premaknilo pred šolsko poslopje, kjer sta župan in pesnikova nečakinja odkrila tablo o poimenovanju šole, Kazimir Humar pa je namesto zadržanega dr. Oskarja Simčiča blagoslovil tablo in šolo. V parku je sledil kulturni del slavja, ki so ga z deklamacijami, prizori in instrumenti oblikovali otroci osnovne šole in vrtca s Plešivega in iz Krmina ter glasbena skupina z Dobro-vega. Ob kupici briškega vina in raznih dobrotah so ljudje še dolgo ostali v prijateljskem razgovoru, saj je bilo tudi vreme dokaj ugodno, tudi če so grozili oblaki.
Plešivcem in vsem, ki so pripravili to veselo in spodbudno slavje, naše čestitke in da bi šola živela ob še večjem številu otrok še dolga dolga leta.
---------K.H.
CAROVNICE, KROKARJI, RDEČA KAPICA, HUDI VOLK... NA ODRU OSNOVNE ŠOLE ŽUPANČIČ
IVA KORŠIČ
Bliža se kresna noč in čarovnice so že švigale sem ter tja, a ne na metlah, pač pa na črnih dežnikih pred presenečenimi gledalci v osnovni šoli Otona Župančiča... Izvirno pravljico so četrtošolčki napisali po skupni zamisli in z dragocenimi nasveti učiteljice Majde Gergolet. Med šolskim letom so se tako navdušili nad coprnicami, da so skle-nili pripraviti gledališko predstavo. Rodila se je lutkovna igrica Lakota pa taka. Z učiteljico Danilo Kom-janc, veščo mladinsko ilustratorko, so oblikovali, lepili, šivali ročne lutke. Ko so mali lutkarji poželi zaslužen aplavz in odhiteli z od-
ra, so prihiteli prvošolčki. S petjem in rajanjem so prikazali prvo "težko" srečanje z učenostjo. Pri izvajanju so jim pomagali šolski zbor, glasbena spremljava učiteljice Ketty Tabaj in pa pozorne oči Majde Zavadlav. Venček pesmi o rožicah, pticah, morju in seveda navdušen "živio počitnice", so zrecitirali tretješolci, ki jih je pripravila Barbara Rustja. Za tem pa smo na filmskem platnu zagledali Rdečo Kapico, njeno mamico in babico, lovca in silno hudega volka z ogromnimi usti in... črnimi očali! "Ta grozljivi hudobec" jo je ucvrl v gozd, kolikor so ga nesle noge, saj se je zelo bal lovca.
Zamisel za realizacijo filma se je porodila med šol-
skim branjem. Učiteljici Mirki Bric je s svojo dolgoletno dramsko izkušnjo priskočila na pomoč Majda Zavadlav. Priredila je pravljico, ki je postala še bolj privlačna. Silvan Bevčar je izbral glasbo, poskrbel za scenarij. Vse prizore je posnel med šolskimi drevesi in cvetočimi grmi bližnjega vrtca. Tako je nastala nova zabavna inačica. Z njo je bil povezan nadvse strog proces volku (spisal ga je Dario Leban, z režijo in glasbo sta se ukvarjali Ketty Tabaj in Ana Rupil). Obtožen je bil, da je neštetokrat požrl Rdečo Kapico in babico. Seveda je vse zanikal. Toda po dolgem sodnij-skem postopku in zasliševanju prič smo izvedeli, da je vsega kriv pisatelj Grim
oz. kultura. Brez te pa ne bi bilo ne pravljic ne šolskih prireditev. S to trditvijo so se strinjali vsi. Zaploskali so o-trokom, ki so dokazali, da radi in uspešno nastopajo, če imajo oporo.
Najmlajši iz vrtca ul. Bro-lo pa so (14. junija) pripravili prizorček o medvedji družinici. Iskali so medvedka pri delavnih čebelah, pri hruški debeluški, a on je spal v Len-čkini postelji.
Učiteljice so se morale precej truditi, da so naučile malčke recitirati in peti. O-troci so zelo živahni in med njimi je veliko takih, ki jim je bil ob vstopu v vrtec slovenski jezik skoro popolnoma tuj.
OBVESTILA
V	galeriji Katoliške knjigarne si lahko zaradi izjemnega zanimanja ogledate razstavo kiparja Zmaga Posege do konca junija po urniku knjigarne.
v GALERljl Kulturnega doma bo do 30. junija odprta razstava avstralskega slikarja Dimitrija Kodriča.
VODSTVO KATOLIŠKE knjigarne obvešča starše in dijake, da že sprejema naročila za nakup šolskih učbenikov. PROSVETNO DRUŠTVO Rupa-Peč vabi na tridnevni izlet v Lombardijo in Piemont k jezerom Como, Maggiore in Orta od 30. avgusta do 1. septembra 1996. Prijave sprejema Kovic Tanja na tel. 0481/882285.
SKRD JADRO iz Ronk vabi na družabni večer z jedačo in kresom v kraju Alture nad Polačem (pri Doberdobu) v nedeljo, 23. t.m.
DAROVI
ZA LAČNE po svetu: Ana Viki
100.000	lir.
OB POROKI sina daruje družina Devetak 100.000 lir za cerkev sv. Ivana in
100.000	za Katoliški dom.
ZA nove slike v slivenski cerkvi: namesto cvetja na sveži grob Olge Terčon druž. Terčon iz Slivnega 50.000 lir.
ZA SOVODENISKO cerkev: namesto cvetja na grob pok. Klare Fornazarič Čaudek Terezija Čaudek 100.000; Ade-le Čaudek 100.000; Anita Petejan 100.000; namesto cvetja na grob pok. Rozalije Pelicon Tommasi Zlatka in Davorin z družinama 200.000; Cvetka z druž. 50.000; Tommasi 200.000; v spomin na pok. mamo Dano Marinka z druž. 300.000; sovodenjske pevke v spomin na Zalko in Dano 200.000 lir.
SLOVENSKO GOSPODARSKO združenje - Gorica izreka ob smrti Franjiča Pelicona globoko sožalje Davorinu Peliconu in Dragu Tomšiču.
SLOVENSKA ŽUPNIJSKA SKUPNOST PRI SV. IVANU
vabi
K ZAHVALNI MAŠI OB 50-LETNICI MAŠNIŠKEGA POSVEČENJA G. CVETKA ŽBOGARJA
v soboto, 29. junija 1996, ob 19.30
v cerkvi sv. Ivana.
GLASBENA MATICA - GORICA
ŠOLSKO LETO 1996/97
POTRJEVANJE VPISOV IN PREDVPISOVANJA
Sporočamo Vam, da je v teku potrjevanje vpisov in predvpi-sovanje novih gojencev za šolsko leto 1996/97. Vse potrebne informacije o poteku pouka glavnih instrumentov in tečajev dobite na tajništvu šole Glasbene matice v Gorici, ul. del la Croce 3 od 24. junija do 19. julija 1996.
Urnik: od pon. do petka od 10. do 12. ure. Tel. 0481 -531508.
KLAVIR IN VIOLINA ZA ZAKLJUČEK GLASBENEGA POKLONA CENTRA EMIL KOMEL
11
ČETRTEK 20. | U N11A 1 996
CERKVENI MEŠANI PEVSKI ZBOR IZ ZGONIKA PRI SLOVENSKI MAŠI V TRŽIČU
SSO proti krčenju državnih prispevkov
Pred kratkim je bilo v Rimu z zakonskima odlokoma št. 574/1995 in 230/1996 sprejeto krčenje državnih prispevkov za kulturne dejavnosti slovenske manjšine v Italiji za leti 1996/97. Proti odredbi je nastopila deželna odbornica za vzgojo in kulturo Alessandra Guerra, ki je pozvala deželni svet, naj zavzame odločno stališče do odgovornih vladnih organov v obrambo pravic slovensko govorečih državljanov. Predsedniku deželnega sveta je poslala telegram tudi predsednica SSO Marija Ferletič, ki Poziva k nujnemu posegu proti krčenju prispevkov, saj je Položaj slovenskih institucij in društev zaradi nezadostnih in Poznih deželnih ter državnih Prispevkov res slab.
BERNARDKA RADETIČ
V	nedeljo, 9. junija, smo imeli ob 17. uri slovenski verniki iz Tržiča doživeto bogoslužje v materinem jeziku v komaj prenovljeni cerkvici iz XVI. stoletja, posvečeni sv. Nikolaju.
