fDStninß plačana 9 gotovini Leto X., Št. 21 („JUTRO" XX., št. 117 a) Ljubljana, ponedeljek 22. maja 19^9 Cena 2 Din Upravuištvo u.;uDijana. Knafljeva 5 — relefon 3122 3123, 3124. 3125 3126. Inseratni odaeiek: Ljubljana, Selen-ourgova ul. — Tel 3492 in 2492. Podružnica Maribor Grajski trg 7. Telefon 3t 2455. Podružnica Celle Kocenova ulica 2. — Telefon 9t. 190. Podružnica Jesenice: Prt kolodvoru 100. Podružnica Nove mesto: Ljubljanska cesta 5L 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baumen rtneria PONEDELJSKÀ IZDAJA Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ul. 5. Telefon št. 3122, 3123 3124. 3125 in 3126. Ponedeljska Izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej ln velja po pošt) prejemana Din 4.-. po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno. Maribor Grajski trg St t. Telefon št 2455. Celje, Strossmayerjeva ul 1. Tel. 65. Rokopisi se né vračajo. — Oglasi pc tarifu. Od'ocen korak na poti do sporazuma Pogajanja med Anglijo in Rusijo se pospešeno nadaljujejo v ženevi — Francosko posredovanje za vzajemno vojaško pomoč na osnovi načel Društva narodov — V sredo odločitev na seji angleške vlade ženeva, 21. maja. br. Davi je prispel v ž* - it- 70 angìcòki zunanji minister lord Halifax. Spočetka so glede na napovedi ne-katc-ih listov pričakovali, da bo skupno :z nj m prispel tudi francoski zunanji minister Br-nnet. ki pa je imel še neke obveznosti in je zato snoči odpotoval v Ar-cachon. kjer se je udeležil velikega zborovanja bivših francoskih bojevnikov. Od tam ;še ponoči z letalom odpotoval v iLvor- odkoder se je danes odpeljal dalje p:- ' :;;mevi. kamor je prispel šele nocoj ob 20. Jutri se bo pričelo redno zasedanje sveta Di narodov. O gclanskem vprašanj', r,i tem zasednnju ne bo govora, pač pn bodo azpiMvljali o rcmilitai izaeiji Alandskih otokov, ki jo zahtevata švedska in Finska in na katero je Nemčija že pri-s;:,!■'.. Kakor znano, so bili ti otoki po ski ru Društva narodov pred 16 leti demi-li irizinmi.' Svet bržkone ne bo razpravlja; o kitajskih problemih, ker mu glede njih ni bil predložen nikak konkreten predlog. Gl cd i- na to splošno sodijo, da bo zasedanje sveta Društva narodov poteklo brez senzacij in brez težav. Zato se politični k: ogi v Ženevi tembolj zanimajo za diplomatske razgovore odgovornih zastopnikov Anglije in Rusije, pri katerih bodo francoski delegati nastopili v posredovalni vlogi. V glavnem se bodo vršili ti raz-govori med angleškim zunanjim ministrom H . . •rn. ruskim poslanikom v Londonu Ma j "ki m. ki edini zastopa rusko vlado v Že.nev in bo predsedoval na zasedanju sveta po vr.-tnem redu pripadlo letos predse :.-sfvo R'isiji trr francoskim zunanjim rri ;n:strom Bonnetom. ženevski krogi be-k/.ijo 7. zadovoljstvom optimizem, ki se je glede angleško-turških pogajanj pojavil v 1 ojidomi in Parizu že po zadnjem sestanku poslanika Mrvjskesra z državnim pod-t'f':iii»nm angleškega zunanjega ministrstva sirom R«l»ertom Vansittartom. Po n ;t.f zanesljivejših informacijah se je že na ter.» sestanku pokaralo, da je nastal v razvoju pogajanj ugoden preokret in da .je bil znstoj v re>n?oi le začasnega in morda taktičnega značaja. Sestanek H'üfasa in Majskega ženevski razgovori Halifaxa in Majskega so se pričeli že danes. Sestala sta se opoldne. Razgovor je trajal dobro uro. Lord Halifax je ob tej priliki ruskega poslanika podrobno informiral o stališču angleške vlade, kakor ga je zavzela glede ruskih predlogov na svoji poslednji seji v sredo. Prihodnji razgovor bo jutri. Bržkone bo pri tem sodeloval tudi že francoski zunanji minister. Francosko posredovanje Tukajšnji politični krogi so si predvsem na jasnem, da je pogajanja med Anglijo in Rusijo v izredni meri pospešila francoska posredovalna akcija, že pred dnevi je francoska vlacla predložila angleški svoj kompromisni načrt. Včeraj popoldne sta Daladier in Bonnet ta načrt lordu Ha-lifaxu ob priliki pariških razgovorov podrobno obrazložila in utemeljila. Sodijo, da se bodo ženevski razgovori zastopnikov vlad vseh treh držav opirali v prvi vrsti na te francoske predloge. O predlogih samih doslej ni bilo mogoče dobiti nikakih uradnih pojasnil. V pariških in ženevskih političnih krogih sta se o njih pojavili dve verziji, ki nista daleč ena od druge in verjetno tudi ne od konkretnih francoskih predlogov. Po francoskih informacijah .je francoska vlada sestavila načrt., jm> katerem naj bi se na mestu tro/.veze med Anglijo, Francijo, Rusijo sklenili dve dvostranski vojaški zvezi med Anglijo in Francijo ter Francijo in Rusijo, ki naj bi se uveljavili nele v primeru kakšnega napada na Francijo, Rusijo ali J nego tudi tedaj, ko bi se pojavi] kak napad proti katerikoli državi v Evropi, razen onih, ki hi svoje mednarodne politike ne oprle na ta blok. Po tej verziji bi se franc©sko-n;*ka pogodba o vzajemni pcmoči prav /a prav samo razširila. Francoski predlogi Po zatrjevanju ženevskih poiltu.n'h krosov stremi francoski kompromisni predlog za tem. da se sklene med Anglijo in Rusijo pakt o vzajemni pomoči povsem po zgleelu francosko-ruskega pakta.V ta pakt bi se vključila tudi določba 16. člena pakta Društva narodov, ki uveljavlja, kakor znano, avtomatsko medsebojno pomoč vseh pri paktu sodelujočih, če bi bil kdo izmed njih napaden od kakšne tretje sile. Ta določba bi se ne omejevala le na Anglijo in Rusijo in po francosko ruskem paktu na Francijo, nego bi se razširila tudi na vse že po prvi verziji omenjene države. Po splošni sodbi se francoska diplomacija zaveda težav, ki stvarno vendarle obstojajo spričo nekega dejanskega občega nezaupanja Rusije do Anglije in obratno. Francoski kompromisni predlogi niso bili postavljeni v končni obliki, ker bi bilo nesmiselno doseči o njih eventualno že konkreten angleško-francoski sporazum, medtem ko bi Rusija glede njih še niti ne zavzela svojega stališča. V zgoraj obeleženem splošnem okviru pa streme francoske pobude za tcm; da bi zapadni vele- sili zagotovili Rumuniji in Poljski ter morda še kaki drugi državi rusko pomoč, če bi jih kdo z zapada napadel. Ruska pomoč bo prišla v poštev šele po pomoči, ki sta se jo zavezali dati omenjenima dvema državama Anglija in Francija v prvi vrsti. Sodelovanje baltskih držav Glede Baltskih držav, ki bi jih Rusija rada vključila v skupni garancijski sistem, se francoski predlogi zadovoljujejo z neko splošno formulo Francija sama bi sicer želela, da bi se predvsem Litvi dale angleške, francoske in morda tudi ruske garancije, ker je na tem Poljska zelo in-teresirana. Ako bi se francoski predlogi v oni ali drugi konkretni obliki sprejeli, se more vsekakor računati s tem, da se boelo že v kratkem pričela tehnična pogajanja generalnih štabov vseh treh velesil, ki naj bi načelnemu sporazumu dala ot>-like vojaških obveznosti. Odločitev bo padla do srede Vsekakor se bodo te stvari že do srede nedvomno razčistile. Vsi se zavedajo, da bi nov zastoj v pogajanjih povzročil v taboru nasprotnih sil še večjo samozavest, kakor jo je že prvi zastoj. Govorice, ki so se v zadnjih dneh razširile o tajnih diplomatskih razgovorih med Francijo, Italijo in Anglijo m pri katerih naj bi posredoval Vatikan, se presojajo v tukajšnjih krogih z veliko rezervi-ranostjo. Splošno naglašajo, da je bil skrajni rumen pobude za ta pogajanja prav ta, da se Rusija ne vključi v evropsko politiko, v vsakem primeru pa so si tu na jasnem, da je Italija po včerajšnjih Mussolinijevih izjavah v Cuneu, da bo odslej molčal in da bo v primeru namestu njega spregovoril italijanski narod, sedaj odločuo stopila na nemško stran in se odrekla vsem nadaljnjim pogajanjem z za-padnimi velesilami, ki bi jih bila doslej še lahko pričela na lastno pest. Lord Halifax namerava po zatrjevanju krogov, ki so blizu angleške delegacije, v torek odpotovati za krajši čas nazaj v London. Udeležil se bo prihodnje redne seje angleške vlade, ki bo očitno odločilna za nadaljnja pogajanja z Rusijo. Glede na to se pričakuje, da bodo dotlej razgovori lorda Halifaxa z Majskim glede angleških in ruskih minimalnih predlogov in zahtev že zaključeni. Francija na braniku svojih svoboščin Lyon, 21. maja. br. Francoski zunanji minister Bonnet se je dopoldne v Alcacho-nu udeležil velikega zborovanja bivših bojevnikov. Ob tej priliki je imel govor, v katerem je poudaril, da se francoska odločnost ne bo omajala pod nobenim pritiskom sile in grožnje. Francija si želi miru in sodelovanja z vsemi narodi. Francija nikogar ne sovraži. Francija je pripravljena rešiti vsa vprašanja na miren način z dobro voljo in razumom, toda čuvala bo svoje svoboščine in svoje ozemlje do zadnje kaplje krvi milijonov svojih bojevnikov. Bonnet je opozoril na dva velika uspeha zapadnih demokracij, na uvedbo vojaške obveznosti in britansko-poljski pakt. Omenil je tudi pogajanja s Turčijo in napovedal, da bo v kratkem dosežen popoln sporazum. Tedaj bosta Francija in Anglija tudi s Turčijo sklenili že napovedani garancijski pakt. Blum odobrava Oaladierjevo politiko Pariz, 12. maja. br. V Clermont-Ferran-du je bilo danes veliko zborovanje socialistov, na katerem je govoril tudi bivši min. predsednik Leon Blum. V svojem govoru je opozoril na sedanjo mednarodno napetost v Evropi in je v imenu vse socialistične stranke izja vii, da se sodalizira s sedanjo zunanjo politiko Daladierjeve vlade. Naglasil je, da mora Francija v odločilnih trenutkih dokazati, da je enotna. Francoski socialisti so se te nujnosti zavedli vsakokrat in se je zavedajo tudi sedaj. v Berlinu Svečan sprejem italijanskega zunanjega ministra » Prvi razgovor Ciana in Ribbentropa Berlin, 21 maja. br. Italijanski zunanji minister C ano je prispel v Berlin. Tu bo ostal dva dni, jutri dopoldne bo z zunanjim ministrom Ribbantropom svečano podpisal italijansko-nemško vojaško pogodbo v smislu načelnega sporazuma, ki je bil sklenjen pred 14 dnevi v Milanu, ko se je tamkaj mudil nemški zunanji minister Ribbentrop. Italijanski zunanji minister je prispel s posebnim vlakom preko Brennerja že snoči ob 20.30, nekaj minut po 21. pa so mu v Inomostu priredili prvi sprejem. O njegovem prihodu v Berlin in o njegovih prvih razgovorih z zunanjim ministrom Ribbentropom je bilo popoldne objavljeno naslednje uradno poročilo; Italijanski zunanji minister Ciano se je ob 11. dopoldne s posebnim vlakom pripeljal v Berlin. Na postaji Anhalt so ga sprejeli zunanji minister Ribbentrop, nemški poslanik v Rimu Mackensen, več višjih uradnikov zunanjega ministrstva, nekaj članov vlade ter zastopniki vojske in narodno-socialistične stranke, italijanski poslanik At.colicco z osebjem poslaništva, pa tudi japonski, španski in madžarski, madžukujski in jugoslovanski poslanik. Z italijanskim zunanjim ministrom so se pripeljali v Berlin državni podtajnik vojnega ministrstva general Pariani, več višjih uradnikov italijanskega zunanjega ministrstva in nekaj italijanskih novinarjev. Sprejem na postaji je bil zelo svečan. Mesto je bilo v zastavah Množica je na poti s postaje do hotela »Adlon«, kjer se je Ciano nastanil, prirejala Cianu, Hitlerju in Mussoliniju viharne ovacije. Kmalu po svojem prihodu se je italijanski zunanji minister odpeljal Unter den Linden, kjer je položil venec pred spomenik padlih vojakov. Ob 12.15 je obiskal v spremstvu poslanika Attolica zunanjega ministra Ribbentropa, ki ga je sprejel v zunanjem ministrstvu na Wilhelmstrasse. C ano in Ribbentrop sta ob tej priliki nadaljevala razgovore o mednarodnem političnem položaju v Evropi, ki sta jih pričela že v Milanu. Ob 14. je Ribbentrop priredil svojemu gostu obed v hotelu > Kaiserhof«. Popoldne so se razgovori obeh državnikov nadaljevali, zvečer ob 20. pa je državni kancelar Hitler v stari kancekirski palači priredil svečano večerjo v čast italijanskemu zunanjemu ministru, ki su .se je poleg drugih udeležili vsi glavni zastopniki nemških vojnih sil. -o- Japonske predloge v Ritsué* In Btdinu šele proučujejo Rim, 21. maja. br. V Tokiju je bila včeraj dopoldne pomembna seja ožjega vladnega kabineta, na kateri so. kakor je poročala agencija Domej, po dobrih dveh urah napete razprave o političnem razvoju v Evropi zavzeli končno stališče gle-! de evropskih zadev. Politični krogi so bili mnenja na osnovi informacij, ki so jih ! prejeli iz zanesljivih virov, da so se japon-! ski odgovorni politiki odločili glede na italijanske in nemške predloge za sklenitev nemško-italijansko-japonske trozveze. i kakšna je bila odločitev ožjega kabinetnega sveta, pa doslej ni bilo mogoče zvedeti. Današnji ^Giornale d' Italia« je objavil o tej seji in sklepih japonske vlade naslednje informacije: Japonski vladni krogi opozarjajo, da je bila včerajšnja seja ožjega kabinetnega sveta odločilnega pomena za nadaljnjo japonsko zunanjo pp^" tiko. Sklepi japonske vlade bodo sporočeni vladama v Rimu in Berlinu, ki jih bosta podrobno proučili. To bo trajalo dalje časa in je zato malo verjetno, da bi Japonska po svojem poslaniku aktivno sodelo- vala pri razgovorih ob priliki Članovega obiska v Berlinu. Dobro poučeni krogi v Rimu naglašajo, da sta bili italijanska in nemška vlada obveščeni o stališču, ki ga je zavzel japonski ožji kabinetni svet, še preden so se v Berlinu pričeli razgovori Ciana in Ribbentropa. List beleži tudi domnevo agencije Ha-vas, po kateri bo berlinska zvezna pogodba vsebovala takšne določbe, da se ji bo Japonska vsaj pozneje Jahko pridružila. Izjava predsednika faponske vlade Tokio, 21. maja. AA. Predsednik vlade Hiranuma je izjavil novinarjem: politika, ki jo bo Japonska izvajala napram evropskim državam, bo na strani totalitarnih držav. Zunanja politika Japonske bo upoštevala načela morale, vendar pa se zaveda potrebe spremembe sedanjega nevzdržnega stanja v poedinih krajih Daljnega vzhoda. Kar se tiče zbližanja med Anglijo, Francijo in Rusijo, je po mnenju japonske vlade zveza z Rusijo zelo nevarna. Novinarski jubilej Ob 20 letnici ustanovitve Jugoslovenskega novinarskega udruženja Zagreb, 21. maja. AA. Danes se je v vladni palači na trgu Stjepana Radica začel jubilejni kongres Jugoslovenskega novinarskega udruženja. Kongres je otvoril ob 10. predsednik Jugoslovanskega novinarskega udruženja dr. Sokoli«*-, ki je pozdravil prisotne delegate in druge odlične osebnosti, predvsem odposlanca Nj. Vel. kralja, poveljnika mesta generala Jovana Antica. Vsi prisotni so se ob tej priliki dvignili ter priredili ovacije Nj. Vel. kralju, ki so trajale več minut. Nato je predsednik Sokolič pozdravil zastopnika predsednika vlade ministra za socialno politiko in narodno zdravje Miloje Rajakoviča, zastopnika narodne skupščine poslanca Dimitrija Mirkoviča, zastopnika vojnega ministra generalštabnega polkovnika Sokol iča, zastopnika prosvetnega ministra načelnika banske uprave v Zagrebu Perca, zastopnika finančnega ministra namestnika direktorja finančne direkcije v Zagrebu Mihajla Marica, zastopnika vršilca dolžnosti banu savske banovine načelnika banske uprave Dubnika, zastopnika ar-mijskega generala Jurišiča podpolkovnika Biningerja. podžupana Hauptmana. šefa Centralnega presbiroja Lukoviča, evan-geljskega škofa Poppa, nadrabina dr Svarca, predstavnika Jugoslovenske akademije znanosti in umelnosti dr. Širolo, predstavnika Penkluba Lavasiča, predsednika združenja tujega tiska v Beogradu Georgijeva, predstavnika SUZOR-a in ge-ralnetia tajnika trgovske zbornice Marka Bauerja. Pozdravni brzojavki kraljevskemu domu Nato je tajnik kongresa Mrzlak prečital pozdravne brzojavke. Po/dravna brzojavka poslana Nj. Vel. kralju se glasi: Jugoslovansko novinarsko udruženje pošilja s svojrsa jubilejnega kongresa v Zagrebu dne 21. maja 1939 izraze Rlobo-ke udanosti in zvestobe Vašemu Veličanstvu in vzvišenemu kraljevskemu domu. Brzojavka poslana Nj. Vis. knezu namestniku se glasi: S svojega jubilejnega kongresa v Zagrebu pošilja dne 21. maja 1939 jugoslovansko novinarsko udruženje Vašemu Visoeanstvu najtoplejše izraze udanosti, prepričano, da bo tudi odslej imelo v Vašem kr. Visoeanstvu visokega zaščitnika svojega stanu. Vsi prisotni so stoje poslušali čitanje brzojavk, vzklikajoč navdušeno Nj. Vel. kralju, Nj. Vis. namestniku in kraljevskemu domu. Nato je bila prečitana brzojavka predsedniku ministrskega sveta in ministru za notranje zadeve Dragiši Cvetkoviču, ki je bila sprejeta z odobravanjem. Pozdrav predsedniku vlade Brzojavka, poslana predsedniku vlade in kraljevski vladi se glasi: S svojega jubilejnega kongresa dne 21. maja 1939 v Zagrebu pošiljajo jugoslovenski novinarji vam. g. predsednik in članom kr. vlade pozdrave ter vas prosijo, da na osnovi danih obljub delate na to, da se pokojninsko zavarovanje novinarjev izpopolni ter da bo naš stan imel možnost izpolnjevati svoje naloge v korist domovine. Nato je imel predsednik Sokolič pozdravni govor, v katerem je posebno naglasil hvaležnost novinarskega udruženja in vseh novinarjev naše kraljevine predsedniku vlade Cvetkoviču in ministru za socialno politiko Majakoviču, ker sta izpolnila zahtevo jugoslovenskih novinarjev in mu dala Pokojninsko zavarovanje. Prosil je ministra Rajakoviča. naj izrazi predsedniku vlade hvaležnost jugoslovenskih novinarjev ter njihovo p iznanje za to veliko in lepo gesto. &ovor ministra za socialno politiko Nato je imel minister za socialno politiko m narodno zdravje naslednji govor: Čutim veliko zadovoljstvo, ker