Leto XI., št. 9. (»jutro« xxl 46 a) Ljubljana, ponedeljek 26. februarja 1940 Cena 1 D5* Upravuistvo ^juoijaim rtJiaJijeva 0 — relefoD St 3122 3123, 8124. 8126 S126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-ourgova uL - TeL 349V tn 2492 Podružnica Maribor Grajski trg 7 Telefon »t 2456 Podružnica Celie Kocenova ulica X — reiefoo St 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvore 9t 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska sesta St 42. Podružnica Trhovlte: v hlfll dr. Baum* P0NEDELJSKA IZDAJA Uredništvo: L tubi Jana. Knafljeva ul 6. Telefon St 3122. 3123 3124 3125 in 3126 Ponedeljska izdaja »Jutra« tznajs vsa« oonedeljek zjutraj. - Naroča * posebei tn velja oo ooSt) prejemana Din 4.- oo raznaAal-db dostavi Sunday Times« v svojem uvodniku, s katerim poudarja, da se zavezniki ne bore samo za svojo obrambo. Ce bi jim podlegli, bi podlegli vsi. Prav tako poudarja list. da imata Francija in Velika Britanija enake politične poglede. Chamberlain je izjavil, da namerava ohraniti te poglede v vojni kot temelje za splošno varnost v svetu S tem je pa Chamberlain že v naprej odgovoril Hitlerju. Francija in Anglija sta razumeli nauk dogodkov Pariz, 25 febr. AA. (Havas.) V času, ko je Welles prispel v Evropo, je imel Chamberlain govor. v katerem je ponovno razložil zavezniške voine cilje. Ta govor Dredstavlja glavni predmet komentarjev francoskega tiska, ki se bavi tudi s konferenco v Kodanju. »Petit Parisden« pravi, da ni nikdar preveč opozarjati na govore Nevilla Chamberlaina Njegov včerajšnji govor ima poseben pomen v trenutku. ko Drihaia v Evropo odposlanec Roosevelta Welles. ki se ie izkrcal v Italiji, da bi nato odpotoval v Berlin. Takoi ie treba izraziti priznanje britanskemu predsedniku vlade, ker je razblinil vsa nevarna tolmačenja vojnih ciljev Velike Britanije v sedanjem trenutku. List dalje poudarja, da se Chamberlain na umaknil niti za korak od stališča, ki ea ie skupai z Daladierom zavzel od začetka vojne in da ie iasno povedal svetu, da se je Velika Britanija v enaki meri bori za varnost malih evropskih držav, kakor se zavezn.ki bore tudi za popravilo krivic, ki so jih od Nemčiie doživeli nekdai svobodni narodi. Z zavezniki se boriio za svobodo vesti in za uničenje militarističnega duha. List na koncu nravi. da ie položaj jasen: Francija in Velika Britanija sta razumeli nauk dogodkov. Ostali bosta viteza pravice in svobode, a njuno edinstvo. ki bo prineslo tudi zmago, bo zagotovilo svetu mir in živlienie. »Ex-celsior« zlasti ix>udaria tiste Chamberlai-nove besede v katerih ie opozarial na razliko voinih ciliev Nemčiie in zaveznikov. Ameriška sodba o vlogi Italije VVashington, 25 febr. z. Raziskovanja uradnih ameriških kr»>gov o vojnem potencialu evropskih vojskujočih se držav so ugotovila, da lahko postavita Anglija in Francija na fronto osem Nemčija pa sedem miliionov vojakov Mnogo večja pa je razlika v razpoložljivih delovnih silah, kjer ie razmerje 1:4 na korist zaveznikov V Wa?hirgtonu sod jo. da bo nri končnem razčiščevanju igrala Italija vlogo jezička na tehtnici. Nemško-italijanski gospodarski odnošaji Berlin. 25. febr. br. DNB poroča, da so bila te dni v Rimu zaključena pogajanja za novo ureditev gospodarskih odnošajev medsebojne izmenjave blaga in za preureditev plačilnega prometa med Italijo in Nemčijo. Italijanski ministrski predsednik Mussolini je ta pogajanja pozorno zasledoval in večkrat posegel vmes s svojimi nasveti in navodili Določeni so bili novi kontingenti za leto 1940 Das iso bila na dnevnem redu zelo težavna vprašanja je bil dosežen sporazum, ki je dokaz prisrčnega sodelovanja med Italijo in Nemčijo Kljub vsem težavam, ki so nastale zaradi vojnih ' dogodkov- se italijansko-nemški trgovinski odnošaji razvijajo v pravilnem ritmu. Protinemška propaganda v Italiji Rim, 25. febr. br. (DNB) Angleži poskušajo v zadnjem času vedno bolj vplivati na italijansko javno mnenje. Upoštevajoč privrženost italijanskega ljudstva m»ru in odporu proti vojni, so začel' angleški agenti v zadnjem času po Italiji v velikih množinah širiti letake, s katerimi skušajo zbuditi nerazpoloženje proti Nemčiji. Italijanske oblasti so v raznih krajih zaplenile velike množine takih letakov, ki pa se kljub po zornosti oblasti vedno znova širijo med ljudmi. Skandinavske države pred zgodovinskimi odločitvami Spričo pritiska Nemčije in zaveznikov se morajo definitivno odločiti glede svoje nevtralnosti Kodanj, 25. febr. br. (SDA). Danes opoldne je prispel švedski zunanji minister Giinter, ki je bil včeraj zaradi izredne seje švedske vlade in švedskega parlamenta zadržan, tako da so morali konferenco zaradi njega odgoditi. Takoj po njegovem prihodu je bila prva konferenca treh zunanjih ministrov švedske, Norveške in Danske. Posvetovanja'so trajala štiri ure. Zvečer je švedskega in norveškega zunanjega ministra sprejel v avdijenco danski kralj. Posvetovanja se bodo jutri nadaljevala dopoldne in popoldne. Ob zaključku bo izdan uradni komunike o sprejetih sklepih. Norveški zunanji minister Kocht in danski minister Munch sta se včeraj popoldne razgovarjala o vprašanjih, kl so na dnevnem redu konference, predvsem o pomorski vojni kakor tudi o vseh težavah, ki jih vojna povzroča za plovbo nevtralnih držav Pariz, 25. febr. z. Kodanjska konferenca zunanjih ministrov skandinavskih držav je danes v središču zanimanja pariških političnih in diplomatskih krogov Po mnenju pariških krogov morajo skandinavske države na tej konferenci zavzeti definitivno stališče glede Finske in glede svoje nevtralnosti. Kar se tiče Finske, ne pričakujejo v Parizu večje spremembe dosedanjega stališča skandinavskih držav ln sodijo, da bo končno stališče skandinavskih držav v tem vprašanju odvisno od nadaljnega razvoja položaja na Finskem. Sklep skandinavskih držav v tem vprašanju zadeva zapadni velesili v toliko, ker je od tega v veliki meri odvisno, na kak način bosta mogli Anglija in Francija priskočiti Fincem na pomoč. Kar pa se tiče vprašanja nevtralnosti, pa sodijo v Parizu, da se skandinavske države ne morejo več izogibati popolnemu in jasnemu razčiščenju. Nemčija izvaja General o rdeči armadi Berlin, 25. febr. br. (DNB.) V proslavo dvajsetletnice rdeče armade je priredil včeraj sovjetski veleposlanik v Berlinu svečano kosilo, katerega so se udeležili tudi vodilni generali nemške vojske. Vrhovni poveljnik nemške vojske general Brau-chitsch je posebej v ta namen prispel iz Krakova, kjer se je mudil na inšpekciji Navzoč je bil tudi šef nemškega generalnega štaba general Keitel. General Brau-chitsch je imel govor, v katerem je Izrazil svoje občudovanje za rdečo armado, ki se je v dvajsetletnem obstoju razvila v eno največjih vojaških sil na svetu. Nemčija se posebno veseli tega razvoja sovjetske armade, ki danes ni več v sovražnem, marveč v prijateljskem taboru. Zadušnica za Lj. Davidoviča Beograd, 25. febr. p. Danes je v Kralje-vu imel vladika dr. Nikolaj sedemdnevno zadušnico za pokojnega voditelja demokratske stranke Ljubo Davidoviča, ki ji je prisostvovala ogromna množica ljudstva. V Beogradu je priredila na grobu pokojnega Davidoviča zadušnico njegova družina • ter ji je prisostvovalo mnogoštevilno občin-] stvo z vodstvom demokratske stranke na čelu. Zahteve nameščencev socialnega zavarovanja Beograd, 25. febr. p V dvorani inženjer-skega doma je bila ustanovna skupščina uslužbencev socialnega zavarova*nja, na kateri je bila sprejeta resolucija, ki zahteva, naj se službena leta dnevničarjev vštejejo pri imenovanju na uradniška mesta. Prav tako naj se uveljavi nova pragmatika, ki bo omogočila avtomatske napredovanje uradnikov socialnega zavarovanja. Resolucija zahteva tudi povečanje dragmjskih doklad. hud pritisk, da bi mogla še nadalje izkoriščati norveške in švedske teritorialne vode, na drugi strani pa sta tudi Anglija in Francija dali na demonstrativen način razumeti, da tega ne bosta več trpeli. Vatikansko mesto, 25. febr. AA. Havas: Ko se bavi s sestankom ministrov zunanjih zadev švedske, Norveške ln Danske v Kodanju pravi »Osservatore Romano«, da usoda skandinavskih držav ni zavisna samo od njih samih, temveč je njihova neodvisnost predmet razprav tretjih držav. Te države so smatrale, da bi direktna pomoč Finski bila manj učinkovita kakor odpor, ki bi ga vsaka od njih mogla nuditi, če bi se borila na svojih obrambnih črtah na svojem lastnem ozemlju. V tem pogledu bo Imel sestanek v Kodanju zgodovinski pomen, kajti skandinavska nevtralnost je priSla na kritično točko. Železniška direkcija v Nišu Nii, 25. febr. AA. Na včerajšnji konferenci, katere so se udeležili predsednik vlade Cvetkovič, prometni mmister Bešlič, ban Krasojevič, niški župan Zivkovič, generalni direktor državnih železnic Jojič, direktor oblastne direkcije Debeljevič in bivši narodni j>oslanec Bora Dimitrijevič v zvezi s selitvijo železniške direkcije Beograd-jug v Niš, so bili sprejeti naslednji sklepi: 1. da se takoj izdelajo načrti za novo monumentalno zgradbo železniške direkcije, katero bodo zgradili na zemljišču, ki ga je niška občina brezplačno odstopila dižavi. Izdelava načrtov in idejnih skic se mora izgotoviti v dveh mesecih Del kredita v znesku 6 milijonov din od prodaje stare železniške zgradbe v Beogradu je rezerviran, ostanek pa bo takoj zagotovljen. Predsednik vlade Cvetkovič je s svoje strani določil 20.000 din kot nagrado za železniške arhitekte, ki se bodo udeleževali natečaja pri izdelavi načrtov. 2. Za gradnjo večjega števila železniških uradniških stanovanj, za katera bo dala niška občina zastonj zemljišča, bo prometni minister Bešlic odobril potrebne kredite. Čim bodo načrti izdelani, je treba takoj za četi graditi, da bi biile hiše že septembra dovršene in bi jih lahko že 1. novembra uporabili. Vsa dela se bodo začela takoj. 3. Del oddelkov oblastne direkcije se bo preselil 1. maja, ostali oddelki pa L novembra, ko bo dograjena nova direkcijska palača. Pogreb Kornelija Stankoviča v Beogradu Beograd, 25. febr. p. Danes so v Beogradu slovesno Dokopali posmrtne ostanke velikega srbskega glasbenika Kornelija Stankoviča. čigar gosti so pred dnevi pripeljali iz Budimpešte. Pogreb je priredilo pevsko društvo »Stankovič« in so mu prisostvovali kraljev adjutant polkovnik Petrovič. patriarhov zastopnik eipiskap Ar-senije. zastopniki naše znanosti, beograjske univerze, glasbene akademije in mnogoštevilni predstavniki naših narodnih društev. Krsta s posmrtnimi ostan*ci Kornelija Stankoviča ie bila do pogreba izpostavljena v dvorani pevskega društva »Stankovič«. kjer ie imel episkop Arseni-nije tudi zadušnico Razen episkopa Arse-niia sta govorila ob tei priliki rektor glasbene akademije Peter Konjevič in predsednik Južno-slovanske pevske zveze dr. Bogdan Milašinovič Krsto s po-mrt-nimi ostanki glasbenika Kornelija Stankoviča so pokopali na novem Dokopališču poleg groba skladatelja Mokranjca. I Ivan Vrančič l LJUBLJANA, 25. febr. Ljubljano je danes presenetila novica o nenadni smrti podpredsednika kasa-cijskega sodišča g. Ivana V r a n č i č a. Davi se je podal na izlet na Polževo. Nedaleč od Višnje gore, komaj 10 minut hoda, pa mu je postalo slabo. Zadela ga je kap. Uglednega pokojnika so spravili v Višnjo goro, odkoder so ga popoldne ob pol 16. uri prepeljali z avtofurganom na njegov dom na Dolenjski cesti 13. Z Ivanom Vrančičem smo izgubili enega izmed naših najodličnejših pravnikov, obenem pa tudi enega naših najvidnejših predstavnikov naprednega akademskega starešinstva. Pokojnik je bil ljubljanski rojak. Rodil se je leta 1875., študiral je gimnazijo sprva v Novem mestu, pozneje pa v Ljubljani, kjer je maturiral leta 1894. Pravne študije je dovršil na Dunaju. L. 1900. je bil sprejet v prakso pri deželnem sodišču v Ljubljani. Sodniški izpit je napravil že leta 1902. v Gradcu. Kot pristav je služboval tudi v Kostanjevici in v Kamniku. Leta 1912. pa je kot okrajni sodnik in kot predstojnik okrajnega sedišča nastopil službo v Ilirski Bis* ci. Odtod je bil kot rezervni oficir po- klican v vojno službo. Po prevratu se je vrnil v Ljubljano, kjer je postal decembra 1918 svetnik deželnega sodišča, dodeljen oddelku ministrstva pravde. Vzorno je uredil naša sodišča in je tako s svojimi velikimi sposobnostmi mnogo koristil mladi državi. Svetnik višjega deželnega sodišča je postal leta 1920. in udejstvoval se je kot vizitator naših sodišč. Ko je bil leta 1924. ukinjen oddelek ministrstva pravde v Ljubljani, je Ivan Vrančič še vedno ostal sodni inšpektor. Poleg predsedstva civilnega senata je vodil tudi centralno knjižnico v justični palači. Jeseni 1932 je bil z ukazom Viteškega kralja imenovan za predsednika višjega deželnega sodišča v Ljubljani. Tako je vodstvo naše pravosodne uprave prevzela odlična pravniška moč, jurist, ki je imel kakor njegov prednik, upokojeni predsednik dr. Rogina, velike zasluge pri organizaciji našega pravništva. V vseh svojih funkcijah, v pravnem in upravnem pogledu, je pokazal Ivan Vrančič velike sposobnosti. Bil je na vseh svojih službenih mestih vzor sodnika. Poleg priznanja v vseh pravniških krogih je bil vedno deležen tudi največjega zaupanja in spoštovanja v javnosti. Pridobil si je velike nacionalne zasluge Njegove osebne vrline so bile povod splošne zadovoljnosti, ko je postal predsednik višjega deželnega sodišča. Prav tako pa je naša javnost z zadovoljstvom vzela na znanje, ko je bil postavljen za podpredsednika kasačijske-ga sodišča. V krogih akademikov in akademskih starešin je g. Ivan Vrančič užival še prav poseben ugled na vodilnem mestu naprednega akademskega starešinstva. Tako je razumljivo, da je nenadna smrt tega, na pogled še tako čvrstega moža zbudila splošno osuplost :n iskreno obžalovanje. Ura pogreba še ni določena. Prav gotovo pa je, da bo vsa ljubljanska javnost izkazala najgloblje spoštovanje enemu izmed tistih naših vodilnih inteligentov, ki so z vsemi svojimi sposobnostmi in še prav posebno s svojimi osebnimi vrlinami služili svoji ožji domovini, da se je lahko kolikor le mogoče vključevala v edinstvo Jugoslavije. Ivanu Vrančiču večen spomin, njegovim najdražjim, naše iskreno sožaijel ZA LEPŠO GOSPODARSKO BODOČNOST BOLGARIJE IN JUGOSLAVIJE Ustanovitev bolgarsko-jugoslovenske gospodarske zbornice v Sofiji — Navdušene manifestacije za čim tesnejše sodelovanje obeh bratskih narodov Sofija, 25. febr. AA. Ob 10.30 dopoldne je bila v veliki koncertni dvorani hotela »Blgarije« slovesna otvoritev bolgarsko-jugoslovenske gospodarske zbornice v Sofiji. Svečanosti so se udeležili odposlanec kralja Borisa general Tanev, dvorni minister Hadžijev, dvorni inšpektor Krasuka-nov, jugoslovenski trgovinski minister dr. Andres z delegacijo 45 gospodarstvenikov iz Jugoslavije, zunanji minister dr. Popov, jugoslovenski poslanik Milanovič s posla-niškim osebjem, bivši predsednik vlade Cankov, bivši ministri Gunev, Obov, Zaha-rijev, bivši predsednik sobranja in predsednik jugoslovensko-bolgarske lige v Sofiji, sofijski župan Ivanov, predstavniki bolgarskega gospodarstva in še 1200 drugih osebnosti. Svečanost se je začela z jugoslovensko in bolgarsko himno, ki jo je odigral kraljevski simfonični orkester. Dvorana je bila okrašena z jugoslovenskimi in bolgarskimi zastavami. ZDorovanje je otvoril predsednik pripravljalnega odbora Velev, ki je živahno pozdravljen izrazil željo, da bi bilo skupno delo plodno. Na koncu je '-liknil, naj bi bilo jugoslovensko-bolgar-sko sodelovanje učinkovito. Njegovemu vzkliku »živela Jugoslavija!