Sveto mašo je vodil župnik te fare g. Armando Zor-zin, obenem pobudnik tega enkratnega in čudovitega dogodka. Svojo homilijo je sklenil s temi besedami: "Danes zvečer, na dan sv. Rešnjega Telesa, obljubimo Gospodu, da smo pripravljeni v naši Cerkvi vsi Slovenci in Italijani, Furlani in
drugi, povezati naše posebnosti v jeziku in navadah z namenom, da bi kljub naši različnosti prišla bolj do izraza bratska skupnost."
Brez lepega petja bi sv. maša seveda ne bila ne slovenska ne slovesna. Za to so zavzeto poskrbeli pevci cerkvenega mešanega zbora iz Zgonika pod umetniškim vodstvom Toneta Kostnap-fla. Za orgelsko spremljavo je poskrbel mladi organist Davorin Starec. Ob tej priložnosti je zbor izvedel 4. Ma-ličevo mašo za mešani zbor in orgle, Valenčičeve speve, priložnostne pesmi sv. Rešnjega Telesa in še Marija,
vir si nam veselja. Ob koncu smo se zboru pridružili vsi prisotni in skupaj zapeli tradicionalno, a vedno lepo in upanja polno Marija skoz' življenje. S svojim ubranim petjem so se pevci odlično izkazali in bili v veselje številnim tržaškim Slovencem, ki smo jih nagradili z iskrenim in toplim aplavzom. Res pravi užitek! Želimo jim uspešno petje še naprej!
Domačin Karlo Mučič se je ob koncu zahvalil domačemu župniku, pobudniku in gostitelju, vsem prisotnim in predvsem pevcem za lepe in doživete interpretacije zahtevnega programa.
Valentina Pavio pri klavirju (foto Bumbaca)
nove skladbe Nouvelletten št. 8 op. 21 in prepričljivo izvedene Prokotijeve Sarka-smes iz op. 17 št. 1, 3. Po krajšem premoru se je recital nadaljeval z dialogom med klavirjem in violino. Prijetno je bilo poslušanje prepleta sedaj iztopajoče violine sedaj klavirja, ki nista nikdar učinkovala solistično. Program je zaobjel Mozartovo Sonato KW 302 v Es-duru, otožno Čajkovskijevo Serenade melancolique op. 26 i n Dvorakovo Sonatino v G-duru op. 100.
Večer je prijetno stekel in pester izbor skladb, zajetih iz različnih obdobij, ne da bi zapadel v enostavne melodije, je v ubrani izvedbi mladih glasbenic pustil prijeten občutek vsem poslušalcem.
----------A.K.
S koncertom dua klavirja Valentine Pavio in violine Irine Cavaion se je 15. junija v komorni dvorani SCGV E. Komel končal letošnji Glasbeni poklon te sole. O-be glasbenici, ki sta poznani tudi kot pedagoginji, nadaljujeta podiplomski študij s prof. Gadžijevom oz. pri prof. Kuretu.
Prvi del glasbenega večera je bil posvečen solistični izvedbi klavirja. Skrivnostno atmosfero so ustvarile note dveh Chopinovih nokturnov. Zahtevnejše je bilo poslušanje Schuman-
12
ČETRTEK 20. JUNIJA 1 996
BENEŠKA SLOVENIJA
KANALSKA
BOGATO KULTURNO POLETJE
ERIKA JAZBAR
Mesec dni nas loči od pete izvedbe Mittelfesta, srečanja srednjeevropskih narodov, ki se nam bodo tudi letos predstavili s svojo kulturno specifiko v iskanju in potrditvi skupnega humusa tega dela Evrope. Gledališče, glasba, balet, poezija, film, okrogle mize, lutke, to je program letošnje čedaj-ske manifestacije. Umetnike in njihova dela pa bo tokrat povezovala nadvse bogata rdeča nit, ki gradi same temelje nove Evrope, t.j. tema identitete. Za nas manjšince majhnega naroda omenjena problematika verjetno predstavlja tisto struno, na katero radi zaigramo ob vsaki priložnosti, pa naj bo to praznik ali politični govor; zato bo julijsko srečanje zanimiva priložnost za soočanje in konfrontacijo. Čedad bo od 20. do 28. julija gostil koprodukcije in hospitacije umetnikov iz desetih držav, ki oblikujejo nadnacionalno srednjo Evropo. Umetniški vodja Giorgio Pressburger je v prejšnjih tednih predstavil glavne vsebinske sklope festivala, ki nam ponuja letos zelo zanimive novosti.
Najprej velja omeniti gledališki projekt Pesem mest, ki ga bodo sooblikovali z
dubrovniškim festivalom, nadalje scensko postavitev Velike migracije v režiji Pressburgerja (po eseju H. M. Enzenbergerja); veliko pozornosti pa vzbuja večurna video-opera, ki bo na programu v večernih urah otvoritvenega dne. Pomemben del srečanja pa bo namenjen izključno manjšinskim realnostim: med drugimi bo gostovalo turško gledališče iz Makedonije s svojevrstno interpretacijo Hamleta. Pomembno novost letošnjega srečanja predstavljajo trije pesniški večeri, namenjeni figuram S. Kosovela, F. Bandinija ter D. Meni-chinija; recital poezij bo predstavilo SSG 28. julija v Landarski jami.
Nazadnje naj vsaj omenimo glasbena srečanja, filmske večere od 23. do 27. julija, na katerih bo na ogled niz tudi manj poznanih filmov poljskega režiserja Kie-slovvskega; ne pozabimo na štiri okrogle mize, seveda na temo identitete. Nadi-ške doline pa bodo tudi letos imele v
1 1*1	• • •
*l *l* I	•l
III *l*	1
• • 1 • • • tl«l« '"S V^“\ M I T T E L F E S 'F ’ 9 6 ! DAL 20 AL 28 LUGIIO • t • | •	
1 «* * * I* V-*	
NIKAKOR NE RAZUMEM...
April leta 1941. Oče kot rezervni oficir, vpoklican v jugoslovansko vojsko v Zagrebu, jaz dijak skupaj s šoštanjskim prijateljem Karlom Destovnikom na realki v Mariboru. Simovičev puč." Bolje rat nego pakt?' Nemški napad na Jugoslavijo. Vrnitev v Šoštanj. Posamezni neuspeli odhodi sokolske in skojevske mladine za dosego prostovoljcev. Tudi moj! Sneži, ko zvečer med nemško kolono prečkamo cesto Črna-Soštanj.
Na domači hiši na Goricah napis: "Reser-viert Jur steierische Kulturbund", ki se v nekaj dneh spremeni v Heimatbund. Mati, tržaška Slovenka, sama, v hiši gostujejo oficirji nemškega Wermachta. Šoštjanski kul-turbundovci ji zaukažejo, da sem v hišnem zaporu. Oče takoj po vrnitvi iz Zagreba od Gestapa zaprt s pomočjo šoštjanskih kulturbundovcev, tudi evangeličanov. Gestapovski zapor v Šmartnem pri Slovenj Gradcu, ki ga vodi zloglasni Sepp Stroh-meier, tudi evangeličana in udeleženca I lil-lerjeva zgodnjega zborovanja v pivnici v Mtinchnu, poznejšega gestapovca v Mariboru. Kajuh je tudi tam. Kajuh kot Štajerec izpuščen, oče razvrščen v kategorijo Primorskih Slovencev in antinacistov za izgon. Preko zbirnega centra v Rajhenburgu izseljen. Premoženje in podjetje zaplenjeno od nemškega kulturbundskega komisarja. Iz hiše odnašajo po vrsti vsak, kar hoče. Tudi vse knjige, slovenske in nemške. Šoš-tanjski kulturbundovci. Pobeg z materjo v
Ljubljansko pokrajino. Konec zgodovinskega spomina.
Za izgnanstvo in krajo premoženja, kar je po eni izmed haaških konvencij iz preteklega stoletja celo vojno hudodelstvo, nobene odškodnine. Veleposlaništvo Zvezne republike Nemčije v Sloveniji hitro jasno, celo s prevodom v slovenščino meni, da je bilo vse urejeno z dogovorom med Titom in Brandtom ter plačano, če pa odškodovana nismo nič prejeli, je stvar naše države. "Minister Gregor" iz Ljubljane (vlada Republike Slovenije, vladna medresorska komisija za vojno škodo, zunanje ministrstvo, varuh človekovih pravic) pa nič! Vkljub davkoplačevalstvu državljan ne zasluži niti odgovora! Tako kot so ostali brez odgovora štajerski izgnanci in prisilni mobiliziranci v nemško vojsko!