so me novinarski tovariši počastili z ljubeznivim povabilom na to zborovanje in ker mi je bila dana čast, da v imenu predsednika vlade Dragiše Cvetkoviča prisostvujem jubilejnemu zborovanju Jugoslovenskega novinarskega udruženja v Zagrebu. V teku 20-Ictnega dela v zedinjeni nacionalni državi je udiuženje pokazalo s svojim velikim nacionalnim delom, da predstavniki javnega mnenja ter najizrazitejši predstavniki narodnega razpoloženja in narodnih potreb morejo in hočejo skupno delati in da so skupno delali ne glede na razne dobe, v katerih se je razvijalo politično življenje v naši skupni kraljevini Jugoslaviji. Novinarji so na ta način pokazali, da sodeluje- jo Srbi, Hrvati in Slovenci v polni slogi in da v medsebojnem razumevanju dopri-našajo maksimum k naši nacionalni moči navzlic vsem težkim zaprekam. S tem so pokazali pot ne samo drugim stanovom in združenjem, temveč so pomagali tudi politikom, katerih prvi in dragoceni sodelav-ci so vedno bili. Pri svojem konstruktivnem delu in stremljenju za dobro naroda in države so imeli jugoslovenski novinarji v teh 20 letih vedno pred očmi visoke interese naše državne zajednice. S tem so si pridobili nesporno pravico do splošnega priznanja. Pomembna je naloga našega nacionalnega tiska glede obveščanja, navodil in kontrole javnega življenja in mnenja. On ima zgodovinsko vlogo v tem, ker nam pripravlja preko sedanjosti boljšo bodočnost ter odstranjuje nesporazume m ustvarja resnično zedinjenje. Sedanja vlada razume nacionalni, politični in kulturni pomen tiska in novinarjev ter ve za težke okoliščine, v katerih delate in vršite svoje nacionalno poslanstvo. Ni slučaj, da je bilo eno prvih dejanj sedanje vlade ureditev pokojninskega zavarovanja novinarjev, s čimer je izpolnila obljubo o popolni neodvisnosti novinarskega stanu, ki spada med najzaslužnejše. Preelsednik vlade Dragiša Cvetkovič je izpolnil svojo obljubo, ki jo je dal še kot minister za socialno politiko in narodno zdravje, novinarji pa. Katerih prva lastnost je obveščenost, vsekakor vedo za njegov trud in njegovo odločnost za zboljšanje položaja našega tiska, kolikor je to mogoče v skladu s splošnimi razmerami in položajem naše države. Ko je bil svojčas sprejet sedanji zakon o tisku, so njegovi tvorci dejali, da sta odvisna od zadržanja novinarjev samih trajanje in sprememba tega zakona ter so s tem apelirali na nacionalno in stanovsko zavest samih novinarjev. Danes ni v naši državi nobenega, ki bi mogel oporekati, da novinarji niso v polni meri pokazali eno in drugo. Pred seboj imamo dve nalogi, ki služita istemu cilju, zboljšanje režima tiska in zavarovanje osebnega položaja novinarjev. Znana so stremljenja vlade v eni in drugi smeri. Pooblaščen sem od predsednika vlade Dragiše Cvetkoviča. da vam povem, da bo to elosledno izvedel, kolikor bodo razmere, ki jih odlično poznate, dovolile in omogočile. Vsem nam je skupen ideal služiti kralju, narodu in domovini. Zaradi tega se pred vami kot najmerodaj-nejšimi dotaknem onega eležja raznih ve. sti in zlohotnih izmišljotin, ki se mimo tiska sejejo med ljudstvo. To je splošna bolezen naših časov, ki se je pojavila v vseh državah. Znan nam je mednarodni kongres tiska, ki se je vršil v Niči in na katerem so razpravljali edino o nalogi, kako bi s*e izvajala borba proti ustmenemu in tiskanemu lažnemu in zlohotnemu obveščanju širokih narodnih plasti. V tej borbi za jav. no mnenje, ki je ena izmed osnov družabnega življenja bo naš nacionalni tisk vršil svojo dolžnost in opravičil nade, ki se goje vanj. Mi bomo s svoje strani napravili vse, kar je v naši moči, da bo tisk pri izvajanju te svoje naloge dosegel svoj rodoljubni namen. Pozdravljam novinarje in njihovo jubilejno skupščino ter se zahvaljujem bratu Hrvatu Sokoloviču, predsedniku Jugoslovenskega novinarskega uelruženja za ljubeznivi pozdrav, ter vam želim, dragi tovariši, da tudi odslej delate za dobro kralja, naroda in domovine. Pozdrav zastopnika tujega tiska Nato je pozdravil kongres v imenu mestnega župana podžupan Haupt m an. Predsednik združ. tujega tiska G e o r -g i j e v je pozdravil kongres v bolgarščini ter naglasil potrebo, da jugoslovenski in bolgarski novinarji delajo ramo ob rami v korist obeh narodov. Govor Georgijeva so prisotni sprejeli s posebnim odobravanjem. Nato je zagrebški novinar Krešimir Ko-vačič, ki je bil pred 20 leti o priliki ustanovitve Jugoslovenskega novinarskega udruženja referent na kongresu, poročal o tedanjih razmerah ter naglasil. da so novinarji prvi ustanovili v Jugoslaviji svojo enotno organizacijo, ki so jo do danes ohranili. Nato se je predsednik Branko Sokolič zahvalil vsem prisotnim ter zaključil svečani del kongresa. Ob 11.30 se je začela 10. redna letna skupščina Jugoslovenskega novinarskega udruženja. Ob 14. je bilo slavnostno kosilo za delegate in povabljence v Gradskem podrumu. Nocoj ob 23. so odpotovale delegacije T Split, kjer bodo jutri ob 9. na postaji slavnostno sprejete. Delegati si bodo ogledali znamenitosti Splita ter bodo ob 10.30 gosti mestne občine. Jubilej msgr. Janka Barleta v Zagrebu Zagreb, 21. maja. o. V Glasbenem zavodu so slovesno proslavili 70. rojstni dan zagrebškega glasbenega in kulturnega delavca msgr. Janka Barleta. Svečanost je priredilo slovensko društvo »Narodni dom« s sodelovanjem ljubljanske Glasbene Matice. Ugled ljubljanske Glasbene Matice ni velik samo v Zagrebu, temveč po vsej Jugoslaviji. Pod vodstvom ravnatelja ljubljanske opere g. Mirka Poliča je zbor Glas-sbene Matice zapel na proslavi Lajovčevo skladbo »Bolezen je kovač«, nato pa je moški zbor odpel Lajovčevi skladbi »Kro-parji« in »Napitnica«. S svojim solističnim nastopom je žela živahno priznanje zlasti gdč. Ludmila Polajnarjeva. Zatem je stopil na oder univ. profesor dr. Boris Zarnik, ki je čestital j r dantu v imenu zagrebškega društva »Narodni dom«, nato pa je spregovoril predsednik Glasbene Matice dr. Vladimir Ravnihar, ki je poudarjal v svojem govoru kulturne zve ze med Slovenci in Hrvati ter naglašal, da je treba duhovno vzgajati široke sloje naroda, zlasti na glasbenem področju, kjer je sodelovanje zaradi slične miselnosti Hrvatov in Slovencev pač najbolje mogoče. Msgr. Janko Barle je prav tako Hrvat kakor Slovenec. Zato so Slovenci veseli, ker ga morejo pred zagrebškim občinstvom pozdraviti »živel vaš in naš Janko Barle«. G. dr. Ravnihar je izročil nato msgr. Bar. letu lep album kot darilo Glasbene Matice. Msgr. Janko Barle se je v prisrčnih besedah zahvalil za lepo počastitev ter je nato govoril o svojem delu za zbližanje Slovencev in Hrvatov. Slavnost v Prešernovi Vrbi Njegova preurejena rojstna hiša je bila proglašena rodno svetišče in izročena javnosti na' Vrba, 21. maja ■Slavna vas Vrba v brezniški župniji-je i meja danes velik praznik: Prešernova rojstna hiša je bila slovesno izročena javnosti Vrba se je okrasila z mlaji, zastavami in slavoloki. Prea vhodom v vas je stal siavojok z napisom iz »Krsta pri Savici«: »Dežela kranjska nima lepš ga kraja, kot je i okoiščno ta, podoba raja». Pred pre-ure enc Prešernove nišo pa je bil napisan citat iz soneta »O Vrba! srečna, draga vas domača, kjer hiša mojega stoji očeta«, žal, da bilo vreme do skrajnosti neprijazno; po krajših presledkih je neusmiljeno lilo od jutra do poldneva. Prihod gostov v Vrbo že z jutranjimi vlaki so prinajali gostje, ki jih dež nikakor ni mogel zadržati, da se ne bi prišli poklonit spominu velikega Prešerna v trenutku, ko prehaja njegov dom v javno last. Udeieženci Prešernove slavnosti so prihiteli od blizu in daleč. Posebno je bila udeležba številna iz Ljubljane. Odtod so prispeli med drugimi: rektor Aleksandrove univerze dr. R. Kušej, ki je obenem predsednik odbora za odkup Prešernove rojstne hiše, zastopnik Akademije znanosti in umetnosti in dekan filozofske fakultete dr. France Kidrič, glavni organizator akcije za odkup Prešernove hiše, pisatelj F. S. Finžgar. pesnik Oton Župančič, zr^stopnika mestne občine ljubljanske prof. Silvo Kranjec in insp. Jos. Wester, predsednik Odvetniške zbornice dr. Jos. žf^ovnik, za društvo »Pravnik« vseuč. pro. i-esor dr. M. Dolenec in dr. R. Sajovic, za Profesorsko društvo prol. Fr. Kobiar, obenem tudi kot predsednik Društva slov. knji rževnikov, za Zvezo kulturnih društev in CMD ravnatelj dr. Simon Dolar, za Slovensko matico pisatelj Fr. Albrecht, za organizacijo gled. igralcev predsednik Dre. aiovec, tajnik Jerman in več članov, dalje ravnatelj gimnazije v Kranju prof. Hor-par, urednik sarajevskega »Pregleda« prof. dr. Jovan Kršič, bivši prosvetni šef dr. Skaberne iz Ljubljane, večje število pisateljev in drugih kulturnih delavcev, med njimi J Vidmar, dr. Fr. Mesesnel, dr. Ferdo Kozak, pisatelj romana o Prešernu dr. Anton Slodnjak in številni drugi, med njimi t«di nekatere ugledne dame iz Ljubljane. Prihitela je miadma, osmošolci humanistične gimnazije v Ljubljani šo zdru žili to proslavo s svejin. skupnim Izletom Z avtomobilom je prispe! ban dr. Natia čen, ki so ga na meji občine sprejeli pred-stavitelji krajevnih korporacij in društev. Ob 10. se je začela v cerkvi podružnice sv. Marka maša. ki jo ;e služil pisatelj Finž gar Majhna cerkev je bita pretesna za toliko tiudi, zate st je največ občinstva zgrni IG OK rog rje Zunaj je stala tudi gasilska črta. župnik Finžgar je Imel izpod cerkvene veže pridigo, v kateri je poveličeval Prešernove zasluge za prepcod Slovencev. Pri maši je pel pevski zbor iz Breznice. Pred Prešernovim domom Pred enajsto uro so se udeleženci zbrali pred Prešernovo rojstno hišo m kljub hudemu dežiu vztiajali do konca slavnosti. Hiša je lepe pobeljena in preurejena. Obe sobi sta opremljeni s pohištvom v stilu Prešernove dobe, z zibelko, v kateri so baje zibali Prešerna, z jedilnim priborom, z zbirko tedanjega denarja, s starimi slikami. staro stensko uro itd. Vsa oprema ima značaj imoviteiše gorenjske hiše. Posebno pozornost zbuja v veži v marmorno p oščo vsekani rodovnik Prešernovega rodu. V hiši je ležalo več svežih vencev, med njimi venec ZKD. Oskrbnik tega poslopja, pesnikov pranečak Vovk, zavzema ostale prostore v hiši. Slavnost je začela domača godba, nakar so pevci zapeli Prešernovo »Zdravljico«. Za njimi je član ljubljanske drame Ivan Levar recitiral sonet »O Vrba . ..«, nato pssnik ©tesa žsjpancič in v klenem govoru razvijal svoje riisli o velikem predniku in vzorniku na slovenskem Parnasu. Dejal je. da je današnja nedelja praznik slovenskega duha in hkrati praznik mladine, ki je poklonila narodu ta dom in njegova t!a, na katerih so ohranjeni sledovi prvih stopinj največjega slovenskega moža. Tu mu je tekla zibelka, tu se je navzel svoje krepke gorenjske govorice, iz katere je ustvaril čudo svojega pesniškega jezika, tako plemenitega, kakor da bi pred njim pisali premnogi pesniki. Govornik je poveličeval Prešernov jezik in prehajajoč k vrednotenju njegove poezije dejal, da bo kmalu minilo sto let, kar nam je dai pismo in pečat za ves svet. drobno knjižico Poezij, v kateri sta se kakor nikdar dotlej izrazila slovenski duh in slovenska misel. Razmaknil nam je obzorja v svet. genialno izpovedoval svoje trpljenje in svojo radost, spregovoril za vso svojo dobo. Z njim se ne da primerjati nič pred njim in nič za njim. on je tista debela jagoda v molku, ki se ji pravi vera. Ce bi ne bilo Trubarja, bi kdo drug pozneje opravil njegovo delo: če bi pa prezgodaj umrl Prešern, ne bi mogel noben drug izvršiti njegovega poslanstva, zakaj Prešernovo delo je bilo stvaritev genija, ki je enkraten in nenadomestljiv. Brez Prešerna bi Slovenci ostali v somraku, narod brez iuči. Nato je govornik z izbranimi besedami označil razvoj in vsebinsko vrednost Prešernove poezije. Pokazal je. kako je bila Prešernova ljubezen neločljivo spletena ». domovinsko ljubeznijo. Lastna nesreča mu ni skalila pogleda, premagal je svojo za-grenjenost in našel rešitev zase in za nas v odpovedi, v vdanosti usodi. Oznanjal je svetost življenja in ljubezni, bil je najnež-nejše, najmočnejše in najgenialnejše slovensko srce, ki ostane večno neiztrohnje-no. Ob koncu je pozival narod, zlasti še mladino, da se vztrajno oklepa Prešernovega dela in napravi iz njega svojega pesniškega vodnika Porajajo se nova gesla, nove struje, nove teorije, nastajajo nova de"a. Kdor pa se bc prepojil s Prešernom, bo imel zanesljiv kompas: bo sodoben, ne da bi utonil v dnevu moderen, ne da bi letal za vsako modo Prešeren bodi vedno pričujoč v naši duševnosti. Rektor dr. Rado Kušej je v svojem govoru navedel najnovejšo tujo sodbo o Prešprnu in nato izrekel posebno zahvalo pisatelju Finžgarju, ki se je najbolj zavzema) in največ deloval za smoter, katerega danes uresničujemo. Zahvalil se je slovenski mladini in vsem drugim, i katerih naklonjenost je . pomagala ostvariti i plemeniti načrt Nato je v imenu pripravljalnega odbora izročil ključe Prešernovega doma predstavitelju dravske banovine, banu dr. Marku Natlačenu ki je Imel daljši govor, v katerem je med drugim poudaril: Slovenska mladina vrača danes Prešernu njegov rojstni dom. Naša mladina in slovensko zavedna javnost prinašata hvalevreden dokaz, da globoko razumevata pomen enega največjih sinov Slave. Gotovo ni slučajno, da se prav v zadnjem času kaže poglobljeno zanimanje za Prešerna in da se prav sedaj kmečki dom spreminja v narodno svetišče. Zadnja resnobna leta so nam obrnila poglede globlje k našemu bistvu. Spričo dogodkov po svetu nam še bolj jasno vstaja pred duhom zavest globoke povezanosti z narodom in potreba narodne skupnosti. Nato je govornik poudarjal Prešernovo za-sidranost v domačih tleh in ljubezen do slovenskega jezika in njegov pomen za našo kulturno usmerjenost v svet in v slo-vanstvo ter njegove zasluge za domovinsko vzgojo. Pogled na ta umetniški vrh in ponos s slavo njegovega imena nam je dvigal srca k samozavesti. Prešeren nas je prebudil iz občutja majhnosti. Vemo, da je njegova vera v slovenstvo prvobitna vrednota in nanjo naslanjamo svojo ljubezen do jugoslovenske države in do na- ših bratov. Ban dr. Natlačen je nato izjavil, da banovina sprejema s ponosom to hišo v svojo last. Naj bi stala tisočletja in tisočletja naj bi jo varovala močna Jugoslavija! Ob koncu slavnosti je spregovoril še domači župnik, koroški rojak dr. Janko Arnejc, ki je omenil, da je župnija Janše in Prešerna dala v enem stoletju 120 slovenskih inteligentov, ter je v nacionalno ognjevitem govoru pozival narod k zvestobi in požrtvovalnosti, spo-minjajoč se tudi koroških krajev, kjer je pokopana Prešernova mati. Za njim je v imenu omladine spregovoril maturant ljubljanske humanistične gimnazije Božidar Fink, izražajoč zvestobo mladine Prešernu in narodu. Igralec Levar je občuteno recitiral »Zdravljico«, ta visoki izraz slovenskega preporodnega duha, slavnost pa sta zaključila Slovenski kvintet in za njim gasilska godba, ki je intonirala himno »Hej Slovani«. Ob neprestanem dežju, po blatnih cestah in mokrih stezah, so gostje zapuščali Prešernovo Vrbo, obžalujoč, da ne morejo videti v soncu polj okrog sv. Marka. Prešernov dom, spremenjen v narodno svetišče pa bo poslej sprejemal ob raznih prilikah kulturno zavedne obiskovalce iz vseh krajev naše ožje in širše domovine, ostal bo edinstven med domovi našega naroda. Jutro v" avto senzacija celjska Celje, 21. maja. Vest, da je zadel »Jutrov« avto pe-tošolec Leon Hvala v Celju, se je že v soboto zvečer hitro raznesla po mestu, danes pa sta bila »Jutrov« avto in njegov srečni dobitnik glavni predmet celjskih pogovorov. Ljudje iz srca privoščijo mlademu Hvali njegovo srečo, Keprav je vsakdo upal. da se bo sreča nasmehnite njemu Razumljivo je, da vlada v ugledni družini g Hvale veliko veselje Danes se je zglasilo pri mia> dem Hvali mnogo ljudi, ki so prišli čestita : dobitniku. Ponosni so tudi celjski gimnazijci, da je eden izmed njihovih tovarišev postal lastnik »Jutro-vega« avta Tudi ostali dobitniki iz Celja in okolice, ki so deležni »Jutrovih« nagrad, so zelo vzradoščeni nad uspehom. Zastrupljene ribe v Sušnici Kakor znano, je nosila Savinja v nedeljo 14. t. m. popoldne ogromne množine zastrupljenih mrtvih rib proti Celju in dalje proti Zidanem mostu. Komaj se je razburjenje prebivalstva malo poleglo, pa je prinesla v soboto popoldne Sušnica zelo mnogo mrtvih, zastrupljenih rb v Savinjo. Uvedena je stroga preiskava. Upamo, da bodo krivca kmalu izsledili in seveda tudi aksemplarično kaznovali Odpovedan telovadni nastop Za danes dopoldne določeni II javni telovadni nastop celjske gimnazije in vseh treh meščanskih šol so morali zaradi močnega deževja odpovedati in preložiti na mesec junij. „Jutrovem" žrebanju Ljubljana, 21. maja. Današnja nedelja je še prav posebno pokazala, kako veliko zanimanje je vladalo za letošnje nagradno tekmovanje, saj pač ni bilo med čitatelji in prijatelji »Jutra« nikogar, ki si ne bi bil poželel avta, ali v tolažbo vsaj katerega koli drugega lepega darila, ki jih je bilo letos tristo in pet. Kolikor je krajev ob glavni železnici in ob telefonski progi, so bili že v teku sobotnega večera obveščeni o izidu žrebanja za sJutrove« nagrade. Seveda pa je današnje izčrpno poročilo o žrebanju vsepovsod zbudilo največjo pozornost, saj je sreča res izbirala pravično in pošteno, da ni brez darila ostala skoraj nobena pokrajina, noben stan in noben poklic. Dobitnik prve »Jutrove« nagrade, mikavnega avtomobila sSkoda« je dopoldne brzojavno sporočil svojo zahvalo, za čestitke, ki mu jih je takoj sinoči po končanem žrebanju sporočalo uredništvo »Jutra«. Brzojavka se glasi-: »Cenjenemu uredništvu se najlepše zahvaljujem za avto, kakor tudi za prejete čestitke. — Hvala Leon, srečni in hvaležni dobitnik.