« so se pridružili vsi navzoči. V imenu predsednika jugoslovensko-bolgarske gospodarske zbornice v Beogradu je podpredsednik Petkovič poudaril, da pomeni ustanovitev teh zbornic prav za prav uresničenje skupne ideje, ki so jo naši rodovi s trdovratnostjo in vztrajnostjo desetletja proglašali. Prvi temelj za bratsko in sistematsko sodelovanje na vseh področjih je skupno delo na gospodarskem polju. Z ustanovitvijo obeh zbornic se uveljavlja ideja, ki je prišla do izraza že ob '•■■'vem srečanju jugoslovenskn-v^ii-o^'-5-gospodarstvenikov 1.1913. Današnji sestanek in oni pred 14 dnevi v Beogradu sta dokaz, da smo odločeni uveljaviti do skrajnosti svoje načrte. Govor Petkoviča je bil burno pozdravljen. Nato je govoril bolgarski trgovinski minister dr. Slavčo Zagorov, ki je izjavil: Minilo je samo 15 dni po osnovanju jugoslovensko-bolgarske gospodarske zbornice v Beogradu, kjer smo bili mi vzhi-čeni gledalci in od koder nam še danes odmeva ta radostni dogodek v odnosih med dvema bratskima narodoma. K nam ste prišli bratje Jugosloveni s spoštovanim ministrom dr. Andresom na če'.u, da bi se udeležili naših svečanosti pri ustanovitvi bolgarsko-jugoslovenske gospodarske zbornice v Sofiji. Naše delo v Beogradu in v Sofiji ima v splošnem isti namen. Tako tukaj kakor tam stremimo po istih ciljih. Dve glavni nalogi imata naši zbornici, prva je v tem, da delamo skupno za ustvaritev gmotnih dobrin za boljši duhovni napredek, druga pa je časovna, rezultat naših želja, da se podpiramo in na ta način lažje preživimo vojno, ki besni v Evropi. Glavno naše delo bo povečanje izmenjave gospodarskih dobrin med Jugoslavijo in Bolgarijo. V ta uspeh nam ni treba dvomiti. Dejansko imata obe naši državi isti gospodarski ustroj, vendar pa nas to ne ovira, da ne bi ojačili naših gospodarskih zvez. Tako kmetijstvo kakor tudi industrija se razvijata danes v Jugoslaviji in Bolgariji v različnih smereh. V tem razvoju so skrite še neznana možnosti za gospodarsko sodelovanje. Dovolj je, če navedem predloge, ki sta jih jugoslovenska in bolgarska industrija že postavili druga drugi v tem smislu, da bi Bolgarija pridelovala bombaž za Jugoslavijo, Jugoslavija pa bi predelovala bakreno rudo za Bolgarijo. Po tej poti moremo ob vzajemni pomoči in skupnih naporih doseči velike uspehe samo tedaj, če ne bomo pustili niti za trenutek, da bi v nas ugasnil nI a men čustev, ki nas ta trenutek navdušujejo. Kar smo mi doživeli v Beogradu in kar doživljamo sedaj v Sofiji, nam odkriva veliko resnico, ki je, da sta ideja in želja po sodelovanju zajeli ne samo vse gospodarske delavce, temveč sta tudi globoko pro-nikli v najširše plasti tako v Bolgariji kakor v Jugoslaviji. To je, glejte, zaradi če-Bar z radostjo pozdravljam v imenu bolgarske vlade predstavnike jugoslovenske države ln jugoslovenskega gospodarstva, želim tako njim kakor tudi članom jugoslovensko-bolgarske gospodarske zbornice uspeh pri njihovem delu za blagor obeh bratskih narodov. Govor ministra Zagorova je bil sprejet z dolgotrajnim vzklikanjem: »živela Jugoslavija, živela Bolgarija!« Ko so se vzkliki polegli, je stopil burno pozdravljen na govorniška oder minister dr. Andres ki je dejal: Zelo sem srečen, ker se mi je ponudila ta prilika, da sem kakor pred 14 dnevi v Beogradu tudi sedaj v Sofiji priča lepe svečanosti, ki naj služi kot temelj za tesno sodelovanje in zbližanje dveh bratskih narodov in sicer na področju, ki predstavlja trdno podlago vsakdanjega življenja naših narodov. To ni prvi korak, ki bi ga vodile ideje vzajemnosti in sodelovanja dveh slovanskih narodov na jugu Evrope. Poskusi so se vrstili drug za drugim že več desetletij in mnogi najboljši umi obeh narodov so delali v ta namen. Ta ideja vzajemnosti m tesnega sodelovanja se je takoj javila po formiranju njunih političnih in socialnih individualnosti. Vse to je popolnoma naravno, če pomislimo na tesne veze krvi, jezika in običajev, ki nas združujejo. Zgodovina nas je razdvajala proti naši volji in tuje ter sovražne sile so skozi stoletja znale zatreti celo siledove našega skupnega življenja, toda prišli so lepši dnevi za vse nas. Potrebno je bilo obnoviti stare vezi in utirati poti za nov močnejši pohod vzajemne ga sodelovanja. Žal, nas je dolgoletno ločeno življenje vrglo na razne strani in na razna druga območja, toda v dušah je ostala samo misel, ki jo izražajo ista čustva in ista miselnost. Tesnost gospodarskih zvez ni nikoli zadostovala, da bi po ustanovitvi novih narodnih zajednic južnih Slovanov nudila zadosten temelj za tesnejše sodelovanje in za skupnost koristi. Dolgoletno ločeno življenje je ustvarilo posebne interesne sfere zajednic, ki so jih prepogosto neupravičeno smatrali za divergentne. Da bi te težave mogli odstraniti m da bi odstra-nifli vse predsodke o nasprotstvu interesov jx>sameznih političnih zajednic, je treba dalljših izkušenj, ki pa se pridobe samo z dolgoletnim sodelovanjem na posameznih življenjskih področjih dveh narodov, pa naj si bosta še tako blizu po naravnih bratskih vezeh. Nenavadno sem vesel, ker smo mi izbrali to pot za stike in vzajemno sodelovanje v gospodarskih odnosih tako med seboj, kakor tudi z drugimi državami. Pri gradnji novega gospodarskega reda v Evropi so se regionalni sporazumi pojavili kot načelo, ki dobiva čedalje večji pomen. Z ojačevanjem gospodarskega nacionalizma v svetu, ki v popolnosti lomi liberalni sistem, se zožujejo temelji za mednarodno razdelitev dela in v skladu s tem tudi življenjske možnosti prebivalstva, zlasti v državah, ki predstavljajo relativno majhna gospodarska področja. V takih okoliščinah se kažejo reakcije gospodarskega življenja v težnjah po ustvarjanju širših in za življenje sposobnejših gospodarskih področij. Jugoslavija in Bolgarija, ki sta državi z relativno majhnima gospodarskima področjima, sta navezani pri ohranjevanju svojih narodno-gospodarskih zajednic na to, da iščeta izhod iz tega v regionalnih sporazumih, ki jima omogočajo razširjenje temelja za njuno gospodarsko delavnost Izkušnje, ki sta si jih obe državi pridobili s pogodbami regionalnega značaja v obliki raznih vrst preferencialnih in plačilnih sporazumov s tretjimi državami, jima dopuščajo, da v polnem poznavanju stvari gradita svojo novo gospodarsko politiko. V tej smeri morata proučiti možnost vzajemne ureditve svojih gospodarskih odnošajev na širši osnovi. Vsekakor obstoje v tem pogledu ugodni upi ne samo za bol-garsko-jugoslovensko gospodarsko sodelovanje na področju proizvodnje za druge države, temveč tudi na polju medsebojne trgovinske izmenjave med Bolgarijo in Jugoslavijo. Naša trgovinska pogodba iz 1. 1937 določa ustanovitev skupnega meša nega gospodarskega odbora, ki more v sodelovanju z že ustanovljenimi skupnimi V združitvi je moč Ob 13.30 je v slavnostni dvorani hotela »Blgarija« prireoil bolgarski trgovinski minister dr. Zagorov obed na čast jugo-slovenskemu ministru dr. Andresu in jugoslovenski gospodarski deputaciji. Kralja Borisa je zastopal dvorni minister dr. Gru-jev, navzoči pa so bili tudi ministrski predsednik Filov, sotijski župan Ivanov in drugi odiičniki. Med obedom je imel bolgarski minister dr. Zagorov naslednjo zdravico: Veselje in sreča prevevata naše duše pri tem bratskem omizju ob misli, da se nam bolgarskim gospodarstvenikom nudi danes možnost, da izkažemo svojo hvaležnost za topli bratski sprejem, ki smo ga doživeli v Beogradu. Iskreno prijateljstvo se je rodilo iz naših srečanj. Iskrenost in prijateljstvo sta važna pogoja za naše splošno delo. Ob teh čustvih nazdravljam za d^igo življenje Nj. Vel kralja Petra II., Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla in vaše ekscelence! živela bratska Jugoslavija! Navzoči so poslušali zdravico stoje in jo sprejeli z navdušenimi vzkliki »živela Jugoslavija! živela Bolgarija! živel kralj Peter II.! živel kralj Boris!« Jugoslovenski trgovinski minister dr. Andres je odgovoril: S čustvi iskrenega bratskega veselja in vdanosti se zahvaljujem ministru Zagorovu za njegove besede, naslovljene na osebnost kralja Petra II., kneza namestnika Pavla kakor tudi na ves naš vladarski dom, prav tako pa se zahvaljujem za njegove tople pozdrave našim sorojakom in meni. Prvič se mudim v lepi bolgarski prestolnici in ne morem se odtegniti globokim vtisom, odkar se tako kratek čas nahajam na tleh vaše drage domovine. Ti nesporni vtisi so tembolj silni, ker se mi v mislih z bliskovito naglico vrste slike iz velike vaše zgodovine, ki je svetla in ljuba tako vam kakor nam, ter iz skupne preteklosti balkanskih narodov. Tako se v davni preteklosti visoko dviga markantna oseba kneza Borisa, ki pomeni v svojem sinu Simeonu Velikem, prvem bolgarskem carju, vtele-šenje narodne in politične dinamike bolgarskega carstva, nato pa ime velikega Ivana Asena in drugih Asenov, dokler mi oko ne obstane na usodnem letu 1893. In prav podoben razvoj z istimi preokreti v slavi in tugi vidimo pri Srbih in Hrvatih. Srbski narod se dviga do velikega imena Štefana Nemanje in po Nemanjičih do svojega vrhunca, ki nosi ime Dušana Silnega, nakar pride komaj 34 let po njegovi smrti kosovska žaloigra. Pri nas Hrvatih slede za velikimi kralji v 10. in 11. stoletju veliki usodni udarci za ljudstvo. V 12., 14. in konec 18. stoletja. Čeprav ti udarci niso bili tako usodni kakor pri bratih Srbih in Bolgarih, so se vendar vtisnili usodno in težko v dušo in zgodovino hrvatskega naroda. Podoben je razvoj zgodovinskih dogodkov pri Slovencih. Vse te dobe slave in usod se vrste pri vseh treh bratskih narodih kakor po neke vrste neumrljivem, včasih tako tragičnem zakonu zgodovinskega dogajanja, toda po istem zakonu kakor tudi po zakonu večnega napredka vidimo, da se vrste tudi novi vzponi kulturnega ter političnega preporoda pri vseh teh narodih in sicer skoro istočasno konec 18. in v začetku 19. stoletja, ko se vse naše življenje tako v radosti m v bolesti razvija v isti vojni. To je doba narodnega in kulturnega preroda bolgarskega, srbskega in hrvatskega naroda, na katerega znani b&lkanolog Poljak Zie-linski navezuje svojo zanimivo teorijo balkanskega risorgimenta, jugoslovenske renesanse, ki bo po karolinški, germanski in romanski renesansi četrta v svetovni zgodo- gospodarskimi ustanovami, kakor je bolgarsko-j ugosl ovenska gospodarska zbornica, mnogo pomagati pri pripravah za pogodbo v najširšem obsegu in k zagotovitvi skupnega dela za gradnjo lepSe gospodarske bodočnosti obeh bratskih držav. Z vero v to bodočnost in v veliko vlogo, ki jo lahko ima gospodarsko (sodelovanje Bolgarije in Jugoslavije v korist obeh bratskih narodov, pozdravljam in želim poln uspeh začetemu delu. Bolgarska-ju-goslovenska gospodarska zbornica naj živi, raste in cvete! Govor jugoslovenskega ministra dr. An-dresa ie bil SDreiet z živahnim oloskani<-m in odobravanjem vseh prisotnih, ki so vzklikali »Živela Jugoslavija! Živela Bolgariia!« Minister Andres ie oo uradnem govoru pristavil še naslednje: Dovolite mi. bratje Bolgari da novem še nekai besedi iz srca k srcu. Mi Hrvati in Srbi imamo ljudski pregovor, ki Dravi, da kri ni voda. To smo mi občutili včeraj. ko smo prispeli na obmejno postaio Dragoman in ko smo stonili na sveta bolgarska tla. Na* mi bo dovoljena, da na teh svetih bolga's*dh tleh. na katerih se križajo iug. vzhod in zaoad na teh zgodo-garska tla. Nai mi bo dovolieng. da na teh vaše še večje bodočnosti izrečem zahvalo ne smo v svojem in v imenu jugoslovenske vlade, temveč tudi v imenu 16 milijonov Slovanov iz bratske Jugoslavije. Pri teh besedah ie ministra orekinilo navdušeno vzklikanie vseh navzočih kralju Petru II. in vsei JugoslaviiL Nato ie minister dr. Andres §e pristavil: Dovolite mi. da izrečem tudi te besede: Zvestoba za zvetobo. ljubezen za ljubezen. Prepričan sem. dragi bratie Bolgari da bo Bolgariia oodala živ doka? svoje bratske in resnične ljubezni Živela Bolgarija! Po teh besedah 1e k ministru dr. Andresu oristoDil minister dr Zagorov in ga prisrčno obiel. kar so prisotni pozdravili z navdušenim odobravanjem. Nato ie predsednik bolgarsko-lueoslo-venske gospodarske zbornice v Sofiii Di-mitrii Velev oredlagal nai se za častnega predsednika zbornic v Sofiji izvoli jugoslovenski poslan .V Milanovič Predlog je bil sorejet z navdušenjem Poslan;k«Milanovič se ie za izvolitev zahvalil s prisrčnimi besedami vini. Toda do tega dogodka je zmerom treba gledati na bolgarsko geslo- V združitvi je moč! (Navdušeno vzkHka-ije: Živela Jugoslavija. živela Bolgarija!) Srbi m Hrvati smo stopali po stezi tega pravega bolgarskega gesla v naši notranji politiki in smo v avgustu ustvarili z bratskim sporazumom trden neprobojen zid notranje sloge in miru v Jugoslaviji, kar je največje jamstvo za notranjo in zunanjo varnost kraljevine Jugoslavije Po isti poti bratskega sporazuma je treba iti tudi v zunanjepolitičnih odnosih, da se ustvarijo popolni pogoji ne samo za našo in bolgarsko kulturno renesanso, temveč tudi za popolno gospodarsko in politično sodelovanje. Bodimo srečni, da imamo čast in nad vse dragi dolžnost sodelovati pri ustvarjanju teb pobojev Istočasno svečano obljubljamo, da bo beseda nesloga za vedno izginila iz duš in src naših bratskih narodov ker tiči samo v naši bratski slogi rešitev in zmaga tako Bolgarije kakor Jugoslavije, kakor tudi vsega Balkana. V tem smislu nazdravljam Nj. Vel. kralju Borisu III. in carsk- družini na trajno srečo in razcvit vaše lepe domovine, na zdravje g. ministra kakor tudi naših dragih bratov Bolgarov. Konec govora so vsi pozdravili z navdu-enim ploskanjem in vzklikanjem Vzkliki »Živel kraj Peter' Žive! kralj Boris' Živela Bolgarija! Živela Jugosavija!« so trajali več minut. Predsednik bolgarske vlade Filov in ostali so ostali še nekaj časa na banketu v razgovoru z jugoslovenskimi delegati. Zvečer ob 21. je na čast jugoslovenski gospodarski delegaciji priredila banket bol-garsko-jugoslovenska gospodarska zbornica. Vremenska napoved Zemunska: Nov val mraza, hladneje bo sredi države in v severnih krajih V za-padnih krajih in na Primoriu se bo pooblačilo Delno oblačno in vedro v ostalih delih države t ->hen sneg utegne oadati v severozapadnih krajih. Sovjeti pristali na nemško posredovanje? Po berlinskih informacijah so sedaj sovjeti pripravljeni pričeti pogajanja s Finsko Berlin, 25. febr. r. Čeprav se v=e vesti o nameravanem posredovanju Nemčije za likvidacijo sovjetsko-finskega spora s pristojne nemške strani še vedno demantira-jo, jim vendar pripisujejo vel k Domen, tem bolj. ker ni bilo nikdar toliko v interesa Nemčije kakor sedaj, da se z vsem' silami zavzame za čim prejšnjo odstranitev konflikta, ki se kaže čim dalje bolj pripraven sa intervencijo zapadnih sil v severnem dela Evrope. Vsakomur je Jasno, da bi bila ta akcija indlrektno naner ena proti Nemčiji, za katero bi lahko imela »sodne posledice. Da v Berlinu res pripravljajo korake za ureditev sovietskofinskega spora se more sklepati kljub uradnim demantiiem tudi po zadržanju nemškega tiska samega Dočim prej v tei smeri ni ničesar podvzel. razpravlja sedai ves nemški tisk o položaju na Finskem ki oredstavlia pod videzom prijateljskih in dobro namerienih nasvetov vso brezupnoet nadaljnjega upora in vse posledice, ki bi iih morala pretrpeti. čim dalie bi trajala voina Razen te"a ie znano, da ie glavni razlog. zaradi Vcaterega doslej Nemč'ja ni hotela v tej smeri oodvzeti nobenega poizkusa. deistvo da ni ruska vojska dosegla nobenega orepričl i:vega usneha. Ker so poslednje dni ruske čete na finski fronti na- predovale. ie zaželi eni uspeh sedai tu ter je ž njim prišel tudi ugoden trenutek ra posredovanje. Nekai časa so menili, da bo narodna vlada dr. Kuusinena predstavljala eno izmed največjih ovir v sovietsko-finskem sporu. Odkar pa so se priče'e širiti vesti o nameravanem posredovaniu Nemci i e. naenkrat niti sovietski radio, niti sovietski listi ne omenjajo več Kuusinena in niesove vlade. Glede na to sklepa io. da ie sovjetska vlada opustila misel o osnovan iu narodne* vlade na Finskem in s tem odstranila okoliščine, ki so iih v Berlinu smatrali za največjo oviro posredovanja. V dobro poučenih krogih trdijo celo. da je ?*>vjetska vlada v načelu že sporazumna z likvidacijo konflikta in da bo v primeru. če bo prišlo do pogajanj, ostala pri prvotnih zahtevah, ki iih ie svoičas Dostavila Finski. Menijo, da bi Finska na to pristala, zlasti po govoru švedskega kralja. ki ie pomenil prijateljski nasvet obenem pe tudi opomin Finski, da n° more pričakovati od skandinavskih držav nobene vojaške pomoči. Iz vsega tega se torei mora sklepata, da Nemčija ne bo samo posredovala temveč da bi moglo to posredovanje roditi tudi uspeh. Bojazen Sovjetske Rusije pred angleško intervencijo Nagla koncentracija pomorskih in vojnih sil v področju Pečenge Oslo, 25. febr. r. Po vesteh z norveške meje ob Severnem ledenem morju je priplulo včeraj v luko Pečenge 13 sovjetskih podmornic večjega obsega. Obenem z njimi sta prispeli tjakaj tudi neka sovjetska oklopna križarka in ladja za oskrbovanje podmornic. Iz istega vira se je zvedelo, da je na področje Pečenge prišlo v teku včerajšnje noči več sovjetskih motoriziranih čet, ki štejejo 10.000 vojakov Te vesti so objavili skoro vsi norveški listi, ki pristavljajo. da je prišla koncentracija sovjetskih podmornic in čet na področju Pečenge kot neposredna posledica prihoda francoskih in angleških vojnih ladij v norveške teritorialne vode na Severnem ledenem morju. Položaj na bojišču Pariz. 25 febr AA Havas poroča s fran-■ikega bojišča- Od Tajpale oa do zaliva pri Viborgu so sovjeti pomnožili svoi pritisk ki ie zlasti močan v odsekih Tajpale. Kamere in Uvras Fincem se ie dosedai do-srečilo odbiti vse napade zlasti pri Uvrasu. Potriuieio se vesti da so Finci izpraznili Biorke in Koiivisto. Švedska meja 25 februarja AA (Havas* V teku čedalje hu^h napadov na desno krilo na Karelski ožini so sovjetske čete napredovale do približno 11 km pred Viborgom. To svoje napredovanje so sovjeti krvavo plačali, ker so Finci branili svoia tla s skrajno odločnostjo. Preden so se umaknili na novo linijo, ki ie mnogo močnejša od tiste, ki so io zaoustili. so se Finci silovito borili. Močne baterije ori Bjonke so ostale nedotaknjene kljub številnim sovjetskim bombardiranjem. Helsinki, 25. febr. AA (Havas) Današnje Doročilo finskega vrhovnega poveljstva pravi, da se položaj v bistvu ni nič spremenil. V več kraievnih bitkah so bili odbiti sovjetska napadi z velikimi izgubami za sovražnica. Uničenih ie bilo 17 sovjetskih tankov. Severno od Ladoškega jezera ie bilo zaDlf*nienih 27 strojnic. Moskva, 25. febr. AA. Sporočilo sovjetskega vrhovnega poveljstva se glasi: Na Karelski ožini sta gost sneg in megla ovirala vojaške operacije. Sovjetske čete so zavzele 26 utrjenih postojank od katerih jih je bilo 19 betoniranih topniških utrdb. Sovjetske čete so med borbami zavzele Kojivisto, Tiiurinsari in Pijisari z betonskimi utrdbami. V naše roke je padlo 22 topov, 12 obrežnih topov, veliko število strojnic in skladišča municije. Na ostalih bojiščih ni bilo nič posebnega. Zaradi slabega vremena se je letalstvo omejevalo zgolj na ogledniške polete. Aktivnost angleških letal Trije dnevi dolgih poletov angleških letal nad nemško ozemje London. 