Zato nikakor ne razumem vodstva slovenske evangeličanske Cerkve in njenega društva za opravičevanje države Vatikan, tudi papeža rimsko-katoliške Cerkve. Vsekakor bi tako opravičevanje, ki mora nujno sprožiti verižno reakcijo ne samo v Evropi, ampak tudi v svetu, morali najprej opraviti prav evangeličani za svoje štajerske pripadnike v kulturbundu in za nacistično dejavnost evangeličanske Cerkve na Štajerskem. Predvsem do emigrantov izpod italijanskega fašizma, Primorskih Slovencev, kakor tudi vseh izgnancev, taboriščnikov in prisilnih mobilizirancev v nemško vojsko!
Pa brez zamere vsem skupaj!
ZDENKO ZAVADLAV
SLOVENIJA - MOJA DOMOVINA
gosteh okoli štirideset lutkarskih predstav dvajsetih skupin iz raznih predelov Italije in Evrope. O letošnjem bogatem Mittelfestu bomo še obsežno poročali.
V	teh dneh pa nastaja program tudi drugega pomembnega poletnega srečanja v Benečiji. Gre za Postajo Topolo-Topolove, ki jo letos organizirajo že tretjič. Od 6. julija pa do 4. avgusta bo postala beneška vasica v občini Grmek s svojimi 50 prebivalci umetniško razstavišče in raziskovalni laboratorij Benečije. Srečanje prireja Društvo beneških umetnikov v sodelovanju s KD Rečan, "koreograf" pa bo tudi
letos Moreno Miorelli. Na programu so tudi tokrat pomembna imena umetnikov, dobrih poznavalcev v raznih panogah, ki bodo letos tudi prvič sodelovali v naši deželi. Zasluga gre predvsem umetniškemu vodji in glavnemu pobudniku, ki je v teh letih dal ugled srečanju in tudi letos zbral prvovrstna imena umetnikov v svetu iskanja in poskusov novih umetniških doživetij in izzivov. Velja povedati, da je v relativno zelo kratkem času pobuda doživela široko podporo teh posebnih umetniških ustvarjalcev, ki živijo v svojem -včasih atemporalnem - svetu. O Topolovem, majhni in včasih neprijazni beneški vasici neslučajno ob meji, se danes govori po svetu, saj je iniciativi namenjena tudi stran na internetu.
Ob umetnostni koloniji prinaša letošnja izvedba tudi nekatere novosti. V prvi vrsti gre omeniti šest večerov poezije pod geslom Glasovi iz čakalnice (saj gre za postajo); na njih bodo sodelovali furlanski, slovenski in koroški mladi pesniki, ki bodo predstavili tudi nekatera še neobjavljena dela. Objavljena bodo v izboru, ki bo predstavljen na samem srečanju.
GABRIJEL DEVETAK
Pred kratkim je Založba MK v Ljubljani izdala praktično knjigo o Sloveniji -Moji domovini. Knjigo (167 strani) so napisali Slavko Brinovec, Marija Koščak in Jurij Senegačnik, uredil pa jo je Slavko Brinovec.
Knjiga je zaokrožena na štiri poglavja. V prvem je obdelana zemljepisna lega Slovenije, njen položaj in meje. Vse to je tudi slikovito in shematsko ilustrirano.
Najobsežnejše je drugo poglavje, ki obravnava geografske značilnosti osnovnih pokrajinskih enot. Pri tej obravnavi se je Slavko Brinovec posebej zaustavil pri splošnih značilnostih in naravnih enotah Slovenije, zatem pa je podrobneje razčlenil alpski svet, dinarsko-kraški svet, primorski svet in panonski svet. Avtor je to poglavje obogatil s številnimi grafikoni, barvnimi slikami in zemljevidi, pri čemer se je dotaknil tudi primorskega sveta, Sečovljske soline, Semedele itd. Zajel je gospodarski pomen Jadranskega morja in prikazal slovensko obalo, Jadransko morje ter morske tokove in morsko slanost. V sliki in besedi je prikazan primorski svet, ki zaobjema Trst, Brkine, Vipavsko dolino, Goriška brda itd.
Jurij Senegačnik je v tretjem poglavju predstavil prebivalstvo in naselja - gostoto in razporeditev prebivalstva na teritoriju, kar je podkrepil
z deležem oseb na začasnem delu v tujini po občinah ter priselitve in odselitve v Sloveniji v obdobju 1965-1993. Marsikoga bodo razveselili njegovi podatki o starostni in spolni sestavi prebivalstva, kakor tudi naravni prirastek in rast slovenskega prebivalstva z grafično ponazoritvijo naravnega gibanja prebivalstva Slovenije v obdobju 1921-1993 z grafičnim prikazom živorojenih in umrlih. Temu je dodal tudi naravni prirastek v Evropi za leto 1991 v promilih. Zanimiva je tudi njegova starostna piramida Slovenije in zaposlitvena, izobrazbena, verska in narodnostna sestava prebivalstva. Avtor nas je informiral tudi o Slovencih v zamejstvu in tujini, kar daje knjigi dodatno vrednost.
Arhitekti in oblikovalci bodo iz knjige črpali ideje o tipih hiš na Slovenskem, strokovnjaki marketinga pa se bodo spoznali z gospodarstvom, ki ga je orisala Marija Košček v četrtem poglavju. Pri tem je avtorica pregledno razčlenila strukturo in število kmetij, usmeritev slovenskega kmetijstva, vinorodna območja ter navedla nekaj problemov slo-venskga kmetijstva.
Za obrtnike in podjetnike pa bodo posebej zanimivi sklopi, ki obravnavajo industrijo, obrt, trgovino, promet in turizem.
Zaradi zbranih izsledkov in preglednosti je to zares koristen priročnik.
Poseben stol za delo in počitek svetega očeta
Mesečnik Obrtnik, ki ga izdaja Obrtna zbornica Slovenije, je v zadnji, junijski številki, objavil tudi fotografije in podrobnosti o izdelkih posameznih obrtnikov oz. njihovih delavnic, ki so jih darovali papežu ob njegovem obisku v Sloveniji. Med njimi vzbuja posebno pozornost t.i. energijski stol, imenovan Megathron, kakršne izdeluje podjetje Vitalis iz Novega mesta. Stol je prejel zlato medaljo na svetovni razstavi inovacij lnpex 95 v Pitsburghu in dve bronasti medalji na svetovni razstavi inovacij lena 95 v Niirnbergu.
V	podjetju Vitalis želijo, da bi omenjeni stol spričo njegovih lastnosti sv. oče že začel uporabljati. Ta elegantni kos pisarniškega pohištva s svojo obliko in vsebino varuje vitalno energijo človeka. Njegova oblika in vgrajeni elementi so zasnovani na najnovejših raziskavah vpliva kozmičnega ultrasevanja na posamezne dele telesa. Vgrajeni elementi spodbujajo delovanje posameznih organov, še posebej možganov, in vseh žlez, ki skrbijo za presnovo. Megathron je prvi stol, kar so jih doslej izumili, ki daje vitalno e-nergijo na vse pomembne energijske centre v telesu. Namenjen je predvsem ljudem, ki opravljajo zahtevno, naporno delo, med katerimi je papež zagotovo na prvem mestu. Dodajmo, da vgrajeni antenski sistem, ki iz telesa odvaja stresni naboj in hkrati dovaja energijo, pomaga vzpostavljati energijsko ravnotežje v telesu, kar se odraža v povečani koncentraciji, boljšem počutju in tudi v zdravju.
Tako darilo je bilo zanesljivo zelo primerno in koristno za svetega očeta. ——M.
Konferenca - Učimo se podjetništva
V	času od 3. do 8. junija je bila v Portorožu 5. mednarodna konferenca Babson International Colloquium for Entrepreneurship Educa-tors, ki jo je organizirala ena najboljših šol podjetništva iz ZDA - Babson college v sodelovanju z ljubljanskim GEA Collegeom. Prisotnih je bilo zanimivo število udeležencev iz številnih držav zahodne, centralne in vzhodne Evrope, kar dokazuje pomembnost poučevanja na področju podjetništva.
Konferenca je bila namenjena učiteljem in svetovalcem v podjetništvu, obenem je bila to priložnost za promocijo nekaterih slovenskih dosežkov, inovatorjev in poslovnežev, ki se lahko primerjajo gospodarsko visoko razvitim državam. Za marsikoga je bila to tudi priložnost za izmenjavo izkušenj na področju podjetništva in njegovega poučevanja.