« — V teku današnje nedelje so se v uredništvu »Jutra« tudi že zglasili nekateri dobitniki. Vsem sporočamo, da bodo nagrade * nekaj dneh v redu dostavljene in da bo tako »Jutrovo« nagradno tekmovanje, k-' je letos želo tako krasen uspeh, zaključeno v splošno zadovoljstvo vseh ki jim je Sreča izkazala svojo naklonjenost. ★ Naključje daje spet vse dopoldne prednost Štajercem. »Kakor zmeroml« godrnjajo nestrpni g]Je-datci. »Tu se vidi, kdo potrebuje največ mila!* »Ignac Kafort... tu je napaka! Kuverto IFe/ss dajte, kje je kuverta 174!« Nastal ie mafhen zastoj, potem gre spet vse enakomerno počasi naprej. »Sestavljenka je v redu ... avto je v redu... Škoda. 8. I. -V...« »Dva tisoč sto tri in trideset1« »Dvatisoč sfo trideset tri!* »Dvatisoč en sto trideset tri!« Tako je zadovoljeno vsem načinom štet-fa Beli listki z usodnimi številkami pa romajo preko dotge mize. Napetost med gledalci se polega Imena, ki jih čitajo člani komisije, so neznana, 'z najrazličnejših krajev Slovenije. Jugoslavije, in tudi od onstran državnih meja. Neka učiteljica v Prosen jakovcih Prekmurie. strojevodja iz Šta-ierske. dimnikar, delavec iz Stražišča pri Kranju, šivilja iz Ljubljane, dijaki, advokati. .. Majhna, dobrodošla epizoda: nekdo je prevrnil črnilo, Iti se je razlilo preko mize. »Ali ga hoče kdo piti?« hudomušno sprašuje član komisije. »Če daste avto!« odgovarja eden izmed gledalcev. Dolgo se vlečejo ure. Počasi odhajajo dobitki — 30 enakih dobitkov »Elida« mila, koiinjske vode. kreme »Solea« itd. Vsako minuto pokaže član komisije majhen papirnat avto »Škoda«, nalepljen na papir. Blizu štirideset tisoč vetujočih v srečno naključje, čaka. Samo enega bo izbrala Sreča. »Stota številka!« kličejo člani komisije. Ura je točno dvanajst. Žekovec Janez ne bo imel sreče — njegova rešitev ni pravilna. »Narobe Franci!... Je v redu... Škoda 8, 1, 1...« i Ime Narobe Francia vzbuja smeh med gledalci. »Imamo še tri minute časa!« opozarja nekdo. Zadnje tri minute niso prinesle nikomur posebne sreče. Točno ob trinajsti uri ie bilo izžrebanih polovica številk. »Gospoda, zaključujem dopoldansko žrebanje! Zdaj bomo zapečatili boben...« kliče predsednik komisije. Nekdo je že prižgal svečo in prinesel pečatni vosek. Sreča in njen srečni izbranec bosta morala počakati še nekaj ur. preden bo prišlo do njunega veselega svidenja. ir Ljubljana, 20. maja Letošnji maj je nenavadno moker, kakor bi se hotel oškodovati za dolgotrajno sušo v aprilu in marcu. Na prste lahko preštejemo lepe dneve, ki smo jih imeli od začetka maja do danes. Skoraj sleherni dan dežuje ali pa celo lije v potokih. Tako tudi na današnjo nedeljo, že včeraj je barometer zdrknil katastrofalno nizko in videti je bilo takoj, da bomo imeli spet deževno nedeljo. Vso noč je skoraj nepretr goma lilo in tudi danes smo imeli ves dan nalive. Ponoči je tudi večkrat grmelo. Spričo silnih nalivov sta seveda precej narasli Ljubljanica in Gradaščica z vsemi potoki vred, vendar ni nevarnosti večje povodnji. zlasti odkar imata obe reki urejeni strugi, da se voda lahko tudi v večjih množinah odteka. Popoldne se je sicer za dve uri vreme nekoliko zvedrilo, a kljub temu so ostali Ljubljančani večinoma doma in polnili le kinematografe in kavarne. Češki film »Pastorka« je močno vabil, prav tako pa ima tudi mnogo oboževateljev simpatična šved. ka Žarah Leandrova, katere film »Dama v modrem« predvajajo v Matici. Da je bilo tudi v ostalih kinematografih polno, zlasti pa v Mostah, kjer je na sporedu slovita pevka Jeanetta Macdonaldova v filmu »Rosalie«, je razumljivo. Nedelja je potekla brez pomembnejših dogodkov in nesreč, le ob 17. se je pripetila pred glavno pošto majhna nezgoda, ki je sicer povzročila precej razburjenja pa menda ne bo imela resnejših posledic Tramvaj je namreč podrl hčerko postaje-načelnika gorenjskega kolodvora Martino Košutovo, ki so jo reševalci odpeljali v Leonišče. ★ Nejeverni Tomaž v Ljubljani Buckovega Toneta poznate skoraj vsi, saj zalaga Ljubljano vedno s svežimi mor. skimi ribami, a znan je tudi kot priden športni delavec. Oni dan se je ustavil Bue. kov Tone pred izložbo Tiskovne zadruge v Knafljevi ulici, v kateri so bila nanizana in lepo sortirana lepa in praktična darila, ki jih je »Jutro« poklonilo svojim bralcem. Pobarali smo ga, če se bo udeležil tekmovanja, a je nejeverni Tomaž črnogledno dejal: — To ti rečem, če bi »Jutro« razpisalo 999 nagrad in če bi tekmovalo tisoč udeležencev, potem bi bil jaz gotovo tisti nesrečnež, ki bi ostal brez nagrade. Imam takšno srečo, kakor pes v cerkvi... Smejali smo se. a danes v svoje presenečenje čitamo v »Jutru«, da je Buckov Tone zadel prav lično kaseto »Elida« mila. Mimogrede vam še zaupamo, da postane Tone zdaj samostojen trgovec z južnim . sadjem in zelenjavo na TyrSevi cesti v hi. | ài slavne gostilne »Pri šesticic Nova proga na morje Svečanosti ob pričetku del v Črnomlju Črnomelj, 21. maja Od otvoritve belokrajnske železnice leta 1914 Črnomelj še ni doživel tako pomembnega dogodka, kakor je bila današnja otvoritev del na novi železniški progi Črnomelj—Vrbovsko, ki bo vezala Slovenijo z morjem. Za to slavnost se je vse mesto odelo v zelenje in zastave in z vseh krajev Bele Krajine je prihitelo mnogo prijateljev v svojo metropolo, da prisostvujejo pričetku železniške gradnje, od katere si obetajo boljših časov za svojo siromašno deželo. Pa ne samo iz Bele Krajine, tudi drugod iz Slovenije je prišlo mnogo obiskovalcev k slavju v Črnomelj. K zasaditvi prve lopate je prišel velik krog gostov iz Ljubljane ter iz vseh krajev vzdolž dolenjske pnge. V Črnomlju sta na kolodvoru pozdravila goste župan Pavel Klemene in sreski načelnik Svetina z občinskimi svetniki in uradništvom. Kmalu za rednim vlakom je prispel iz Ljubljane tudi posebni vlak z oficielnimi zastopniki železniškega ministrstva, glavne direkcije v Beogradu in ljubljanske železniške direkcije. črnomeljska občina je pripravila odposlancem svečan sprejem. S posebnim vlakom so prispeli iz Beogra-ga prometni minister dr. Spaho s šefom kabineta Kostičem generalni direktor državnih železnic inž. Gjurič načelnik ode-ljenja za gradnjo novih železniških prog inž. Žabič, načelnik ljubljanske železniške direkcije inž. Kavčič, načelnik strojnega oddelenja ljubljanske direkcije inž. Fine, referent strojnega oddelka g. Verij švaj-ger, načelnik gradbenega oddelka ljubljanske direkcije inž. Tirmančič, načelnik gradbenega odseka nove proge inž. Sibil, in načelnik zagrebške železniške direkcije inž. Terček. Med ostalimi odličnimi reprezentanti oblastev in raznih gospodarskih in kulturnih organizacij in ustanov, so bili nav-zočni tudi ljubljanski župan dr. Adlešič, predsednik zbornice za TOI g. Jelačin. bivši železniški direktor inž. Klodič kot predstavnik graditeljice države, a zadržanega bana je zastopal sreski načelnik g. Svetina. Prišlo je tudi več narodnih poslancev, mnogi celo iz vrbaske in drinske banovine. S kolodvora ie krenil sprevod z domačo godbo na čelu na slavnostno tribuno, zgrajeno pod železniško postajo na terenu bodoče železniške proge. Tu so ministru Spahu tri Belokranjice izročile lepo kito cvetja, nakar je povzel besedo župan Klemene, ki je pozdravil m'nistra ter vse odlične predstavnike s prisrčno dobrodošlico v Imenu Črnomlja in vse Bele Krajine, župan se je ministru zahvalil za njegovo prizadevanje za izdelavo gradbenih načrtov za novo progo in izrekel žel io. da bi ta gradnia prispevala k procvitu naše ožje domovine ter vse Jugoslavije. Zaključil je svoj govor 7 vzklikom Nj. Vel. kralju Petru II. in knezu namestniku, nakar je domača godba zaigrala državno himno. Za županom je spregovoril prometni minister dr. Mehmed Spaho ki je nagla-šal. da ie današnji dan pomemben ne samo za Slov'eniio. ki bo nekoč vendarle dobila z novo železnico potrebni spoi z morjem, temveč enako tudi za vso državo ki se bo z železn:škim omrežjem gospodarsko okrepila, tako da bo kos svojim nalogam, ki jo čakajo v bodočnosti. Glavne zaslusre za načrte nove proge pripada io domačima strokovniakoma inž. Klodiču Objave 43. razstavna prireditev Ljubljanskega veiesejma bo letošnji pomladni veiesejem od 3. do 12. junija. Pokroviteljstvo je prevzel Nj. Vel. kralj Peter II. Razstavni prostori so vsi zasedeni, pa bo ta prireditev zopet lepa revija slovenske in jugoslovenske gospodarske delavnosti Na razstavi bodo zastopane vse pomembnejše industrijske in obrtne panoge, tako kovinska, tekstilna, papirna, elektrotehnična, kemična, steklarska, živilska, stavbna, poljedelski stroji, glasbila, kurjava keramika itd. Poleg tega bodo še zaokrožene razstave pohištva in stanovanjske opreme, avtomobilov, male obrti, pregled slovanskih narodnih ženskih izdelkov ter turizem z gorenjsko in dolenjsko kmečko hi-Jo v narodnem slogu in razstava proti-olinske obrambe. Obiskovalci veiesejma nodo imeli na jugoslovenskih železnicah 50*/« popusta. Vozne olajšave so dovolile tudi številne druge države. V pomorskem prometu je 50%, v zračnem pa 30°/o popusta. Naše gledališče DRAMA Ponedeljek, 22.: Velika skušnjava. Red B. Torek, 23.: zaprto. Sreda. 24.: Othello. Red A. četrtek, 25.: Živi mrtvec. Red Četrtek. OPERA Torek, 23.: Traviata. Gostovanje Eve Ban- drovske-Turske Izven. Sreda, 24.: Vse za šalo. Red Sreda, četrtek, 25.: štirje grobijani. Red B. V drami bodo igrali drevi Piskorevo veseloigro v treh dejanjih »Veliko skušnjavo«, ki je občinstvo pri premieri v soboto izredno zabavala. V delu je ožigosan pohlep po dediščini, na zanimiv in veder način je prikazana čudna pot vrednostnih pa pirjev, ki večkrat menjajo, lastnika, preden pridejo v prave roke. Zasedba vlog bo premierska. Režija je Šestova. Gostovanje slovite koloraturke Eve Ban-drovske-Turške bo v naši operi v torek 23. t. m. Nastopila bo v vlogi Violette v Verdijevi operi »Traviati«. Pevka, ki je po rodu Poljakinja, je bila širom Evrope deležna največjih umetniških uspehov. Bila je tudi v Ameriki in Rusiji, kjer je gostovala nič manj ko šestdesetkrat. Neki moskovski list jo je primerjal z Adelino Pat-tijevo. Suverena sigurnost, s katero gradi pevka svoje kolorature, napravlja vtisk največje lahkote. Biserni dež staccatov, raketni vzpon pasaž in fioritur, igriva menjava blestečih se fortejev in najnežnejših pianov je podana s tako lahkoto, da se pozablja ob njih na subtilno delo, ki ga zahteva taka filigranska umetnost. Presenetljive učinke ustvarjajo njeni z neverjetno dolgim dihom izpeljani crescendi, s katerimi niansira posamezne visoke tone. Elva Bandrovska ni samo mojstrica tehnike, temveč tudi bravure. Prav tako zna podati dramatiko in strast v igri in petju z najpopolnejšimi Izrazi. Predstava bo izven abonmaja. in inž. Lovšinu, katerih imeni bosta za vekomaj združeni 3 to gradnjo. Inž. Klodič je nato pozval domačega župnika dekana Bitnarja, naj blagoslovi pričetek del na novi železnici. Po blagoslovitvi je prijel železniški minister v roke lopato in obrml kramp na terenu, s čimer je simbolično označil pričetek gradnje. Za njim so zasadili prve lopate v teren nove proge še zastopniki glavne direkcije ter zastopniki ljubljanske železniške direkcije, nakar so se gostje in odposlanci uvrstili v sprevod, ki je krenil v Črnomelj. Na trgu pred črnomeljsko posojilnico je bil nato mimohod mladine ter različnih belokranjskih kulturnih društev. Obhoda so se med drugimi udeležili tudi Sokoli v ci-vilu z znaki. Posebno odobravanje je vzbudila skupina belokranjskih narodnih noš. Po sprevodu so si gostje iz Beograda ogledali mesto, nato so pa v Laknerje-vem hotelu zasedli prostorni salon. Na banketu je župan Klemene povedal značilno reminiscenco, da je mestna občina na današnji dan priredila svojim gostom isti obed kakor na isti dan pred 25 leti, ko je bila prav v tej dvorani otvoritev belokranjske železnice. Apeliral je na g. ministra, naj bi se z vso avtoriteto zavzel za to, da bi 3e razdobje 25 let ob tej priliki ne ponovilo, temveč da bi črnomeljsko mesto že v treh letih, kakor predvideva načrt, znova spet lahko povabilo svoje goste na enako svečanost ob otvoritvi nove proge Črnomelj—Vrbovsko. Nato je spregovoril minister dr. Spaho, ki je županu zagotovil, da bo kraljevska vlada zastavila vse svoje sile, da bo uresničila svoje obljube in da bo proga točno izvršena v predvidenem času. Naglašal je dalje: če je bila država v stanju lotiti se gradnje tisočerih kilometrov novih prog, bo sposobna zgraditi tudi teh nekaj kilometrov, ki niso važni samo za Slovenijo, temveč za vso državo in ki bodo največjega pomena. Gradnja železniške proge pomeni delo, ki bo bolj kakor vse besedičenje izravnalo tudi vsa nesoglasja med posameznimi pokrajinami v naši državi, nova zveza Slovenije z morjem pa pomeni tudi važen prispevek k okrepitvi zvez med Slovenijo in Hrvatsko in če bomo s takim delom tudi drugod nadaljevali, se nam ni treba bati za bodočnost Jugoslavije. Predsednik zbornice za TOI g. Ivan Jelačin je v temperamentnem govoru orisal dosedanje delo Slovenije za ustvaritev svoje zveze z Jadranskim morjem. Naglašal je, da imamo v naši državi še mnogo problemov, ki se jih bomo morali lotiti z enako vnemo in enako doslednostjo, kakor smo se lotili tega vprašanja, če bomo delali v tej smeri, potem nam ne bo treba tožiti o težavah in gospodarskem zastoju, o revščini in preobljudenosti, ampak bomo lahko v svoji zemlji brez koionij našli delo in zaslužek vsemu prebivalstvu. Naglašal je, da bomo vse svoje probleme s pridnostjo in doslednostjo lahko rešili brez vsakršnega tujega pokroviteljstva kakor smo rešili mnoga dela tudi že mnogo poprej. Po govorih je mestna občina prikazala gostom in odposlancem na trgu narodno kolo. ki so ga živahno zaplesali domačini v prekrasnih belokranjskih narodnih nošah. žal, da. je konec lepe prireditve nekoliko motilo slabo vreme, ki pa ni moglo zabrisati lepega vtisa, ki — upamo — pomenijo ne samo za Belo Kraiino, temveč za vso Slovenijo in državo nov korak h gospodarskemu napredku. 60 tet Alberta Kolmana Danes praznuje v krogu svoje družine u-gledni tiskarnar in vzorni narodni delavec g. Albert Kotman iz Ljubljane 60-letnico svojega rojstva. Po rodu je g. Kolman iz Radovljice, k jer se je rodil 22. maja 1879. Kot bistrega, talentiranega fanta so ga starši dali učit tiskarske stroke, v kateri je lepo in naglo napredoval. Med drugim je služboval v Jugoslovanski, bivši Bambergovi in Učiteljski tiskarni v Ljubljani in povsod so ga cenili kol vestnega delavca in odličnega strokovnjaka. Leta 1926 je postal faktor Zvezne tiskarne, leta 1930. pa je kupil tiskar no »Slovenija« v Wolfovi ulici, ki spada med najskrbneje organizirana podjetja le vrste pri nas. Kljub dejstvu, da je stroka od Alberta Kolmana zmerom izterjala celega moža, je kot človek dela in značaja našel dovolj časa. da je z vnemo sodeloval v raznih naprednih in nacionalnih ot gani tac i i ah, ki jim je bil zmerom iskren privrženec. Med drugim je bil delaven član šišenske Čitalnice in Sokola, delj časa pa je sodeloval tudi v šišenskem občinskem svetu. Kot izkušen, razgledan tiskar je objavil tudi več strokovnih razprav v grafičnem strokovnem glasilu. Albertu Kol manu želimo vsi. ki ga poznamo, še mnogo zdravih, plodnih let! Hudi nalivi Novo mesto, 21. maja Že snoči je začelo deževati in danes so se nalivi nadaljevali po vsej Dolenjski. Vmes je zdaj zdaj močno grmelo. Nalivi so napravili mnogo škode na posevkih v višjih kakor tudi nižjih legah Nevarno razdejanje pa so pokazali nalivi tudi na naših že tako slabih cestah. S hribov drvijo besni hudourniki in uničujejo plodno ravnico, na katero nanaša-jo navlako s kamenjem. Kakor kaže, bo deževalo se vso noč. Krka je že en meter nad normalo. Številni njeni pritoki so že prestopili bregove. Po viharni deževni noči je pa dav; okrog pol 6. strela zažgala hišo posestnika Franca Kli-narja v vasi Ločni. Hiša je z gospodarskim poslopjem vred zgorela do tal. Klinarje-va družina si je rešila le golo življenje. V hudem nalivu se je sosedem posrečilo rešiti iz hleva tri krave in več svinj. Na kraj požara so prihiteli gasilci iz Št. Petra, ki so po hudem trudu ogenj omejili. Z zgradbama vred so Klinarju pogoreli okrog 100 mernikov krompirja. 