25 febr AA (Reuter) Včeraj so angleška letala Donovno Doletela nad Hel-goland in severnozapadno Nemci io. Angleško letalsko ministrstvo ie objavilo, da so se vsa letala nepoškodovana vrnila na svoja oporišča ootem ko so imela šest borb. Eno angleško letalo ie napadlo pet Mes-serschmidtov Včerajšnji dan ie bil tretji dan uspešnih in dolgih poletov angleijdh letal nad nemško ozemlje V četrtek so angleški Diloti poleteli nad bivšo Avstri-io in Cehoslovaško. v petek dq so ponovili svoi polet na Češko in metali letake na Prago Plzen in Brno Nato so 00'eteli nad Nemci i o oredvsem nad Kiel. Hamburg in Bremen. Ponoči so angleška leta1 a ponovno letela nad Helgolandom zjutrai r>a nad severno-zaDadno Nemčijo. Vsa letaka so se nepoškodovana vrnila na oporišča. Francosko in nemško vojno poročilo Pariz. 25. febr. AA. Današnje jutrnje poročilo vrhovnega poveljništva pravi: Nič pomembnega. Berlin, 25. febr. AA. Vrhovno poveljništvo objavlja: Med reko Mozelo in Palatinskim gozdom Bencin na nakaznice Določitev količin bencina, ki se bo od 1. marca čalje prodajal na nakaznice Beograd, 25. febr. AA Na podlagi čl. 15 i 4. na nakaznice z eno zeleno vodoravno narod b c št. 3 o omejeni prodaji tekočih go- J črto za kupon s črko^A po 30 1, za kupon riv, ki je bila objavljena v »Službenih no- vi nah« št. 41 z dne 21. februarja 1940. je odbor za določevanje količine bencinske mešanicc, ki se bo izdajala na nakaznice za pogon motornih vozil, sklenil, da stopijo danes v veljavo naslednje določbe: Od 1. marca 1940 pa do nadaljnjega se izdaja na vsak kupon bencinska mešanica in sicer: 1. na nakaznice z enim vodoravnim rdečim trakom, na kupon, ki je označen s črko A 30 1, na kupon s či ko B 40 1, na kupon s črko C 50 1 in na kupon s črko D po 60 1. 2. na nakaznice z dvema vodoravnima rdečima črtama za kupon s črko A po 10 litrov, za kupon s črko B po 15 i, za kupon s črko C po 20 1, in za kupon s črko D po 25 1. 3. na nakaznice s tremi navpičnimi rdečimi črtami za kupon s črko A po 5 I, za kupon B po 10 I, za kupon C po 15 1 in za kupon D po 20 L B po 50 1, za kupon C po 60 1, za kupon D po 80 1. 5. za nakaznice z dvema vodoravnima zelenima črtama za kupon A po 15 U za kupon B 25 1, za kupon C 35 I in za kupon D 45 I. 6. na karte z eno črno vodoravno črto za kupon s črko A po 2 L za kupon s črko B po 4 L 7. na nakaznice z dvema vodoravnima črnima črtama za kupon s črko A po 11 za Cupon s črko B pa 2 1. 8. na nakaznice, ki imaio natisnjeno rdeče »Avtobus«, za kupon s črko A oo 35 L za kupon s črko B po 60 i. za kupon s črko C po 95 1 in za kupon s črko D po 120 L Navedene količine tekočega goriva se bodo oddajale lastnikom motogmih vozil na nakaznice oziroma na kupone do nadaljnjega ukrepa. (Iz blagajne državnih monopolov.) so bili aktivni topništvo in ogledniški oddelki. Slaba letalska delavnost lovskih letal na nemško-francoski meji in nad nemškim zalivom. Eno francosko in eno britansko letalo sta bili sestreljeni. Nemško letalstvs nI imelo izgub. V pomorski vojni je bilo do 20. februarja od začetka vojne potopljenih 496 sovražnih ali nevtralnih trgovskih ladij, ki so plule s prepovedanim blagom v Anglijo. Vs» ladje so imele skupno 1,810.315 ton. Najhitrejša francoska trgovska ladja Pariz, 25. febr. AA. (Havas). Motorna ladja »Lyon«, ki so jo danes spustili v morje in ima 7600 ton, spada med najhitrejše francoske trgovske ladje. Zborovanje koroških borcev v Beogradu Beograd, 25. febr. p. V Beogradu živeči koroški dobrovoljci, ki so združeni v pododboru legije koroških borcev, so imeli danes svojo skupščino v »prostorih Slovenskega prosvetnega društva. Vodil jo je predsednik beograjskega pododbora legije Fran Kranjc, višji svetnik ministrstva za promet. Pri volitvah je bila izvoljena stara uprava. Na skupščini je bilo sklenjeno, da bo beograjski pododbor legije Koroških boroev položil na grob pokojnega kralja Aleksandra I. Zedinitelja umetniško izdelano žaro, napolnjeno z zemljo iz naših severnih krajev, za katero so se borili koroški borci L 1918. Objave Ljubljanski Sokol sporoča vsemu članstvu tužno vest, da je v soboto preminil njegov dolgoletni m zvesti član brat dr. EmU Stare. Pokojnika bo društveno odposlanstvo spremilo na njegovi poslednji poti, ki jo bo nastopil danes ob 16. uri izpred mrliške veže v Slajmerjevi ulici št. 2 na pokopališče pri Sv. Križu. Vabimo članstvo, da se pridruži tej deputaciji. Zbirališče pred mrliško vežo. Blagemu pokojniku bomo ohranili najlepši spomin, užaloščenim svojcem pa izrekamo iskreno sožalje. Slava spominu pokojnega brata! Nov grob. Umrla je v Vojniku v 70. leta starosti gospa Ivana Rattey;va, vdova Vre-čerjeva. Pogreb bo jutri ob pol 17. — Blag ji spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! AH sem prispeval za sokolski dom v Tmovemt E. JUSTIN OB PREŠERNOVEM SONEINEM VENCU Na svetu 90 stvari, katere nas na prvi prijem z neko tajno silo očarajo. Pa pridejo časi, ko si zaželimo to stvar v ponovno uživanje in čim večkiat se opajamo ob nj., tem lepša se nam zdi — to je umetnina! Umetruna, pa naj si bo v besedi, zvoku ali v upodabljanju, se lahko ustvari samo s srcem. Zakaj — menjajo se časi, menjajo se ljudje, njih okusi — umet-n-na pa ostane, živi daije in bo žarela dolge vekove. Po umetnin, spoznamo stvaritelja, po njem narod. Vel.ki narodi so že ugasnili v večnost njihove umetnine pa nt-s opajajo še dandanes Ln nam pripovedujejo o nekdanji kulturi. Vse to sem občutil, kc sem prvič ugledal čast'ti ji vi tisk Prešernovega »Sonetnega venca«. BJo je proti večeru, ko sem se o-pajal na teh toli okusno tiskanih straneh Ko pa sem zapuščal poslopje kot lastnik tega redkega tiska, so mi prijali celo zvoki kapljic, ki so padale enakomerno iz rjaste.ga žleba, se kot rosni odtenki odb jale ob trdi cestni tlak in našle svoj odmev v mojem srcu. o nastanku »Sonetnega venca«, o Juliji m nežni pesnikovi ljubezni do nje. Saj ljubezen je ona prvina, s katero se ustvarjajo veLka dela m — umetnine! ★ Bilo je pred leti ob koncu meseca septembra, mrak je polagoma legal na zemljo. ko sem stal ob grobu svojega deda na nekdanjem pokopališču sv. Krištofa. Tik ob grobu stoji še dandanes baročna kapelica, ob nji vrba žalujka — lahek lučaj od kapelice, tam ob pokopališkem zidu, je bil pa takrat zadnji domek učenega čopa. Brez dvoma je bil ta košček sveta, ki se je vil od cerkvice mimo zidu, pa do kapelice, eden izmed najlepš:h in romantičnih delov starega pokopališča. Po tem predelu se je vila v rahlem loku ozka. vedno nekoliko z vlago prepojena stezica. Velike in košate ciprese so bile tem posmrtnim domovom v sl.kovit okras. Mrak se je spajal in zgoščeval vedno bolj z dnevno zemsko soparico, že so se kazali 'unini cbrisi skozi vejevje žalujke in večernica je že rahlo utripala v svojih In ko sem zapuščal to njivo mrtvih, so se moje stopinje po preperelem vejevju mešale z zvoki ohromele lajne, ki jo je vrtel v senci zidu slepi siromak, in izvabljal iz nje bolestne krike bolne Violete v nesmrtni Verdijevi »Traviati«. Na vejico in cvet je polagoma legala večerna rosa... ★ V življenju so trenutki, ko ne najdem za svojo bolest zemskega leka, takrat se zatečem v svoj tuskulum; najrajši, ko se mrači. Takrat postanejo vsi predmeti nejasni im zažive neko posebno življenje iz časov, v katerih so se spočeti. Tu hranim svojo zbirko; saj ni velika, zato pa izbrana in slehernega komada se drži Košček mojega srca. Dragulj te zbirke je zame droban zvezek, nekdanja last one lepotice. ki sem jo srečal ob samotni uri na starem pokopališču. Po čudnih poteh in srečnem naključju je prišel ta zaklad slo- In takrat, ko je prestopila ona prag trnovskega svetišča.. • ke v pesnikove besede, te v stavke, ki v speve in vsi ti v divno celoto njemu toliko nežno ljubljenega Imena: Primico-vi J ulji. * Kmalu je zadišalo po pomladi v takralh nem tisočosemstotriintridesetem letu ln v zgodnjem jutru velikonočne sobote se je čutil France nekako umirjenega. Čudne misli so mu pa vendar begale po glavi, in če se Je zalotil, da misli na njo, mu je val krvi pognal rdečico prav do narastka las, ki so se mu vsi pati v bujnih, valovitih kodrih prav do gorenjskih ramen. čutil je, da ob njenem imenu resnično zadrhti, in če bi kdo od nJega takrat zahteval hiter odgovor, bi prav gotovo zajecal. Zalotil se je tudi že često. da kjerkoli Je hod* po ljubljanskih ulicah, posebno če je bilo okoli Zvezde, je bil prunoram, še bolj pripre ti prijaaie oči skozi polodprte trepalnice da mu ja ni ušel povjem drobnega bitja, povitega v tedanje bidermajersko ob-lačilce. In je zagledal tisto značilno žensko pokrivalce tedanje mode, mu je bilo kar nerodno, da je podrsaval v svojih Korakih, ker se mu je pač mudilo, da bi čimprej došel nežno bitje. Z mislijo, da jo mogoče uzre na današnji dan kje v cerkvi, koraka preko trhlega lesenega mostovža proti mali trnovski cerkvici. Kot veren kristjan obstane v svetišču ob desnem /s, Naslovna risba za »Sonetni venec« Nekoliko povečani faksfmile izreza prvega Prešernovega tiska »Sonetnega venca« s pesnikovim lastnoročno pisanim sonetom — epuog vencu: »Ni znal molitve žlahtnič ...« Ta sonetni venec je izšel na štirih straneh, kot zasebna priloga listu »Ilirisches Blatt« v letu 1834., nekako ob letu, ko je Prešeren doživel usodni ljubezenski pretres v trnovski cerkvici. Tiskan je bil v zelo majhni nakladi in je bil priložen najbrž samo ožjemu krogu pesnikovih prijateljev in znancev. Tisk je bil izvršen na istem papirju kot uradni Ust »iliyrisches Blatt«, le nekaj malega jih je dal Prešeren natisniti na boljšem papirju za svojo zasebno uporabo. (Prešeren je bil namreč velik ljubitelj in poznavalec dobrega papirja. Ohranjena sta tudi dva primerka od osmih tiskanih komadov »Cbelice«, I. zvezek 1. 1830, tiskana na nežnem rožnobarvnem papirju — prav gotovo po Prešernovi želji.) Ba je bila naklada »Sonetnega venca« resnično zelo majhna, nam dokazuje to, da se je vseh do danes znanih tiskov ohranilo v tako majhnem številu, da vsi primerki skupaj ne dosežejo števila deset; izmed teh sta pa znana doslej na boljšem papirju samo dva primerka. Naš faksimilirani izrez »Sonetnega venca« je gotovo izmed najbolj zanimivih Prešernovih ostalin. Ta list je iz Kaslt-ičeve zapušč.ue; zdaj last Univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Ohranjen je samo zadnji list in še ta je doživel katastrofo, ki bi bila zanj lahko usodna.., Na zadnji strani, kjer je Magistrate, je na praznem prostoru pripisal Prešeren lastnoročno še štiri nadaljnje sonete; prvega m tretjega na levo, drugega in četrtega na desno stran venčevega tiska. J?a natis s pripisom štirih sonetov je prejel Kastelic od Prešerna za peti zvezek »Cbelice« leta 1834., ki pa žal zaradi Čopove smrti ni rojila ob določenem času. Ker se je pa Prešeren odločil, da izda svoj »Sonetni venec« v večji nakladi (»čbelica« se je tiskala pri Blazniku od 600 do 1000 primerkov) in da mu ni bilo treba prepisovati besedila venca, je pač vzel primerek tega tiska ln pripisal cmenj.-ne sonete kot zaključek Vencu — saj jih je občutil že takrat, da jih bo napisal, ko je na koncu M«gi*tin"R mo;-tr»l zeli značilni — pomišljaj! 14. tn gnale bodo noo t*>et boli oefelo, Ko roshe. kadar mine siraa huda« ln fpet pomlad rafklada Tvoje zliuda RasHpa po drevefih zvetje belo. In tdplo fonze vabi vun zhebelo, Paflir v planinah sarje ne samuda, 0 V gormov« Vefelje preleti Ah. vdra, de nifo Deb' te nc rassln Od ftraha v perfd O« naj faj miloCt tv< Ki \neli od ljuhj nčve ti r-i & IS♦ MAG I S TRA LE. Jft S nai >nc/tfvt jA/a^ruJi a/a'r>c tl ^etlize p o en'z. polije, Je rul Jt,- ^s J • • * lmele p Serzi kale "M. Mokn r aej^ -A/ , A. v ________ zvetezhe rosh'ze poesije. kra}O0 nifo >ki;niih s°™e fijt - <7 z^/'Zefirov fape nifo jih pihljale , Obdajale Jo v ter 1 ene jih /kale , */< o/eA ^ f7* %7'"UJa- ............ ^ — rJ,uyJ7/]i /c n / ' V' - A fo morile fde. % Sf jbih, \f{ 'J7-/? e . J^ is Ozht ti pojhlji sharke mile, f /' - z1 fe^ ' ln gnale bodo nov svet bolj vefelo. _ l J t r »L, J - jK no/i ZTr». • » ' / Pr. P r e/h ir n. TRiMizovi JVLJI npi? o čop ga je pa gledal lz oči v oči... Ta »Sonetni venec« nosi lastnoročno pesnikovo posvetilo svojemu prijatelju in je uveziin z drugimi starinskimi posebnostmi v droban zvezek. Zveszek ima častitljivo in zelo zanimivo preteklost. Vso to preteklost sem zajel v okrnjenih časovnih odlomkih, zato naj vrzeli izpopolnim z odmevi, ki so nastali takrat v mojem srcu. Poslopje, ki sem o njem govoril, stoji še vedno, ob napušču žleb, iz njega padajo še vedno ob času kapljice. Cestni tlak, ta ima pa zdaj že od kapljic vdol-beno jamico, ki nas molče opominja na tisti prag, preko katerega ni več povratka. Razplatil sem svoje srce; iz njega bom pripovedoval zgodbo o Piešernu in Čopu, žareči h odtenkih ko se je tam od vho da, iz mraku, izluščila sloka v črnino zavita postava, šla je po stezici počasi in umerjenih korakov. Tu in tam se ji je pod nogami odkibnila sprhnela vejica in vsak tak krhljaj je odjeknil ob mrzlih nagrobnikih. ki so stali pokojno in tiho. Ob Čopovem spominku je malce postala, se ljubko sklonila in po'cž:la k potemnelemu Prešernovemu besedilu epitafa — mirtovo vejico. Od tod krene resnobno proti kapelici in obstane nekoliko stran od žalujke, kjer je ležala samotna in zapuščena gomila, brez kamna in okraska. Pobožno se je sklonila in drhteče prižgala z drobnimi prsti malo lojevko. na sr:dino godile pa je položila temno rdeči cvet vrtnice. Ko je z desnico popravljala lego cvetke, si je z levico privzdignila pajčolan in žarek svetlobe je objel njeno bledo in lepo Tce. — Spoznal sem jo. Bila je nekoč najlepši model in tiha ljubezen vel kega slikarja ki je našel svoje zadnje domovanje v gi-udi slovenske zemlje. Bila je znaina lepo-ica. oboževalka Prešerna in njegove dobe. Imela je zbirko izbranih redikosti, med njimi je bil droban, za slovensko literaturo dragocen zvezek, ki je hranil med svojimi orumenelimi listi še neobjavljen in do danes malo komu znan izvirnik Prešernove prvine. Prav malo časa Je plapolal plamenček, in ko je iz njega nastal ogorek, je zapustila to bedno gomilo. Kakor je prišla tako je odšla, počasi in brez besede. In ko se je spojila njena črnina s senco košate ciprese, je utonila v mraku jesenskega, večera Vse to je bilo tako tiho in čudno — onstran pokopališkega zidu je pa utripalo življenje Ljubljane. venske besede z vse dragoceno vsebino v no jo posest. Preproste platnice novejšega izdelka hranijo dragoceno, več ko stoletno jedro v obliki prilog, prepisov iztržkov, poizkus-nega tiska in — izvirnikov Prešernove roke. Doslej nisem še nikomur dovolil vpogleda v to jeoglavje zase. Gandi smo šaljivo nazivali njegovega sinčka, ki je bil precej suhljat in dolg. Bil ie ves prevzet za zvonjenje. Kadar je orišel z očetcm na Čatež, je bila njegova prva pot do cerkovnika in ood zvonik, potem je pa do minute točno opravljal zvonjenje. Zorko ga je imel silno rad. »Lepo si zvonil,« ga je pohvalil, ko sva se vrn;ia. »Ali si kaj lačen, kaj boš jedel?« Skrb za otroka mu je bila nad vse in kar žarel je od veselja, ko mu je sinko pripovedoval, kako je zvonil. »Veš. oče. danes bomo pa pritrkavali. Jaz bom gonil velikega. To bo lepo! Le dobro jjoslušaj!« In res. Zorko je poslušal, zapisal to pritrkavanje v svoji Desmici: »Božična«, ki io je poklonil svoji zlati vnučki Medi in jo je priobčil v »Jutru« 23. decembra 1937. Tam ie označil spremljavo dvospeva s »Ča-težkimi zvonovi«. Ko se je 15. julija 1936 pon-?srečila gdč. Tilka in sem se tudi jaz spomladi 1937 preselil v Ljubljano, je razpadlo naše »društvo«. V Ljubljani mi je potem večkrat potožil. da na Čatežu ni več tako lepo in zato le redko kdaj gre še gori »In rož ni več. Tone. E. tudi nam so odcvetele in ostal je le spomin na nageljne rdeče in zelen rožmarin.« Nepričakovano je potem omahnil. Ko sem ga zadnjič obiskal, je ležal tako ?po-koien med nageljni in rožami, kakor bi sanjal naislaiši sen o ljubem Čatežu, kakor bi zadrževal dih in ooslošal Tlas ča-*e?kih rvonov in iyslednie akorde niot,ove Droseče pesmi: »Daj mi. dekle, rož ru-dečih!