Sodobna informacijska tehnologija omogoča, da bodo lahko tudi po končani konferenci udeleženci vsakodnevno izmenjavali medsebojne poglede in dragocena poslovna prijateljstva. --------G.D.
DOLINA
PO SPLOSNI OTOPLITVI ODNOSOV
NAPREDOVANJA V EVROPO
MARJAN DROBEŽ
Med Slovenijo in Italijo morda kmalu tudi sporazum o obrambnem in vojaškem sodelovanju
Slovenija si po podpisu sporazuma o pridruženem članstvu v Evropski zvezi zelo prizadeva, da bi bila čimprej sprejeta v vojaško zvezo (in zavezništvo) Nato, za kar naj bi bilo domnevno veliko možnosti. Sedaj naša država sodi v krog t.i. Partnerstva za mir, to je organizacije, v kateri pod pokroviteljstvom Nata preverjajo primernost posameznih držav-kandidatk za sprejem v redno članstvo omenjene zveze. Podporo takšni usmeritvi Slovenije so v zadnjih dneh dali tudi ameriški predsednik Bill Clinton, o-brambni minister Združenih držav Amerike VVilliam Per-ry in italijanski obrambni minister Beniamino Andreatta.
Obrambni minister jelko Kacin je prejšnji teden v Bruslju svojim kolegom iz
Natovih partnerskih držav dejal, da bi Slovenija svojo nacionalno varnost rada zagotavljala v okviru kolektivne varnosti znotraj Nata, pri čemer bi uresničevala vse pogoje, ki jih postavlja Severnoatlantska zveza. In še naslednje misli ministra Kacina: "Ključno sporočilo z naše strani je dejstvo, da s Slovenijo Nato ne bo veliko močnejši, ne veliko šibkejši. Toda Slovenija je zgled za države tega območja in spodbuda, kako je mogoče s pravilno obrambno in zunanjo politiko napredovati v Evropo in biti nagrajen za spoštovanje načel, ki tam veljajo."
Med pogoji za sprejem v Nato so zahteve, da ima država kandidatka razvito demokracijo, s spoštovanjem človekovih pravic in svobodnim tržiščem, da ni v
s«:«*
sporu s sosednjimi državami in da je zagotovljeno nadzorstvo parlamenta oz. civilnih oblasti nad vojsko. Slovenija večino pogojev izpolnjuje, nima pa rešenih vseh nesporazumov-problemov s Hrvaško; ta bo po nekaterih napovedih in znakih v prihodnje najbrž še zaostrila svoja stališča in povečala ozemeljske in druge zahteve do naše države.
V pripravah na morebitno članstvo Slovenije v Natu se je začela velika reorganizacija vojske. Ta je mogoča tudi zato, ker je bil za Slovenijo ukinjen embargo Varnostnega sveta, ki je prepovedoval izvoz oz. prodajo orožja v vsa območja nekdanje Ju-
goslavije. Slovenska vojska naj bi v prihodnje ne štela več kot dva odstotka prebivalstva; prva vojaška ladja bo še letos zaplula v slovensko morje; namesto prostorskih bo več manevrskih enot; preverjajo tudi, kakšna vojaška letala in iz katerih držav bi bila najbolj primerna za obrambno strategijo, kot jo utemeljuje in izvaja Slovenija.
V naši državi so pričeli ustanavljati posebno enoto poklicnih vojakov, ki se bo lahko vključila v mednarodno sodelovanje v okviru Nata. Štela bo od 700 do 800 vojakov, podčastnikov in častnikov, sedež enote pa naj bi bil v Ljubljani.
Novo obdobje odjuge v slovensko-italijanskih odnosih se kaže tudi na obrambnem in vojaškem področju. Državi naj bi še letos podpisali sporazum o sodelovanju na področjih obrambe in vojske, Slovenija in Italija pa naj bi menda že to jesen pripravili prve skupne vojaške vaje.
POLITIČNA KNJIŽEVNOST... OBRAČUNAVANJE MED STRANKAMI IN POLITIKI
V Sloveniji je veliko zanimanja za knjigo časnikarja in urednika revije Mag Danila Slivnika z naslovom Kučanov klan. V slovarju tujk Franceta Verbinca je klan opredeljen tudi kot "svojat". Novo Slivnikovo delo so na novinarski konferenci označili za knjigo, ki spada v krog slovenske politične književnosti. V njej obravnava več kot 400 znanih Slovencev, ki pa naj bi bili po večini negativne osebnosti, saj je avtor pozitivce naštel le tri: to, da so Romana Logar in Bogomir Špiletič, iz nekdanje Službe družbenega knjigovodstva, in ustavni sodnik Peter Jambrek. Danilo Slivnik je v tv-oddaji Žarišče kritiziral zlasti slovenske intelektualce, ki da se niso odločneje postavili proti vsemu, kar se je od osamosvojitve dalje slabega dogajalo in se še dogaja v naši državi.
Izhajajo pa tudi druge knjige, ki so po našem mnenju namenjene predvsem o-bračunavanju med strankami in politiki v obdobju pred volitvami v Državni zbor. Med takimi deli je tudi nova knjiga nekdanje znane političarke v koaliciji Demos Spomenke Hribar z naslovom Svet kot zarota. V njej obtožuje Janeza Janšo, ki je bil njen nekdanji sodelavec jn prijatelj, in piše, da je to najizrazitejši in najmočnejši Politik današnjega antiko-
munizma v Sloveniji. Tehnologija njegove oblastniške volje je takšna, da vzbuja strah in grenko spominja na strah iz preteklih časov. Za mnogimi dogodki in dogajanji, ki destabilizirajo današnjo slovensko družbo, je čutiti Janševo roko in njegovo misel."
Zgodovina, ki je nimamo pravice pozabiti, je naslov knjige časnikarja Dela Vladimirja Voduška; v njej o-bravnava vzroke za razpad Jugoslavije, kot jih je ugotavljal in spoznaval kot zadnji dopisnik osrednjega slovenskega časnika v Beogradu. Bivši časnikar dnevnika Slovenec Ivo Žajdela pa je pred dnevi izdal knjigo Zasuta usta, v kateri obravnava začetek komunistične revolucije v Sloveniji leta 1941 in 1942.
■ M.
POLEMIKE IN OČITKI V GLASILIH DVEH "POMLADNIH11 STRANK
Tudi v novih številkah glasil za krščanskodemo-kratsko politiko in za demokratično Slovenijo, ki ju izdajajo Slovenski krščanski demokrati in Socialdemokratska stranka Slovenije, je objavljenih več kritičnih in polemičnih zapisov, uperjenih proti drugi "pomladni stranki". Očitno je, da hočejo socialdemokrati Janeza Janše čimbolj oslabiti drugi dve "pomladni" stranki - krščanske demokrate in Slovensko ljudsko stranko.
V novi številki krščansko-demokratskega mesečnika Vir podpredsednik stranke Miroslav Mozetič objavlja dva članka o volilnih pravicah Slovencev po svetu, s čimer odgovarja na očitke socialdemokratov, češ da so krščanski demokrati "kar pozabili" na 200 tisoč Slovencev po svetu, saj zanje ne predlagajo nobenega zastopstva v državnem zboru. "Mozetič piše, da si je stranka Slovenskih krščanskih demokratov vseskozi prizadevala za Slovence po svetu, davno pred časom, ko je tudi Janez Janša ugotovil, da bi lahko tržil v tem delu volilnega telesa. Smo tudi edina stranka, v kateri se eden od podpredsednikov voli izmed naših članov po svetu. To je zdaj gospod Tine Vivod. Pomembno je, da lahko vsaka politična stranka za državni zbor kandidira kateregakoli rojaka iz tujine, ki je slovenski državljan. Če obstaja na-
cionalna lista, ga lahko tudi uvrsti na to listo in je dejansko tudi izvoljen. Stranka Slovenski krščanski demokrati je v tem smislu nameravala to tudi narediti. Zato je očitek Socialdemokratske stranke politikantski in zavajajoč. Nekateri bi radi v bitko za glasove porinili tudi slovenstvo po svetu."