20 mernikov pšenice, mernik moke, vse gospedar-ßko orodje, med tem slamorezrica in čistilnik. Tudi vsa obleka m perilo sta postala žrtev ognja. Požar je zalotil gospodarja v postelji. Žena je k sreči opazila svit ognja in opozorila moža. ki je v samih spodnicah skočil iz goreče hiše. Sosed mu je nato nudil potrebno obleko. Kli-nar ima precejšnjo škodo, a njsgova zavarovalnina je zelo majhna. Otroc ost, naia rana irs skr Dnevi od 21. do 29. maja so na pobudo Unij e za zaščitto dece posvečeni misli in delu za otroka — V naslednjem nekaj bežnih dotikov z vprašanjem, v katerem je v pravem pomenu besede začetek in konec naroda d)j fti&e, tki ,sq v njej oitoel rode Ljubljana, maja Čisto liho bi bilo po hodnikih porodniškega oddelka v ženski bolnici, če ne bi zdaj pa zdaj jok ali vrisk dojenčka zmotil miru izza vrat. ki nosijo napis: Otročnice. V prostorni beli sobi z neprijetno golimi stenami leže porodnice in zraven bolniških postelj so postavili nekakšne kalupe na visokih nogah ■— to so prva ležišča novorojenih Zemljanov. Matere so utrujene, toda njihove i/mučene oči žare v veliki sreči, ljubosumno čuvajo in kraj sebe skrivajo pod odejo lepo povito, majčkeno štru- V porodnišnici co in na vrh.u te štnrce se nemirno giblje za dobro pest debela otroška glavica. Po ure in ure ogledujejo mulete na svoj. ljubeči. občudujoči način majhne, tako smešno drobne glavice dojenčkov, s peg1 ed'., z očmi poljubljajo njihove nežne, od joio radost. Po bo ugibanj, občudovanj, vzhičenj. /epih. velikih besed. I'časih pa tudi grenkobe zlih skrbi in težav. Takšnale vedra materinska radost se bo marsikate-rikrat morala unukniti neizprosnim preiz-kušr. jam nenaklonjenega ž ivi jen ja. Mož je prišel obiskat ženo. Starejša je Že. pet jih je že rodila, ta je šesti. Težko je redila, bled. izmučen ob: az se je postaral čez r.oč. Otrok leži poleg. zaprte oči ima še in zevajo':a usteca hlastajo v praznino. To je dejstvo. In tei nrsli se bo treba privaditi obema, namreč, da je šesti pri hiši saj je mati. toda radost materinstva je skali-sai mati. trda materinska radost je skalila skrb. Nemo sedita na postelji, zaskrbljena drug v drugega. Ali je bilo treba tega? govrre moževe oči. Jaz nisem kriva. Zgodilo se ie. odgovarjajo /enme m njihov pogled je vdan. tako materinsko topel in ljubeč. Potlej otrok zavekn in che, se sklonita češenj. Joj. oči je od p: I. Gleda! se razveseli mati in nasmehneta -c drug drugemu. Daleč zadaj sf (sta'e skrbi. Otrok je pa le sreču. tn mož nerodno poboža z dlanjo otro kovo glavico, potlej pa ženo, po čelu po licih. po rokah. Mlada mati v kotu se neprestano boji, da ji ne hi otroka zamenjali. Dojenčki so drug drugemu podobni in večkrat se je že pripetilo, da so jih v velemestnih porodnišnicah zamenjali. No. pr; nas se kaj taksnega ne more zgodi*'.. ptemajhna je porodnišnica za taksne pomote. Mlado dekle sameva, rrhče je ni prišel obiskat. Nezakonska mati. Kdo ve, kaj in kako se je zgrdilo z njo. Prišla jc sama, vsa obupana, i z jok an a. Bala se je bolečine in še bolj sramote. Potlej, ko je postala mati. se je umirila. Zdaj ne joka več. Sicer je dosti tihe. otožne žalosti v njenih očeh. Toda tudi dosti tiste nove, še neokušene sreče. Svet je grd in življenje nehvaležno — otroka ima pa le in naj jo na svetu zapusti prav vse — otrok ji bo ostai do konca, njen otrok od zdaj za zmerom najdragocenejša vsebina njenega srca. Kot neizkušen, nezrel, lahkoveren deklič ie prestopila prag teh sob — vračala se bo v svet kot zrela, preizkušena, žena. mati. In krog njenih ust je zarezalo to dejstvo dvoje vidnih, nekam trpkih gub. Mlada poročenca. Mož poljublja ves vzhi-čen ženo. kar na usta \-pričo vseh. Polno pomaranč ji je prinesel. Tak je sin, vzklika, no, sai se mi je zdelo, da bo. Ves ponosen hoče potegniti nasmejani materi štruco iz rok. Sin! Toda žena ne pusti. Še zmečkal ga boš, neroda. ali pa ti bo padel na tla. Potrpi, zdaj je moj. Živa štruca se prične premikafi. Tako smešno je. majčkeno, samo ušesa poglej in prste na rokah. Saj se ga človek ne upa dotakniti. In mož se smeje na vsa usta. Najrajši bi odnesel kar oba s seboj. Ženo in otroka. Sina! To vendar ni majhna reč, da se ti sin rodi! © © 9 Spet so tu sobe, bolniške sobe z belimi posteljami, toda te so majhne, tu pa tam še zavarovane z mrežasto ograjo na straneh. B'ede, upadle obrazke malih bolnikov že dolgo, tudi mesece nazaj ni obsijalo soln-ce. Nemara so zato še bolj presunljive, še bolj žalostne in otožne njihove široko odprte otroške oči. Stopaš po prostorih otroških oddelkov splošne bolnice... Hudo je. če je otrok bolan, kot so na primer tile tu, stari dve, tri. štiri leta. V podstrešni sobi kirurgičnega oddelka. V naj šibkejših, najnežnejših dobah rasti doživljajo in trpe po svoje in v njihovi ne bog- zelo zelo dolgo je že od tega — prav takšni, otroško brezskrbni in nasmejani! Poda nekega dne se je zgodila z njimi strašna, za njihove otroške glavice nepojmljiva stvar. Samo tako podzavestno so šli skozi operacijske dvorane, nc da bi mogli v svoji otroški nemoči razen joka razodeti s\~etu, kako neizrečeno hudo jim je. Zunaj opozarjajo napisi ,da je vstop v ta prostor prepovedan. Naj ostanejo otroci sami sredi svojega gorja. Naj jili nihče od zunaj ne moti in jim naj ne veča koprnenj. Da bodo čez čas spet zdravi šti k materam in očetom in v tovaršijo igrat se. spet živet brezskrbno življenje otrok. Štiriletno dekletce, privezano na posteljo že več ko mesec dni. dviga v kotu glavo izza ograje. Upal obrazek, zelo bled in vprav zaradi prepadenosti in bolečin še posebno ljubek in lep. Oči so široke, nekam poglobljene. toda resne, kot zamišljene, žalostne do solz. Kaj se je zgodilo z njo? Sekali so ji kost na nogi. da bi jo obvarovali pohah-Ijencsti, operacija je uspela in zdaj čaka že tedne in tedne ozdravljenja, nepremično ležeč z dvignjenim posteljnim vznožjem, z nogo. obdano z oklepom iz mavca, pritrjeno na škripec. Strašne reči za štiriletnega otroka, vse življenje bo nosil v sebi na ta čas nepozaben, boleč spomin. Dneve in dneve ždi in o nečem premišlja, čisto tiha je. kakor vdana v svojo usodo ali kaj. Prinesli so ji pomaranč in igrač z doma. pa ste jih ni dotaknila. Kaj naj ji bodo vse te stvari zdajle! Rada bi zlezla materi v naročje, oč-ku na kolena, rada bi skakala po tratah, lovila žogo, peljala punčko na izprehod po belih tivolskih stezah. Tako pa. mame in očeta ni, rana na nogi ji brani v prostost, Mali, siromašni bolniki z vasi na poti v bolnišnico zavese na oknih so spuščene in more savio še slutiti. kako jc- tam zunaj, kjer sije sobice in je pomlad. Kaj hoče drugega kot onemoglo zajokati v blazino in potlej vsa izmučena od nerešlj'} ih, nedoumljivih vprašanj sredi joka zaspati otroško spanje... Kako pa je takrat, ko se takšniie otroci za zmerom poslove od sveta? Urez besedi, brez sleherne tožbe ugasnejo. Na infekcijskem oddelku se dogajajo taksne reči neštetokrat. V posebni, menda v ta namen določeni sobi umira otrok. Trileten fantek. Dm'ica. Brezupen primer. Iz oddaljene vasi so ga prepozno pripeljali. Pod odejo se komaj zaznavajo konture bednega, izkoster,elega; telesa. V nekaj dneh se je posušit tako rekoč. Prešibko telo ni moglo več prenesti sile bolezni. Umira. Nikogar ni razen bolniške sestre, ki mu z obkladki hladi čelo. Otrokove oči so razprte, blodne, nobenega strahu ni videti v njih. tudi nobene misli več. Saj se pač še ničesar v življen ju ni zavedal, zato tudi smrt zanj ne more biti ne dognanje ne skrivnost. Smrti otrok so lepe, prav nič strašne, še manj mogočne. Či- Iz otroške bolnišnice Ijenosti se nam zdi to trpljenje postoter-jeno. Operirane i leže nepremično dolge tedne v posteljicah. medtem ko njihovi zdravi vrstniki zunaj pod selncem, v dobrodelni prostosti počenjajo norčije, bijejo žogo. trgajo rože sredi polj in jih je pri vsem tem sam smeh. sama brezskrbna, sproščena vedrost. Tudi oni so bili nekoč — sto preproste, kakor je preprosta mladost. Sestra moli. Malemu bolniku počasi po-jenjuje dih. Njegove suhljate roke grebejo po odeji. I ' očeh ugaša živl jenje, počasi se sklepajo veke. Boj telesa s smrtjo bo zdaj zdaj končan. Pretresljiva, lepa. toda prav nič strašna bo zmaga smrti ... L. Kiauta Desetletni Roman vam lahko pove, da povest o hudobni mačehi ni zlagana. Lahko vam pove, da je življenje včasih res podobno žalostnim pravljicam, ki jih otroci bogatili staršev strme poslušajo ob dolgih zimskih večerih, zbrani okoli svojih dobrih, sivolasih babic. Petnajstletna Vera pa bi vam lahko povedala, kako trepetajo roke, ko segajo po strupu, kako drgeta vse človekovo telo v poslednjih hipih življenja, ob požirkih, ki prinašajo smrt — in se oči v grozi zapirajo, da ne bi videle njenega mrzlega prihoda . . . Kaj se je prav za prav zgodilo v življenju Genovcfe, ki šteje le nekaj let več, kakor ima prstov na rokah? V viničarski koči obmejne pokrajine je umrla zgarana žena — ta žena je bila Genovefina mati. Zemlja v Slovenskih goricah je podobna lepi, mladi, a skopi mačehi. Kruh, ki ga reže otrokom, je trd in črn in v tenkih kosih. Skoraj nikoli ni namazan z maslom. Vinogradi rodijo vino — tak je pač naravni zakon. Čudodelnik. ki je hodil nekoč po zemlji in izpreminjal vodo v vino. bi moral spet priti in izpremeniti vino v kruh. Toda čudodelnika ni — in Genovefina življenjska pot je morala napraviti oster ovinek. Nastežaj so odprta vrata v široki svet. Nobenega vratarja ni, da bi gledal, ali so vsi, ki stopajo preko praga, dorasli za dolgo pot. Tudi nobenega praga ni, ki bi otroškim nogam branil prehod. Obakraj ceste, ki drži v svet. so postavljeni kamni, ki merijo pot. Tudi Ge-novefino pot so izmerili — veliko kiiome- Otrok s ceste trov je bila dolga — iz idiličnih Slovenskih goric tja do mrzlih, industrijskih Jesenic. Mala Genovefa ni šla v svet brez potnega lista — tega so ji odgovorni či-nitelji dali, tak je pač red v življenju! Njen potni list je bila drobna zelena knjižica s sliko otroka na naslovni strani. Službena knjižica, štirinajsletna Genovefa je postala človek, ki si z delom svojih rok služi kruh. Uvrstila se je v armado delovnih ljudi — še mnogo manjših in večjih ščenosti. Nihče ni vedel, da je štirinajstletna Genovefa tu Ln si išče svojega življenjskega prostora. Našel jo je stražnik. Morda nekje v zakotni beznici. morda izgubljeno na cesti, v pozni nočni uri. In znova je njena življenjska pot napravila oster ovinek... Kristinina življenjska doba šteje šest let. Morda je šele na policiji izvedela, da je njen oče mesarski pomočnik brez dela. Tudi ona ima svojo polo, na kateri je točno popisan njen šestletni življenjepis. Niso je še naučili Citati Ln tudi nikoli ne imela priložnosti, da bi prečitala ta svoj bedni življenjepis, kajti — življenje lezi v zaklenjenem predalu. Lahko pa ga bodo citali ljudje — Kristinini dobrotniki — tudi majhno opombo ob spodnjem robu pole: s Zelo slabo vzgojena..: Napisana je s črnilom in ne bo je mogoče več izbrisati. Prvo spričevalo, ki ji ga je dala človeška družba tistega dne. ko ji je ponudila prvi kos kruha in skodelico toplega mleka in poklicala vso ljubljansko javnost kot sve-doka tega svojega dobrodelnega čina. Vero so eskortirali iz solnčnega Splita. Kanonik Pilepič morda ni niti vedel, da ima služkinjo, ki je skoraj premlada za službo in je kljub svoji mladosti nekega dne segla po strupu. Zdravniki so ji vrnili življenje — ali pa se bo njenim vzgojiteljicam posrečilo, vrniti ji tudi vero v življenje ? Tudi njen življenjepis — s pripombo o poskušanem samomoru — leži v zaklenjenem predalu, katerega ključ nosi častita sestra v žepu svojega duhovnega oblačila. Devetletna Danica :z Jarš je prinesla s sabo skromno gotovino pet dinarjev - -enodnevni izkupiček za rože. Krešimir je bil spretnejši — ko ga je dobil stražnik, je našel pri njem celih 18 dinarjev! Vaše dobre, sivolase babice, ki so vam pripovedovale pravljico o dečku ki ni poznal ne matere ne očeta ne očetove hiše. si niso ničesar izmislile. Ta deček je re* živel in živi še danes. Ime mu je Krešimir. Ko ga je njegova mlada mati rodila v bolnišnici je nekega dne odšla in nihče ni vedel, kam je izginila. P+'-ok je joka! ona pa se ni vrnila. Vzeli so ga ljudje in mu dajali jesti, dokler ni toliko zrasel, da je začel hoditi. In komaj je dobro shodil, je šel v svet... Ali ne zveni to že kakor prava, pravcata pravljica? Pa saj vam je ne bom pripovedovala naprej — vaše babice jo dobro poznajo, in če jo hočete slišati, prosite jih, naj vam jo pripovedujejo do kon-1 ca: Prijeli so ga otrok šteje ta armada — in dobila tudi ime svoje kategorije: služkinja. Teden dni na Jesenicah. Potem je negovana roka zapisala na prvi list knjižice prvo oceno — in Genovefa se je po-slovila. Od Jesenic do Ljubljane pa ni daleč.• Dolg je bil teden na Jesenicah in dolge so mestne ulice. In mesto je odprlo svojo grobo, veliko čeljust in požrlo štirinajstletnega otioka. Hodila je po ulicah, val ljudi jo je nosil po pometenih pločnikih, mimo izložbenih oken z vsem nagrmadenim bogastvom za steklom. Nihče ni videl Genovefine knjižice, ne njene zapu- Do^o in prepričljivo bodo morali pripovedovati Krešimiru njegovi novi vzgojitelji. da so ljudje dobri, preden jim bo začel verjeti. Še tekajo po ulicah prodajalci rož, po belili cestah potujejo zapuščeni otroci, maloletni težaki si v trdem delu služijo vsakdanji kruh in ne vedo ničesar o soln-čni pomladi detinstva . . . Krešimir. ki ni poznal ne matere ne očeta ne očetove strehe, je čudežen otrok, ki se je rodil pred mnogimi stoletji in živi dalje; v neštetih podobah se nadaljuje njegova povest iz stoletja v stoletje, iz rodu v rod. Katarina špur Beda norodnk MU Še zmerom je na tisoče mater, ki v hlevu, na slami pa na cesti in v gozdu rode 1 Porodna žena je potrebna največje pozornosti in nege svoje okolice. Od pravilne oskrbe noseče in porodne žene zavisi življenje in zdravje nje same in njenega novorojenca, pa tudi sreča in zdravje vseh njenih starejših otrok in njene rodbine. Zato bi morala vsaka žena roditi v zdravi in čisti okolici, pod strokovnim nadzorstvom, imeti vse pripravljeno za novega otročička in imeti zdravo in pravilno hrano, da more dojiti svojega otroka. Vse to je pravi pogoj za zdrav razvoj otrok in rodbine sploh. Kako pa je v resnici? že v mestih je dovolj slabo. Razmeroma majhno je število žen. ki ima res vse potrebno ob porodu, sorazmerno še manjše je število otrok, ki se rode v ugodnih razmerah, saj imajo takozvani višji sloji manj otrok. Druge žene rode v temnih, zatohlih sobah ob pomanjkljivi negi in slabi hrani ali v prenapolnjeni bolnišnici, iz katere jo morajo pogosto prezgodaj odpustiti, ker primanjkuje prostora. Doma pa jo čaka le delo in napor. še mnogo slabše kakor v mestih pa je na deželi. Tam ni bolnišnic, zdravnikov premalo ali so predragi, babic ponekod premalo in n:kjer — po krivdi izobraže-nejših liucìi. ki bi morali za to skrbeti — ne uživajo ugleda in zaupanja, kakor bi ga morale. Lani je Jugosl. ženska zveza naredila majhno anketo med babicami glede položaja babic in porodnic na deželi. Odgovori so pokazali prav obupno stanje: Le 12 od 53 babic, ki so odgovorile na anketo, je navedlo kot kraj poroda sobo. Kuhinjo ali sobo. ki je obenem kuhinja — 22. In 14 babic govori o porodih v hlevih, skednjih, šupah. Vsaka je pač govorila o tem, kar je v njenem kraju najbolj po- gosto. Osem jih omenja tudi porode na prostem, na cesti, v gozdu. In iz velike velike večine odgovorov je razvidno, da žene med porodom niso same, da gleda porod vsa rodbina z majhnimi in doraščajočLi.i otroki vred. Kar se ležišč tiče, velika večina babic ugotavlja takele stvari: »perila malo. rjuh nimajo vse. kvečjemu sešite krpe:<; samo slama, časih z rjuho, ali vreča«; »večinoma na slami« ; 2—3 imajo vse potrebno. 