« T. Jauna tribuna o ŠOJ Polemika o odnosih mladine do šole je vzbudila med našim flijastvom živahno pozornost in uredništvo ponedeljskega »Jutra:< je iz dijaških vrst prejelo več dopisov, izmed katerih danes objavljamo dva Pred dvema tednoma smo čitali na tem mestu »študentovo samocbtožbo«, zadnji ponedeljek pa odgovor na ta spis. Razveseljivo je, da se oglašajo dijaki in razkrivajo svoje občutke in miš.jenje o srednji šoli. Vendar se ta dva spisa ne ujemata z resn čnim stanjem, niti ne kažeta zielo-sti. Zato :u boim vsaj delno izpopolnil. Kaj je srednja šola in katere dolžnosti ima. vemo približno vsi. Iz nje bodo prišli bodoči zdravniki, profesorji, pravn ki, inženjerji, duhovniki itd. Drugo desetletje življenja vseh teh, to je, prehod izvse-ta pravljic pa do človeka, ki pozna deloma svet in njegove javne tajne ter s: zna priboriti kiuh s poštenm delom, pa vodi in usmerja srednja šoia. Ali ga res m kako ga? Zil se mi, da naše šole niso dovolj narodne m da profesorji ne vzgajajo jugoslovenske mladine, če se ne mo';m, pretvarjajo nekateri naro i zgoclov no. samo da navdušijo mladino za svojo rato. In pri nas? Mi ne pietvaijamo sebi v p.id, ampak ce1© izpu lamo mnogo foga, kar je v nas lepega in vel krga. Poji e j te samo tale primer iz 1'terarne zgodovine: poznamo Gottocheda, Riickerta, Lcnaua, vemo kaj so psali C. d' Orleans, J. de Join-ville. C. Marct. znan nam je živ jen-'er>is Albija Tibula ali Seksta Propercija! Kaj n koliko pa so nam povedali v šol! o Mi-ckiev> lezu, Slovvackem, o Kollarju, Ma~hi. čelakovskom pa o Pu"k'nu, Tolstoju, Do-stojevskem in LjerTriontovu ? čemu nas odmikajo od slovanstva v svobodni slovanski dižnvi? Neštetok at srno že 8'iSaM da so srednješolki učn: nač.ti in metode v n?.š' državi pol stoletja za onimi v drug h, modernih državah. Srna tecr ja, nič ali skoraj nič praktičnega pouka; uči se le :z šolskih kn;ig, ali poslušaj rajlago, to je, kopijo teh knjig! V državnem in trgovinskem pravn smo laiki, nimamo pojma o denar-stvu, dalje je absolutno zanemarjena spolna vzgoja in vzgoja o lepem in pravilnem vedenju. Treba bo urediti razmerje med profesorjem in d jakom. Ali morajo vzgojitelji razumeti nas ali moramo- mi nje? Znano je, da je vsak človek, torej tudi d;jak, svojevrstno bitje. Kateri izmed profesorjev odkriva čuvstva in zmožnosti svojih učencev? Tu pa pride na vrsto prenapol-njenost, preobremenjenost itd. Res je: preobremenjeni so profesorji in nekateri izmed dijakov. Prvi pišejo romane, povesti in drame, pesniku jejo, sodelujejo pri desetih časopsh. prevajajo iz raznih jezikov, so predsedniki ali odborniki vseh mogočih društev, zvez, odsekov, klubov, sekcij, iščejo postranske zaslužke itd. Oni izmed dijakov skoro isto: so lepo3lovci v manjšem obsegu, so včlanjeni v raznih društvih, so vsestranski športniki hiapču-jejo in šlužinčarijo dcana itd. Torej: tu in tam isto. Razl ka je le v tem, da se profesorji morajo udejstvovati v javnem življenju, nam pa je skoraj vse prepovedano. Treba je torej poveča-ti število vzgojiteljev, jim povišati plačo, skratka, dati jim to, kar jim pripada. Zakaj se mars kaj više ceni, kakor ljubezen do svojega roda in njegovega napredka ? Zakaj večina dijakov blodi, se tu in tam izživlja, pada v razne mreže in tako troši sveže sle povsod, a nikjer? Ali je zrelostni izp t po osemletnem študiju res zrelostni, če se zanj zahteva povprečno obvladanje štirih predmetov? Nikdar! Ergo: izven šole moiamo postajati ljudje! Ali bi n. pr. koristil narodu in Iržavi, če bi mi šola pritisnila pečat odličnosti, ne pa ostalo delovanje? Kdo bi potem vedel, ali mi je domovra res mati in ali sem jaz njen sin? Kdo bi zaslutil, ali sem po- gumen, nesebičen, vztrajen, značajen, aH sem navajen težkega duševnega in ročnega dela, alt znam varčevati, ali sptah imam življenjski cilj in ali vem, kakšno poslanstvo ima človek? Zato pa so mnogi dijaki, ziasti oni, ki poznajo le šolsko življenje, preplašeni in nesigurni, saj se čutijo nesposobne. Če pa se bodo pririli na površje, bodo morda pziUzovaJci, koritarji, strastni strankarji, ali pa celo' sovražniki lastnega naroda — njegove pijavke. Zato vas prosimo, vzgojitelji naši, profesorji in starši: ne dopustite, da smo slabi, dajte nam ono. za čimer mlad na teži: vero v človeka in v življenje, pokažite nam pravico in .svobodo, seznanite nas z vsem. kar nas bo usposobilo za trdo življenjsko borbo, zasigu-rajte nam košček kruha, naučite nas ljubiti domačo grudo, da nam ne bo žal za kri, ki jo bcano v potrebi prelivali za njo! Evo, to je krik osmošolca! OSmogoiec Ob koncu polletja smo imeli priliko čitati v časopisju pritožbe nad slabim uč-n:m uspehom naših srednjih šol. Pisci so zvračali krivdo na razne činitelje. Velikokrat na profesorje, še večkrat na dijrke. Pritoževali so se nad preobremenitvijo profesorjev, nad slabim učnim načrtom itd. Same pritožbe — da bi pa kdo dal konkreten predlog, to pa ne. Dovolite, da stavim jaz mal predlog-, ki naj bi zainteresiral gg. profesorje. Gre za način izpraševanja. Zadnjič je nekdo obtoževal dijake, da so preveliki špekulanti. Kdor pozna današnje razmere srednješolske mladine, mora priznati, da jc dijak, ki »zleze skozi«, ali prefrigan špekulant ali pa »štreDer«, ki porabi ves čas samo za učenje, tako zva-no »piflanje«. Solidnemu dijaku to »pifla-nje« ne pomeni nič. On ne porabi vsega časa samo za učenje, temveč ima tudi druge potrebe. Udejstvuje se v športu, telovadbi, dijaških društvih. Pau&uje se v glasbi, o jadralnem letalstvu ali sploh o letalstvu, hodi k plesnem vajam. To so praktčne stvari, o katerih se v srednji šoli ne sliši. To je druga šola, skoraj toliko potrebna ko gimnazija.. To privatno učenje pa zavzame seveda tudi dosti časa. Pa vzemimo, da pride tak diiak, ki je prej?nji popoldan porabil na kakem občnem zboru ali na kaki svoji glasbeni produkciji, drugo dopoldne v šolo popolnoma nepripravljen. Rad bi šel k profesorju in s<* mu opravičil. Toda če bo povedal resnico, je ta pot zaman, kajti opravičuje samo bolezen, če se mu posreči, se zlaže, drugače pa vdan v svojo usodo, čaka, da bo vprašan. Tako lahko tak dijak, ki drugače vedno zna dobi parkrat slabo oceno in pade naenkrat med najslabše. Potem :zgubi veselje do učenja. Posledica: vedno slabši uspeh. Kdo je tega kriv? Jasno: ali dijak ali profesor. Pa prvi gotovo ne. Dijak ima tudi pravico do svojega razvedrila v športu. glasbi itd. Morda je kriv profesor? V tem primeru že, ker ne sroozna, da dijak ne more biti srtalno »mobiliziran«. Moral bi mu opravičiti nepripravljenost. šolsko leto je razdeljeno na ocenjevalne dobe, čas okoli enega mesca. V tem mescu naj bi profesorji določili vsakemu dijaku datum, na katerega bo vprašan-Dijak naj bi se za ta dan pripravil z vso tvarino ocenjevalne dobe. Tako bi se mu ne bilo treba bati vsak dan ali bo vprašan. kaj bo vprašan itd. Ta način izpraševanja bi bil bolj svoboden, čutil bi, da ne stoji za njim kak nestvor, ki čaka samo, da mu zapiše »cvek«. Ta način bi bil tudi neka vrsta priprave za univerzo. Uvedel bi se lahko samo v višjih razredih, če za n!žje ne bi bil uporaben, želel bi o niem premisleka, debate in kritike. Dovolite še to. Ravno ko sem delal na tem sestavku, mi je prišla v roke pone-deljska izdaja »Jutra« od 12. februarja. V njem sem čitaJ »pretragično« izpoved dijaka, ki obtožuje samega sebe. Res, redki so taki primeri med našim dijaštvom. Saj so nekatere njegove pripombe še prebavljive. poleg njih pa navaja take stvari da se je marsikateremu dijaku zataknilo, ko jih je čital. _ Ne trdim, da je dijak preooremenjen. Prej bi rekel, da je premalo obremenjen. Toda to s praktičnimi predmeti. V nedeljo 11. t. m. smo imeli priliko, čitati v »Jutru« pismo neke učiteljice iz Dalmacije. V njem nam le-ta dokaže, koliko nam da šola za življenje praktičnega. še nekaj! Učenec naj se »'li k učenju? M slim, da bi bilo to napačno. Učenec mora sam spoznati, da je učenje koristno zanj. Ne vem, ali bi s slo kaj opraviU. Prisiljena stvar nikoli ni dobra, še zelje 116! SrednjeSolec. ___x~< iiMIcn spomin Teden dni po pustu je prišel k meni pri- j jatelj Oskar, in ko je zagledal moj kisli obra-, je dejal: »Prosim te, ne delaj si I skrbi, tii-em prišel, da te naprosim denarja, ker vem, da sam nimaš nič. Samo o svo-, jem sk^pu ti moram poročati. Kakor veš, i ima februar nekaj dni manj kakor drugi I mesci, a do zadnjega, ko pride denar od j mojega starega, ne morem pa ne morem več čakati. Kredita ni nam nikjer več, izčrpal ga je predpust. Potiebna sta mi mir in dobra oskrba do konca tega brezupnega mesca. In to si bom priskrbel, ni vrag.« »Kaj se boš dal zapreti?« »Ne, moj dragi. Izmislil sem si nekaj, kjer ne bom potreboval nikakršne podpore. Prosim te le ene usluge: Prihrani si majhno vsotico in napravi konec mesca kratek izbt na Studcnec. Pojdi tam v umobolnico in povprašaj, ali niso pred kratkim pripeljali tja mladega gospoda. Potem me točno opiši. Odvedli te bodo k nekemu bolniku in ta bolnik bom jaz. Kakor hitro me za-gledaš, zakliči z vsemi znaki največjega veselja: Hvala bogu, tak tukaj te vendarle najdem, ljubi Oskar! Nič drugega ti ni treba reči, ostalo se bo samo po sebi ugodno razvijalo. Tako, bodi zdrav in se imej dobro do 29., kakor se pač moreš.« Po teh besedah je izginil, šele pozneje sem izvedel, kako se je razvijala vsa reč. Najprej je šel domov, se skrbno napravil, najpotrebnejše pospravil, zaklenil ▼ kovčeg, nato pa odpovedal stanovanje, češ da za neka časa odpotuje. Gospodinja se Je sicer čudila, da ni vzel kovčegov s seboj, a bila je zadovoljna, da si jih v skrajnem primeru lahko prisvoji na račun zaostale najemnine. Nato jo je mahnil na kolodvor in si kupil listek do Device Marije v Polju, še pet dinarjev mu je ostalo v žepu. Na Studencu se je najprej malo sprehodil po vasi in si od blizu ogledal umobolnico z vseh strani. Poslopja so napravila nanj kar dober vtis. Hitro je zavil med zadnje hiše v vasi. Prepričal se je, da nikjer ni žive duše in da ga nihče ne opazuje. Brž je vrgel svoj klobučevinasti klobuk ob tla in ga pošteno pohodil. Nato se je z umazanim snegom podrgnil po temenu ln po levem licu. Pomečkani klobuk ai je spet poveznil na glavo, na levo lice si je pritisnil robec. Počasi je stopil okrog ogla na cesto, kjer je zagledal dva orožnika v živahnem razgovoru. Obstal je pred njima in v presledkih monotono ponavljal: »Nekdo me je udaril po glavi, prav hudo me je udaril. Zelo me boli.« In je pokazal na klobuk. Orožnika sta si ogledala klobuk. Da, reč je bila videti resnična! Toda pri belem dnevu? In v bližini ni bilo čuti nobenega krika! »Kje pa Je to bilo?« sta vprašala. Oskar je brezupno in boječe zmajal a glavo: »Ne vem, nič ne vem.c »Kaj niste od tod?« Oskar je žalosten zanikal: »Ne vem, ni8 ne vem.« Proseče je dvignil roke: »Povejte mi, kje sem.« »Zberite se vendar nekoliko!« Glas orožnikov je zvenel strogo, očetovsko. »Na Studencu ste.« »Studenec? Kje pa to je? Se nikoli nisem čul tega.« »Saprament,« se je starejši orožnik raz-hudiL »Niti tega ne veste? v Jugoslaviji vendar!« Oskar se je zagledal orožniku v lice, dolgo zijal vanj in se nasmehnil: »V Jugoslaviji, seveda.« Potem Je znova proseča Težka ie služba orožnika Neumornemu trudu orožnikov in policije v preganjanju zločincev je na čelu zapisano staro spoznanje kriminalistov: da je treba 9-9 krat zastonj planiti na noge za en uspeh Človeku iz občinstva, ki z zanimanjem prebila časopisna poročila o dejanju in ne-hanju tega ali onega razbojnika, kakršni se od časa do časa ponavljajo pri nas, je po navadi malo znanega o velikin naporih, o požrtvovalnosti in tveganju, ki ga zasledovanje takšnega zločinca terja od orožnikov po naš.h vaseh. Kadar je treba za takšnim nevarnim nepridipravom iskati sledi, morajo podeželski orožniki stalno patruljirati tudi po najbolj oddaljenih krajih v hribih. Na poti morajo pretakniti vsa sumljiva zatočišča, ljudi seznanjajo s fotogiafijo zločinca, ki ga iščejo, na cesti zaustavljajo in preiskujejo vsakega sumljivca — a od navadnega klateža, kakršnih je dandanes na stotine po naši deželi, pa do pravega razbojnika je od vraga daleč. Listi po navadi prinašajo slike zasledovanega razbojnika, a preprosti ljudje imajo živo fantazijo in obraz, ki so ga videli v dnevniku, prav radi zaslutijo v kakem poštenem neznancu ali v raztrganem brezposelnem postopaču, ki morda nima drugega navesti, kakor da mu težko delo ne diši. Popotnik v krčmi Ce si tak popotnik v vaški krčmi privošči merico žganja ali nekaj kozarcev vina, da se mu jezik razveže in se razblebeče o zanimivih dogodkih, ki jim je bil priča bog ve kje, in če ljudje po vrhu tega opazijo pri njem še nekaj več drobiža, kakor ga sami imajo, so že trdno prepričani, da imajo roparja- pred seboj. Razumljivo je, da se pošteni kmečki ljudje v takem primeru takoj zaveda svoje dolžnosti, kakor so jih poučili orožniki. Na vso moč prisopiha na orožniško postajo kmečki fant s senzacionalno novico: — Razbojnika imamo pri nas! Težavna je služba orožnika — naj bo petek ali svetek, če mu kdo prinese takšno-le novico v hišo, mora na noge. Kakor bi trenil, so vsi na postaji opravljeni in oboroženi, pred očmi jim že lebdijo trenutki nevarnega, tveganega srečanja, v srcu jim trepeče strastno upanje na uspeh. Pohitijo proti vasi, po premišljenem načrtu obkolijo hišo in iznenada z naperjenimi puškami navale na sumljivca. Lahko si predstavljate strah popotnega človeka, ki ima morda res kakšno malenkost na vesti, a nikakor ni bil pripravljen na tolikšno pozornost od strani oblasti. __Gospod, saj nisem nič storil! se na koncu izvije iz njega in iz žepa privleče zamazane papirje, ki potrde njegovo identiteto. Ni redek primer, da se iz takega sumljivca nazadnje izbubi kakšen čisto pošten človek, ki je namenjen na obisk k sorodnikom* in znancem v hribe, ali pa je morda izvedel za kakšno bogato nevesto, pa je prišel na tihem poizvedovat in ogledovat. Sumljiva oseba -orožnikov sin Na orožniško postajo nekje na Dolenjskem je nekega večera pridrvel mladenič na kolesu ter ves zasopel in razburjen spravil iz sebe, da je v gostilni pri železniški postaji človek, tak in tak — nihče drug kakor razbojnik, ki ga iščejo. Ni dvoma, da bi se mogel motiti — na las je podoben sliki, ki jo je videl v časopisih, Kc mu tudi pokažejo sliko v svojem albumu, se je fant vnovič prepričal, da je pomota izključena. Brž se orožniki opremijo in skrbno oboroženi odhite na kolesih proti kolodvoru. V hišo pošljejo nekaj zanesljivih ljudi, da si ogledajo položaj in pridejo poročat, kar bodo dognali. Odposlanci se vrnejo s sporočilom, da je sumljivec že odšel v čakalnico železniške postaje. Orožniki nato previdno obkolijo železniško postajo — vsak čas pripravljeni na strel, kakor je to potrebno pri zasledovanju nevarnih, oboroženih zločincev. Iz previdnosti pa spet pošljejo k prometnemu uradniku zaupno osebo, da povpraša, kam sumljivec potuje. Pa pride na dan, da je nesrečni fant, tako na las podoben iskanemu razbojniku, kot sin državnega uradnika na podlagi svoje železniške legitimacije kupil polovično vozovnico do Novega mesta. Pa- trulja si oddahne, vodja postaje pa le iz gole radovednosti legitimira mladega potnika. Lahko si mislite, kako je bil presenečen, ko je iz legitimacije razbral, da ima pred sabo sina svojega dobrega prijatelja in znanca, nekega upokojenega orožniške-ga narednika. Nezgoda trgovskega potnika Vodja orožniške postaje, o katerem smo pripovedovali to zgodbo, ima vobče srečo ali smolo, da se same senzacije zatekajo v njegov rajon. Komaj dva, tri dni po nerodnem srečanju na kolodvoru prihiti na postajo — ura je bila okrog 10. zvečer, na kmetih torej že zelo pozen čas — krepak mož iz oddaljene hribovske vasi in sporoči, da je v vaško gostilno prišel zvečer neznan, dobro oblečen mlad moški, popil nekaj kozarcev vina in poprosil za prenočišče. Ko je gostilničar gosta spravil v posteljo in se vrnil v gostilniško sobo, so pri čašici pomenka zbrani domačini soglasno ugotovili, da imajo razbojnika v hiši. Klicali so slike, objavljene v listih, v spomin in prišli do zaključka, da je pomota izključena. Vodja je takoj zbral orožnike svoje postaje, čeprav je dvomil v pripoved, in odšel s četico v hribovsko vas. Sumljivi gost se je bil v svoji sobi zaklenil, kai je zelo otežilo vso reč. Skovali so zvijačo; gostilničar je potrkal na vrata, češ da bi rad vzel drugo posteljo iz sobe, ker je še nekdo prišel prenočevat. Gost je skočil iz postelje, odprl vrata — a kdo bi popisal njegovo začudenje, ko so mu orožniki pomolili cevi svojih pušk pod nos. šele, ko ga je eden izmed orožnikov s pestjo lopnil po glavi, da ga, razbojnika, razoroži, se je prepričal, da ne sanja, temveč da je sredi bridke resnice. Toda kmalu je ujel ravnovesje. — Gospodje, to ste se pa malo zmotili, je ljubeznivo dejal in privlekel dokumente iz listnice. Bil je trgovinski potnik, ki je v poslovnih zadevah zašel v hribovsko vas. Zgodba iz ljubljanske okolice Podobna se je pripetila v neki- gostilni v ljubljanski okolici. V lokal je prišel mlad, spodobno oblečen moški, a po govoru in kret nji mu je bilo videti, da nI iz okolice doma. Sedel je za prazno mizo in poklical pijače. Nekaj gostov pri sosedni mizi se je spogledalo in takoj so bili ene misli: on je in nihče drug. Eden izmed njih je odšel iz sobe in obvestil orožnike, ki so v kratkem prišli in s puškami v rokah obkolili fanta. Mladi gost je za mizo okamenel od strahu, komaj je izdavil iz sebe: — Jezus, saj nisem nič storil. Orožniki so legitimirali in ugotovili, da imajo pred seboj poštenega kmečkega fanta iz trebeljevskih hribov, ki je imel opravka v Ljubljani, pa se je vračal proti domu. Vse te prigode nam zgovorno kažejo, koliko težavnega dela morajo orožniki vlagati pogostokrat v prazen nič, a v njihovem neumornem trudu jih vodi staro spoznanje kriminalistov — da je treba devet in devet-desetkrat zastonj planiti na noge za en uspeh. 