V glasilu socilademokra-tov Dan, ki se bo kmalu preoblikovalo iz mesečnika v tednik, je objavljen intervju s podpredsednikom stranke dr. Mihom Brejcem. Med drugim zatrjuje, "da je opazna živčnost v oblastnih krogih. Navsezadnje pa so tudi upravičeno živčni, kajti u-gled Socialdemokratske stranke se med volilkami in volivci nezadržno povečuje, s tem pa tudi možnosti za izdatno zmago na volitvah. Oblikovanje vlade s strankami slovenske "pomladi" pa pomeni tudi razčiščevanje strahovitih zlorab družbenega premoženja in drugih nezakonitih ravnanj. Tudi prav, če kdo - denimo Spomenka Hribar - pravi, da socialdemokrati grozimo. Za Slovenijo takšni ljudje niso pomembni. Pomembno je, da bodo Slovenci prišli do poštenega deleža našega skupnega bogastva, da se zmanjšajo strahovite socialne razlike in da se hkrati odprejo boljše možnosti za razvoj podjetništva in vsakršne druge oblike ustvarjalnosti." ---------M.
EVROPA IZREKLA SVOJ "DA"
JANEZ VUK
Zaplet med Italijo in Slovenijo, ki je na trenutke docela spominjal na čase hladne vojne, sicer ni dokončno arhiviran, toda na simbolni ravni pomeni podpis pridruženega članstva Slovenije z Brusljem nedvomno prebitje ledu. Podsekretar v Farne-sini Piero Fassino je posredno priznal, da so evropski partnerji vse manj razumeli, za kaj v sporu pravzaprav gre. Lahko tudi domnevamo, da so članice Unije začele Italijo po tihem sumiti, da ima za bregom kaj več kot le nekaj starih hiš - še zlasti, ker italijanska postfaši-stična desnica nikoli ni skrivala teženj, da moralno zmago v hladni vojni med Vzhodom in Zahodom u-strezno materialno vnovči na vzhodni meji - pozabljajoč pri tem, da moralna zmaga demokracije ni njena zmaga, in da moralna zmaga, če naj to ostane, ne more imeti neposrednih materialnih posledic. Izsiljevanje Slovenije pri pridruževanju Evropi bo tako bržkone dodatna uvela cvetka iz šopka zgodovinskih dejanj italijanske skrajne desnice. Evropa je kljub megli iz Rima namreč spoznala, da Slovenija ne more predstavljati kakršnegakoli problema za Italijo in Evropo.
Pri vsem tem je tolikanj bolj nenavaden medijski molk ob obisku premiera dr. Drnovška v Rimu, kjer je bil gost premiera Prodija. Uradno naj bi šlo za ' delovni o-bisk", ki naj bi bil "neuradnega" značaja. (Kaj to pomeni, je neposvečenim nemogoče razumeti.) Zato ob koncu obiska tudi ni bilo o-bičajne tiskovne konference. Toda v moderni družbi velja, da se dogodek, ki ga občila niso zabeležila, ni zgodil. Domneva, da Prodijeva vlada ni hotela izzivati desni-
čarjev, je vsekakor možna, čeprav je takšna praksa komajda združljiva z demokracijo. Možna pa je tudi domneva, da italijanska vlada taktizira in do nadaljnjega še ne želi ustvariti vtisa v javnosti, da se je politika do Slovenije dokončno spremenila.
V času hladne vojne so se t.i. sovjetologi pazljivo u-kvarjali s protokolarnimi in drugimi podrobnostmi v kremeljskem življenju, ki so ob tradicionalni skoposti obvestil včasih nakazovale velike premike v kremeljski notranji in zunanji politiki. Kot kaže, bi pozabljene veščine sovjetologov iz hladne vojne lahko s pridom uporabili tudi pri ocenjevanju slovensko-italijanskih odnosov. Zanimivo pa je, da se k "kremeljski ezoteriki" zateka država, ki sebe ima za enega od stebrov zahodne demokracije.
Razlogov za kakršnokoli navdušenje ob podpisu pridruženega članstva Slovenije z Unijo ni. Slovenija se je odločila za osamosvojitev z jasno proevropsko usmeritvijo; problemov, kakršne je Italija pristavila Sloveniji z obujanjem preteklosti, takrat nihče ni pričakoval. Danes je, v veliki meri po zaslugi Italije, jasno, da Unija ni nikakršno v vseh pogledih varno zatočišče, temveč prostor brezobzirnega gospodarskega tekmovanja, kjer Slovenija kot majhna nacija tudi veliko tvega. Za ilustracijo problema si lahko pomagamo z zgledom Havajev, kjer so Američani pokupili praktično vse otočje; domačini so postali bolj ali manj le delovna sila za tuje petičneže, otoška kultura pa je degradirala le še v izumetničeno folkloro za turiste. Takšna prihodnost za Slovenijo zanesljivo ni željeni cilj.
DR. IRENE MISLEJ NOVA RAVNATELJICA PILONOVE GALERIJE
Mesto ravnateljice Pilonove galerije v Ajdovščini je pred kratkim prevzela dr. Irene Mislej, umetnostna zgodovinarka, ki se je leta 1978 vrnila iz Argentine v Slovenijo. Doslej je delovala kot samostojna kulturna delavka, pri čemer je sistematično poučevala tudi zgodovino slovenskega izseljenstva v Argentini in sploh v Južni Ameriki. Do lanskega leta je bila tudi predsednica slovenskega dela Svetovnega slovenskega kongresa, o čemer pa, je dejala, nerada govori.
V pogovoru za naš tednik je dr. Irene Mislej poudarila, da ima Pilonovo galerijo, ki je pomembna likovna in kulturna ustanova, zelo rada. Povedala je še, da je sedanji prestiž in ugled galerije predvsem sad dolgoletnega požrtvovalnega dela in prizadevanj prejšnjega ravnatelja, akademskega slikarja Danila Jejčiča, ki se je nedavno upokojil. Sedaj v Galeriji razstavlja skulpture akademski slikar Peter Černe iz Ljubljane. V četrtek, 4. julija, bodo odprli razstavo projektov in drugih dokumentov, namenjenih gradnji nove cerkve v Sturjah v Ajdovščini. Galerija Vena Pilona bo jeseni obeležila tudi 100-letnico rojstva tega slikarja in umetnika, ki je nanj Ajdovščina zelo ponosna. ----------M.
13
ČETRTEK 20. JUNIJA 1 9«M>
14
ČETRTEK 20. JUNIJA 1996
SLOEXPORT
- IZVOZNO/UVOZNI PRIROČNIK SLOVENIJE
GABRIJEL DEVETAK
Pred nedavnim je izdala Gospodarska zbornica Slovenije izredno praktično delo, to je Izvozno/uvozni priročnik Slovenije -Sloexport - lmport/Export Directory of Slovenia, ki obsega 851 strani. Vodja projekta SLO-EXPORT 95/96 je bila Gordana Drača in je skupno s sodelavci vložila v ta priročnik ogromno truda.
Za podjetnike, managerje, obrtnike in druge, ki se aktivno ukvarjajo z mednarodno trgovino in mednarodnim sodelovanjem, bo ta priročnik izredno koristil, saj vključuje podrobne informacije o 2000 slovenskih podjetjih, vse največje slovenske proizvajalce, pomembnejša podjetja iz področja storitev in izčrpno informacijo o slovenskem gospodarstvu ter pokriva več kot 3500 izvoznih in uvoznih izdelkov. Zajeti proizvajalci in večji trgovci so skupaj realizirali preko 90 procentov celotnega izvoza Slovenije in nad 70 procentov celotnega uvoza. To delo je ravno tako zanimivo in praktično za strokovnjake, ki se ukvarjajo z mednarodnim marketingom, saj jim bo Sloexport olajšal delo in širil strokovno obzorje. V njem najdemo tudi opis prednosti in referenc, pomembnih v mednarodnem poslovanju.
Še bolj koristen pa je Sloexport za tuja podjetja, banke in strokovnjake, ki se ukvarjajo z mednarodnim poslovanjem. Založnik je poleg knjižne oblike priročnika pripravil tudi delo na disku CS-ROM. Omenjeni disk vsebuje več podatkov o podjetjih, vsebina pa je v angleškem in slovenskem jeziku (knjiga-priročnik pa je samo v angleščini). Prednost diska CD-ROM je v tem, da program omogoča iskanje po blagu, državah, dejavnostih, prometu, številu zaposlenih, razredih uvoza in/ali izvoza po ključni besedi in po poljubnih kombinacijah teh pogojev. Praktičnost je tudi v tem, da se lahko vsi podatki tiskajo in izvažajo (za pripravo nalepk, serijskih pisem in podobno). Program na disku je izdelan v okolju VVindovvs, ki ga z lahkoto uporabljamo.
Vodja projekta za Sloexport je poskrbela, da so vsi uporabljeni šifranti, standardi Evropske unije: Standardna klasifikacija dejavnosti (osnova NACE), za izdelke Harmo-nizirana mednarodna carinska nomenklatura (HS) in za države ISO 3166. Skratka program na disku omogoča različna poizvedovanja in izpisovanja po vrsti kriterijev: izdelek, država, dejavnost, promet, zaposleni, ime podjetja itd.