30—40 slamnice, in za veliko silo rjuh. 15—20 jih rodi na slami, s staro obleko pod seboj:. Takih odgovorov je bilo 33 od 53! Iz odgovorov na vprašanje o strokovni pomoči je razvidno, da rodi brez nje večina naših žen na deželi. Znano je tudi iz drugih uradnih virov, da rodi letno kakih 10.000 žen brez babic in zdravnika — to je nekako vseh porodnic. Ti odgovori kratu pričajo, da temu nikakor ni vedno vzrok dejansko pomanjkanie strokovne pomoči — saj v tistih krajih so babice - -temveč revščina in nepoučenost po.iežel-skega ljudstva, ki ne razume velike važnosti pomoči pri porodu. Krivda pri tem leži na pomanjkljivem izobraževalnem delu na deželi pa tudi na slabem položaju naš h babic. Po isti anketi je razvidno, kako žalosten je ta položaj. Njihovi dohodki so skrajno slabi. Po veliki večini so prepuščene občinam, ki imajo malo denarja, In tudi bolj malo smisla za take ženske zadeve. In kar je privatnih babic, imajo na deželi trdi prav malo izgleda zaradi resnične revščine ljudi in tudi zaradi njihove nepoučenosti — ker babice mso vajeni klicati. In tako znaša zaslužek babice od 25 din do 300 din na mesec! Kakšnega zavarovanja za bolezen ali starost nimajo — pen- zijo le nekatere, prav redke v državni službi; zato so prisiljene k stranskim zaslužkom, ako hočejo živeti. Ta postranski zaslužek je na deželi povečini delo v vrtu ali na polju, ki je za babico, ki mora imeti čiste roke in mehko kožo, prav posebno neprimerno. In tako dobimo paradoksno stanje, da v času, ko 10.000 žen rodi brez poklicane pomoči, velika večina naših babic strada zaradi pomanjkanja dela in opravlja težka poljska dela, medtem ko ostane delo, za katero je babica izučena, neopravljeno. Prav žalostno je stanje tudi glede otroškega perila, še vedno je razširjena navada, da otroka od ramen do peta trdno povežejo, da se ne more ganiti. Temu je vzrok nevednost — praznoverje, da otrok drugače ne bo ravno rasel — deloma pa tudi pomankanje perila. Srajčk ni, jopic ni, večinoma seveda tudi plenic nI, otroka zavijajo v staro obleko, predpasnike, brisače, babica ga ob porodu zavije v lastno spodnje krilo, da ji takoj ne pogine od mraza — to so odgovori, ki smo jih dobile po svoji anketi! Kako ironično se sliši pri tem zdravniška ugotovitev, da porabi dobro negovan dojenček 24 plenic na dan! Ugotavljati nedostatke ni dovolj. Kaj je treba naredili? Najprej bi pač bilo treba več majhnih bolnišnic na deželi, v majhnih krajih, s porodniškimi oddelki, da bi mogle žene roditi tam, kajti na deželi res pogosto nimajo primernega kraja za porod. Kuhinja ali edina soba, ki je obenem kuhinja, spalnica in družinska soba, pač ni primerna za takšno reč! Vendar je kaj malo verjetno, da bi se nam ta želja kmalu izpolnila. Toda so stvari, ki so bolj dosegljive. Eden prvih ukrepov bi bil, da bi banovina prevzela babice v svoj proračun, kakor same zahtevajo, in pri tem uredila in koordinirala nji- hovo delo. Plača bi morala biti zadostna, da ne bo treba iskati postranskega zaslužka. Zato pa bi morala babica vršiti v svojem kraju nadzorstvo nad nosečimi ženami, jih preiskati in poučiti in vse nenormalne nosečnosti javiti zdravniku. Morala bi seveda pomagati pri porodu, morala pa bi dati mladim materam tudi navodila glede nege otrok. V kolikor mogoče po sedanji šoli babice še niso usposobljene za tako delo, se da pouk izpopolniti. Tako bi babice vršile prepotrebno higiensko službo za naše matere in dojenčke na deželi. če že ni mogoče dati v doglednem času ženam primeren kraj za porod, se jim da vsaj pomagati pri ureditvi ležišča. Mislim na tkzv. porodne košare, ki so jih imeli svoj čas na Dunaju, kakor mi je povedala predsednica naše babiške organizacije, in ki jih zdaj z dobrim uspehom uporabljajo v Zagrebu: košare, opremljene s potrebnim številom rjuh, nepremočljivo podlogo, obvezali, razkužili, milom itd. Rjuhe, podloga — vse razen mila in razkužil, se da po uporabi prekuhati in razkužiti in je na razpolago za drugo ženo. Tako košaro bi morala imeti vsaka podeželska babica, da bi bilo to tudi privlačnost za ljudi, da bi res klicali k porodu babico, in ne mazačko. Nujno potrebno bi bilo tudi, preskrbeti revnim porodnicam vsaj najmanjšo dečjo opremo, kajti zdaj otroci dobesedno umirajo zaradi pomanjkanja oblačil. Oba ta dva ukrepa — prevzem babic v banovinsko službo in ureditev »porodnih košar« in dečjih oprem bi stala razmeroma malo v primeru z veliko koristi, ki bi jo prinesla kmečkim materam, in koristjo, ki bi jo prinesla našim otročičkom (ne pozabimo. da letno umre 4000 dojenčkov v Sloveniji!!) in tako naši rodbini in vsemu narodu. O. G. Javna tribuna V območju kazenskega paragrafa : Skromnost kaznenca rekorderja Nepričakovano smo imeli takozvan dober dan. Pred senatom so se od jutra dalje vrstile osebnosti, ki so imele vsaka neko posebnost, in tako se je zgodilo, da smo samo pohiteli na kosilo, potem smo se pa vrnili in poslušali do večera. že so zašili mladega rokomavha, ki je svoj vlomilski posel opravljal po sistemu: da ne bi vzbudil pozornosti se je vozil po poslih z vlakom iz svojega poštenega bivališča in je v večjih središčih ob upoštevanju vseh rednih in izrednih lokalnih posebnosti naskakoval ključavnice vedno z dvoriščne strani ter obil vse ključavnice, ki so bile tudi na levi in desni. Imel je le eno napako: preziral je spoštovano dakti-loskopično učenost in puščal za seboj prstne odtise. . . Izstavili so mu krepak račun: pet let robi je. Na zatožno klop mu je sledil maščevalni Anton z Notranjskega, ki je streljal na svaka in tasta, iz sovraštva, ker je njegova žena dobila doto, ki se mu je zdela premajhna. Premajhno doto bi bil preužit-kar Janez skoro plačal z življenjem: le za las je manjkalo, da ga ni zadelo smrtno, medtem ko je na gozdnem klancu zaviral voz in je za skalo skrit čepel njegov zet z naperjenim revolverjem, šest strelov je padlo nanj in na sina, ki ga je spremljal Dva strela sta zadela starega. Zdaj poseda preužitkar Janez s hromo levico okrog svoje domačije in tuhta o sovraštvu, ki ga je dota zasejala v družino, njegovega zeta, hčerinega moža pa spravila na zatožno klop. Sovraštvo in maščevalnost nista več poznali meja in revolverski strel ju tudi ni pregnal. Dve leti in pol se bosta netila v samoti jetniške celice in potem se bo začelo znova, če bo stari preužitkar doživel: zaradi premajhne dote hčeri, ki se je že v drugo vrnila pod krov očetove hiše in zapustila moža, ki zdaj odhaja v zapor, • Za dve leti in pol je nastopilo neprostovoljno premirje v rodbini preužitkar ja Janeza po volji sodnikov, ko so ti poklicali predse že tretjega, delavca Matevža iz Doba. V najboljših letih je, ženo ima in troje otrok. Za premožno hišo v čemše-niku je počakal, da so domači položili ključ od hišnih vrat v dogovorjeno skrivališče in odšli z doma. S ključem je prišel v hišo in se poslovil od nje z 2800 din v žepu. »Da ste laže popivali!« »če bi ne imel troje otrok, b! že lahko pil!« je odvrnil Matevž, ki mu tatvina ni bila prva. Pet mesecev bo moralo troje otrok vzdržati brez njegove pomoči. ♦ Medtem je minilo kosilo, na tihem se je že vsiljeval mrak, sodniki so s pospešeno naglico presojali krivdo in nekrivdo. Ob pazniku pa sta še vedno dva v jetniških oblekah potrpežljivo čakala na sodnikov poziv. »Eh, stara baraba!« je informirani mož pojasnjeval radovednemu opazovalcu. Mož, kateremu je veljal pomenek, se ni zmenil za pozornost. Nepremično je zrl predse. Končno sta s tovarišem dočakala. Bila sta Janez žabjek, nepismen delavec, ki se dobro razume tudi na razmere v branjevski stroki, in Štefan Blaž, brezposelni kurjač brez premoženja. žabjek, naglušen sarček, je brez izraza zrl predse, ko je državni tožilec bral obtožnico. Dolžila ga je, da je — kot dober poznavalec stroke — pod večer vlomil v skladišče branjevcev na Krekovem trgu in naložil na ročni voziček šest zabojev jabolk, tehtnico in svinjsko pleče. Med potjo čez Zmajski most se mu je pridružil Blaž. Pomagal je naglušnemu in kratkovidnemu žabjeku potiskati cizo po klancu v Kolodvorsko ulico. Proti običaju je nato obtožnica z rahlim prizvokom humorja opisovala, kako sta neki branjevki v Kolodvorski odprodala nekaj jabolk, ostalo zapeljala v Gramozno jamo za carinarnico in skrila, nato pa se podala z izkupičkom v gostilno. Namesto da bi bila tam v miru zalila svoj trud, sta se pa stepla in razšla, ker žabjek ni bil voljan plačati Blažu obljubljene nagrade za pomoč. Razočaran in odločen, da se bo sam nagradil, jo je Blaž takoj mahnil v skrivališče in ukradel žabjeku z vozička pleče, rebrca, pregrinjalo in 8 kg jabolk. Naslednjega dne jih je prodal, z mesnino pa se je podal k Savi. kjer je preživel velikonočne praznike. Tudi žabjek je preostala jabolka prodal. Za praznike je zavil v št. Vid, kjer je za izkupiček popival, a ko mu je zmanjkalo denarja, se je s praznim vozičkom napotil v Kranj, ker je izvedel, da bi ga mogel tam prodati. Ko se mu to ni posrečilo in je bil brez denarja, je segel po plašču neke gimnazijke, a ko ga je skušal prodati, so ga prijeli. V zaporu sta se srečala z Blažem. Da I ni bilo jeze med njima, je oškodovani žabjek potrdil pred sodniki, ko je priznal, da je odpeljal le pet zabojev jabolk, za pleče, voziček in plahtnico pa izjavil, da ga nič ne brigajo, češ, nisem jih ukradel! Blažu pa je skušal pomagati: »Nič mu nisem povedal, odkod je blago! On je sam pogruntal!« »Kdaj se mu je pa posvetilo v glavi?« ga je pobaral sodnik neverno, češ, saj branjevci v Gramozni jami nimajo skladišč. Blaž je pojasnil sam: »Obljubil mi je štiri kovače, če mu pomagam peljati, v Kolodvorski pa še dve sto, če pomagam razpečati«. »Vam jc pa drago plačal, da ste potiskali!« »No, saj to se mi je čudno zdelo! Rekel pa nisem nič.« Sodnik žabjeku: »Potem ste ga pa ogoljufali!« in Blažu: »Vi pa njega okradli!« »Eh, no, pijan je pač bil!« ga je zagovarjal okradeni Žabjek. Sodnikom je bilo jasno. Predsednik je posegel po spisih. Iskal je kazenske liste obtožencev in njihova pisma o glasu. »Koliko kazni pa že imate?« je vprašal žabjeka. »Oh, ne vem«. Nezgovorni žabjek je v duhu preletel svoje spomine in potem oklevajoče odvrnil: »Menda šest.« »No, no, malo več bo že!« je pomenljivo omenil sodnik, medtem pa se je že oglasil državni tožilec in v isti sapi z branilcem razkril pravcato posebnost, da imamo v žabjekovi osebi pred seboj gotovo ne premaganega rekorderja. Reci in piši!: dvainosemdeset kazni je že prestal v tem stoletju in čakala ga je triinosemdeseta. Vraga, pa še nič ponosen ni bil na svoj rekord! Branilec je z roko pokazal nanj in njegovega tovariša, ki se je pritajeno muzal vase in očitno užival ob spominu, da je žabjeka, tega slavnega moža, le užugal: »Gospodje sodniki! Poglejte vendar ta dva moža. Iz obrazov jima je videti, da nista kakšna zločinca, čeprav sta se že dolgo borila proti privatni lastnini. Stari dobričini nikakor še ne zaslužita, kakor je predlagal državni tožilec, zaradi javne varnosti zatočenje v zavodu po prestani kazni, ampak pošteno zaslužita oddajo v sirotišnico ali pa hiralnico. Saj vidite, da sta revčka!« Takih pooblastil seveda sodišče nima. Toda za zatočenje vendarle po mnenju sodnikov še nista bila zrela in žabjeku, ki ima na plečih največ kazni po avstrijskem zakonu, je pomagala sprememba zakonodaje. Po novem kazenskem zakoniku še ni zagrešil dovolj, da bi mu po prestani kazni vzeli prostost. Odmerili so mu leto in 2 meseca robije, njegovemu pajdašu Blažu pa 6 mesecev strogega zapora in 60 din denarne kazni. Pa še vprašali so ju: »Ali sprejmeta kazen?« »Jasno! « se je odrezal v njunem imenu branilec. Nina. yilateìija Estonska: izdana je bila nova frankovna znamka po 18 centov v rjavi barvi. Guatemala: Olivno zelena frankovna znamka po 1 cent je dobila pretisk »1939«. Haiti: Rdeča znamka po 35 c. iz leta 1928 je dobila pretisk »25 c.« Jaipur: Vijoličasta in črna znamka po V2 ana je dobila pretisk »'/4 ana«. Johore: Izšla je nova črna in sinja znamka po 8 centov. Južna Afrika: Izdana je bila nova frankovna znamka po 2 pennyja v škrlatni in škriljasto sinji barvi. Kanada: Za prihod angleške kraljevske dvojice sta izšli dve posebni znamki po 1 in 2 c. Sliko je »Jutro« že objavilo. Kolumbija: Z Bolivarjevo sliko je izšla nova serija znamk. Obsega naslednje vrednote: zeleno po 1 c.. karminasto po 2 c., oranžno po 10 c., olivna po 30 c., rjava pa po 40 c. — Znamke za letalsko pošto so dobile zasilne pretiske, in sicer škrlatna in sepiasta po 40 c. pretisk za 3 c rdeča in zelena po 20 c. pa 5 c. Kuvait: Znamke Britanske Indije so dobile poseben pretisk tudi za to vazalno državico, in sicer rjava po V» ana, temno rjava po 4 ane, zeleno sinja po 6 a. temno vijoličasta po 8 a., rdeča po 12 a., sinja in temno zelena po 5 rupij in temno zelena in rjava po 15 rupij. Liechtenstein: Izšla je nova serija znamk za letalsko pošto. Obsega naslednje vrednote: vijoličasto po 10 centimov, oranžno po 15 c., rdečo po 20 c., sinjo po 30 c., zeleno po 50 c., rdečo po 1 frank in vijoličasto po 2 franka. — Za 100 letnico rojstva v Vaduzu rojenega skladatelja Josefa Rheinbergerja je izšla posebna spo- Bffi*"— I-"" 93&X Pismo brezposelnega Nas delavce, ki smo brez dela ostali na cesti, se zadnji čas loteva že tolikšen ob; up, da ne pomnim podobnega, če prideš v javno kuhinjo in prisluhneš ljudem okrog sebe, lahko razbereš, da se vsak pomenek suče okrog naraščajoče bede. In ko stojiš tako v vrsti in čakaš, da prideš do okenca in dobiš kaj za pod zob, vidiš in slišiš cd vraga zanimive, pa tudi prokleto žalostne reči. še med brezposelnimi ljudmi ne poneÄ h a jo kaste. Tam vidiš starega znanca, ki nese celo kosilo na mizo: juho, pražen krompir in solato, košček mesa in kruha, morda še kakšno omako po vrhu. Glej ga, si misliš, tale si je privoščil danes — gotovo je ujel nekje kovača ali dva. Za njim pa hiti nekdo, ki je morda ves dopoldan hodil od kljuke do kljuke in naprosjačil dinar in pol" da si je lahko omislil eno sa-mo porci jo: krožnik krompirja in fižola. ■ Madona, koinè nekdo za menoj, za^ kaj že hudič ne vzame vsega skupaj. Ta* ko je svet prišel na psa, da niti vojna noče več izbruhniti. — Kaj pa misliš, da bi bilo potem, če bi prišlo do vojne? ga vpraša sosed. — Vsaj jesti bi nam morali dati, ampak kakor vidim, si niti ne upajo vojne na-pi aviti, jim preveč smrdi vse skupaj. Tako sem bil že vesel, da pojdem na fronto — tam vem, da bi se lahko vsaj enkrat r.a ti an najedel do sita. Tukaj pa nimaš ne de'a ne jela, nimaš absolutno nič. In ko je svet tako zmešan, te niti čez mejo ne puste, da bi šel s trebuhom za kruhom. Ljudje prihajajo, se rinejo do okenca, sedajo za mizo in odhajajo. A marsikdo je med njimi, ki je brez ficka v žepu pri; šel v kuhinjo, kar tako, za vsak slučaj, morda ujame znanca ali karkoli že. Lačni se prestopajo od mize do mize in gledajo po krožnikih, če je komu kaj ostalo, brž slastno pojedo, potem pa spet gledajo okrog sebe, ali jim morda še kaj kane. Zadnjič sem videl tri Bosance. Bog ve kako daleč so peš prišli od doma do Ljubljane, skoraj bosi in goli. Planili so na krožnike kakor volkovi in poglodali ostan5 ke. Greha jim ni utegnilo biti mar — nič niso vprašali, s kakšno mastjo je zabelje-no. Ko sem ogovoril enega izmed njih, mi je dejal: — šta češ, brate, kad nema para, da si bar hleba kupim? Sami nimamo ne dela ne jesti, pa še ti nesrečni bratje prihajajo k nam. Tisti, ki so še lačni, žalostno pogledujejo skozi okence v kuhinjo — a kaj ti pomaga, če nimaš s čim kupiti. Tisti, ki so imeli denarja. so z važno naglico pojedli in že hite nazaj na delo. Tisti, ki se jim nikamor ne mudi, pa posede v jedilnici, podpro si glave in načno debato. ■m ■ a-" Smrt župana Kovača je tako razveselila Koruna, kot da bi mu dal kdo tisoč dinarjev. Vsak bo to razumel, kajti edina Ko-runova želja vsa zadnja leta je bila: postati župan. Hudič, biti župan pa tudi ni kar tako. Pa na težave Korun ni mislil. Po »komem oraci ji«, ki so jo priredili odborniki na izredni seji, je bilo jedro pogovora: novi župan. Prav je ukrenil Korun. ko je že davno dal veri e ti nekaterim vplivnim odbornikom svoje želje. Pretresali so. Korun bi bil. Mnogo sveta je videl, dnevnik ima naročen, sploh je to človek, ustvarjen za župana. Kocka je padla. Korun je postal župan. Ves odbor mu je šel sporočit novico in ga prosit, naj zasede županski prestol. Da bi videli Koruna, tega inteligenta in bodočega župana! čeprav je vedel, zakaj so prišli, se je vendar delal začudenega. Žena je morala prinesti od sosedovih še tri stole, da odborniki ne bodo sedeli na nepolitiranem lesu. »Po vina, po vina, moja draga, zlata mamika ... « je prihlikal v kuhinjo k ženi. »Si znorel?« »Si pa mrha, no, samo pojdi, da možje pe bodo čakali.« delavca _ Vidiš, danes nikjer ne dobiš dela. če nimaš protekcije. A če imaš protekcijo, moraš imeti še kavcijo. Pa to še vse skupaj ni dovolj, napisati moraš prošnjo, na prošnjo prilepiti kolek, a še to ne drži, če od doma ne prineseš svinjskega plečeta, masla in zelenke žganja pa še par sto dinarjev, da jih razdeliš med tiste, ki potem nate gledajo. Ni prazna beseda, da samo tisti vozi, kdor maže. Le poglej okrog sebe: čedna, čvrsta babnica takoj dobi službo. Ah, če bi se vse skupaj tako preobrnilo, da bi ženske vodile podjetja, _ takrat bi pa mi imeli prednost, takrat bi pa mi imeli čedne babnice doma. Janve kuhinje uganjajo hudo konkurenco med seboj in za majhen denar se lahko pošteno naješ. Obed dobiš od 5 din na5 vzdol, za 3 din dve prikuhi in kos kruha zraven, da se mora najesti človek, ki težko ne dela. A človek, ki ne dela, se lahko brez zajtrka preživi s 6 din na dan. Toda, prijatelj moj, kje naj brezposelni človek vzame teh 6 Din na dan? Zaslužka in podpore od nikoder, če potrkaš na vrata in poprosiš, te naženo: Pojdi delat, saj si zdrav in močan! A če kjerkoli povprašaš za delo, ti odgovore: Ne sprejmemo nikogar — še te, ki jih imamo, bomo odpustili. V zadnji sili ti ne preostane drugega, kakor da o prvem popoldanskem času greš, potrkaš in poprosiš, ali jim je kaj ostalo. Nič, ti povedo, vse smo pojedli. Včasih, pred vojno, je, kolikor se spominjam, še po delavskih stanovanjih zmerom ostajalo od kosil in večerij. Dandas nes pa ljudje vse požro, kakor gosenice. In po vrhu ti je stražnik na vsak korak za petami. Obupno je dan danes življenje brezposelnega človeka. Kaj nam v resnici pomaga, če so izložbe, mimo katerih hodimo, polne dobrot, mi pa gremo brez večerje spat in nam za zajtrk ne ostaja nič drugega, kakor da moramo spet na noge in brez cilja v nov dan? Peter NOV KLOBUK — Kaj si danes tako resen? — Nov klobuk imam! — In? — Kadar se smejem, mi pade iz glave. DOBER NEČAK — Sramota, da imaš toliko dolgov! kara stric svojega nečaka. — Da, da, dragi stric! Res je velika sramota, da imam pri tako bogatem stricu toliko dolgov! To je že stara navada, da se pri takih prilikah govori v slovesnem tonu. Vsak izbira po možnosti tujke iz uradnih listin in se dela važnega. Korun pa sploh! On, ki je imel v malem prstu vso svetovno politiko, se je naravnost igral z možmi. V teku enega leta se je vse občinsko uradovanje spremenilo. Tu sprejemnica, tam tajnik in spet soba za seje. Pa to še ni bilo nič. že dolgo je Korun pripravljal odbornike na to, da izvrši službeno potovanje, če bi brali možje dnevnike, bi pač vedeli, kako po vsem širnem svetu količkaj vplivne osebe obiskujejo svoja »uradna področja«. Ker pa je bil Korun, kakršnih je malo, zato se je seja pač določila dan službenega obiska. Nedelja. Takrat je največ časa in slovesnost bo tem večja. Korun in občinski tajnik sta se v nedeljo zgodaj zjutraj odpeljala na srez, da se potem vrneta na službeno potovanje. Vsa Dihurjeva vas se je pripravljala na obisk svojega župana. Solnce se je smejalo z neba. Poljubljalo je Dihurjevo vas in vso Dihurjevo zemljo. župan se je s tajnikom vozil najboljše volje. Kako bo? Ljudje ga bodo počakali in stari Oreh bo govoril. Odgovoril mu bo, gledal bo po ljudeh. Hitro, hitro! V Dihurjevi vasi pa se je gibalo kot v panju. Gasilska tromba je klicala zbor. Brez gasilcev je vsaka slovesnost na deželi prazna. Tram ... tam.. » tam..