0 starem PJKavaru Stari Piltavar je bil »kus«, da nič takih več po ribniški dolini. V vsakem pogledu bi lahko služil za pravi ribniški tip. S suho robo je krošnjaril prav po vsej Dalmaciji. Koliko jih je na svojih rajžah pogruntal, koliko sam doživel. In pri_ edovati jih je znar, da se je vse hahljalo. imel je svojo hišo v trgu tam, kjer še danes radi nekaj iščejo. Mogoče je ta vogal zacopran ali kaj, ker je tukaj tudi pokojni Piltavar nekoč nekaj iskal, pa dolgo ni mogel najti. To je bilo pa takole: Imel je Piltavar navado, ko je prišel s svoje rajže, da se ni rad preveč brigal za dom. Rajši je dobro živel, vina in žensk se ni nikoli branil, če je le mogel, se je umaknil domačim poslom in jih prepuščal ženi ski. Bila je pridna in skrbna ženska, toda strašansko huda na svojega pijanca in požeruha. In ravno njene hudine se Piltavar prav nič ni bal. Močan in silen, jo je kaj kmalu potolažil in ukrotil. Pa je bila žen tudi brihtna, ki se ni dala ugnati kar tako v kozji rog, in je ubrala druge strune. Nekoč je imel Piltavar zopet svoje dneve. Pil je kar naprej že tretji dan in tretjo noč. Toda čudno se mu je zdelo, kaj da ne pride več žena ponj, ko mu je bila drugače vedno za petami. Ali bo moral res sam domov? Res, tudi domov je moral danes brez spremstva. Pride domov — žena tiho, bre besede, ne take ne take, ne bele ne črne ni iz njenih ust. Kaj naj to pomeni? Začne jo ogovarjati zlepa: »žjana, jest sem ven-der tuj muož, koku, de nobene ne zineš?« — Nič. Jo ogovarja jezno: »Ti, ženska! Koku je tu, de ne odpreš ujst?« Al' so se ti čeliisti zvarle, al' se ti je jazek na nebu pr'rastu, al' imaš pa žnable zlimane, nekej je, k' jezika ne otresaš, k' si ga prej zmirej toku rada!« Nič, kakor da bi ne govoril njej. Vsaka njegova beseda bob ob steno, že tretji dan pospravlja žena po hiši, mirno mu prinaša jed na mizo, tiho odnaša čepinje z mize, brez besede zvečer, brez besede zjutraj, kdaj bo vendar tega konec? Pa si misli Piltavar, dobro, kakor ti, tako jaz! Vstane četrtega dne navsezgodaj, nakrmi konja ln potegne krošnjarski voz izpod skednja, pa začne nalagati suho robo. žena vidi, da gre mož z doma, mu pomaga kakor po navadi. Prinese mu eno in drugo ter podaja na voz, rajtla in zavezuje, toda brez vsake besede. Tudi mož tako. Ko je voz naložen, napreže konja, vzame bič in že je sedel na voz, da bo pognal, ko se nekaj domisli. Gre v hišo, išče za mizo, išče na peči, za pečjo, zleze v podpeček, brez uspeha. Razkoplje posteljo — pod njo — nič, pomeče perilo iz skrinje — nič, obleko iz omare — nič, gre v kuhinjo, pomeče črepinje iz sklednika, pretakne vse kote, vse zastonj. Tega, kar išče, ni in ni. Ne zine pa nobene, žena ga preplašeno gleda, rada bi mu pomogla, pa ne more, ker ne ve, kako. Ampak, da bi moža vprašala z eno samo besedo — nak, kar naj še išče. Mož pretika po kleti, razmeta- Kupon za brezplačno »Minuto pomenka44 Stev. 23 va po hlevu, se skoplje na skedenj ln začne metati seno na dvorišče, vse zaman. Spusti prašiča iz svinjaka in gre še enkrat v hišo, v kuhinjo, pod streho, tako ves dan do noči — brez uspeha. Je začelo pa ženo ven dar skrbeti, ali se ni morda možu zmešalo v glavi, saj je vedno bolj divji v svoji to-goti, morda Se bolj zaradi tega, ker ne govori. »Tok, kaj pa vender toku iščeš?« se je kar sama odtajala, »U vsaj eno besajdo rjeku, morde pa jest vajm, kaj b' ti nQ-cou?« »No, vidi'* fejana, glfli zdej sem pa tistu najdu — tvuj jazek sem vender iskou, sam buh, de ga še imaš! Najsem mogu Od hiše brez njega, zdej k' vajm, de ga še imaš, grjem pa lohku. Nu, le hišo varji in svet' Florjan, pa zdrava ostan'!« R. P. Anekdote Dr. Bumm je bil slaven zdravnik, pa precej duhovit in ujedljiv človek. Nekoč je prišla k njemu v ordinacijo debela gospa. Dr. Bumm je pravkar nekaj zapisoval v knjigo, površno je pogledal pacientko čez ramo to vprašal: — No, kaj pa vam je, draga žena? — Oprostite! ga je ogorčeno zavrnila gospa. Gospod tajni svetnik, jaz sem baronica. — Zelo žal mi je, je vstal dr. Bumm od mize in se galantno priklonil. Tega vas pa ne morem ozdraviti. In prav tako prijazno je gospe odprl vrata in zaklical v čakalnico: — Prosim, naslednji! • Predsednik Zedinjenih držav CooHdge je bil znan kot izredno molčeč človek. V parlamentarni karieri se je prav zato slabo počutil, ker je iz dna duše sovražil dolge govore. Neki govornik iz opozicije je nekoč imel v poslanski zbornici zbornici tri ure trajajoč govor, v katerem je vsak stavek začenjal s patetičnim vprašanjem: Ali vlada prima... Ko je po treh urah končal, je Coolidge vstal in kratko odgovoril: Ne prizna. • Angleški kralj Edvard VTI. ln kraljica Aleksandra, ki je bila po rodu danska princesa, sta nekoč obiskala kmetijsko razstavo v Dewonshiru. Ko sta si vse ogledala, je kr?l lica vprašala predsednika razastavnega odbora: _ Kajne, gospod predsednik, da najboljše maslo pridelujejo na Danskem? Predsednik se je globoko poklonil in vljudno odgovoril: _ Veličanstvo, iz Danske prihajajo najboljše kraljice, najboljše maslo pa se prideluje v Devvonshiru. POSTEN HLAPEC — Zakai vzameš vedno Ivančka s seboj v klet. kadar greš po vino? — Veš. gospodar mi je naročil, da moram neprestano žvižgati, kadar grem v klet. No. zdaj pa Ivanček žvižga... PROFESORKA Služkinja: »Gospod profesor, telefon vas kliče Gospod Zgaga.« Profesor (brska dalje po svoiih knjigah): »Kar počaka naj! Ponudite mu stol in recite, nai malo potrpi!« V LEKARNI — Prosim, ali bi lahko dobil uspavalno sredstvo za živali? — Da. lahko. Tu ga imate. Natresti ga morate v krmo. — Hm. ali ne bi bilo vseeno, če bi ga natresel kar v posetljo? NA SODIŠČU Sodnik: »Zakai prinašate gorjačo v sodno poslopje?« Obtoženec: »Ker je bilo v povabilu napisano naj prinesem obrambna sredstva s seboj!« PRI VOJAKIH Podnarednik (rekrutu): »Kako se pa >bračaš. teslo?« Regrut: »Razumem podnaredniče!« Pcdnaredn:k: »Kaj. razumeš?« Rekrut: »Kako se obračam — teslo.« PRED SODIŠČEM Sodnik (priči — starejši gospodični): »Gospodična torej nočete povedati koliko ste stari? Paznik, pokličite sodnega izvedenca!« dvignil roke: »Povejta mi vsaj, kako mi je ime. Jaz ne vem, nič ne vem.« »Pojdite z nama!« V par minutah so bili v umobolnici. Precej radovednežev se je že nabralo, da je bil Oskar kar vesel, ko sta ga oddala vratarju umobolnice: »Tu ga imate. Nekdo ga je lopnil po glavi, zdaj pa ne ve, kaj se godi njim.« Vrata velikega poslopja so se zaprla za njim. Strežaj ga je vedel v prijazno sobico, mu obzirno, s poudarkom velel: »Sedite na tale stol. zdravnik bo takoj prišel.« Ko je Oskar ostal sam, je začel grebsti po spominu, ali ne obstoji kak bog ali boginja predrznosti, katerima bi se zdajle goreče priporočil. »E, kaj,« si je dejal, »bo že kako šlo, nekaj čez mero pameti bo tu pač zadna bolezen.« Minilo je skoraj četrt ure, preden je prišel primarij, živahen in prijazen gospod. Spremljal ga je mlad asistent. »Torej udarec na glavo?« je dejal mlajši. »Kje pa?« Oskar je pokazal na teme: »Zelo me boli.« »Tako. tako?« Preiskala sta Oskarjevo lobanjo: »Pri najboljši volji ne morem najti najmanjšega sledu,« se je primarij obrnil k asistentu. Oskar je neskončno žalostno in potrto zrl vanju. »In popolna izguba spomina, pravite?« Oskar je pokimal: »Da, nič ne vem, prav nič « Zdravnik je potipal žilo: »Popolnoma normalno. Čudno! Nikakih znakov. Izpro-žite prosim, desno roko.« Oskar je pomolil levo. Asistent je menil: »Majhna drhtavica. pa to je brez pomena. Ta ima lahko tudi druge vzroke.« »Predpust,« je pomislil Oskar, a je na srečo molčal. »Takšne izgube spomina so zelo redke,« je pripovedoval primarij asistentu. »Poja- vijo se kvečjemu pri vročičnih deli rljih, pri zelo bolestno vplivajočih razburjenjih in po globokih omedlevicah. Toda navaden udarec na dokaj močno zgrajeno lobanjo, udarec, ki ni zapustil niti najneznatnejše poškodbe? To je zelo čudno! ce se ne motim, poroča Ribot v svoji knjigi »Les maladies de la memoire« o nekem podobnem primeru. Oskar je v mislih vneto prikimal. Od srca je bil hvaležen neznanemu gospodu Ribotu za to poročilo. »Se vam je kdaj že kaj podobnega pripetilo?« »Nikoli še,« je Oskar nepremišljeno zanikal. Bliskovito se je dotaknil primarij Oskarjevega čela: »Tudi takrat ne, ko ste dobili tale urez?« »Ne. tudi ne.« »Pretep ali padec?« Oskarju je že ušlo: »Pre...«, a je brž zadržal besedo. Kako je vendar neumen! Potrto je odmignil: »Ne vem, res nič ne vem!« Primarij se je smehljal: »Nu, vsaj dve važni ugotovitvi že imamo Prvič se spominja, da še nikoli ni utrpel podobne izgube spomina, in drugič se lahko točno in jasno spomni, da je bil tale, takrat precej globoki urez na čelu brez večjih posledic. Prepričan sem, kakor hitro bo kdo imenoval njegovo ime, se bo z enim mahom sprostila zavora njegovega spomina. — Predvsem potrebujete miru in dobre nege. Saj menda nimate nič proti temu, če ostanete nekaj dni tu?« Oskar je kar preveč vneto pokimal, nato pa trudno odmahnil: »Kam naj bi pa šel, nič ne vem, prav nič!« »Nu, najprej se odpočijte in pošteno na-jejte. Pravkar je poldan. Poslali vam bomo kosilo.« Zdravnika sta odšla in Oskar je bil za nekaj časa rešen izpraševanja. Kosilo je prinesla mlada, ljubezniva se-sestra, ki je poskušala načeti razgovor. Oskar je trdovratno molčal, boječ se, da bi ga ne speljala v past. Po kosilu je prišel primarij. »Nu, ali vam je teknilo?« »Hvala, zelo dobro je bilo.« »Kajne, telečja pečenka je bila izvrstna?« »Izvrstna,« je pritrdil Oskar. Zdravnik je vzel iz žepa cigaretno dozo: »Smem ponuditi? Kadite lahko, to vam ne bo škodilo.« Ko je opazil, da Oskar okleva, je dodal: »Jaz sam sem strasten kadilec, teda žal ne utegnem. Razen opoldne in zvečer ne pridem preko osmih cigaret na dan. Vi gotovo več pokadite?« »Na, najmanj petnajst do dvajset.« »Ej. toliko? Kje pa kupujete cigarete?« Oskarja je ujezilo, že spet se je i-dal. To presneto človeče ga ima gotovo že na sumu! Odkimal je: »Ne vem « »Nu. mogoče se niste dižali stalne trafike. Sploh pa. sestra mi je povedala, da ste vso konservirano papriko pojedli, medtem ko se zelja niste dotaknili. Iz tega bi sklepal, da ste iu^njak ali pa ste vsaj dolgo živeli tam doli.« Oskar je neverno zmajeval. »Po vašem naglasu sklepam, da ste Dolenjec. Jugoslovan pa vendar ste, ne? »Mislim da. sai mi je orožnik rekel, da sem v Jugoslaviji.« »Ali poznate kakšne podrobnosti iz jugoslovanske zgodovine?« Oskar se je pretvarjal, kakor da straSno napenja svoj ubogi spomin: »Nemanja, Karadžordže, Obrenovič, bitka na... Kosovu ...« »Izborno! A dalje vas ne bom mučil. Ostani va rajši pri vsakdanjih rečeh. Pri jedi ste se popolnoma zavedali, da im3te pred seboj telečjo pečenko. Znali ste razlikovati med zeljem in solato in papriko. Tudi kar se tiče cigaret, vas vaS spomin ni pustil na cedilu, saj ste trdili, da iih pokadite petnajst do dvajset na dan. Precej sva že napredovala, še nečesa vas prosim. Poglejte v svojo denarnico!« Naredil se je čisto neumnega: »Denarnico?« Zdravnik je vzel svojo iz žepa: »Da, takole stvar. Ce boste — vsaj tako upam — pregledali svojo imovino, se vam bo ta ali oni del spomina vrnil. Mogoče se spomnite kakšnega izdatka, ki ste ga napravili davi ali pa snoči.« Oskar je mehanično izvlekel izsušeno denarnico iz žepa. Toda teh pet dinarjev vendar ne more pokazati! Odločno jo je spet vtaknil v žep. Zdravnik ga je živahno potrepljal po rami: »To gre pa res izvrstno. Pravkar se vam je zablisnilo v glavi, da imate le še malo denarja pri sebi. To sem sam videl na licu. Vaš spomin se po malem vrača. Zdravnik se je zazrl skozi okno: »Da, da. tako se je tudi meni dostikrat zgodilo, samo če pomislim na svoja dijaška leta. Ne glede na veliko vzgojno vrednost...« Umolknil je, kakor da ga je neka misel zmotila Potem je spet zamišljeno nadaljeval: ...vzgojno vrednost...« Hinotm ie poskočil: »Presneto, čisto sem pozabil. Dovolite: Doktor Obad.« Oskar je svečano sledil: »Oskar Lesjak, jurist.« Bil je premagan. Dve uri pozneje je sedel pri meni: »Veš, ta človek ie bil strašno dostojen. Vedel se je. kakor bi ga strašansko veselilo, da sem se naenkrat spet spomnil svojega Imena. Zdaj se boste pa kmalu spomnili vseh ostalih stvari, mi je deial. Najprej napravite osvežujoč sprehod. Toda dovoliti mi morate, da vas podnrem z dve sto dinarji. Morda si boste med potio vzeli voz ali pa imeli kakšne druge izdatke. Prav vsilil mi je denar in me spremil do vrat. Jaz sem seveda šel takoi na kolodvor. Zdaj pa mi posodi nekai kovačev. Teh dve sto dinarjev sem že načel, pa bi jih rad doktorju takoi vrnil.« »Res. čudovito ti je mož utrdil spomin,« sem dejal. »Celo na vračanje dolgov si začel misliti.« Dva nevabljena gosta Gripo je lahko prepoznati od navadnega prehlada. Kašelj, ki io najavi, najprej draži in praska po grlu, nato pa povzroča bolečine v sapniku, ki so tako hude. kakor da se človeku trgajo prsa. Od kraja je kašelj suh. a ko gripa dozoreva, je združen z izmečkom, ki prav tako izziva bolečine. Vzporedno s kaši jem se pojavlja splošno nerazpoloženje, glavobol, utrujenost in izčrpanost v udih. zlasti v sklepih, ki so. kakor da je kdo človeka pretepeL Temperatura zrase šele v dveh ali treh dneh in se povzpne navadno do 38.5. Ce ostane pri tem je dobro, a pogosto nastopajo komplikacije, ki zahtevajo tudi smrtne žrtve. Najpogostejši sta pljučnica in pa vnetje srednjega ušesa. Lažji primeri gripe trajajo po 4 do 5 ali največ 10 dni. Preženemo jo na ta način, da ostanemo v postelji, se držimo lahke hrane in se dobro prepotimo. Izmed umetnih zdravil naj človek vzame k večjemu kako sredstvo za krepčanje srca in krvnega obtoka in pa za ublažitev kašlja. Hkratu z gripo se množijo primeri angine, in sicer težji primeri, pri katerih mandlji močno otečejo in pordečijo, ž njimi vred pa otečejo tudi ostale žleze v grlu. Pri angini doseže tempe: a'ura 39 stopinj in ostane običajno po dva dni na tej višini, v celem pa traja bolezen po 5 ali 6 dni. Ce se visoka temperatura zavleče, lahko nastopijo komplkacije. Najtežje posledice angine so vnetje srednjega ušesa, vnetje sklepov in ledvic in razne srčne bolezni. Najhujše, kar angina lahko pusti človeku, je pač revmatično vnetje sklepov, ki se pojavlja šele kakšnih 5 dni potem, ko je angina minila. Naihitreie je človek prežene na isti način kakor hripo: postelja, stroga dieta znojenje in grgranje. Ljudem ki večkrat obole za angino, se priporoča nairadikalnejše sredstvo — odstranitev mandljev. Fotoamater Zopet sijajni uspehi naših fotoama terj e v Poročali smo ponovno o velikem mednarodnem nagradnem natečaju, ki ga je razpisala tvrdka Franke &He:decke, izdelo-vateljica znanih zrcalnih kamer Rollsifle« in Rolleicord. pod geslom »V čaru svetlobe«. To je že drugi veliki natečaj, ki ga je razpisaJa v zadrjih letih in ker je bil prvi deležen neverjetnega odziva med ama terji vsega sveta, je bilo pričakovati, da bo uspeh drugega še večji. To S6 JC tucTl Zgodilo, čeprav je po razpisu izbruhnila vojna, ki je prejšnjo mednarodno povezanost fotoamaterskega gibanja Skoraj popolnoma uničila in postavila takšnim prireditvam skoraj nepremagljive zapreke na pot. Tvrdka Franke & Heidecke je bila v teh razmerah celo prisiljena, da je prvotni končni rok podaljšala za nekoliko mesecev in bi ji niti nihče ne mogel zameriti, če bi natečaj &ploh odpovedala. Tega pa ni storila in sedaj so pred nami prvi rezultati te trenutno največje fotografske prireditve na svetu. Slovenci moramo biti s temi rezultati nad vse zadovoljni, naši amaterji so ponovno potrdili, da spadajo v sprednjo vrsto mojstrov umetniške fotografije. Med prvimi nagradami, ki jih je bilo vsega skupaj 500 in ena častna, je odpadla namreč cela vrsta na slike, M so se z njimi naši amaterji udeležili natečaja. Ze med prvimi nagrajenci po 300 mark naletimo na ime našega mojstra Frana Krašovca, in reči moramo, da žirija, ki so jo sestavljali svetovno znani strokovnjaki, kaikor Louds Tremker, Hedda Walter in Theo Matejko, bolje ni mogla izbirati, saj se s fotografsko kamero pri nas nihče ni bolj poglobil v ž'vljenje našega ljudstva in v lepoto naše dežele, nihče ni med naš'mi fotografskimi umetniki bolj slovenski, nego je mojster Krašovec, svet pa zahteva danes tudi v fotografiji tipično narodnih vsebin in slogov. Med tretjimi nagradami sta pripadli