Cena knjige Sloexport znaša 18.000,00 SIT, enako ceno ima tudi CD-ROM. Člani Gospodarske zbornice imajo pri knjigi polovični popust, pri CD-ROM-u pa plačajo le 4.500,00 SIT.
Lahko rečemo, da predstavlja priročnik pravo novost v Sloveniji in za tuje poslovneže ter je razdeljen na štiri po barvah razpoznavne dele: Poslovni vodič Slovenije (zelena), Lista izdelkov (temnomodra-svetlo-modra) in lista podjetij (rumena). Domači in tuji koristniki se bodo v Poslovnem vodiču Slovenije seznanili o Republiki Sloveniji s poudarkom na njenem gospodarstvu. Delo je tudi izredno lično opremljeno s številnimi barvnimi fotografijami, grafikoni, tabelami in številnimi grafičnimi ponazoritvami.
Posebno praktičnost predstavlja Sloex-port v tem, da imamo na enem mestu polne naslove slovenskih ministrstev, vlade, kakor tudi naslove slovenskih diplomatskih in konzularnih postojank po svetu. V knjigo so vključene tudi tuje ambasade v Sloveniji. Za tiste države, ki še nimajo v Sloveniji svojih predstavništev, so navedeni naslovi njihovih ambasad, ki so najbližje Sloveniji (na Dunaju, v Zagrebu).
Za turistične delavce in turistične agencije pa je zanimiv pregled slovenskih turističnih birojev s polnimi naslovi v nekaterih evropskih državah in v ZDA. V zaključnem delu knjige pa je kazalo podjetij z navedbo njihove dejavnosti oz. področja.
Prepričani smo, da bo Gospodarska zbornica tudi v bodoče dopolnjevala in izdajala izvozno/uvozni priročnik Sloexport tako na disku CD-ROM kakor tudi z dopolnili v obliki knjige.
SEJEM TRSNIH CEPLJENK OKTOBRA
Goriška trgovinska zbornica je sporočila, da bodo letošnji sejem trsnih cepljenk in sadik sadnega drevja priredili meseca oktobra in ne v prvih decembrskih dneh, kot je bilo doslej. To bo že sedma izvedba tega sejma, ki je najpomembnejši specializirani sejem trsničarstva v Italiji; zadnji dve leti pa se skuša uveljaviti tudi na področju predstavitve sadik sadnega drevja.
Sejem trsnih cepljenk v Gorici je tudi vsakoletna priložnost za predstavitev novih trsnih klonov. Klonska selekcija nekoliko posplošeno pomeni, da izvedenci v nekem vinogradu izberejo trto, ki je za določeno vrsto ali različne pogoje posebno primerna in zdrava. Ta postane matična trta. Nato poskrbijo, da jo vegetacijsko razmnožijo, da
bi dobili potrebno število cepljenk, ki jih nato posadijo in njihov razvoj spremljajo določeno število let. Če so rezultati v vseh smislih dobri in če vse posajene cepljenke kažejo iste značilnosti, dobimo nov klon neke vrste, ki je nato označen in prepoznaven po sigli in številki. K tej selekciji spada tudi mikrovinifikacija grozja s teh trt; na sejmu v Gorici je mogoče okušati ta vina, da si tako ustvarimo vtis, ali so posamezni kloni v skladu z našimi potrebami in pričakovanji.
Prav zaradi visoke strokovnosti trsničarjev iz dežele Furlanije Julijske krajine je ta jesenski sejem v Gorici vsa leta privabil veliko tujih razstavljalcev in obiskovalcev, še zlasti iz držav Srednje in tudi že Vzhodne Evrope. Tudi slovenski trsničarji in drevesničarji so navadno prisotni v Gorici s svojim razstavnim prostorom.
KMETIJSTVO
SLOVENSKA DELEGACIJA NA TRŽAŠKEM
Delegacija parlamentarnega odbora za kmetijstvo na obisku.
Stanje kmetijstva in težave nekaterih živinorejskih, mlekarskih oz. vinarskih zadrug v zamejstvu so razlog, da je bila v četrtek, 6. t.m., na obisku na Tržaškem delegacija, ki so jo sestavljali predstavniki raznih slovenskih parlamentarnih strank, ki so člani odbora za kmetijstvo v slovenskem parlamentu, in še zastopnik vlade, vodja Urada za Slovence po svetu pri zunanjem ministrstvu dr. Peter Vencelj. Delegacijo je vodil predsednik omenjenega odbora mag. Jože Protner. Odzvali so se povabilu Kmečke zveze, ki je v zadnjih mesecih večkrat predstavila slovenskim oblastem finančno krizo, ki bremeni zadružna hleva na Dolgi kroni
in v Praprotu, Zadružno mlekarno na Colu in vinarsko zadrugo Brda iz Štever-jana. Gre za obresti za stare dolgove, ki jih zadruge niso mogle poravnati, ker se je med tem spremenil sistem deželnih oz. evropskih javnih podpor, ki bi sicer lahko reši le težave teh zadrug. Gostom iz Slovenije so stanje predstavili predsednik in tajnik Kmečke zveze iz Trsta, Lojze Debeliš in Edi Bukavec, nato pred kratkim izvoljeni predsednik Kmečke zveze za Goriško Ivan Humar in seveda predstavniki posameznih zadrug. O-gledali so si tudi nekatere družinske, predvsem vinarske kmetije in se tako soočili tudi s to bolj uspešno panogo naših kmetov.
Vodja delegacije, mag. Protner, in predstavnik vlade, dr. Vencelj, sta ob koncu obiska zagotovila, da bo Slovenija skušala pomagati
zadrugam, ki so v krizi. Prav je, da matična domovina pomaga kmetijstvu, saj je jasno, kaj pomeni zemlja za obstoj narodne manjšine. ---------M.T.
O AVTORSKI PRAVICI
••••••••••••••••••
Letošnji zakon o usklajevanju italijanske zakonodaje z evropskimi normami (št. 52 z dne 1.2.96) je uvedel novosti tudi na področju avtorskih pravic. Slednje se delijo na moralne in premoženjske. Prve pripadajo po avtorjevi smrti možu oz. ženi in sinovom, če pa teh ni, staršem, prednikom in naslednikom, bratom in sestram ter njihovim naslednikom. Premoženjska pravica (objava, predstava, reprodukcija, predelava, redukcija) je doslej trajala ves čas avtorjevega življenja in še 50 let po njegovi smrti. Po tem roku je delo postalo javna last. Odslej je ta rok podaljšan na 70 let po avtorjevi smrti.
-------D.H.
NARAVNO ZDRAVLJENJE S HOMEOPATIJO
•T\.................
dU!
Vendar pa v homeopatiji ozdraveti, zaceliti se ne pomeni samo potlačiti bolezenske simptome, marveč tudi sprejeti in doumeti spopade v lastni duševnosti, ne iskati vzroka za bolezen o-krog sebe, marveč v samem sebi. Sprevideti moramo, da težava tiči v nas samih. To je najlažje doumeti, če vzamemo za zgled alkoholike. Znano je, da je zdravljenje alkoholizma možno edino tedaj, če se človek sam trdno odloči, da ne bo več pil. To pravilo velja tudi v homeopatiji. Če se človek noče o-dreči pijači, mu ni mogoče pomagati s terapijo. V nasprotju z drugimi terapijami lahko homeopatija energet-
sko disharmonijo odpravi in človeku povrne ravnovesje, tako da ne bo nikoli več imel povečane potrebe po alkoholu.
Poleg tega morata pacient in terapevt sodelovati, se pravi, da se mora pacient držati napotkov za uživanje zdravila. Od bolnika se zahteva tudi potrpežljivost, kajti čeprav je homeopatska terapija zelo hitra in učinkovita, si ne sme nihče pričakovati, da se bo v hipu do kraja znebil nadlog in bolezni, ki so se nabirale več deset let.
Nazadnje je uspeh terapije odvisen tudi od natančnosti in čistoče pri pripravljanju homeopatskega zdravila. Za to pa je potrebno natančno sestavljanje ana-
IELENA STEFANČIČ
mneze (to so podatki o bolnikovem zdravstvenem stanju pred boleznijo).
Za sestavljanje anamneze obstaja več postopkov. Nekateri terapevti se zavzemajo za pogovor z bolnikom, drugi dajejo prednost vprašalnikom.