« »četa, stoj!« To je pesem, ki vsakega smrkovca prevzame, odrasli pa zbujajo lepe spomine na vojaščino. A to ni važno, četica dvanajstih prožnih gasilcev se je pomikala in tolkla po prahu, da mladeži, ki je drla za njimi, sploh ni bilo videti. Rigež je trobental: Tram... tam... tam.i. župana so pričakovali pri občinski vagi ob cesti. Gasilci so stali na mestu voljno, druga navadni pa so se drenjali po grabah in plotovih. Odborniki so stali na cesti. Ob določeni uri so se prikazale izza ovinka Orehove kobile, ki so vozile župana. Med ljudstvom je zašumelo, padlo je ostro povelje. Rigež, ki je stal za četo, je skočil za doček na desno krilo. Koleselj pa je med tem priropotal do ljudstva. Korun je stopil iz njega in Oreh ga je pozdravljal. Nato sta si stisnila roke. Kristus, kako lepo je bilo vse to. Take stvari bi že davno lahko delali. Poveljnik je raportiral županu in župan je obhodil četo kot kakšen vladar. Na desnem krilu je Korun opazil Rige-ža. Stopil je k njemu, se mu smehljal in ga vprašal, kako je s trobento. Ta nerodnež je pa samo zardel in sramežljivo rekel, da »dobro«. Ko je bilo to opravljeno, so odborniki in župan nekaj govorili za sebe. Stari Oreh pa se je obrnil k ljudstvu in rekel: »Vaščani! Gospod župan so prišli na službeno potovanje. Izvršili bodo pregled občinskega urada in občinskih mostov in potov. Tu in tam se bodo ustavili tudi pri kaki hiši in si ogledali naša gospodarstva. Kogar pa kaj teži, naj se oglasi pri gospodu županu po splošnem pregledu. Oni bodo sprejemali popoldan do enih.« čudovito, kako hitro prodre vsa kultura in civilizacija iz mesta v najzakotnejšo vas. Kakšen napredek, kaj ne? In Korun, ki je spremljal dogodke po svetu, je presajal vse v tako rodovitna tla, kot je Dihurjeva vas. Sprevod se je pomikal proti vasi. župan je hodil peš. Gasilci so pokali po prahu in Rigež je trobental, da so bili ponosni na to vsi Dihurjani. Korun je hvalil med potjo grabe, ld so bile lepo počiščene, pota, ki so se lepo vila iz vasi med polja. Ogledali so si tudi most in ugibali njega vzdržljivost Župan pa se je domislil in je stopil h Kajfeževim. Revna družina. Gospodar je bil v procesiji, žena pa je bila z otroki vsa v strahu. »Kako gre?« se je smehljal župan, žena ni vedela, kaj bi odgovorila. Sram minska znamka po 50 c. v zeleno škrilja-sti barvi. Izdani so bili tudi posebni bloki in vsak izmed njih ima po 20 teh znamk, tako da stane 10 frankov ali okoli 140 dinarjev. Nizozemska: Izšlo je spet nekaj novih" znamk, in sicer škriljasta po 1 Vs c., sinja in škrlatna po 70 c., doslej olivna znamka po 22'/s c. pa je dobila rdečo barvo in nov vodni znak kroge. Poljska: Izšla je nova portovna znamka po 1 zlot v sinji barvi. Velika Britanija: Izdana je bila portovna znamka po 5 pennyjev v rumeno rjavi barva in rjava po 2 šilinga 6 p. na rumenem papirju. Nemčija: za prvi maj je bila izdana nova znamka s sliko Hitlerja na govorniškem odru. Znamka je zelo velikega formata in črno rjava. Nominala je 6 pfe-nigov, 19 pfenigov pa je pribitka za »kulturni sklad«. Humor Kirurg, arhitekt in diplomat Kirurg, arhitekt in diplomat so se spri 6-kali o tem, kdo izmed njih izvaja najstarejšo obrt. — Ko je Bog ustvaril ženo, je rekel zdravnik, je vzel rebro iz Adamovega telesa. S tem je izvršil operacijo in poklic zdravnika je torej najstarejši na svetu. — še daleč ne, ga je zavrnil arhitekt Bog je iz kaosa zgradil svet, posel arhitekta je torej še starejši. Diplomat se je pomilovalno ozrl po obeh tovariših in suho pripomnil: — Sama sta priznala, da je naša stroka najstarejša. Zakaj — kaos smo ustvarili mi. Ljubezen in ljubosumje Mlad kavalir si je dolgo prizadeval doseči naklonjenost neke lepotice, a ona ni kazala prida zanimanja zanj. Ko se nekega večera spet srečata, pa je iznenada vsa ljubezniva, vsa nežna in sladka z njim. Mladi mož je bil od navdušenja sicer ves iz sebe, iskrenosti njenega zadržanja pa le ni verjel. — Rad bi vedel, pravi svojemu prijatelju, kdo neki je prišel vmes. — Kako — vmes? — Nu, rad bi pač vedel, koga hoče napraviti ljubosumnega z menoj. Večni Škot j e V družbi francoskih filmskih igralcev je zadnjič nekdo, ki je bil malo prej na lovu v škotskih gorah, pripovedoval tole zgodbo: — Nekoč sem v gozdu kot tretji prižgal cigareto z isto vžigalico. Prijatelj iz Londona, ki je bil zraven, me je opomnil, da mi ta reč lahko prinese nesrečo. Odvrnil sem mu, da v takšne čenče ne verjamem. Tedaj pa je eden izmed gonjačev, vrli Škot, ki je poslušal najin pomenek, posegel vmes: — Prav imate, gospod, je potegnil z menoj. Za trinajstega, ki svojo cigareto prižge z isto vžigalico, velja, da bo še tisto leto umrl. NA BRODU Mornar je napravil na vrv vozel in poleg njega še enega. — Kaj pa delaš dva vozila? ga vpraša tovariš. — Prvega sem napravil, da ne pozabim ženi prinesti papigo, a drugega, da ne pozabim, zakaj sem napravil prvega ... NA MAŠKERADI — Kaj predstavlja tvoj kostum? — Avtomobilski hladilnik! — Strašno! — Zakaj strašno? ? _ Ker boš moral na ta način vso noč piti samo vodo ... PROFESORSKA Profesor: »Nekdo mi je danes ukradel listnico iz žepa.« žena: »Pa nisi čutil roke v žepu?« Profesor: »Sem, pa sem mislil, da je moja.« VERJETNO _ Povej mi po pravici, koliko čaš vina popi ješ vsak dan?« — Pa tako, deset do dvanajst! — Jaz ne bi mogel popiti niti toliko vode! — O, to ti rad verjamem! Saj bi je jaz tudi ne mogel... ZAMENJALA JE Na ulici joka majhen otrok. Neka dama ga vidi in pravi: — Zakaj pa jokaš, punčka? Bodi pridna, punčka, pa dobiš čokolado!« — Ne morem biti pridna punčka . .. !— Zakaj ne? se začudi gospa. ■— Ker sem — fantek ... PASJA LENOBA — Ti, kaj pa je tvojemu psu, da tako cvili in laja? — Nič! Le tako len je. — Saj ni mogoče, da bi pes od lenobe lajal! — Pa je tako. Mrcina je sedel na trn in je tako len, da se ne premakne z njega... jo je bilo pred toliko ljudmi. Razcapane otroke je stisnila, k sebi in se smehljala« »Tako. dobro.« »Zapiši, tajnik, dobro!« se je obrnil župan. Pri tej in oni hiši se je ustavila procesija z županom in povsod je vzel tajnik mnogo na zapisnik. Da pa ne bi delal župan izjeme, je zavS tudi k svoji hiši. žene ni bilo doma. Hlapec, ki si ga je najel Korun za čas svojega županovanja, je stal sredi dvorišča in ni vedel, ali bi pobegnil ali ostaL »Kako je?« ga je župar vprašal uradno. »Gre,« je vzdihnfl hlapec. Tajnik je zapisal. župan si je ogledal hišo. »Popraviti jo bo treba.« je dejal polglasno. Tajnik je vzel na zapisnik. Vse ljudstvo si je ogledalo hišo. župan se je ustavil pri gnoju. »Dosti ga je,« je dejal službeno proti hlapcu. »Dosti,« je dahnfl hlapec. Uradno je župan pogledal še ▼ uradne listine. Ko je bilo vse končano, je govoril zbranim in jim izrazil svoje zadovoljstvo. Pri županu se pa ni nihče oglasil, ker tega ljudje niso bili vajeni. Popoldne je župan z odborniki pri dobri kapljici zaključil svoje službeno potovanje, kakršnih je po svetu mnogo, zelo mnogo. Ferdo Godina: župan Koran in njegovo službeno potovanje Pot kralja Petra L skozi Po zapiskih kraljevega aäjutaitta, polkovnika Ilife Dfukanovica V Tirani je bil stan v komandi ohridskega odreda. Tirana je lepo mesto z bogato okolico. To takih nadlogah in albanski divjini je bil tu raj. V mestu je mnogo trgovin in na trgu raznih potrebščin. Vse je bilo drago, vendar pa cenejše kakor v Lješu. Naj omenim samo to, da so prodajali slabo pečene koruze pol kilograma po dvajset dinarjev v kovanem srebru. Naši vojaki pa so prodajali svoje srajce po tri metalike (30 para)! Z zdravnikom sva šla v amam, toplo kopel, kjer sva se udobno okopala. Prihodnji dan je kralj sprejel Esad-pašo in poslanika Panto Gavriloviča. Ko sem videl, kako čuvajo Esad-pašo in kako se sam osebno čuva, 3em razumel njegovo skrb zaradi kraljevega potovanja skozi Fuši Krojo, v kateri smeri se naša vojska sploh ni umikala. Kralj se je nameraval odipočiti v Tirani le prav kratek čas in nato je hotel oditi k vojski generala Gojkoviča, ki je korakal v smeri Elbasana. Pričakovali smo poročil iz Skadra o nadaljnjih načrtih naše vojske, nato pa bi krenili v Elbasan. Kralj je pregledal čete, ki so tukaj taborile. Bil je tudi v pravoslavni cerkvi, kjer je bilo polno naših vojakov in beguncev. Ta dan je sprejel grškega metropolita Jakova, ki je dospel baš zaradi tega sprejema iz Dra-ča. V Tirani je kralj slavil krstno slavo sv. Andreja, Nič posebnega ni bilo pripravljenega. Po starem običaju je gorela ves dan voščena sveča. Naš narod smatra, da se tudi v največji nesreči ne sme pozabiti na slam in slavsko srečo. — Slava ni postala z nami. niti ne sme z nami prestati —, pravi naš narod. V Tirano so dospeli naši novinci, ali da ise boljSe izrazim, njihove sence. Njihov ■©#© ntn nt ® v FotoMab LJubljana Fotoidob Ljubljana. V torek slikovna kritika, v petek običajni sestanek, v nedeljo skupni izlet, članstvo opozarjamo, da se bo vršil v kratkem družabni izlet (piknik) v okolico Višnje gore. Prijaviti se je tajniku, ki bo dal tudi vse potrebne informacije. Predsedstvo pripravljalnega s db ora Zveze slov« Esfoamateps&ih organizacij sklicuje na predlog raznih irate resi ranih društev ustanovni občni zbor zveze za nedeljo 4. junija. Pričetek ob 10. dop. v lokalu Fo-tcikhsba Ljubljane. Dnevni red in ostale podrobnosti v pismenem vabilu, ki ga prejmejo na zahtevo tudi doslej neprijavljena ■društva in drugi interesenti. Društva in člane širšega pripravljalnega odbora, ki doslej še niso sporočili sivo j ih predlogov in dodatkov k zadnji okrožnici, prosimo, da to store nemudoma. Prav tako prosimo vse, ki se bodo udeležili ustanovnega občnega zbora, naj pošljejo svojo prijavo z navedbo eventualnega spremstva vsaj do 27. t. m.. in sicer na naslov: Pripravljalni odb. Zveze slovenskih fotoamater&kih organizacij, loka! Fofak!četka vpraševal zdravnika za vsakega bolnika, a ta je odgovarjal: — Ni pomoči! — Pravi, da počiva, a je že preveč izčrpan, da bi mogel okrevati! Kraljev voz se je pri poedinih vojakih kralj odpotoval v Brindisi in nato naprej s posebnim vlakom v Caserto. Kralj nikakor ni hotel spremeniti potnega načrta in je sklenil, da bo rajši ostal v Draču, kakor da bi odpotoval v Brindisi. Nikakor se ni hotel ločiti od svoje vojske. Ker je poslanik Gavrilovič trdil, da je bil dogovor sklenjen za Valono, je baron Alnoti izjavil, da se je z našim poslanikom zares drugače dogovoril, a da je pozneje dobil posebno povelje v tem drugem smislu. Kralj se je odločil za Valono in je zahteval, da naj italijanski poslanik o tem obvesti italijanske oblasti v Valoni. Razen tega, kar smo doslej povedali, je potrebno, da povemo nekaj tudi o njegovih razgovorih in o njegovem duševnem občutju v času teh duševno in telesno težkih naporov. Po odhodu iz Prištine se ni kraljevo razpoloženje nič spremenilo. Vsak dan smo potovali po več ur brez odmora in v tem času se je izgovorila komaj kaka beseda in še ta le mimogrede. Po prihodu v Lješ in Tirano je kralj zahteval, da bi dobil čim prej poročila o naši vojski, o naših beguncih in o stanju na frontah. Opazili smo, da je v času našega bivanja v Tirani nestrpno pričakoval polkovnika Todoroviča, ki je prinašal z naše pošte depeše o vsem, kar se je tikalo naše vojske. Ni se mogel odreči, da ne bi prisostvoval dešifriranju depeš zaradi hitrejšega dozna-vanja novic. Videli smo, da ga je najbolj mučila skrb zaradi zdravstvenih razmer in oskrbovanja naše vojske. Takrat je bila naša vojska v vsakem pogledu v zelo težkih razmerah, pri tem ni bilo niti našim zaveznikom mogoče, da bi nam priskočili na pomoč. Kralj ni izgubil nade v srečen konec vojne, le prepričan je bil, da tega konca še dolgo ne bo. Upravičeno ga je skrbelo, da bo naš v Srbiji ostali narod, v suženjstvu, izročen težkim mukam in pokol ju ter da bo Srbija ob sklepu vojne razdejana ,pusta in neobljudena. Kadar se je hotel kralj ob navadnih prilikah izogniti razgovorom o političnih in vojnih razmerah, je pripovedoval svoje doživljaje iz prejšnjega življenja. V času naše velike narodne nesreče pa mu ni bilo niti za to, da bi se spuščal v pogovor. Kakor v Prištini pil obedu ali večerji, je vladala tudi tukaj mučna tišina. V dneh odmora ponovno ustavljal, zdravnik pa je izstopal in pregledoval. Zdravnikov obupni pogled se je srečaval z enakim kraljevim pogledom: razumela sta se. Pot je šla naprej. V D r a č u je kralj izstopil na poslaništvu. Esad-paša bi rad pričakal in pozdravil kralja pred Dračem. Poslanik Panta Gavrilovič je smatral s svoje strani za pravilno, da kot hišni gospodar pričakuje kralja v poslaništvu. Ker pa Esad-paša ni hotel iti brez poslanika Gavriloviča kralju nasproti, se je naš poslanik vdal prigovarjanju in sta se oba odpeljala z avtomobilom nam naproti. Vozova sta se srečala že v mestu in šele daleč zunaj mesta sta zvedela, da je kralj že davno v Draču. že poprej je bil poslanik Gavrilovič obveščen glede kraljevega prihoda v Drač, da bo kralj potoval po morju, a tren po kopnem v Valono. Ker ni mogel vedeti, kdaj hoče kralj odpotovati v Valono, zato se je na svojo roko pogajal zaradi tega z italijanskim poslanikom, baronom Alnotijem. Določila sta, da bo prišla tisto noč med 5. in 6. decembrom italijanska vojna ladja, na kateri bo kralj potoval v Valono. Poslanik Gavrilovič je obvestil o vsem tem kralja. ki je bil s tem načrtom zadovoljen. Okrog osme ure zvečer sta bila sprejeta pri kralju drug za drugim italijanski poslanik baron Alnoti in Esad-paša. Italijanskega poslanika je kralj sprejel že pred nekaterimi dnevi v Tirani. V Draču je sedaj baron Alnoti obvestil kralja, da ima nalog sporočiti mu, da je zanj pripravljen dvor v Caserti, kjer bo stanoval, dokler se ne konča vojna. V ta namen bo prišla nocoj italijanska vojna ladja, na kateri bo v Lješu in Tirani si je v svoj" sòbi nekaj zapisoval, sicer pa je sedel v misli zatopljen ali pa se je sprehajal. Omenil sem že, da smo dohitevali na potu v Drač naše onemogle vojake novince. Ko je kralj gledal ono živo groblje, je bil tako potrt, da sta se na njegovem licu še bolj poznali žalost in tuga. Po teh strašnih prizorih ga je sedaj zapustila njegova prejšnja hladnokrvnost: do Drača se je v njem zbiralo, da se je tukaj izlilo v drugačni obliki. Svojega razburjenja ni mogel dalje obvladati, vendar pa naval živčnega izliva ni dolgo trajal. Pri večerji je popil svoj običajni čaj, pojedel tri mehko kuhana jajca in kos kruha. Kakor navadno, sem vstal po večerji pri njem v pogovoru. Videti pa je bilo, da mu ne gre od srca. Vtisi o vojakih novincih so ga nemilo dirnili, pa ni mogel, da bi se tega dogodka ne dotikal v razgovoru kakor bolne rane. Vsi ti napori so zelo škodljivo vplivali na kraljevo starost in njegov revmatizem. V francosko-pruski vojni je moral v januarju preplavati reko Loire in je pri tem dobil trajen revmatizem. Zaman je iskal v kopališčih leka za to bolezen. V času naših težkih dni nam r.i nikoli tožil zaradi revmatizma. V Tirani je hodil na sprehod, opirajoč se na palico, a pri tem smo videli, da njegove kretnje niso bile baš tako lahke kakor poprej. Na njem smo opazili, da se zelo premaguje. Kralj je šel 5. decembra ob enajstih zvečer v spremstvu Esad-paše, našega in italijanskega poslanika ter s svojim spremstvom v pristanišče in se je vkrcal na italijansko vojno ladjo. R. Cacciatorpediniere Antonio Mosto. Odhod lz Drača je bil 6. decembra ob polštirih zjutraj. V Valono smo prispeli ob tričetrt na osem zjutraj. Stan je bil v hotelu Albanija, — pravilno ime. Kadar je deževalo, je v hotelu z vseh strani od zgoraj zatekala voda. Kralj je nameraval v Valoni pričakati našo vojsko in z njo nadaljevati pot v smeri Santi Quaranti, kakor je bil prvotni načrt. Iznenada je prišel 9. decembra francoski general M. Mon-d é s i r in izročil kralju kot zastopnik predsednika francoske republike odlikovanje »la croix de guerre«. Kralj je bil zelo ganjen. Ker kralj ni mogel dobiti nikakih poročil o naši vojski, se je odločil, da bo odpotoval v Brindisi ter dobil ^ našega rimskega poslanika vesti o položaju in srbski vojski. Ladja Giuseppe Cesare Abb a, na kateri smo potovali, je odplula iz Valone 11. decembra ob enajstih dopoldne in prispela v Brindisi isti dan ob dveh popoldan. Na potu do Brindisi je kralj sprejel na ladji princa d'Udine in podadmirala italijanskega brodovja Cutinellija. Stan je bil v hotelu International, ki je bil pripravljen za vojno bolnišnico, toda še prazen. Po našem prihodu v Brindisi smo javili v Rim našemu poslaniku Rističu, da naj obvesti o kraljevem prihodu italijanskega kralja in kraljico ter da naj se čuva najstrožji inkognito pod imenom generala Topole. Kralj je tudi pozval poslanika Rističa, da naj mu pride poročat. Po prihodu in dobljenem poročilu našega rimskega poslanika je o3tal kralj le še nekoliko dni v Brindisi, ker se je odločil, da bo odšel k naši vojski v Solun. Dne 17. decembra 1915 je odpotoval v Grčijo, kjer je v bližini naše vojske in fronte dočakal konca svetovne vojne ter svobode naroda in domovine. Rudolf Dostal Pet minut vzgoje Inventura napak Otroške napake vidimo, svojih pa ne Kadar človek meri velike in male probleme vzgojstva, postane nazadnje krme-žljav, zagrenel samotar ali pa splava na površje morja morečih pedagoških skrbi in s hudomušnostjo nažene vse muhe, ki se zaletavajo vanj. Takle človek, če ima potem priliko posvečati vsak teden pet minut vzgoji, je kajpak nekolikanj zafrkljiv. Gleda pač otroke in prizadevanja vzgojiteljev in si ne more kaj, da zadnjih ne bi malo za uho. Mislite si pri tem: »Prisotni niso prizadeti«. Saj vendar znamo uspešno uporabljati to pravilo, ali ne ? »Kdor vse premeri, ne zameri!