dve Petru in Oskarju Kocjančiču, zadnjemu so priznali tudi eno izmed šestih nagrad. Med nagrajenci s peto nagrar do je Ante Kornič, med nagrajenci s sedmo nagrado Franc Bazelj. Vsi imenovani so čl?ni ljubljanskega fotokluiba, a med nagrajenci s sedmo nagrado je tudi Slovenec Vlado Cizelj iz Maribora. Da so se Jugosl oveni tudi drugače dobro odrezali, nam kažejo člani zagrebškega fotokluiba Tošo Dabac, Marijan Szabo, Mario Mede-otti in Julija Gril-Dabčeva. med katerimi je prvi prejel eno izmed šestih nagrad, ostali pa sedmo. Omeniti je treba, da je tvrdka razpls-nica prejela nič manj nego 30.000 slik ia vseh Zdelov sveta, tako da so v tej silni konkurenci uspehi naših amaterjev še časfc-nejšL Bržikone pa je med našimi amaterji ki so se udeležili natečaja, še nekoliko nagrajencev in takšnih, ki jim je tvrdka prirediteljica slike odkupila, kajti vsi rezultati nam trenutno še niso znani. Najboljše izmed nagrajen;h slik izidejo v do-g-lechnem času v reprezentativni knjigi »V čaru svetlobe« v 30.000 izvodih in ves foto-amaterski svet jo pričakuje z enakim zanimanjem kakor svoječasno ob prvem natečaju »Zlato knjigo Rolleiflex«. Naš'm amaterjem lahko čestitamo, da so poskrbeli za enako reprezentativno zastopstvo slovenske umetniške fotografije v tej knjigi. Naj omenimo še, da so naši amaterji enako laskav uspeh dosegli tudi na zadnjem nagradnem natečaju ugledne švicarske fotografske revije »Camere« v Lucer-ni. Na tem natečaju, ki so se ga udeležili mojstri fotografije iz 23 dežel in ki je obsegal deset nagrad, so tri prve nagrade o^ne^li Oskar in Peter Kocjančič ter Ante Kornič. Plošče se razvijajo kakor opozarja februarska številka revije »Foto-Beobachter«, hitreje nego filmi. Ce imamo majhno napravo za tankovno razvijanje in razvijamo v njej obe vrsti negativnega tvoriva, je treba to upoštevati. Razvratne čase za plošče moramo vzeti tedaj malo krajše. Ista številka Knappove revije opozarja na to, da učinkujejo tople ustaljevalne kopeli slabilno. Razen tega se želatinska plast emulzije guban«, če so temperature kapeli različne. Fotoklub Ljubljana: V torek in petek ob 19. začetniški tečaj, razvijanje. Oba dneva ob 20. dalje običajna članska večera. V nedeljo izlet Dogodki okrog Skandinavije Športnik na prestolu Minuta pomenka Za življenje In za vsak dan življenje švedskega kralja Gustava V. nudi nazoren primer, kako človek lahko ohrani vedrino in svežost tja v sive dni Ponovno vsem vpreševalcem: zaradi obilice gradiva vas prosimo potrpljenja. Vse pride polagoma na vrsto. Do nadaljnjega smo primorani nuditi prednost dopisom, ki zastavljajo resne, življenjske probleme. Ko bodo ti odpravljeni, se zvrste analize rokopisov. GOLGATA 1939 VIKTORIJA 1940 Duševno zelo razgibana in aeilna narava, ki Da zaradi meniaiočega se razpoloženja ne more uveljaviti vseh svoiih sil. S seboi niste vedno zadovolini. zato ste včasih razdražliivi in do svoie okolice ujedljivi. Manika vam notranie ureieno-sti in življeniskeea temelia. zato se daste zapeljati svoiemu čustvu. Dotem se vas oa loti deoresiia. SAVINJA traj vzbudili njegovo pozornost T,Tekaj časa prebije v svoji bogato založeni knjižnici, navdušen pa je tudi za zbiranje keramike, porcelana, orientalskih preprog, starinskega pohištva in starega srebra. V svoji zbirki ima nad 1000 srebrnih predmetov, ki prikazujejo zgodovino švedske. Pozimi posveča ves svoj prosti čas tem zbirkam z enakim ognjem, kakor se poleti ukvarja s športom Nikoli pa ne zamudi premiere v gledališču in ne opusti nobene prilike, da vidi ali sliši kakšno novo zvezdo na polju umetnosti. Njegova zasluga je, da je tenis postal na švedskem poleg smučanja pravi ljudski šport. Še kot prestolonaslednik je ustanovil prvi teniški klub, kot kralj pa je ustanovil veliko število nagrad za razne turnirje, med katerimi je najbolj cenjen »kraljevi pokal« za mednarodni teniški turnir. Na njegovo pobudo je bilo zgrajeno Živi nevarno! Dvojno gorje trpi vaša duša: Kaos naših dni, ki kakor grozeč oblak zagrinja obzorja, da ne vidijo jasno svojega cilja, in pa osebna bolečina, ki je kakor slana ožga-la vaš ponos, vašo samozavest in svoboden polet vaše mladosti. Preveč bridkosti za eno samo dušo! Razumem, da vam je jecljanje v veliko muko, posebno v vaših letih ko v človeku vse kipi, ko ima toliko misli in idej, ko bi tako rad meril sile svojega duha z drugimi, ko je kakor napet lok, ki komaj čaka, da izstreli puščico svoje misli med ljudi. Nič čudnega ni, da se zaradi tega umikate v samoto, čeprav vam kri sili v vrtinec življenja. Ali samota je dvorezen meč: junak se v njej napije sil za novo borbo, slabiča pa upijani in omrtvi njeno brezdelje. Iz vašega pisma sem razbral, da ste svojo samoto s pridom uporabili, da ste si nabrali znanja, za katero bi vas marsikdo zavidal, in da je vaš duh postal širok in prodoren. Po krivici obsojate svoje dosedanje življenje in obupujete nad prihodnostjo. Narediti hočete mojstrovino iz svojega življenja, pa obupujete, ko ste komaj čopič zastavili? čemu to? Ali veste, da imate skico svoje mojstrovine že izgotovljeno ? Vsaka umetnina pa potrebuje časa! če vam vaša napaka brani, izražati svoje misli v besedi, se zaupajte peresu. 2e po tem samem pismu vidim, da znate dati svojim mislim pravo obliko. Iz vas bo nastal še pomemben esejist, če se boste držali dosedanje poti. Mnogo dela vas še čaka, ali to bo vaša rešitev. Vse premajhna je za vas puhla beseda, ki prihaja iz ust v vsakdanjem poeovoru. Vaše misli zaslužijo bolj trajno obliko. Odreci te se praznemu besedičenju in gradite stavbo svojega duha v samoti in delu. — Ko vam bo poleglo kipenje krvi, bo vaš duh razprostrl krila in v njegovem kraljestvu ne boste izgubljen tujec, ampak pravi državljan, ki se zaveda svojih dolžnosti in svojih — pravic. JAKOBCAN Kar vam ie živlienie namenilo, to vam ie že dalo. Nič »osebnega vam ne obeta več. Vse kar si morete sami p magati. ie to. da si ohranite mirno živlienie do konca dni. Ker so vaše bolezni takeaa značaja. da iih ie v vaših letih težko ozdraviti. iih skušajte omiliti z rednim živlie-niem in oa z mirom. UGLEDNA RODBINA Ker samo iz štirih besedi ne morem dovoli iasno spoznati značaia in zahtevanih podatkov, vas prosim, da mi pošliete vsai deset vrstic rokoDisa. MLADENIČ 25 Odločnost in samozavest sta vaši glavni lastnosti, s oomočio katerih boste lahko dosegli svoie cilie. ki sicer niso skromni, vendar oa vedno v meiah stvarnosti in dosegljivosti. Poleg teh lastnosti se Dri vas javlia še smisel za estetiko in umetnost. Izberite si tak poklic, ki bo ustrezal vašim želiam in sposobnostim. Katakar-slikar Veliko le vaše trolienie kaiti odreci ste se morali najlepši in naiplemeniteiši nalogi svoiega živlienja Vaša tragika ie v tem da svoiega ooložaia ne morete zdaj bog ve kako popraviti Karkoli storite, bo slabše od sedaniega stania Laže boste prenašali svoie muke če ne boste mislili nanje in če se boste skušali kolikor mogoče zaoosliti z delom Tolaži nai vas misel. da ie še mnogo liudi nesrečneiših od vas — Zivlienju daieta smisel edino delo in trolienie Z vsakim delom ki ea oora-vimo čutimo v sebi neko zadovolistvo. da smo namreč še Dotrebni svoii okolici, in z vsakim trolieniem. ki ga prebolimo rase v nas moč in lahko si rečemo. Hudo ie bilo. ubilo me oa le ni — Ne izgubite UDania kaiti kadar človek misli da ni več izhcda zanj. tedai se mu prikaže rešilna steza. NADA JANUAR 1940 VI ne bi mogli brez reda živeti. Vsaka najmanjša stvar mora biti pri vas lepo urejena in na svojem mestu Zelo ste skrbni. natančni in varčni S svoiim ooloža-iem ste v glavnem zadovolini in ne stremite oo takem mestu, ki bi presegalo vaše sposobnosti V svoiem notraniem življenju ste kljub umerienosti čustvene narave, imate smisel za umetnost in dar. da lahko umetnine podoživljate Zaradi nekaterih neizpolnienih želja se vas včasih loteva zagrenjen ost. ki io oa znate skrbno prikriti. Janez Pogačar: Avtoportret Kdo bi si mislil, da so tele uspele karikature delo natakarja v Slonovem bifeju, ki se piše Janez Pogačar in ki porabi sleherno prosto minuto v svojem poklicu, da z veščo, talentirano roko nariše obraze gosta na platnicc plačilnega bloka ali pa kar na papirnat prtič. Simpatičen mladi dečko ima veselje do risanja in bi se nemara v slikarskem svetu prav tako ali pa še bolje počutil kakor med krožniki in steklenicami, seveda, če bi prilike tako nanesle in bi mu bila sreča naklonjena. Naš Janez je danes dobrih pet in dvajset let star in se je rodil v Alsdorfu v bivši Avstriji, sin slovenskega rudarja-izseljenca. Pri nas živi zdaj šest let in se marljivo udejstvuje v gostinski obrti. Kakor mu je pač prinesla usoda na pot, sinu revne izseljenske družine. Zadovoljen je s svojim življenjem — kdo ve, ali bi bil prav tako zadovoljen, če bi bil danes že priznan, eeščen slikar? Vaša do skrajnosti zamrta narava vam je najhujši sovražnik v življenju. Mnogo bridkosti vam ie že povzročil in tudi vašega sedaniega stanja ie kriv Poleg tega Da vam še manika poguma in samozavesti. — Njega boste nailaže obdržali s tem. da mu pustite vedno zadnjo besedo, ne silite vanj z vDrašanji in ob vsaki Driliki hvalite njegove sposobnosti. Janez Pogačar: Portret slikarja S. švedski kralj Gustav V. spada po vsej priliKi med tiste vladarje, ki uživajo simpatije v javnosti brez ozira na narodno in ponučno pripadnost. Kljub 80 letom je še zmerom sijajen strelec in eden najboljših igralcev tenisa v skandinavskih aežeiah. čeprav si nalaga velike telesne napore, nikoli ne kaže utrujenosti ali izčrpanosti. Ljudje iz njegove ožje okolice pogostokrat tožijo, da ne morejo držati koraka ž njim, kadar hodi po neskončnih stopnicah svojega dvora v Stockholmu. Kadar je na lovu, hodi po poljih in gozdovih od jutra do noči in njegovi spremljevalci morajo noge pošteno vzeti v roke, če ga hočejo dohajati. Njegova najljubša zabava je lov na zajce. Kadar se odpravi nanje, vstaja ob 6. zjutraj in prebije na lovu v& dan, a če je dovolj jasna noč, se po večerji odpravi s puško še na divje race. Kadar se ministrski svet sestane k seji, ima navado, da pohiti na vse zgodaj na lov na lisice, se nato hitro vrne, a ko veder in zbran opravi eržavne posle z ministri, ga že najdete pri tenisu. Na konju sedi kakor mlad gardni oficir — mnogi 50-letniki so mu zavidni za elegantno držo v sedlu. Po vsem tem ni čuda, da zdravniki proglašajo Gustava V. za osmo čudo sveta. Skrivnost njegove izredne telesne svežine ni samo v konstituciji njegovega telesa, temveč tudi v skrbnem, rednem načinu življenja. Sam nenavadno vitek, je trdno prepričan, da je debelost glavni vzrok vseh telesnih križev in težav. Kralj nikoli ne je juhe, samo kdaj pa kdaj popije skodelico zelenjadne. Izogiblje se jedi, ki vsebujejo mnogo sladkorja in škroba. Rad pa ima ribe in ostalo meso, pa malo sadja po kosilu ali večerji. Po kosilu in večerji popije še kozarec starega bordoškega vina, a namesto črne kave skodelico kamiličnega čaja. Ne mara bogatih predjedi, ki jih ljubijo Švedi, rad pa ima ostrige in kaviar. Edina njegova strast so turške cigarete, ki jih pokadi veliko količino vsak dan. Po navadi vstaja cb 8. Njegov prvi opravek je, da prelista kakšnih 20 domačih, francoskih, angleških in nemških časopisov. Rad čita liste različnih smeri, da si na njihovi podlagi lahko ustvari čim bolj objektivno sliko svetovnega in domačega položaja. Visoko ceni poslanstvo novinarskega dela in pripisuje tisku velik pomen. Po končanem braniu pregleduje državne akte in sprejema uradne obiske, popoldne opravlja svojo osebno korespondenco, včasih se povrne k čitanju člankov, ki so zju- prvo pokrito igrišče za tenis na švedskem, ki omogoča, da se ta izrazito poletni šport goji tudi v zimskem času. Skoraj 60 let vsak dan prebije vsaj eno uro pri tenisu, vsako leto pa pomerja svoje sile na intimnih tekmah z najboljšimi igralci mlade generacije. Na vsaki mednarodni tekmi v Stockholmu je kralj neizogiben gledalec, a nikoli ne zapusti igrišča ne da bi krepko stisnil roko zmagovalcu in premagancu. Pravijo, da se v igri najbolj nazorno preizkuša značaj. Gustav V. je v resnici enako dobro razpoložen, naj igro izgubi ali dobi. Soigralcu nikoli ne bo očital njegovih napak, a napakam, ki jih napravi sam, je strog, pravičen sodnik. O njem velja, da je tip džentlemana. številne so anekdote, ki pričajo o njegovem humorju. Nekoč je igral tenis v štirih, njegova partnerica je bila slovita Suzana Lenglenova Kralj je imel slab dem, igra mu ni in ni šla od rok. Lenglenova je začela izgubljati svoj mir in ko je kralj spet dvakrat ali trikrat žogo slabo servi-ral, mu je nervozno zaklicala: »Sir, pojdite malo bolj na levo in ostanite tam!« Kralj ni pokazal niti trohice slabe volje in z blagim nasmeškom ji je odvrnil: »Najbrž imate prav — prav to mi zmerom prigovarja tudi moj ministrski predsednik.« Druga najljubša kraljeva zabava je lov. Zidovi biljardne dvorane v stockholmskem dvoru so od vrha do tal pokriti z vsemi mogočimi trofejami. A prav takšen kakor v igri, je Gustav V. na lovu. Njemu ne gre za to, kaj pade v njegovo lovsko torbo, njegova radost je, da se sprehaja po zdravem zraku, po romantičnih neznanih stezah, in naj se vrača z bogatim plenom ali brez njega, zmerom je na njegovem obrazu isti mirni nasmeh. Njegova zasluga je, da je lov na švedskem dobil izredno humane oblike. Osebno je pregledal in izpopolnil novi švedski zakon o lovu. Na njegovo pobudo je zakon omejil lov na lose na 15 dni v letu in prepovedal ubijanje samic, kadar imajo mlade. Ko je javnost zahtevala, da se število te plemenite divjadi zmanjša. je iz lastnega žepa poplačal vso škodo, ki jo je napravila kmetom. Pogostokrat pa zamenja puško z ribiško palico in na svojem posestvu v Tulgarnu prebiie v spremstvu starega ribiča Erekso-na dolge ure v majhnem čolnu in lovi ščuke. Gustav V. v srečanju s teniškim prvakom Jeanom Borotro v Parizu MED PRIJATELJI Tone: »Zakaj laziš vedno za mojo ?eno? Kaj ti je vendar na njej tako všeč?« Jože: »Pri tvoji ženi mi je najbolj všeč to, da ni moja žena!« DOBER ODGOVOR Obč^n: »Kako je to. gospod župnik, da imate '.^onja tako rej enega, sami ste pa tako suhi?« Župnik: »Konja krmim sam, mene pa župljani.« - Gustav V. poljublja svojega bratranca, danskega kralja Kristjana X. v Kodanju Janez Bučar: Med legitimacijo in h^kjzmkom Uradne ure za uradnika se začno ob 7.30 in se končajo ob 14. To urejajo postave, pragmatike in okrožnice. Lična tablica na zunanji strani pisarniških vrat pa v svojem temnem okviru vljudno opozarja da so uradne ure za stranke od 10. do 12 Pa si uradnik komaj dobro natakne črno zaščitno rokavico, odtrga list na koledarju ter sede k mizi. ko pride že prva stranka. Ta ponižno, z utemeljenim izgovorom, da kasneje ne utegne, druga samozavestno in grozeče, v svesti si, da je uradnik zaradi stranke in ne obratno; vsaka pa zavestno krši napis na vratih. — Želite? — Legitimacijo, prosim! — Vaš poklic? — Kandidatinja za krojačeo! — Vam izda poslovno knjižico zadruga krojačev! — Kje pa je ta. prosim? _ ? Tedai bi moral uradnik gibom policijskega stražnika seči z roko v prsni žep ter izvleči vozni red, seznam cest, ulic in trgov. imenik zadrug in morda še vodič po ljubljanskih pokopališčih. Toda v tem zatuli telefon, to prepotreb-no zlo. takisto v prid javnosti. — Halo! Želite? — Ali pri vas izdajate legitimacije? — Da! — Cesa pa je treba? — Kaj pa ste. gospodična? — Zasebna uradnica. — St? avarovani pri Pokojninskem zavodu? — Sem. — Potem dobite tu tiskovino, ki jo morate točno izpolniti in ji priložiti dve fotografiji. odlok Pokojninskega zavoda o zavarovanju, rojstni list. zadnje šolsko izpričevalo ... Prva stranka ie odprla zatvornice in zdaj buta ljudska poplava ob vrata pljuska in valovi v pisarno, se zaganja ob mize hrumi in hoče storiti svojo državljanko dolžnost, za katero ie imela prej časa na pretek, v petih minutah. Uiadnik pa stoji v črni gneči kakor morski svetilnik, deli tiskovine, daje poiasnila ter vsmerja butajoči val k pravšni mizi. Prometni stražnik je. ki skrbi za nemoten promet, hkrati pa napovedovalec, ki bi ga dobro razbremenila gramofonska plošča. Kajti vprašanja in odgovori se ponavliaio v sklenjenem krogotsku: Kai ste Pokoj-ninsk: 7avod. Zadruga, dve fotografiji, odlok p ' ninsk°ga zavoda roj-tni list. zadnje šel ' o izpričevalo. Tako sprašuje stranke iz obličja v obličje, tako jim odgovarja po telefonu. Legitimacija je dokument, ki bo človeka spremljala vse življenje do groba, kakor senca in zvesti angel varuh. In za dokument je vsekakor treba dokumentov, ki dokument dokumentirajo Rojstni list je po+reben, da oblast ve. kako se pišeš in kt.Vo ti je ime ter kdaj in kje si se rodil Zadnje šolsko izpričevalo ie potrebno za dokaz izobrazbe. Odlok Pokojninskega zavoda opraviči zahtevo stranke po na-meščanski legitimaciji. In ko uradnik to že sto-, dvestotič ponavlja, argumentira, ga stranka pohlevno gleda, posluša, kar nenadoma pa zablisne plamenček v očeh za lečami naočnikov in jezik nedolžno vpraša: — Ali