Med pogovorom bolnik prosto opisuje svoje nadloge; terapevt mora biti zmožen vživljanja v bolnikove težave, poleg tega mora znati spretno voditi tak pogovor.
Pri anketi ali vprašalniku dobi bolnik deset strani dolg vprašalnik, katerega mora sam preučiti in na vprašanja odgovoriti ter vprašalnik izročiti terapevtu.
-----------DALJE
/
SCEP LJUBEZNI TUDI V LONEC
Lasagne s špinačo in skuto - za glavno jed 6-8 obrokov potrebujemo: sveže lasagne, I kg špinače, kuhane in sesekljane, 90g surovega masla, 250g skute, ščepec muškatnega oreška, sol in poper, liter bešame-love omake, 180g parmezana. Pečico segrejemo na 1 75 stopinj C in pomastimo model. Liste lasagne skuhamo v vreli vodi in jih posušimo na kuhinjskem papirju.
Za nadev prepražimo kuhano špinačo na 60g surovega masla. Nekoliko ohladimo, pomešamo s skuto in muškatnim oreškom, posolimo in popopramo.
Na dno modela namažemo 3-4 žlice nadeva. Pokrijemo z listi testa, na to na-
ložimo nekoliko nadeva in tega spet pokrijemo s testom. Zalijemo z nekoliko bešamela in potresemo s parmezanom. Tako plasti zlagamo, dokler model ni poln skoraj do roba. Zadnja plast naj bo bešamel in parmezan, nato pa damo na vrh še 30g surovega masla.
Lasagne pečemo 30-40 minut, da se naredi zlatorja-va skorja.
OMAKE
Testenine lahko prelijemo tudi z omakami. Našteli bomo nekaj značilnih o-mak, ki jih lahko postrežemo s kuhanimi, vročimi testeninami. Navedene količine so le približne in jih ni treba upoštevati povsem natančno.
Omaka iz morskih sa-
JELENA STEFANČIČ
dežev - Za 500 g špagetov segrejemo 60ml olivnega olja in dodamo sesekljano čebulo ter korenček, ki ju bomo dušili do mehkega. Dodamo 1 25g na rezine narezanih kukmakov (užitna goba), 2 strta stroka česna, sol in poper. Zmanjšamo vročino in vse kuhamo 2-3 minute, da tekočina izpari. Prilijemo 60ml belega vina in 4-5 min. kuhamo na šibkem ognju. Dodamo 2 olupljena in sesekljana paradižnika brez semenja in kuhamo 5-7 min. Dodamo 500 g surovih garnel (rakci) brez oklepov in kuhamo še 2 min. Primešamo še 1 kg očiščenih različnih školjk brez lupin in 250ml soka teh školjk ter 45g sesekljanega peteršilja. Posolimo in popopramo. --------DALJE
OB ROBU EUr096't
**	Lriijtuiul
HRVAŠKI PONOS = ŠKOTSKI "PRIDE"
ERIK DOLHAR
OBČNI ZBORI
I Irvaška in Škotska igrata v Angliji pod istim skupnim imenovalcem, ki se mu pravi PONOS (angl. PRIDE). Bistvena razlika med reprezentancama je v tem, tla se prva bori še za politični vstop v Evropo, ki ga je v nogometu povsem zasluženo že dosegla, medtem ko se je druga v soboto, IS. t.m., borila za zmago proti svojim večstoletnim gospodujočim sosedom -Angležem. Hrvati so uspeli, Skoti pa ne. Marsikomu je po tekmi Anglija-Škotska ostal grenak priokus, ker si je pričakoval zmago enih in ne drugih. Vendar rezultat 2-0 v korist plavolasega igralca Gascoigneja in ostalih podanikov Elizabete II. ne daje misliti, da si Angleži na igrišču niso zaslužili zmage nad svojimi "revnejšimi" sosedi severnega dela otoka. Škotska je pač povprečna enajsterica, ki pa ima izredno dobro organizacijo igre in predvsem zvrhano mero ponosa. Že spet smo Pri tem pojmu. V Manchestru, kjer prav tako potekajo tekme evroprvenstva, je le nekaj ur pred omenjeno "bratomorno" tekmo odjeknila eksplozija... Kaj ima to dejanje skupnega z našim začetnim razmišljanjem? S športom nedvomno nič, z analizirano tekmo, ki je bila le tri ure kasneje v Londonu, pa mor-da ja. Angleške oblasti, kot običajno, pripisujejo krivdo Irski republikanski armadi, ker je nekdo z izrazitim irskim naglasom naja-vil atentat. Morda pa je tudi res, cla se organizatorji nogometnega prvenstva niso tako dobro pripravili na nastop proti "notranjemu nasprotniku" tako dobro kot Proti huliganom s celine. Kot znano, se namreč tako Severni Irci kot Škoti že dolga
stoletja borijo proti skupnemu nasprotniku. V kinu so pred kratkim vrteli iilni Braveheart: če ste si ogledali, vam bo vse bolj jasno...
Torkovi izidi: kvalificirana Francija, izločena Bolgarija '3-1); kval. Španija, izl. Romunija (2-1); kval. Holandca in Anglija (1 -4!); izl. Švica ln Škotska (0-1 !!).
SLOGASI POLEMIČNI, PROSEČANI ŽIVAHNI, SOKOLOVCI IN ZARJANI PRENOVLJENI
V ponedeljek, 10.t.m., je bil v Prosvetnem domu na Opčinah redni občni zbor Športnega združenja Sloga.
Na dnevnem redu je bilo tudi nagrajevanje najuspešnejših ekip. Predsednik Vojko Mijot
(na sliki) je uvodoma povedal, da je občni zbor "vedno priložnost za obračun opravljenega in za usmeritve bodočega dela. Tako je pri Slogi že od vsega začetka, ko so se štiri mlada drevesa, ki so predstavljala ženske odbojkarske ekipe Poleta, Primorca, Gaje in Zarje odločila, da bodo ra-
5LDGR
soboto, 8. t.m., sta bili odbojkarski vrsti Sloge, pa tudi Bora in Vala, na izrednem občnem zboru odbojkarske zveze v Rimu nagrajeni s priznanjem za delo in napor, ki sta ga društvi vložili v rast tržaške odbojke.
sla skupaj... Mi smo nad o-pravljenim delom seveda ponosni in pripravljeni, da storimo vse, da se bo to naše drevo še naprej lepo razvijalo in zelenelo... Pravijo, da ob visoka drevesa rade udarjajo strele, zato se ne smemo preveč čuditi, če imamo tudi zaradi naše rasti vedno več primerov poskusov razvrednotenja našega dela. Najboljši odgovor na vse to je bilo vztrajno delo in zasledovanje tistih načel, ki so nas vodila na tej dolgi poti, t.j. nuditi čim širšemu krogu slovenske mladine možnost športne vzgoje v zdravem okolju in v narodnem duhu. Na teh načelih sodelujemo še z mnogimi društvi in ostajamo odprti do sodelovanja z vsemi, ki si tega iskreno želijo. Tekmovalni uspehi so in morajo biti rezultat te množičnosti in prav na tem področju beležimo letos bleščeč uspeh naše prve moške vrste, ki je pod vodstvom trenerja Dušana Blahute dosegla napredovanje v B-2 ligo. Tragične junakinje naše prve ženske ekipe za las niso uspele v istem podvigu. Kljubovale so velikim nezgodam med letom in kljub temu do zadnjega upale na uspeh. Za borbenost in požrtvovalnost moramo celi ekipi s trenerjem Brankom Sainom na čelu samo čestitati..." Mijot se je nato z enominutnim molkom spomnil na velikega prijatelja Sloge Edija Peršiča - "Doče", ki je pred kratkim zapustil svoje drage.