« je drugo lepo pravilo, ki ga sicer že nekoliko manj upoštevamo. . . Danes sem naletel pri instrukciji francoščine na lep francoski pregovor, ki pravi: »Drugih ljudi napake vidimo, svojih pa ne!« Ali ni čudno, kako domače takle stavek zveni? Pač potrdilo, da so si ljudje, ki obljudujejo to kroglo, hudo podobni med seboj. Ko sem ta pregovor s svojim učencem obračal na vse strani, sem se spomnil, da ne drži le za »velike« ljudi med seboj, temveč tudi za starše in otroke: tudi oče vidi le napake svojega sina, svojih pa ne. V svoji hudomušnosti sem sklenil, da napravim inventuro teh rfapak, da se laže razgledamo po njih. Nagajivost pa mi ne da, da bi v tej inventuri govoril le o »otroških napakah^, o vzgojiteljskih pa ne. Inventuro otroških napak je započel že prof. Gustav šilih v »Roditeljskem listu«. V prvi številki drugega letnika je kar razvrstil napake v nekaj skupin (str. 4) : »1. sebičnost, razneženost, sladkosned-nost, izbirčnost, neješčnost, nervoznost, strašljivost, ponočno močenje; 2. kljubovalnost, svojeglavost, trma, jezljivost, nevljudnost, robatost, prevzetnost, nezmernost; 3. neubogljivost. netočnost, nerednost, zanikrnost (nemarnost), lenoba; 4. lažnivost, nepoštenost, razdiralnost, okrutnost.« V tej številki »Roditeljskega lista« je bila razpisana tudi anketa, katere prvo vprašanje se glasi: »Ali manjka v gornjem seznamu kaka važna otroška napaka? Katera?« In na to vprašanje je v drugi številki sledilo izpopolnilo z naslednjimi napakami: »občutljivost, otožnost, muhavost. prešernost, gizdavost, jezikavost, cmeravost, škodoželjnost, raztresenost, radovednost, nerodnost, poželjivost, nemirnost, glupost, zlobnost, nevoščljivost.« Naštetih je kar 41 »otroških« napak. Prav čedna inventura. Sam sem šel še delj, napravil sem si posebno kartoteko: v tej kartoteki, ki nosi naslov »ABC dobre vzgoje«, je (to sem zavoljo inventure danes preštel) med drugimi listki razvrščenih tudi 82 takih, ki nosijo za naslove razne otroške napake. In če bo še kdo po meni delal inventuro, bo prekoračil število 100. Sto otroških napak. Taka je torej naša inventura. In niti vsi vzgojni teoretiki še ne vedo, da je to le 100 različnih izrazov ene in iste napake: motnje v značaju, konflikta z okoljem. Tako sem (kdor vse premeri, ne zameri), vse te napake vrgel v isti koš z naslovom: konflikt z okoljem, obramba svojih interesov, ki so tu pač zvečine nesocialna in neetična, zato jih tudi imenujemo »napake«. V medicini in psihologiji spada vse to v koš simptomov »ner-voze« ali znakov nervoznosti, da se izrazim malo bolj po domače. To so zdaj že stara dognanja. Inventura napak je torej bolj jezikoslovna zadeva, ali važna kvečjemu, da pregledamo vse neštete oblike, v katerih se ena in ista napaka javlja. Vprašam vas pa: odkod pa so te napake in zakaj jih imenujemo »otroške«? Ničesar ne nastaja samo iz sebe: tudi to je že tako trdno dognanje, da se okoli njega tepo kvečjemu še prismuknjeni filozofi, ki še o tem dvomijo, ali sploh dejansko Gelč Jontesova: Tisto noč po sestanku z novim fantom je Saba spala v postelji skupaj z materjo. Kako neizrečeno varno se je vse do te noči počutila, če je prilika nanesla, da je spala z materjo. če je topli veter v pozni jeseni in pomladi butal v zidovje sosednjih hiš, polno vlage, ki je v madežih izstopala in so se nad strehami podili pošastni, orjaški, povodni napovedujoči oblaki. ali pa so čepeli na mestu nepremično, kakor leno ležeče umazane svinje; ob tistih urah groze, ki je s preplašenimi očmi, drgeta je lazila k zagrajenemu kuhinjskemu oknu, kjer je kot začarana strmela v zadušno temo na tesno obzidanem jetniškemu podobnem dvorišču, ki je bilo od teme še bolj globoko in zapuščeno, da je bilo kakor grobnica, tedaj jo je potolažila edino zavest materine čuječnosti, njene ljubezni, ki jo bo varovala in branila pred poginom od elementarnih katastrof. Stisnjena k materinemu toplemu telesu je čutila, da je mati živa in jo bo varovala in tolažila. To noč je bila zunaj čudovita noč: iz jasnega, v zvezde ukovanega neba ne bo prišlo zlo. Umreti — ta za njo tako obupno strahoten pojem se je to uro ni d:že boli — pa to nič ne de«. Potrebna je resekcija velikega kosa črevesa, toda po prestani operaciji je pacijent dobro razpoložen in poln priznanja. b.l je užitek. »Ti in tvoja žena«, nama pravi obema zdravnikoma, »sta se me dotaknila s tako nežnimi prsti, kakor se me ni še nihče v življenju« (bili so vendarle prsti, ki so mu izrezovali čreva in jih šivali), »težko bi se bil temu odrekel«. Nihče ni pričakoval, da ga bomo našli drugo jutro živega. Bolničarka pa ni imela kaj javiti, zdelo se je, da je pacijentu dobro. Ko srno stopili v sobo, je stal pred umivalnikom in pral svoje rjuhe. (Medicinski priročnik pravi, da je že obračanje v postelji po taki operaciji smrtno). Kot posledica operacije je nastopilo začasno omrtvičenje črevesja in stari se je sramoval ponesnažene postelje. »Saj nisem več otrok, gospodar, moral sem vstati in oprati tole«. Prestal je tudi to in popolnoma okreval. Medicinski priročniki ne veljajo več prav — od Skoplja dalje. Tu so tudi še bolezni, ki jih v zapadu že zdavnaj ni več. Mnogo zapadnih zdravnikov prihaja sem dol, da se še česa priuče: najredkejših ostrega kakor iglo, kakršnega mi zabrisani ljudje civilizacije ne poznamo več. Naletimo na redek bolezenski pojav v nosnih sluznicah; vendar smo tak slučaj imeli že pred dvema lei-oma. »Čuj, Dimitrij, ali še veš, kako si takrat napravil hranišče?« — »Ne več natančno, gospa doktor, ne vem na pamet. Toda čakajte . . . Prečitali ste mi to reč iz neke knjige . . . čakajte . . . Da, rdeča je bila knjiga, temnordeča s tremi zlatimi črtami na hrbtu. . . Da. da to je tista knj ga. (Privleče jo iz knjižne omare). čakajte... kje je stran 59? (Dimitrij pozna številke). Dve strani za stranjo 59 je bilo.« (Njegova je tajna, zakaj ni takoj odprl knjige na strani 61. -toda v tem ga ne smemo motiti, on pač mora iti svojo pot): »Da, to je tista stran.« (Pokaže odstavek). »To je tisto mesto, to ste mi takrat prečitali. gospa doktor... in čakajte. . . tam spodaj (pokaže na opazko pod črto) piše natančneje, kako gosta bodi natrijeva raztoDina. Tako. zdaj imamo vse. Zdaj jo lahko spet napravim.« In napravi mojstrsko. Dimitrijev sin je šolan. Večkrat so mu pravili, da bi njegov oče, če bi znal Citati, dosegel še mnogo več, kajti Dimitrij je nepismen. In bo vedno ostal nepismen, pravi sin. Vedno znova je zaman poskušal. da bi ga naučil branja. Tudi pri ostalih poslih Dimitrij ni posebno uporabljev. Biti faktotum, mož za vse — to ni zanj, on je le mojster hranišč, brezhiben mojster. Moderna specializacija je srečala v njem tip, ki z zgodnjo človeško potrpežljivostjo in osredotočenostjo zna le eno. kakor predfaraonski delavci, ki niso znali drugega kot piljenje brezhibnih skodel iz najtršega diorita. Tako ustvarja danes Dimitrij. kmet iz divje Južne Srbije, hranišča i v laboratoriju, svetovno znana hranišča. Doumi in razloži, kdor more! številka i Made in USA : Walter Winchell, naf večji msjsier praznih marenj, fe naj-bije plačan novinar sveta Trg kralja Petra v Skoplju Ta trojica je prišla šele po dveh dneh. Vzrok odlašanju je bil pristno macedon-ski: najprej sta mlajša morala s psi pokončati volka. Prinesli so ga s seboj v bolnišnico. V tem so ti zaostali kmetje inte-l gentni: razumejo, da preiskava volčjega trupla olajša diagnozo pri človeških žrtvah; svoji rodni maščevalnosti pa tako tudi zadostijo. Za najstarejšega, ki je bil težko ranjen, je bilo malo upanja, izkazalo se je namreč. da je bil volk res stekel. Drugi, lahko poškovan, jo je po dveh dneh zdravljenja z injekcijami popihal iz bolnišnice, kamor so ga morali orožniki privesti nazaj. Izjavil je, da ni pobegnil zaradi injekcij, temveč zaradi duha v bolnišnici. Tudi pri njem so se po inkubacijski dobi javili simptomi stekline. Tretji, komaj ranjen, je v bolnišnici izjavil, da veruje v usodo kakor njegovi sosedje mohamedanci: čc bosta morala umreti njegova brata, njemu ni drugače usojeno. Na oddelku za lažje bolezni, kamor je bil najprej dodeljen, je veljal za nekoliko histeričnega. Toda tudi pri njem so nastopili znani simptomi in umrl je kakor njegova brata. kombinacij evropskih, azijskih in tropskih bolezni in primerov ozdravitve pri komplikacijah, ki bi bili brezpogojno smrtni, razen v Skoplju. r..' i,- o—si Dvain?eciemdesetlstni gospodar. Njegovi sinovi ga prineso. Težko kilo je dobil pri delu na polju. Pred s?dmimi dnevi. Po med;cinskih priročnikih je operacija v takih primerih !o tedaj uspešna, če jo izvrše v prvih štirih- Ivajsetih urah. Ta stari oča-nec pa je s svojim izstopajočim črevesjem manipuliral po svojih mislih. Slikovito pripoveduje, kako je na travniku leže na hrbtu poskušal s svojimi krepkimi, prstenimi pestmi potisniti svoj grdi debeli trebuh nazaj. Zdravnik in zdravnica poslušata njegovo poročilo. Izraz na najinih licih mu nehote pove sodbo. Bilo bi tudi nepotrebno, da bi z našim mišljenjem optala za bregom. Kajti strogo stvarno nam najprej sino'i. nazadnje pa tudi stari prndoeujejo, naj jim prihranimo stroške za operacijo, če mislimo, da ni več mnogo upanja. Tako svetujeva staremu, naj se spet mirno pelje domov. Razburjenja, strahu pred smrtjo. obešanja na zadnjo nitko življenja ne pozna. Vendar si nenadno domisli drugače. Hoče, da ga operiramo. V vsem njegovem življenju še ni bil operiran. To si še hoče privoščiti. Pa tudi ker ima velike bolečine, te naj prenehajo. Ko mu izmeriva pulz. mu predočiva. da. njegovo srce ne dovoljuje narkoze. Le lokalna anestezija je dovoljena — pa še ta bo nepopolna, pošteno bo čutil, kaj delamo v njem. Izumirajo. Vse bolezni imajo, prav vse. Pogosto prihajajo tožit: od treh žen le en otrok, ostali so umrli, če bi imel Srb tri žene, bi imel šestintrideset otrok, kljub otroški umrljivosti. — še celo pa Turki-nje! če pride katera k ordinaciji —- ženski zdravnici zaupajo — jo spremlja majhen deček sedmih ali osmih let. ki govori za njo. Vprašaš: »Kje te boli. levo ali desno?« Turkinja molči. »Levo spodaj jo boli«, pravi deček. »Si imela stolico? — > Dvakrat je imela stolico«, pravi fant. Rečeš tolmaču: »Naj ne odgovarja deček, ampak ona.« Turkinja molči, če je potrebno, razgali te- Na poti na sftopljanski trg lo brez ugovora, da je le obraz ostal zastrt. Jezika ne pokaže pod nobenim pogojem. Sieer so pa njihovi obrazi večinoma grdi, bledi. Zaradi večnega zapora in le vegeta.bilne prehrane so te žene telesno in duševno propadle. Vendar pa so moški do njih nežni in ljubeznivi kakor do dobrega psa. Vera, ki je dovolila, da skrmežljavijo, jih do najnižjih slojev ščiti pred ponižanjem in surovostjo. Naš vrtnar Soliman je vedno tih in žalosten. Meni zaupa. >ženo imaš doma v svoji vasi, ali je ne ljubiš?« ga vprašam. — »Tega ne pravim, gospodarica, o tem se ne govori. Moji starši so Švicarski tednik »Die Wtltwoche«. ki je zaradi simpatičnega, objektivnega zadržanja do sodobnih evropskih proble-mo\• našel zadnji čas mnogo vnetih či-tateljev tudi pri nas. je v aprilu in maju posvetil nekaj številk dejanju in nehanju rodbine drvečih ameriških milijarderjev Rocke feiler jev. Rockefellerji so v \ew Yorku zgradili celo svoje mesto — Rocke feller City, ki zbuja po svoji fantastično moderni ureditvi pozornost in občudovanje vsega sveta. V naslednjem prinašamo droben odlomek iz življenja tega mesta polnega senzacij in čudovišč: — Spoštovane dame in gospodje! Firma Jergens. največja tovarna mila v Ameriki vam predvaja Jergcnsov journal z Walter-jem Winchellom cb mikrofonu. Prosim gospod Win che 1! Mož, star 41 let. a že zgodaj Osrvel. naglo vstopi v oddajni salon National Broadcasting Company v Rockt feiler City. S prijaznim nasmeškom po/dravi poslušalce v dvorani, ki so prihiteli od vseh strani, da h; osebno spoznali zvezdnika svoje radio pusta ie. Navdušeno mu zaploskajo v pozdrav, a mož pri mikrofonu ne čuje nj'hovcga ploska. zakaj med njim in poslušalci ic debela steklena stena, skozi katero noben glas ne predre. In medtem, ko s-i odpenja srajco, odvezuje kravato in potiska svoj klobuk na tiinik. začno njegove besede brc/ uvoda in brez ovinkov udarjati v mikrofon: — Bankir Woolf je lepi plesalki Yvetti Leiccstrovi kupil vilo v Kingsgatu Samo kako to. da ona vsak popoldan v tej svoji vili sprejema obiske m'adega slikarja Romea Pirati ja? Kratek premor, iz radia «e čuiejc. samo presekani: tak. . tak... tak... Glas bi bil 'AcTaj podoben drdranju strcjne puške, v resnici pa prihaja iz navadnega Morscjcve-ga aparata, ki ga upiavlja govornik sam. Pote mteče njegova reportaža dalje: — Katherine Hepbumova se že tri dni mudi v New Yorku Obiskala jc nekega zdravnika, znanega specialista za iepotne operaci je, ki naj bi osvežil in pomladil n jene prsi. V svoji najnovejši pogodbi sc jc Katherine Hcpburnova zavezala, da sc bo zredila za 5 kg. Tak... tak... tak.., Tak... tak... tak.., — V noči od 15 na 16 tega mescca so člani Woltcìjevc bande ugrabili 71etno vnu- kinjo guvernerja Hamiltons Policija ni o tej stvari dala nikakega poročila. Lc na kakšen način so otroka na skrivnem pripeljali družini nazaj? Tak ... tak .. . tak . . To nenavadno v pravem pomenu besede amerikansko reportažo oddaja radio vsako soboto od 20. do 20 15. nato pa jo ob 23. ponovi še za daljnji zapad. Dvajset milijonov poslušalcev ves teden napeto pričakuje tistih nekaj minut, v katerih se vrsta abotnih a vendar tako vr3Žie zanimivih čenč izmenjuje s skrivnostnim taktakanjem Walter Winchell sc šteje dandanes med pet najslavnejših osebnosti Amerike Doma je iz Bron va in je bil najprej plesalec v baru. nato pa ic nostal urednik lokalne rubrike pri ne\vvorškem večerniku »Eve-ning Graphic« Do nKg'rške družbe I.jud je so sc vsak popo'dan začeli trgati za »Evcning Graphic«. flcarst. kruli ameriškega dnevnega tiska ie poznal kakšen kapital bi se dalo kovat: iz \\ inchcllovcga izrednega la cr-ta za praz ne marnie in 03 ie r.\ t;«oč dolarjev (v na v'em denarju okrog SS (100 d;n) na teden an gaži.ral v uredništvu svo'efa «Dailv Mirror ja« Od takrat je Walter Winchell naibolje plačani žurnalist sveta T;skovni sindikat' in -adiooddajne postaje mu dajejo na leto kakšnih 100.000 dolarjev zas'uzka in Hollv-vvood mu ic nedavno plačal 100000 dolarjev za sodelovanje v dveh komedijah Večino podatkov za «voje senzacionalne čenče mu p-wcdnjeio «tcvilni pri:atclji in občudovalci A preden Walter Winchcl objavi kakšno stvar, jo nadvse vestno razišče in preizkusi, da sleherni podrobnost drži. Prav ta vestnost in natančnost mu je nakopala brez števila sovražnikov Če bi bile njegove novice brez podlage, bi njegovih odkritij kmalu nihče več resno ne iemal Tako na je Wa'ter Winchell za mnoge ljudi v Ameriki prav:- š:ba božja. Odkar mu jc nedavno igralec A! Jolson razbil nos. si nc upa nikoli več na cesto brez svojega tclohrarutclja Peta. ko gora velikega silaka. diplomirani neltslp teirjtsrnega leisnja Mogočen razvoj našega jadralnega letalstva, ki se je v zadnjih letih pričelo hitro razvijati, potrebuje za svoje delo veliko število diplomiraivh strokovnjakov Program, ki si ga .je določilo naše jadralno letalstvo za jadralno sezono v i 19'i9. je zelo obsežen in zavisi predvsem od jadralnih učiteljev samih. Vsi jadraini centri v državi so si že dolgo želeli, da bi v svojih šolah imeli dovolj sposobnih učiteljev. Bilo je torej nujno potrebno pri-. praviti si vel.k kader dobrih učiteljev revni, jaz sem reven. Imam ženo, kakršno , brezmotornega letenja, katerim bi se ta pač morem imeti.« Prekine se. »O tem z vami ni mogoče govoriti, tega ne veste.« Plaho še dostavi: »Ne mislite, da sem tožil, gospodarica, ničesar nisem dejal!