ie treba tudi spričevalo o cepljenju koz? Ogorčen molk ie edino pravi odgovor, kajti uradnik ie zaradi ljudstva in ne liudstvo zaradi uradnika. UradnA pa ie tudi izposojevalec peres-nikov in peres črnila in pivnikov in ootem so vse mize in vsi pulti, kakor bi na njih viseli roji čebel. Pa ie tei stranki oero preslabo in zahteva novega, drugi moraš dati bel. deviško čist pivnik, tretia pa heče celo nalivno pero. zasebno la-t uradnikovo pošteno kuplieno za niegov denar, pritrgan od ust Ne. tu pa se neha služba v prid iavnosti in sme uradnik oo vseh pisanih in nepisanih postavah zahtevo odkloniti. Nadalie ie uradnik zakonit o;sač. ki ga oblast molče tolerira in včasih zamiži z enim očesom nad njegovim orotipc~tav-nim delom, sai ie. dasi orepovdano. iavnosti v prid. Kajti včasih pride tudi javnost. ki ie nepismena pa kliub temu oo-treburje le^itimaciio Urad-ik i7r»olni tiskovino. zahteva potrebne d ~k' 'mente. razen šopkih sončeva1 =eveda iavnost pa se podniše na način '.d ie podoben jema-niu orstnih odtiskov. V dobi rasizma in le^ifmacii nai bi b:l uradnik tudi dober poznavalec p~sfm',™,'h ras. To ie va?no ori osebnem nooisu Kaiti če ima stranka rimski nos in slovanska nsta. ie to dokaz o zve^i dveh ras. k? posegata globoko druga v drugo. Problem nikakor ni enostaven. Delo na legitimacij se mora nujno odložiti. Treba ie v knjižnico ter ooiskati literaturo! Med nemškimi avtorji in itlijanskimi oisci. sai od domačih orideta v ooštev itak le dr Zarnik in dr. Skerlj. Delo ni lahko. naDorno ie in zahteva zbranosti, kajti gre za Droblem dveh ras, tesno meds°boino Dovezanih. Gre za najaktualnejši problem sedanjosti... Med uradništvom je dandanes sicer dosti športnikov — ta ie smučar drugi nogometaš. tretji ljubi tenis. hokey. toda univerzalen ni nihče. Pa napiše stranka v rubriko 9 (posebne sposobnosti — šoferski, pilotski izoit in slično): »šoferski izpit, orožni list št. 795436/6; v ostalem gojim vse panoge soorta Uradnik dolžan do službeni Drisegi. stooi med tovar še in po-izveduje do vseh panogah soorta: lahka atletika. te*ka atletika, kooje. disk krogla. sablanje. itd. Piše. ne. stenografira. da bi mogel v tesno rubriko voisati vse Danoge soorta. Ko oa izroči leeitimaciio stranki, do predpisih izrinjeno, podpisano in žigosano, se ta čez tri dni vrne in upravičeno protestira, zakaj ni voisan tudi golf... Pa fotografije. Drobim! Vseh velikosti so. vseh manir. iz vseh ateljejev in avtomatov. eksoresnih in Dočasnih. Med njimi so povsem nove in čisto stare, n'* atere neoskruniene. druge žigosane s tremi pečati. ooo'sane na hrbtu z nainežneiš'mi posvetili, kakor: »Svoiemu mucku — Mu-cika«, »Moiemu globoko lj- bli^nemu v traien spomin« (mar se za čim takim ne "kriva cela traged:ja ko Driroma ta tratni spomin v birokratsko le«r'timaciio. šablon-sko in povsem aromantično?!) In liki na njih. kakšni so! Tihožitja med smrekami s piknikov, čebelarji pred roječimi panji z ogromnimi pikami .v ustih, veseli muzi-kanti s saksofoni, na katerih so le-ti večji in vidnejši od osebe: same... Slednjič pa ne sme biti uradnik vešč le ravnanja s strankami, ampak se mora oživeti tudi v obrt konjača. Zgodi se namreč rado, da pride v pisarno pes. Pasma je postranskega pomena Ovratnik ima. znamko, in kar je glavno, pes je. Zmuzne se ob nogah katerekoli stranke v soba ovohava pulte, mize. košare in pljuvalnike. se sprehodi z kota v kot slednjič pa obsedi Dri tooli Deči. Ko uradnik odpravi stranko, se pozanima tudi za psa Ne vpraša ga sicer po vzroku, ki ga ie blagovolil privesti v urad. saj legitimacije za 30 din gotovo ne Dotrebuje. ko jo ima že za vratom tako za 150 din. Toda skuša mu ooiskati lastnika. Sorašuje. gleda, toda nihče ga noče Drioo-znati. In tako sledi evakuaciia. zvezana z nevarnostjo ugriza, stekline in b^agodatjo zdravljenja v Pasteurjevem zavodu... Snosobnost uradnika mora biti res obsežna in mnogostranska. taka. kakršno ie njegovo mučeništvo. Biti mora stroen in molče Drezirati kršenie Dredoisov o uradnih urah za stranke, imeti mora dobre živce z ozirom na iavnost in telefon, biti mora ustrežljiv kakor prometni stražnik, prepričljiv kakor pridigar trd k 'tor ko-njač. temeljito podkovan v nauku o rasah ter v športnih vedah. Vse to in še marsikaj mora biti uradnik, služabnik božji viseč med svetostjo prisege in strogostjo disciplinskega paragrafa Ne sme b5ti iez-ljiv in obrekliiv. sicer mu iavnost brezobzirno naprti očetovstvo holaimika. za katerega doktor niti vedel ni. da živi med nami in dela nepotrebno zfago. razburjanje. medsebojno sumničanje, polemiko t Ustih... c^---»JUTRO«, ponedeljek« Maji 7 Šport — na snmčeh Uspela repriza s skoki v Mostecu Včeraj je skakalne tekme na Rož nilni izvedel Sank. Ljubljana, prav tate s lepim športnim in moralnim uspehom — Zmagovalci so bilk klub«? član Nedog med seniorji, Leon Bukovnik z Jesenic med juniorji Ip Boris Dernič iz Mojstrane med mladino LJUBLJANA, 25. frf*. Vzgledu svojega podsaveza, • ki je letos že enkrat priredil skakalne tekme na rož-niški skakalnici, je danes sledil Smučarski klub Ljubljana in še enkrat izvedel takšno prireditev tamkaj. Sneg je začelo v teh dnevih jemati in temperatura je že sumljivo nihala okoli ničle, toda v noči od s- bote na nedeljo se je ta proces nekoliko ustavil in danes popoldne je bilo glede vremena in snega za to prireditev vse v redu. Čeprav je bila to že ponovno prireditev te vrste, so Ljubljančani danes še enkrat dokazali, da radi gledajo skakalne tekme in se jih je okoli idilične strmine v Mostecu zbralo najmanj spet toliko ali še več — torej recimo 1500. 48 tekmovalcev Vnanjemu okviru in lepemu obisku primerna je bila tudi udeležba tekmovalcev, saj se jih je prijavilo nič manj kakor 48, ki so jih razdelili v tri kategorije, senior-je, juniorje in subjuniorje (pod 14 let). Zastopanih je bilo 8 klubov, in sicer štirje ljubljanski, dalje zelo močno SK Kamnik in še Bratstvo z Jesenic, Poljana iz Kranja ter Smk. Dovje-Mojstrana. Nastopila je torej dolga vrsta imen, mnoga med njimi nova, ki so šele letos pod okriljem Smk Ljubljane prvič oblekla tekmovalni dres za skoke, nekaj pa tudi že znanih iz večjih in mednarodnih prireditev. Junak dneva je bil ne glede na plasman Karel Klančnik, ki pa je imel pri prvem skoku smolo, kar ga je stalo tudi prvo mesto. Zato pa je izven konkurence serviral še tn krasne skoke, med njimi tudi najdaljšega na 28 m, drugega lepšega od drugega. V konkurenci z njim so "bili še Bevc, Flor-jančič, Nedog in Kavalar, med katerimi je Nedog kot previdnejši obstal vse trikrat in se tako plasiral na prvo mesto. Med juniorji smo videli nekatere odlične mlade skakače Smk. Ljubljane Javornika, Božiča itd., prav zanje pa so Jeseničani poslali svojega »večnega drugega« Leona Bukov-nika, ki mu je to pot uspelo ostati na najboljšem mestu. Javornika je posekal po stilu, Branko Božič pa je ostal daleč zadaj zaradi dveh padcev. Med najmlajšimi, ki jih je bilo skoraj tucat, si je zasigural zmago drugi Mojstrančan Derničev Boris, ki je imel v Ljubljančanu Štefanu Oster- manu najhujšega konkurenta. Posebno navdušeno so gledalci aplavdirali drznim »poletom« obeh najmlajših tekmovalcev, dveh 10-letnikov, med katerima se je mogel Urbančev Ladi preriniti na častno peto mesto. Ce bo tako korajžen še naprej, bomo drugo leto že kaj več slišali o njem Organizacija prireditve, ki je bila v rokah starih in preizkušenih delavcev Smk. Ljubljane, je bila točna in brezhibna. Skoki so se naglo vrstili drug za drugim in v eni uri in pol je ! bilo te tekme konec. Po končanem tekmovanju v konkurenci se tekmovalci kar niso dali odpraviti in tako je publika povrhu še videla celo serijo lepih skokov, med njimi tudi nekaj dvojnih. Današnja prireditev v Mostecu je bila zgovoren dokaz, kaj se da s sistematičnim delom v kratkem času napraviti na terenu. Prireditev je torej v moralnem pogledu popolnoma uspela in tudi občinstvo je bilo prav zadovoljno z njo. Upajmo slednjič, da je tudi klu-bova blagajna, kljub skromnim prispevkom in številnim onim, ki so si poiskali dohode do izteka drugod in ne po potih. Spravila za svoje bodoče potrebe nekaj drobiža. Tehnični rezultati so bili naslednji: Seniorji: 1. Nedog Jože 310.3 (23, 22, 25 m), 2. Vidic Andrej 292.3 (22, 21 in pol, 24 m) (oba Smk. Ljubljana), 3. Pogačnik Tone (Bratstvo) 274.5 (22, 23, 22 in pol m), 4. Mugerle Stane 274.2, 5. Klančnik Karel 272.0, 6. Bevc Edo (vsi trije Ljubljana) 250.6, 7. Kavalar Vinko (Ilirija) 228.8, 8. Jarc Drago (Korotan) 224.2. Juniorji: 1. Bukovnik Leon (Bratstvo) 323.9, (22.5, 21.5, 24 m), 2. Javornik Ivo 322 (22.5, 22.5, 25 m), 3. Lokar (oba Smk. Ljubljana) 311.8 (21.5, 20.5, 22.5 m), 4. Kordež Stane (Bratstvo) 307, 5. Dernič Janko (Smk Dovje-Mojstrana) 255.3, 6. in 7. Rogelj Peter in Rožič Branko (oba Smk. Ljubljana) 253.5, 8. Zupančič Bojan (Lj.) 252.6. Subjuniorji: 1. Dernič Boris (Dovje-Mojstrana) 314.5, (19, 19, 18.5 m), 2. Jenko Jože 266.4 (16, 17. 17 m), 3. Rogelj Albin 253.9,-(12, 13, 16.5 m), 4. Osterman Štefan 233.7 5. Urbane Ladi (vsi štirje Smk Ljubljana) 169.8 (13, 13, 10 m). Volk* (L) 5:56, 5. Konstantin (L) 6:02, 6. Magusar (I) 6:05, 7. Kos (SPD Trbovlje), 8 Gorjup (isti) 5:21. V alpski kombinaciji je bi skupni plasman naslednji: 1. Mule j Tinček (I) 554.6, 2. Votler Kristl (L) 566, 3. Magusar (1) 587, 4. Konstantin (L) 605.3, 5. Kokalj (L) 612, 6. Ko« (SPD Trbovlje) 635, 7. Mule i Miloš (I) 636.2, 8. Rajh (L) 646.2, 9. Jerin (Kum) 6693, 10. Vit (L) 693.7. Prvak LZSP v alpski kombinaciji je postal torej Uirijan Tinček Mulej z današnjo dvakratno zmago v smuku in slalomu; obenem je prejel pokal LZSP ter še dve plaketi trboveljske občine in prireditelja. Trboveljčani pa so še posebej nagradili domače tekmovalce, ki so se v današnjem tekmovanju plasirali takole: 1. Kos (SPD Trbovlje), 2. Jerin (SK Kum), 1 Sramel (SPD Trbovlje). Vreme je bito krasno in je današnja prireditev uspela v vseh pogledih, čeprav so tudi marsikje drugod tekmovali na snegu. Patroliti tek v okolici Maribora Patrola I. SSK Maribora je zmagala nad juniorji jeseniškega Bratstva MARIBOR, 25« febc« Pod Pohorjem je bil danes dopoldne smuški patrolni tek, ki ga je priredil in organiziral SK Železničar. Navzlic precej neugodnim snežnim razmeram je prireditev potekla povoljno in v redu ter so bili tudi doseženi časi zadovoljivL Vsaka patrola je bila sestavljena iz enega vodje ln dveh tekmovalcev, od katerih je imel vsak posameznik v nahrbtniku 5 kg tovora. Pogoj je bil, da so morali vsi trije tekmovalci priti na cilj. Prijavljenih je bilo in startalo je 6 patrol, in sicer 1 jeseniškega Bratstva, 2 ISSK Maribora in 3 Železničarja. Na cilj pa so prispele štiri. Ko so se pojavili Jeseničani na startu, ki je bil pred gostilno Zabelnik pod Kalvarijo, Je prevladovalo splošno mnenje, da bodo oni zasedli prvo mesto, čeprav je bila njihova patrola sestavljena Izključno iz juniorjev. Toda prišlo je drugače, kajti prvo mesto je zasedla patrola ISSK Maribora v 1:11.29 (Fanedl, Subic, Legvart), 2. Bratstvo 1:16.53 (Stana, Pogačnik, Razinger), 3. SK Železničar 1:26.31 (Cernčec, Kramaršič, Babič), 4. ISSK Maribor n 1:30.25. Proga je bila dolga 12 km in je bila tipična norveška. Bila je dobro pripravljena ter je imela okrog 20 barvastih zapor. Razmerje ravnin, smukov in vzponov Je bilo 2:4:4. Višinska razlika je znašala 150 m. Z današnjo prireditvijo so se skorajda tudi končale smučarske tekme v okolici Maribora. — Najlepše pri takile vožnji pa je, da si mladi dirkači v nekaj dnevih ali tednih dodobra ogledajo vse lepote naše domovine. Samo Hašk in Sašk, in še ta dva samo zaradi neznatno boljše razlike v golih. Prihodnjo nedeljo bo na sporeda Atii. kolo z naslednjimi tekmami: v Zagrebu: Gradjanski—Slavija (O) in Hašk—Sašk, v Ljubljani: Ljubljana—Hajduk, v Splitu: Split—Concordia (kolikor bo suspenzija Splita ukinjena) in v Varaždinu: Slavija (V)—Bačka. Do tedaj bo slika prvenstvene tabele na- slednja: Gradjanski 12 11 1 0 59: 4 23 Sašk 12 7 2 3 20:19 lt Hašk 12 7 2 3 31:23 1« Hajduk 12 9 2 4 27:22 14 Concordia 12 5 1 6 26:28 11 Slavija (O) 11 3 4 4 19:26 19 Split 11 3 2 « 13:25 a Ljubljana 12 2 3 7 22:45 7 Bačka 12 3 1 8 15:34 7 Slavija (V) 12 2 2 8 12:24 9 V naslednjem naša poročila: (2 SO) radi očitnega offsidea ni prlznaL Po lepi kombinaciji je Muradori v 37. min. poslai žogo z' glavo v mrežo in povišal na 2:0. Zdaj so igralci Ljubljane dobro zaigrali in predvedli več ostrih napadov, toda ob ram ba Saška je le razbila vse njihove akcije in razčistila več težkih situacij. V -40- min. je povsem iznenada Matijaševič sam dosegel tretji gol za domače. Ze v začetku drugega polčasa so igralci obeh moštev začeli kazati znake utrujenosti zaradi težkega terena. Prvi pa se je znašel Sašk, ki je prevzel iniciativo tet začel napadati. Izsilil je dva kota, v 12. min. pa četrti goL Nato pa so domači začeli popuščati in Ljubljana Je prihajala vse bolj do izraza zaradi boljše fizične kondi-cije — ki jo je zahteval teren. V tem delu ign ee ustvarili nekaj lepih ln nevarnih situacij pred foton Saška, tako da sta bOi pripravljeni dve popolnoma zreli šansi, ki jih pa napad žel ni znal izkoristiti. Po lepi kombinaciji je ▼ 30. min. Matijaševič postavil končni rezultat 5:0. Od igralcev Ljubljane in Saika ni mogoče pohvaliti nikogar, ker se ni nihče posebno izkazaL Tekmi je prisostvovalo okoli 1500 gledalce«. Dvojni spored v Zagreta Gradjanski in Concordia sta efektno pridobila po dve točld ZAGREB, 25. M*- Na igrišču Gradjanskega je ba danes dvojni ligaški spored, ki mu je prisostvovalo nad 3000 gledalcev. Najprej sta se srečala Concordia in Hašk. Concordia je zaslužene zmagala s 4:0 (1:0). Njeno moštvo je pred vedlo lepo in dobro igro in se lahko reče, da bo Concordia v bodočem prvenstvu nedvomno imela mnogo pomembnejšo in vrednejšo vlogo kakor jeseni. Njeno pomlajeno ambiciozno moštvo je ves čas od začetka do konca forsiralo tempo, dočim je bil Hašk slabši to neraz-položen. Gole so zabili Pogačnik, ZemljiČ, Pavletič to Beda Sodnik Habdija iz Osi-jeka je bil objektiven. V drugi tekmi je Gradjanski zmagal nad Bačko s 5:9 (2:0). Medtem ko je bila prva tekma zelo zanimiva to lepa ter živahna to napeta, je bila druga zelo dolgočasna ter nudila slab šport tembolj, ker je tudi Gradjanski slabo igral, tako da tudi ni za-dovoljiL Tudi Bačka se ni predstavila v posebni luči Njeno moštvo je pa igralo ambiciono od začetka do kraja. Gole so zabili Lešnik, Cimermančič, Pleše, Ma tekalo in Djanič. Tekma se je začela z zakasnitvijo, ker ni bilo delegiranega sodnika Vebleta niti ne njegovega namestnika Mrdjen, obeh iz SNZ. Po sporazumu obeh klubov je sodil nato zagrebški podsavezni sodnik Kranjc — dobro to objektivno. Beograd. 