Organizacijski tajnik Ivan Peterlin je bil precej bolj polemičen od predsednika Mijota. Podal je podrobno analizo letošnjih dosežkov in bil še zlasti oster do poročanja v Primorskem dnevniku in v našem tedniku. Od letošnjih dosežkov Sloge naj omenimo predvsem najnovejšega. V
V sredo, 12. t.m., je bil v društvenih prostorih na Proseku 33. redni volilni občni zbor Nogometnega kluba Primorje. Predsednik Dario Kante (na sliki zgoraj) je pred svojim poročilom najprej u-gotovil, da seje vabilu na občni zbor odzvalo malo vaščanov in nadaljeval: "V minuli sezoni nastopali v devetih prvenstvih s petimi ekipami in sicer: z najmlajšimi cicibani, s cicibani, z začetniki, z mladinci in s člansko ekipo. Poleg teh sobalincarji zastopali naše barve v prvenstvu ZSSDI in na raznih turnirjih na Tržaškem in po Sloveniji. Članska ekipa je gotovo tista, ki privabi na nogometna igrišča večje število gledalcev in tista, katere dogodivščine in rezultati so najpogosteje omenjeni v raznih medijih; s 50 točkami je zasedla končno tretje mesto, čeprav je bila od vsega začetka na prvem ali na drugem mestu začasne lestvice. Kljub tretjemu mestu pa vseeno ostajajo dobre možnosti za napredovanje v višjo ligo, predvsem zaradi lepega zaključka v dveh poprvenstve-nih tekmah s tretjeuvrščenima moštvoma ostalih dveh skupin iz 1 .amaterske lige. Društvo je že junija lani dodelilo vodstvo Neviu Bidussiju, ki je z doseženimi rezultati in predvsem z vključevanjem igralcev mladinskih vrst v člansko ekipo povsem zadovoljil odbor in upam, da tudi naše gledalce. Rezultati niso izostajali: zmagali smo na turnirju Memorial brata Husa, na koncu prvenstva smo se u-vrstili v nadaljnjo fazo turnirja De Marcantonio. Lepo zadoščenje je bilo tudi to, da na vseh letošnjih odigranih tekmah na domačem igrišču nismo okusili grenkobe po-
raza. Naša ekipa je tudi sodelovala v deželnem pokalu.
Ekipa mladincev je bila pravi rezervoar za člansko moštvo... Ekipa začetnikov, ki jo je vodil Mitja Štoka, je v komaj zaključeni sezoni zasedla sam vrh lestvice. V nedeljo je gostovala tudi v Celovcu, kjer je odigrala prijateljsko srečanje s SAK-om, slavila s 4-2 in tako zaključila povsem uspešno sezono. Ekipa cicibanov, ki jo je vodil Danilo Žužič, se je v zimskem delu dobro obnesla, v pomladanskem delu pa se je uvrstila tik pod vrhom. Ekipa manjših cicibanov je pozimi igrala dobro, spomladi pa še boljše, saj je pokazala velik napredek in zasedla odlično končno tretje mesto. Naši naraščajniki in najmlajši sov letošnji sezoni nastopali v združenih ekipah Zarje in Gaje. Lahko mirno trdimo, da sta se obe dobro odrezali, saj stana lestvici zasedli 2. oziroma 4. mesto. Ekipo naraščajnikov je vodil prof. Miloš Tul, kateremu je stalno stal ob strani in ga včasih nadomeščal Šteti Pertot. Ekipo najmlajših je vodil prof. Rajko Zeželj ob pomoči Marjana Babudra in Marjana Čer-njave.
O balinarski sekciji naj povem, da je tudi letošnja sezona potekala dobro. Po že tradicionalnem junijskem turnirju, na katerem je sodelovalo 14 ekip iz Trsta in Slovenije, se je sekcija stalno udeleževala vseh turnirjev, na katere so jo povabili.
Odbor Primorja je bil tudi letos stalno obremenjen z najrazličnejšimi dejavnostmi, za katere ugotavljam, da so bile resno in vestno izpeljane. Z ZSŠDI smo v Tolminu organizirali enotedenski kamp za naše najmlajše, ki se ga je udeležilo skoraj 50 otrok. Poleg omenjenega dela so odborniki društva organizirali julija lani dvotedensko šagro, predprvenstveni turnir Memorial brata Husu, štiri dnevno osmico ob priliki praznovanja našega patrona Sv. Martina z že tradicionalno loterijo, pustna plesa in večer z zabavnim programom za dan žena. Odbor je skrbel tudi za kiosk ob nogometnem igrišču, žal pa smo bili konec lanskega junija zaradi prepovedi občinske uprave prislijeni, zapreti krožek, kjer
smo sedaj. Vse to izvenšport-no delovanje ima namen pridobivati finančna sredstva..." Kante je svoj uvodni poseg za-ključil z mislijo, da nabiralne akcije ne zadostujejo več, saj se stroški iz leta v leto večajo. Pri tem je omenil finančna sredstva, ki jih društvo prejema; le-te je kasneje podrobneje razčlenil blagajnik Štolfa.
Po poročilih se je vnela živahna debata, ki je potekala vse dovolitev, na katerih je bil v celoti potrjen odbor dosedanji odbor s predsednikom Dariom Kantejem na čelu.
V petek, 14. t.m., je bil v Nabrežini izredni občni zbor Športnega društva Sokol in Kluturnega društva Igo Gruden. Zborovanje je bilo izredno, ker so člani sprejeli nov statut, prilagojen najnovejšim zakonskim predpisom.
f V ponedeljek, 17. t. m., je bil v Bazovici redni občni zbor tega Športnega združenja. Govora je bilo predvsem o stikih z ostalimi organizacijami v Bazovici, pa tudi z ostalimi nogometnimi društvi, predvsem na mladinskem področju, kjer obstaja plodno sodelovanje še zlasti s Primorjem, Bregom, Gajo in Borom. V nov odbor je bil izvoljen bivši Zarjan Pavel Gregorič.
NAPOVEDANI OBČNI ZBORI
To športno društvo sklicuje v ponedeljek, 24. t.m., ob 20.30 na Stadionu 1. maja Občni zbor s tem vrstnim redom: predsedniško, blagajniško in tekmovalno poročilo ter razno.
bpr
^ ^ v V torek, 25. t.m., bo ob 20.30 na Stadionu 1 .maj redni Občni zbor Košarkarskega kluba Bor s tem dnevnim redom: predsedniško, blagajniško in tekmovalno poročilo in razno.
-------E.D.
NOVA PANOGA
Maraton rollerjev openskega Poleta
V nedeljo je na cesti Opčine (postaja) - Repen (trg) - Opčine ("Pikelc") Kraški maraton rollerjev, ki se ga je udeležilo kakih 40 tekmovalcev vseh starosti. Razdeljeni so bili v tri kategorije: agonisti, a-materji in iron men (železni možje). Pri organizaciji uspele pobude je bistveno pripomogla športna trgovina, ki prodaja in daje v najem te "drsalke na kolescih". Po nagrajevanju in kosilu na kotalkališču na "Pikelcu", so se udeleženci pomerili še v demonstraciji hokeja, kar je dalo športnemu popoldnevu še bolj družaben značaj.-------------DOLFO
CIKASKI BIKI PRVAKI NBA
Peterka Chicago Bullssi je po šesti finalni tekmi zagotovila naslov svetovnih prvakov. "Air" Jordan (na sliki), Ku-koč, Pippen, Rodman in o-stali so po nepričakovanem trdem odporu Seattle Super-soniesov Shavvna Kempa lahko končno četrtič v zadnjih šestih letih dvignili znameniti |3okal. Za najboljšega igralca finalne serije je bil seveda proglašen Jordan, ki je že najavil, da botisti, ki ga bo želel v prihodnjih dveh sezonah, moral odšteti 36 milijonov $!
Jadran: Budin ostaja, Pregare odhaja?
To so zadnje vesti, ki krožijo po hodnikih športnih o-bjektov, kjer se srečujejo košarkarji naše združene ekipe. O Vitezu je sedaj jasno, da ne bo več igral, o Samcu pa se še ne ve, če bo med eno pizzo in drugo lahko na razpolago trenerju, o katerem ni bilo še potrjeno, če bo Iztok Čehovin. ——...
15
ČETRTEK 20. JUNIJA 1996
PRIMORSKI TEDNIK
V Pokloni prijatelju
naročnino na Novi glas
NAROČAM SE
naročiti: sh iahko n mi po telefonu I ME i N PR l" [ M EK*
ZADRUGA GORIŠKA MOHORJEVA
34170 GORICA, RIVA PIAZZUTTA 18 m'Ac'i"ov...........................
TEL. 0481 / 5331 77, FAX 0481 / 536978
341 33 TRST, UL. DONIZETTI 3 TEL. 040 / 365473, FAX 040 / 7754 1 9	DATUM...................PODPIS
navodilo za naročnike HSE£!sX332I2inZ5IllEH
Obrazec izrežite ali fotokopirajte,
izpolnite sa v vseh delih in ea posilite ...............................
W v . ,6 . . . 6 K . !,	IME IN PRIIMEK
po posti ali osebno prinesite na tržaško
oz. goriško upravo Novega glasa -
Zadruge Goriške Mohorjeve. NASLOV
DATUM	PODPIS	NAROČNIKA
.......................NOVI
GLAS