« Ali je njegova žena, ki jo je pustil na vasi. kozava ali čisto slaboumna? Fanatično pridni vrtnar se nikoli ne smeji. V turški dom prideš skozi čudne čum-nate, napol hleve, napol zaklonišča; potem vrtno dvorišče, nato boljši prostori, pa zopet majhno vrtno dvorišče, naokrog pa ljubke sobe Nedotakljiva pokopališča odjedajo človeku prostor. Srečni so bili veliki časi tik po vojni: veliki bakteriološki institut in skopljanska bolnišnica sta bila kratkomalo zgrajena na pokopališkem svetu. Danes bi to ne bilo več mogoče, ker je spoštovanje islamske veroizpovedi pogodbeno. Odprt problem so tudi po pobeglih Turkih zapuščena posestva. Pišejo lastnikom, navadno pa so preapatični, da bi odgovarjali. Dimitrij Iz turškega predmestja v Skoplju Ni faktotum v bakteriološkem laboratoriju, toda prav zato je nenadomestljiv, ni neke vrste pomočnik za vse, temveč specialist, kakor nihče ne. Ta priletni kmet je umetnik hranišč, na katerih se goje bakterije. Sloves laboratorija daleč preko meja Jugoslavije ni nazadnje tudi zasluga j Dimitrija, kakor mi zatrjuje voditeljica, j Marsikateri serum, ki je ozdravil važne osebnosti, je bil pridobljen na Dimitrijevih hraniščih: v prstih ima najfinejši čut, nezmotljivo doziranje in ne nazadnje tudi prav posebno vrsto spomina, jeklenega, naziv mogel tudi uradno potrditi. Ti razlogi so bili aktualni in so privedli jadralno sekcijo Aerokluba v Beogradu do zaključka, da prouči to vprašanje in izvede tečaj. V tem tečaju naj bi se izučili in izpopolnili jadralci iz vseh krajev, ki kažejo morda večji talent od ostalih jadralcev v svoji skupini. V njem naj bi se izučili tečajniki vseh stvari, ki nas zanimajo pri jadralstvu. Ti novi učitelji brezmotornega letenja naj bi svoje tovariše učence poučili o vseh teoretičnih, in tudi praktičnih problemih jadralnega letalstva. Teh problemov na žalost mnogi izmed jadralcev z nižjimi izpiti ne obvladajo in novi učitelji bodo takoj ob nastopu svojih službenih mest imeli posla čez glavo. Rešitev vprašanja dobrih jadralnih učiteljev je bila med prvimi nalogami našega osrednje-jadralno-letalske zveze. Organizacija in program tečaja so si odločujoči krogi zamislili takole: Prvi del naj bi se izvedel v enem izmed jadralnih središč v državi. (Letenje se mora vršiti s startom s pobočja, nikakor pa ne s startom v letalski zapregi. Drugi del je predviden v jadralni šoli v Vršcu in sicer z letenjem v vsakih atmosferskih razmerah. (Startanje izključno s pomočjo avtomobilske in letalske zaprege. Tretji del pa naj bi obravnaval teoretično vse, kar bi se v prvih dveh delih tečaja jadralci praktično naučili. • Vsi kandidati za učitelje brezmotornega letenja so bili poslani na Zlatibor, v jadralno šolo Aerokluba, ki je učencem nudil svoja letala na razpolago. Stanovali so v novi zgradbi Jadralne šole na Zlatiboru j Vsi tečajniki so napravili nekaj poletov j na šolskem letalu Pri tej priliki je vodja j tečaja g. Aca Stanojevič pokazal svoje bo-. gate izkušnje v tem načinu šolanja V prostem času so si jadralci ogledali vse terene, pripadajoče jadralni šoli ter proučili njihove dobre in slabe lastnosti. Izmed vseh pobočij Zlatibora je bilo za tečajnike najbolj instruktivnega pomena pobočje. ki nosi ime Cigola. Zapustivši Zlatibor, so vsi kandidati odpotovali v Vršac, kjer so takoj pričeli z letenjem v avtomobilski in letalski vpregi. Leteli so na letalih »Zögling«, »Vrana«, »Salamandra« in »Komar« v avtomobilski vpregi. Za letenje v letalski vpregi pa so uporabljali samo letalo tipa »Komar« (poljska konstrukcija!). Tečajniki so delali bodisi kot inštruktorji pri jadralnih letalih, pa tudi šofirati so se učili. Imeli so zelo praktičen sistem signalizacije pri startu letal z avtovlekom. Istočasno pa so sprejemali tudi teoretična navodila V tem času šolanja so jadralci mnogo leteli in nekateri izmed niih so si osvojili še zadnje pogoje za uradni »C« izpit in za izpit v letalski vpregi. Nekaj tečajnikov je izpolnilo tudi višinski pogoj za srebrni »C« izpit. Naš poznani jadralec g. Stanko Raznož-nik je kot udeleženec tega tečaia dosegel" 1619 m višine iznad startne točke. To je doslej največja dosežena višina pri nas. /.al pa ne more biti priznana kot državni rekord, ker je s tem stari rekord popravljen samo za 70 m (stari rekord znaša 1540: za veljavnost novega rekorda bi morala znašati razlika vsaj 100 m). Po štirinajstdnevnem bivanju v Vršcu. so tečajniki prišli v Beograd, kjer so dobili še teoretične instrukcije. O osnovnih pojmih aerodinamike je predaval g. 2ivo-jin Stojaoovič. A prof. Katja Matejičeva ie govorila o psihologiji in pedaeo^iki. v čemer se ti dve vedi nanašala na jadralno letalstvo. G. Milorad Eeleslin je govoril i o administraciji. Splošno zgodovino jadralnega letalstva je podal g. Pavle Čr-njanski, ki je že znan po svojih uspelih poletih. Ing. Ivo Soštarič je govoril o tehnologiji materiala in o gradnji brezmotor-nih letal. Praktično je svoja izvajanja pokazal v delavnici jadralne zadruge »Utva«. Tečajniki so obiskali tudi delavnico Jugoslovenskega akademskega Aerokluba na tehnični faKulteti, kjer so imeli priliko videti letalo »Grunan Baby II. a« v gradnji. Tu so si ogledali visokozmožno jadralno letalo tipa »Rhönbussard«, ki se nahaja v delavnici v g'avni reviziji. Kot največjo zanimivost so tečajniki videli v tovarni »Utve« jadralno letalo visokih zmožnosti »Utva«. To je novo jugosloven-sko letalo, ki ga je skonstruiral inž. Mi-trovič in se zdaj ravno dokončuje. Ti obiski so bih za vse udeležence zelo koristni, ker so videli mnogo novih stvari. Najvažnejše je to. da so si dobro ogledali organizacijo urejenih jadralnih delavnic. Upravnik tečaja g. Aca Stanojevič je vršil poleg svoje upravniške funkcije še praktični pouk o letenju ter razlagal pravila in pravilnike, ki so potrebni za učitelje brezmotornega letenja Ob zaključku tečaja, v torek 2 maja ie bil sestanek vseh tečajnikov v prostorih Aerokluba. Ob tej priliki je direktor Aerokl. inž. Nenad Mi-rosavljevič pozdravil vse bodoče jadralne učitelje in jim želel mnogo uspeha v težkem delu. ki jih še čaka Potem je inž. Mirosavijevič predaval o ideologiji in ciljih Aerokluba Potrdil je. kako važno mesto zavzema jadralno letalstvo v delovanju Aerokluba. Končno se ie vršila še diskusija o bodočem programu jugoslovenskega letalstva. Uradno so potrjeni za jadralne učitelje tile jadralci: Jovan Arc-žina (Sarajevo), Pavle Crnjanski (Vršac), Stanko Raznožnik (Ljubljana). Alojz Osterman (Ljubljana). Selimir Radovano-vič (Beograd), Miloš Petrovič (Kraguje-vac) Tečaj so izvršili in se uradno prizna sledečim jadralcem (izvršiti morajo še pogoje o aeroplanski vpregi): Tihomir Bogomil Jaklič, Dušan Nedoklanac (Beograd). Rista Kostic (Osijek). Heinrich Lautner (Beograd) Tečaj sta izvršila tudi jadralca, ki bosta šele položila izpit »C« v letalski vpregi. Vladimir Sluga (Ljubljana) in Miroslav Mi lin (Beograd) Uspeh tega prvega tečaja pri nas za učitelje brezmotornega letenja ie popoln, ker je le eden tečajnik bil poslan na ponoven tečaj Z novimi učitelji bo naše jadralno letalstvo-dobilo zdravo tvorno moč. ki bo Drivedla do 'epe bodočnosti našega sinie-«a snorta Mlad:m učiteljem je želeti največjih uspehov v požrtvovalnem delu! Kože- zdravilo Zlata žila je razširjenje privodnic danke kar povzroča zastajanje Krvi v obto-ku. često pomeni krvavenje zdravilno stremljenje narave, doseči odvod s krvjo prenapolnjenih organov, da izloči tako škodljive snovi. Da tako pogosto otečejo privodnice danke, si razlagamo tako. da zavzemajo te žile v vsaki telesni legi vedno najnižje mesto in se kri po zakonu vztrajnosti tam useda Vzroki: zapeka, premalo gibanja ob predobri hram, uživanje alkoholnih pijač, nosečnost, obolelost jeter, premaknitev maternice, spolne blodnje in izgredi, srčne in pljučne bolezni. Znaki so deloma krajevni: bolečine v križu, bolečine v zadnjici in srbeč občutek; deloma splošni: napetost trebuha, močno bitje srca. šumenje po ušesih, mig-Ijanje pred očmi, težavno dihanje, stri h, občutek omotice, mrzle noge in roke, krvni pritisk proti glavi, nespečnost in velis i-:a razdraženost. Sam ozdravljenje: gimnastika dihalnih organov, globoko dihanje, negovanje kože, zračne, vodne in solnčne kopeli, vege-tarično preživljanje, lečenje z jagodami, zelišči in grozdjem. Pri zaprtju: ktistirji in pitje mineralnih vod zjutraj, opoišne in zvečer po eno čašo vode. Krvna zaostajanja v spodnjem telesu odstranimo z gim. nastiko, masažo in drgnjenjem. Zeliščna zdravila: Uživa naj se čaj iz krvavega mlečnika (20 gr), trpotca (20) in regrata (10). Klistir: obare iz regratove korenine, rmana, benediktove rože in špajkme ko-r« r. ne. Proti sibeiiju oVti v gorni vodi namočena g> ba. Hemeopatija : Glavna sredstva so sulfur m nux vomica, ki jih je jemati izmenoma. Sulfur zjutraj v velikosti grahovega, zrna suho ali pa pet kapljic na vodi, naslednje jutro nux vomica pet kapljic ali pet kroglic na vodi, naslednje jutro zopet sulfur itd. Tako 6 do 8 dni, nato pa S do 14dnevs ni odmor, nakar se morata zopet jemati ti dve sredstvi, če ni nastopilo izboljšanje, je treba vzeti kako drugo sredstvo, npr. kalium carbonicum, zjutraj 4 kapljice ali pa 5 kroglic na vodi — to pri na srcu ali na pljučih bolnih, katerim gre na blato sluz in kri — ter natrium muriati, cum zjutraj v velikosti grahovega zrna suh ali pa 5 kroglic na vodi. Hamamelisov izvleček boljša hitro vse težave, ki jih povzroča zlata žila. Uživa naj se Škrat na dan po 10—15 kapljic v žlici vode. Po opravljanju potrebe ne upo. rablja j papir, temveč v vodo namočeno gobo. Priporočajo se še sledeči čaji: jetrnik — zelišče (20 gr), kislice (15), lučnik (10), potrošnik (20), prasion — zelišče (C0), rman (30), trpotec (20). Ali pa: aloa (5 gr), jetičnik (10), komarček (5), kopriva (10), kostanjevo cvetje (10), krh-likova skorja (10), navadna milnica <5>, regratova korenina (5), rman (20). robid-ničini listi (5), korenina sarzaparile (10), svedrc-svišč (5), šipek (5), špajka (10). Idila v Tangerju Ko so nemške, francoske in angleške vojne ladje nedavno prirejale svoje nevarne sprehode okrog Tangerja, so se v neki bez-nici na tangerski obali vsaka za svojim omizjem znašle družbe angleških, francoskih in nemških mornarjev. Policijskemu direktorju v Tangerju so se skoraj lasje je-žili od strahu, da ne pride do kakšnega spopada med njimi, in je naročil svojim ljudem najstrožjo pripravljenost in pozornost. A kako vesel je bil zvečer, ko je izvedel, da ni prišlo nikjer do najmanjše praske, temveč da so se mornarji vseh treh na vojno pripravljenih držav prav po prijateljsko porazgovorili o vseh rečeh. Kako daleč je šlo to pobratimstvo, najbolj nazorno kaže dejstvo, da so Angleži in Francozi, ko so opazili, da njihovim nemškim tovarišem pohajajo devize, iz svojih žepov še zanje plačali račun. Mlačna nedelja: rnll športni Za psk&l proi ministra ŽeSezisičar (M) : železničar (7.) 2 ; 2 Mariborčani so s» I;!;ub neodločnemu izidu plasirali v nadaljn je tekmovanje Maribor, 21. maja. V tekmovanju 7a pokal prometnega ministra. v katerem sodelujejo kakor znano vsi železničarski klubi na?e države, je danes popoldne mariborski Železničar nastopil proti zagrebškem Železničarjem, ki igrajo v zagrebškem nogometnem športu precejšnjo vlogo. Zaradi izredno slabega vremena je bila današnja prireditev slabo obiskana in je bilo na Stadionu cb Tržaški cesti komaj 300 gledalcev. V kratkem presledku ie to že drugo zagrebško moštvo, ki je nastopilo na mariborskem terenu, toda tudi ti zastopniki zagrebškega nogometa niso mogli odnesti zmage. Regularna tekma dvakrat 45 minut se je končala neodločeno 2:2 in bi se moral v smislu propozicij odigrati podaljšek dvakrat Včerajšnji športni spored je bila zelo ir.lačcn, kar je v prvi vrsti zakrivilo deževje. Mnogo prireditev so morali zaradi tega odpovedati, med drugim tudi obe motociklistični dirki v Beogra- SlaS start LpMjjane Li saško moštvo šc ni dovolj doseči remis Ljubljana. 21. maja. Po enomesečnem odmoru je vodstvo SK Ljubljane odprlo poletno sezono in je za B moštvo povabilo v goste SK Celje, za li-gaško garnituro pa KAC iz Celovca, ki je nastopil kot prvo moštvo iz Nemčije. Lep športni spored pa je pokvaril dež. ki je že v prvi tekmi popolnoma razmočil igrišče in tako močno vplival na regularnost igre. Pred približno 500 glcdaici se je začela predtekma. Lfublfana B : Celje 114 (0:4) V tej tekmi je podsavezni kapitan poskušal nekatere igralce za sestavo repre-zi itance, ki bo igrala nasproti Zagrebu in je v prvem polčasu igralo moštvo z napadalno vrsto, v kateri sta bila med drugim Slsnli.a in Urhsnčič (SK Reka), v obrambi B\nc v golu in Jukič kot branilec. Ta posi ava se ni obnesia in so jo v drugem polčasu zamenjali. Vstopili so štirje juniorji Ljubljane, Hasl pa. ki v napadu ni zadovoljil, je nastopil ket branilec, Tako spremenjeno moštvo je zaigralo znatno bolje, vendar velikega naskoka Celjanov ni moglo nadoknaditi. Ceije je prijetno presenetilo in je zaigralo prav d.bro. Zlasti se je poznala nav-z nost Presingerja, ki je doslej igral v sarajevski Slaviji. Z lepimi kombinacijami so Celjani zabili štiri golš, ki so jih ustrelili Dobrajc 2, Bajram.Civič in Ahtik po enega. Za Ljubljano Eranibora«. E uzen tega so se naši kulturni delavci zbrali sinoči v Ljudski univerzi k občnemu zboru Ljudske univerze, dočim so stanovanjski najemniki zborovali pri Novem svetu. Seveda so pohiteli člani in zastopniki posameznih nacionalnih organizacij tudi k današnjim slovesnostim v Gu.štanj. Tako je imela današnja nedelja za Maribor značilen naeiona'no kulturni ter narodno obrambni pečat. Slavje J®s?rasiovs®v Svoje jubilejne slovesnosti . •••st2>&eljske križanke Vodoravno: Baraba, Ariman. Atika. Atene, telo, kit. vita. Ana vikar, ata, kovinar. rodi. pesa. idila, akord, kosa, kit, Aron. Navpično: Bata, Atene, Rila, ako, ba. Ra, Ita. Meta, Anita, Neva, liki. Kivi, Tana, voda. rasa, kola, teka. pik. ris. por. ZDN. do ni. Logarjeva 41, !'■•• vrvfi v je žreb tokrat naklonil Vidi Zadn'karje- J loš Verk, dijak. Mar vi, pletilji, Trata 11, St. Vid nad Ljub- • in Anica Želczn:':-- .\ Ijano." Troje nagrad v knjigah pa si dele: ; Prekmurju. Tone Tepina, Radovljica, Predtrg, Mi- 1 B. Mngnjna). — 18.20' Koiošei pojo ^o-šče). — 18.40: Kulturna zgodovina Koroških Slovencev (prof. Lojze Po1'tir.k). — 19: Nrpovodi, poročila. — 1030: Nac. ura: Ideal človek o - junn ka v naš- nrv dni poeziji. — 19.50- Zanimivosti. — 20 Koncert komornega tr:a (;;dr F ■..neka Orni kova, Sg. C on da £>odUr:i;ei Marjan Lipovšrkv — 22.45: CitraSke točke (plošče). — 21.15: Iz juso.dovm-k ih .*»pcs (V)di jsk orkester). — 22: Napovedi, poročila. — 22 15 Zbor čitalnice iz Šiške. Beocrart 1 Oh, italijanske opere niso elobie, je dejala zaničljivo gospa Jernejeva. Jaz. preferiram francoske. Tam je vsaj tempere, m o nt.« »Pa vas nikoli ne vidim, da bi šli v teater,« je zbadljivo pripomnila Bucikova. »Zdaj sem že prestara. A v mladosti! Vsak večer sem šla!« Napihnila se je kot golob. Gospa Bucikova je bila divja, a tega ni ookazala. Iskala je besed za proliudarec. tedaj pa se je s pritličja začul bolesten krik in glasno stokanje. v To je moja Tonka ! je zaklicala Jernejeva in odvihrala po stopnicah navzdol. Stokanje se je pomešalo z njenim glasom in glasom njenega moža in kmalu nato je videla Bucikova. kako je gospod Jernej nrinesel po stopnicah svojo hčer, ki se je držala za glavo in ječala. »Kaj pa se je zgodilo?« je vprašala Bucikova sosedo. Ta pa ji ni odgovorila. Brž je odprla vrata svojega stanovanja in pomagala možu odložiti hčer na divan. Toliko je gospa Bucikova še videla, potem pa se je užaljena obrnila, zamrmrala: Ošabnica! in zaloputnila vrata. Medtem pa je go.spa Jernejeva polagala ìmz.'e obkladke na modro zateklino. ki io je Tonka dobila pri padcu čez nerazsvet-ijene stopnice. še dobro, da seni se prej vrnil,c je dejal gospod Jernej, če bi se za uro pozneje. morda bi revica še vedno ležala t a m. c Gospa Bucikova pa je medtem pripovedovala svoji sestri, s katero sta skupaj stanovali: -Pomisli, Jožica, stari Jernej je ubogo Tonko tako pretepel, ker se je prepozno vrnila domov, da so jo morali ne.sti! Taka zverina!« je vzkliknila Jožica. In ko sem jo vprašala, kaj se je zgodilo. mi ta oseba še odgovorila ni. Seveda, saj se je bala. da se koprom ... kropomi-tira!« Jožica je biln postrežnjoa v isti ulici, še pri vratih je že sporočila novico svoji gospodinji. Ta je potem komaj čakala svoje hčerke Mete, ki je bila nekdanja Tonkina sošolka. Takoj ko je prišla domov, ii je njena mati že pravila, da Tonke vso noč ni bilo domov in da jo je stari Jernej na- ool ubil. Drugi dan že navsezgodaj je Meta hitela k svoji prijateljici Poldki in ji vse to poročala. Poldka je zvečer svojemu zaročencu povedala senzacijo, da ima Tonka Jernejeva že precej časa razmerje z nekim znancem in da se je šele zjutraj vrnila domov, oče pa jo je tako pretepel, da so jo prepeljali v bolnišnico. Nace, Poldkin zaročenec, je zvečer doma med drugimi novicami še posebno poudaril Tonkino afero. Njegova mati ie šla brž čez cesto povedat čevljarjevi družini, kaj je slišala in je na koncu pristavila, da je stari Jernej že zaprt zaradi nasilja. Čevljar Boltek je vse to pripovedoval svojemu odjemalcu, ta svoji ženi. ona svoji šivilji, ta zopet naprej. Vsak je nekoliko pridal in tako se ie zgodilo, da je gospod Pavlin presenečen obstal, ko je na ulici srečal gospoda. Jerneja. Kaj vas niso zaprli?« Zaprli? Mene? Zakaj pa vendar?« T. kaj niste skoraj ubili svoje hčerke ?r Jernej je mislil, da se Pavlinu blede. rPa saj je vendar vaša Tonka v bolnišnici. Tam je dobila otroka in se bori s smrtjo. Menda je tudi poizkusila samomor, ker ne prenese te sramote. Le potolažite se, gospod Jernej, bo že koga našla, ki jo bo še vseeno vzel... « Naprej ni prišel, ker mu je gospod Jernej prisolil tako zaušnico, da so cestne svetilke zaplesale. In konec zgodbe je ta, da je moral gospod Jernej plačati gospodu Pavlinu odškodnino za razžaljenje in prizadete bolečine. Urejuje Davorin Ravijen. - Izdaja aa konzorcij »Jutra* Stanko Virani. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. - £a inseratni del je odgovoren Alojz Novak. - m v Ljubljani.