25. februarja. Pred okrožnim sodiščem v Peči se ie moral včeraj, v soboto, zagovarjati zasbni zdravnik dr. Josip Kovač, ki ie nastanjen v Tetovu. Obtožen ie biL ker ie za časa svojega bivania v Peci prevaril gdč. Du-njo Vukašinovičevo. Obljubil ii ie zakon to se ie ona tako naselila mi niem. Po treh mesecih na ie zvedela, da ie že poročen. Razprava bi se morala že nekajkrat vršiti, pa ie bila vselej preložena. Dr. Josip Kovač ie vsakokrat Doslal spričevalo, da je bolan to da ne more priti k razpravi. Medtem pa ie sodišče prejemalo anonimne ovadbe, da 1e bil dr. Kovač vse tiste dni popolnoma zdrav in ga ie bilo videti na ulici. Tudi zdaj. ko ie bila končno določena razprava, se dr. Kovač ni pojavil v Peči. Tako je sodišče sodilo brez njegove navzočnosti in izreklo svoio sodbo. Kakor navaja »Politika«, ie prišel mladi zdravnik dr. Josip Kovač pred 9 leti v Peč. Začel ie ordinirati in se ie brž uveljavil. Seznanil se ie z edč. Dunio Vuka-•Hnovičevo in si pridobil nieno naklonje- Samomor slovenskega uslužbenca v Zenici Zenica, 25. februarja. Včeraj zjutraj ob 8. je izvršil samomor v kaznilnici v Zenici uslužbenec Josip Pi-stotnik. Vso noč je imel službo. Ko se je zjutraj vrnil v kasarno zavoda, je svojo puško nameril na srce, sprožil in obležal. Samomor je izvršil zaradi nesrečne ljubezni. Pred tremi dnevi ga je zapustila zaročenka Viljemina Kratohvilova. Pistotnik tega nI mogel preboleti. Preden se je ustrelil, je napisal dve poslovilni pismi: prvo kaznilniškemu ekonomu Kovače vi 6u, drugo pa svoji bivši zaročenki. V pismu, naslovljenem na Kovačeviča, je Josip Pistotnik ganljivo potožil, da ne more več živeti, ker ga je zapustila ljubljena zaročenka. Podrobnosti o velikem vlomu v Subotici Subotica, 25. februarja. Kakor je »Jutro« že poročalo, je bila v Subotici v noči od petka na soboto izvršena nenavadno predrzna in velika vlom-na tatvina. Neznani zločinci so vlomili v blagajniške prostore znane Ruffove tovarne čokolade in bonbonov v Wllsonovi ulicL Vlomilci so se pritihotapili v pisarno skozi tovarniške prostore iz štosove ulice. Prebrskali so vse uradniške predale, naposled pa odnesli blagajno, težko 300 kg. Spravili so jo na sani in odpeljali. V blagajni je bilo nič manj kakor 300.000 dinarjev gotovine. Razen tega je bilo v njej 16 vložnih knjižic raznih bank iz Subotice in Novega Sada. Vrednost hranilnih knjižic doslej še ni v celoti ugotovljena, sodijo pa, da gre za vloge več milijonov dinarjev. Subotiška policija je stavila ves svoj aparat v preiskavo, da bi čimprej izsledila predrzne zločince. Prijela je že večje število sumljivcev, o katerih sodi, da so imeli zveze z vlomilci. Lastnika tovarne brata Ruff sta razpisala 10.000 din nagrade tistemu, ki pomaga policiji izslediti vlomilce. Ganljiva ljubavna sprava pred sodiščem Tetovo, 25. februarja. Isti čas, ko so sodili dr. Kovača v Peči, sta se morala pred velikim senatom okrožnega sodišča v Tetovu zagovarjati Izair Bakijevič in Jakob Jakupovič is Lesana. Bakijevič je pred nekaj leti prosil za roko 161etne hčerke ftaaina Abruševiča. Dekle ga ni odklanjalo in ae je razvila iskrena ljubezen. Nevestin oče pa je odbil ženina, ker ni mogel plačati običajne odkupnine 10.000 din. Zaman je prosilo dekle, zaman tudi vsa vas. Dekletov oče je začel po sosednjih vaseh iskati drugega ženina, boječ se, da se mu dekle zaradi nesrečne ljubezni ne bi ubilo. In res je kmalu našel zeta. Ko pa je zaljubljeni Izair to zvedel, mu ni preostalo nič drugega, kakor da svojo nevesto ugrabi. Lani 9. novembra, ko je bila njegova ljubljenka Džemija s očetom in materjo na njivi, je prihitel Izair s tovariši to je dekle v naročju odnesel domov. Oče je vlodUl tožbo. Toda sodniki so bili tako ganjeni od iskrene ljubezni med Izairom in Džemijo, da so predložili spravo. In res se je dal stari šasin Abru-ševič omajati ln Je ponudil roko svojemu { bodočemu zetu: »Pa naj bo v srečoU nmH&fa n. 1940 Slavija (O) : Hajduk O t O OSQK, 25. fcfca. Današnja ligaška tekma med osješko Slavijo to splitskim Hajdukom se je končala brez gola 0:0. Teren je bil zelo blaten to težak. Obe obrambi sta bili zelo zaposleni, zlasti pa vratarja, ki sta imela precej posla. V prvem polčasu je bil Hajduk v premoči, v drugem pa se je Slavija popravila, tako da je bila igra enakovredna. Tekmi je prisostvovalo 1500 gledalcev. Sodnik Glišič je bil objektiven. Srbska liga BEOGRAD: BSK t Vojvodina 54 (2:0). Zaslužena zmaga BSK, ki je bfl splošno boljši. Vojvodina je bila v začetku polna elana in požrtvovalnosti, toda ni znala izkoristiti nekaj ugodnih situacij. Pozneje ji je pošla sapa in kar mimogrede Je bilo pet golov... Bask je odpravil Gradjanskega is Skoplja s 3:0. Ta tekma je bila odigrana bolj v vodi nego na suhem in je bila komaj podobna nogometu. Bask je zmagal zasluženo. ZEMUN: ŽAK (Subotica) : Zemtm 1*. SARAJEVO: Slavija t Jedinstvo Cd. BOROVO: Bata : Jugoslavija 2:1. ★ Italijansko državno prvenstvo ▼ nogometu. Včeraj so v Italiji odigrali tretje spomladansko kolo v državnem prvenstvu z naslednjimi rezultati: Bologna : Genova 2:1, Lazi o—Bari 5:1, Novara—Milano 2:0, Fiorentina—Juventus 0:0, Torino — Vene-zia 0:0, Modena—Napol i 0:0, Triesttoa— Liguria 3:1, Ambrosiana—Roma 2:L — Najzanimivejše je bilo včeraj srečanje v Genovi med velikima rivaloma Bologno to Genovo, pri katerem je bilo navzočih 35 tisoč gledalcev to so na blagajnah spravili skoraj 400.000 lir. Bologna je prišla do zmage šele v drugem polčasu to si je z njo krepko utrdila vodilno pozicijo v tabelL nost Predlagal fl Je. da se naseli mi niem. poročila pa da se bosta že nekoč v primernejših razmerah. Gdč. Dunia ie bila takoj voljna, toda oo dveh mescih se ie pojavila dr. Kovačeva žena in vsa reč se je čudovito preobrnila. Dr. Kovač ie prepričeval Dunio. da jo ima rad in da se bo v šestih mescih ločil od žene in poročil z njo. Dal ji ie pismeno izjavo in podpisal menico golico na 50.000 din. ki jo Dunia lahko iztoži po šestih mesecih, ako ne bo izpolnil svoie obljube. Lepega dne pa se je dr. Kovač s svoio ženo odpravil iz Peči in se nastanil v Tetovu. Od tega dne ni hotel nič več čuti o gdč. Dunji to je oporekal svoje podpise na izjavi in na menici. Pri včerajšnji razpravi je bilo zaslišanih večje število prič. ki so potrdile navedbe v obtožnici. Sodišče je nato obsodilo dr. Josipa Kovača na 7 mesecev strogega zapora, plačati oa mara zasebni tožiteJjici za izgubljeno devištvo to za izgubljene izglede na poroko 11.000 din. Gdč. Dunia ie še zaprosila sodišče, nai ii da tisto menico, da bo iztožila 50 jurjev. Posvet socialistične Internacionale Bruselj, 25. februarja. AA (Havas) Izvršni odbor socialistične internacionale. ki je včeraj zasedala v Bruslju, bo jutri zvečer zaključil svoie delo. Na tem zasedanju so zastopane evropske države, dalie Finska. Švedska Norveška in Danska, ter države. ki jih je Nemčija zasedla. Britanska delavska stranka ie poslala poslanca Ba-kerja. Francosko delegacijo pa vodi Leon Blum. Za predsednika ie bil izvoljen župan v Andersu Huysmans. Sikorski pri poljski vojski Pariz, 25. febr. AA. (Reuter). Poveljnik poljske vojske v Franciji in predsednik poljske vlade general Sikorski je danes pregledal poljske četa. Ponemčevanje Slezije Pariz, 25. febr. s. (Havas). Iz zgornje Šlezije poročajo, da so pričeli Nemci s sistematično germanizacijo ozemlja. Poljskim rudarjem so predložili v podpis izjave, da so nemškega pokolenja. Ce jih ne podpišejo, riskirajo odpust iz službe. 40.000 ljo-di je bito poslanih v posebne aOia, da m uče nemščine. seja starešinskega društva »Jadrana« bo v torek ob 20. v klubskih prostorih Kazine. V ponedeljek seje ne ba — Odbor. Nagla smrt. Kakor moo poročali, J» ▼ soboto zvečer preminil nagle smrti, zadat od kapi inž. Makso Kolarič, višji pošt-ni svetnik v pok. Njegove zemake ostanke bodo prepeljali v Poljčane, kjer bo pogreb v torek ob 16. R A D 10 Ponedeljek 2«. februar* Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 12: plošče. — 12.30: Poročila, objave, napovedi — 13.02: Radijski orkester. — 14: Poročila. — 18: Zdravstvena ura: O stricih in tetah (dr. A Brecelj). — 18.20: Plošče. — 18.40: V zarji 20. stoletja na Goriškem (dr. J. Lovrenčič). — 10: Napovedi poročila. — 19.20: Nac ura. — 19.40: Objave. — 10.45: Več manire — brez zamere (*. Fr. Govekarl — 20: Komorni kvartet. — 20.45: Plošče — 22: Napovedi poročila. ~ 22.15: Radijski orkester. Beograd 19.40: Petje. — 20: Koncert Bachove glasbe. — 20.35: Zvočna igra. — 21.50: Angleške pesmi 22:- Plošče. — Zagreb 17.15: Ruski pevski zbor. — Sk Godalni kvartet. — 20.30: Hrvatski skladatelji. — 21 30: Operetna muzika. — 22.20: Lahka godba in ples. — Pra*a 19.25: Poster spored. — 20.40: Plošče. — 20.50: Zvočna igra. — 22.20: Komorna glasba. — » Češka glasba. — Sofija 18.45: Mali orkester. — 20: Pesmi in instrumentalne skladbe. — 21: Ruske romance. — 21.30: Plošče in ples. — Dunaj 18: Klavirski koncert. —» 10.15: Plošče. — 20.15: Lahka godbe. — 20 55: Zvočna igra. — 23: Nočni koncert. —• Berlin 19.45: Plošče in pesmi — 21: Berlinski filharmoniki. — 22.20: Drobne melodije. - 2* Orkester. — 2400: Močni kooctti Najboljša dekleta v alpskih disciplinah Včeraj se je na Pokljuki začelo tekmovanje za damsko drž. prvenstvo v alpski kombinaciji s smukom, v katerem je članica Smk. Ljnbljane Poldka Pernuševa z velikim naskokom zmagala pred ostalimi SPORTHOTEL POKLJUKA, 25. febr. Danes dopoldne ob 11. se je začelo tekmovanje za državno prvenstvo deklet v alpski kombinaciji s smukom na Lipanci. Start, ki je bil prvotno določen za 14. uro, je bilo treba zaradi snežnih razmer premakniti že na 11. dopoldne. Proga, ki je vodila s sedla Lipance do koče, je merila 1.200 m in je imela 200 m višinske razlike. Izmed številneje prijavljenih tekmovalk se jih je javilo na startu samo 9, med katerimi so bile štiri udeleženke sedanjega tečaja v alpskih disciplinah na Pokljuki, ostale pa so prišle startat iz klubov. V precej močni konkurenci je z vidnim naskokom zmagala članica Smk. Ljubljane Poldka Pernuševa, naslednji dve častni mesti pa sta s precejšnjo razliko za njo pripadli znanima Jeseničankama Heimo-vi in PračkovL Vrstni red na cilju je bil naslednji: 1. Pernuš Poldka (Smk. LJubljana) 1:49.3, 2. Heim Erika (Skala, Jesenice) 1:57.8, 3. Praček Lojzka (Gorenjec) 2:16.2, 4. Cernič Barba (SPD Maribor) 2:30, 5. Stolcer Pavlina (Gorenjec) 2:52.1, 6. Jošt (Beograd) 3:55.4, 7. Pavlič Erika (Smk. Ljubljana) 4:21, 8. Vrančič Radojka (Smk. Ljubljana) 5:07.4, 9. Lazička (Smk. Celje) 5:36.8. Jutri bo tekmovanje zaključeno s slalomom, za katerega bo start ob 9., nedaleč od Spori hotela. Za jutrišnjo drugo preizkušnjo naših najboljših deklet v alpskih disciplinah vlada posebno zanimanje, kei bo šla huda borba med današnjimi prvimi tremi v slalomu še dalje. Razen tega pa je slalomišče tudi mnogo lažje dosegljivo, tako da bo jutrišnjim tekmam gotovo prisostvovalo vse. kar je zdaj na Pokljuki in kar ne bo zaposleno pri vojaških armij-skih tekmah, ki se bodo tudi nadaljevale v teku jutrišnjega dneva. Alpska kombinacija za prvenstvo LZSP Novi podsavezni prvak je Ilirijan Tinček Mulej, Trboveljčani pa imajo najboljšega alpskega smučarja v Kosu, članu SPD. TRBOVLJE, 25. febr. Na Mrzlici in na terenih od Križke planine do Sv. Katarine so bile danes tekme za prvenstvo LZSP v alpski kombinaciji, ki jih je vzorno organiziral smuški odsek SPD v Trbovljah. Tekmovanje v slalomu je bilo dopoldne na obronku Mrzlice, v smuku pa so tekmovali popoldne — zaradi omehčanega snega na precej skrajšani progi do Sv. Katarine. Tekmam, ki so bile dobro zasedene, je prisostvovalo precej izletni- kov, ki so bili danes na zasavskih terenih. V slalomu so bili doseženi naslednji podrobni izidi: 1. Mulej Tinček (Ilirija) 1:58.2 2 Voller (Smk Ljubljana) 1:58.9. 3. Mulej Miloš (I) 2:03.7, 4. Magušar (I) 2:05.8, 5. Konstantin (L) 2:17.8, 6. Kos (SPD Trbovlje) 2:24.9, 7. Kokalj (L) 2:26.2, 8. Rajh (L) 2:27.6, 9. Vit (L) 2:34.1. V smuku so se tekmovalci na cilju zvrstili takole: 1. Mulej Tinček (I) 5:46, 2. Jerin (SK Kum) 5:51, 3 Kokalj (L) 5:54, 4. Šport — za žogo Pet golov za otvoritev V XIL kolu tekem v hrv.-slovenski ligi je Ljubljana gostovala proti Sašku v Sarajevu in — izgubila — Zagrebški Gradjanski vodi zmerom bolj krepko LJUBLJANA, 25. febr. Dan manj kakor tri mesece so klubi iz hrvatsko-slovenske lige počivali od zadnjih tekem za prvenstvene točke, danes pa se je kolo za naslov državnega prvaka v nogometu obrnilo v naši skupini že dva-najstič. Prvi spomladanski termin Je bfl za eno srečanje okrnjen, ker je HNS nedavno uvedel zelo energične ukrepe proti delavski enajstorici Splita ter jo pred nekaj dnevi suspendiral, tako da je varaždtoska Slavija — njen današnji nasprotnik — dobila dve točki brez boja. V Zagrebu so igrala štiri moštva in je padlo 9 golov za zmagovalca, poraženi moštvi pa nista mogli spraviti v mrežo nobenega. Da je Gradjanski odpravil Bačko s 5:9, ni senzacija, čudno pa se bo zdelo marsikomu, da je le za gol slabše obračunala tudi Concordia s Haškom. V Osijeku so gostovali Hajdukovci in pustfli takmkaj v tekmi brez gola eno točko. Naši belo-zeleni so šli na težko pot v Sarajevo in dobili tamkaj precej izdatno lekcijo. Poročilo pravi da so se sem in tja držali dobro in je reultat prav po pravici le nekoliko previsok. Bodisi tako ali tako, dejstvo je, da se z velikimi skoki pomikajo navzgor glede številke dobljenih golov, tako da Jim pač v še preostalih tekmah ne bodo cvetele rožice. V tolažbo si lahko rečejo, da so za morebitne finalne tekme samo pogojni kandidati Vsekakor pa bodi današnji izid vsem, ki se zanimajo za pro-speh slovenskega ligaša, nov memento, da je treba krepko prijeti za delo. Prvenstvena tabela se od one, ki smo je prenesli iz jeseni, zaradi današnjih izidov skoraj ni spremenila. Mesti sta zamenjala Sašk : Ljubljana 5:0 SARAJEVO, 25. febr. Na igrišču Saška je bila danes popoldne odigrana ligaška tekma v hrvatsko-sloven-ski ligi med Saškom in Ljubljano, ki se je končala z zmago domačinov s 5:0 (3:0). Ljubljana, ki ni nastopila kompletno — manjkala sta Pupo in Presinger in tudi v napadu so bile nove moči brez Grintala — je bila slabše moštvo ta je poraz zaslužila. Vsekakor pa je rezultat po poteku igre znatno previsok. Igralo se je po zelo težkem terenu, ker se je zaradi juga sneg otajal to je blato oviralo pravilen razvoj igre Kljub vsemu temu pa je bila igra še dovolj lepa in dobra. Prvi gol je dosegel v 9. min. iz razdalje 17 m z ostrim strelom Domorocki. Sašk je nato dosegel še dva gola, a jih sodnik za- Nerodna zadeva mladega zdravnika Oženj en je obljubil zakon mladi čmogorld Iz nedeliske kronike Ljubljana, 25. februarja Da, Matija je v polni meri storil svojo dolžnost. Že včeraj je pokazal, da se ne da izriniti s svojega stalnega mesta, a danes je dodaj še to, česar včeraj ni zmogel. Zimo je popolnoma ugnal m če kdaj, potem se je znameniti rek danes zares imenitno uveljavil Temperatura je namreč od včeraj napravila kar rekorden skok. Še včeraj so bile po vsej Sloveniji zabeležene jutrnje temperature od 10 do 16 stopinj pod ničlo, a davi živo srebro ni nikjer zdrknilo niže nego do 10 stopinj pod ničlo. Ju trnja temperatura se je gibala povprečno od —3 do —10. Tako so imeli v Bohinju —7, na Bledu —10, v Brežicah —3, v Celju —4, v Dravogradu —5, na Jesenicah —3, v Kamniku —3. v Kranjski gori —9, v Kočevju —4, v Ljubljani —3, v Ljutomeru —10, v Novem mestu —2, v Šent Janžu —1, v Tržiču —2, a na Rakeku 3 nad ničlo. Čez dan je temperatura napravila silen skok. Živo srebro je pod pritiskom sončnih žarkov kar vidno lezlo kvišku in popoldne smo imeli v mestu 14 stopinj C nad ničlo, na izrazito prisojnih krajih pa tudi do 18 stopinj. Sneg je kar vidno kopnel m po nlicah smo imeli brozgo in luže, da na daljše sprehode ni bilo misliti, vsaj brez ga-k>š m snežk ne. Ozračje je bilo danes popoldne že kar pomladno in nekatere dami-ee so seveda takoj pohitele z novo garderobo na plan. Res skrajni čas je bil. da je Matija led razbil, kajti zime imamo več ko dovolj in tudi za strn je že čas, da se znebi snežne odeje, sicer bi začela gniti. Še nekaj dni takega vedrega toplega vremena, pa bo zima vsaj pri nas popolnoma pri kraju. Davi so pripel iali v bolnišnico še dve žrtvi zime. Dopoldne je na Vodnikovi cesti na poledenelih tleh padel neki Pavel Pogačnik in si precej poškodoval nogo. Popoldne pa so morali reševalci v Podutik, kjer je smučarka Ida Kržakovičeva tako nesrečno padla, da si je menda zlomila nogo. Upamo, da so to zadnje žrtve zime, čeprav še večer za večerom nastopa poledica. Ključavničarji se ne dajo! Tudi ključavničarski mojstri so v soboto popoldne zborovali v znamenju novih odredb o reorganizaciji obrtniških združenj ter izjemnih prilik časa in sveta — vsi složni za obrambo svojih stanovskih pra- vic. Predsednik združenja Ivan Breskvar je v pozdravnem nagovoru naglasil potrebo optimizma in skupnosti med članstvom v interesu prospeha in zaščite stanu, železo danes več velja kakor zlato. Naj se tega zavedajo vsi, ki jim je pri srcu čast in dobro obrti, katera zlasti v teh časih s svojimi proizvodi toliko lahko koristi domovini. Po bodrilnih predsednikovih besedah, ki so jih številni udeleženci navdušeno sprejeli, je orisal tajnik Luznar notranje delo organizacije v preteklem letu. Na devetih odborovih sejah so se temeljito razpravljala vsa važna organizacijska in poklicna vprašanja. Vršili so se redni članski sestanki, ki so bili zmerom dobro obiskani. Združenje šteje 55 članov mojstrov, v vsem delokrogu je 79 pomočnikov in 137 vajencev. Nerazumljiva in neupravičena je nova odredba o reorganizaciji obrtniških združenj in grozi tudi ključavničarjem nevarnost razpusta. Razlogi razpustitve, kakor finančna šibkost in premajhna delavnost, ne bi smeli prizadeti ključavničarjev, kajti združenje ima vendar dovolj finančnih sredstev, vzdržuje svojega tajnika in organizacijska pisarna skozi vse leto nepretrgoma posluje. Skratka, združenje ima vse pogoje in pravice do samostojnega življenja in je bila proti razpustitvi vložena pritožba v popolnem soglasju odbora in vseh članov. Vajenskemu vprašanju je bila tudi to leto posvečena največja pažnja. Važna in nujna je bi1 a in bo skrb za zadosten in šolan naraščaj v ključavničarski obrti. Potreba čim boljše, naprednejše strokovne izobrazbe je pač v interesu vseh. Na dnevnem redu razprav je bila dem drugim organizacija centralnega foruma za reševanje obrtniških problemov, čimprej naj se prične z zidavo Obrtniškega doma, za katerega je Zbornica za TOI že rezervirala potreben prostor. Lovro Rozman je potlej v blagajniškem poročilu podal premoženjsko stanje združenja, ki je zadovoljivo. Fran Kosmač je v imenu nadzorstva izjavil, da je bilo poslovanje uprave vsestransko v redu. Pri predlogih in slučajnostih je bilo iznesenih več objektivnih kritik nove odredbe. Voti-ral se je denarni prilog za zidavo Obrtniškega doma ter primeren znesek kot podpora obrtnonadaljevalnim šolam. Po živahni debati je predsednik zaključil uspelo skupščino, ki je potekla v popolnem soglasju in prizadevnosti za čast in dobro stanu. Veliko zborovanje koroških borcev v Celju Upravičene zahteve onih, ki so se borili za našo severno mejo Celie. 25. februaria. Doooldne ie bil v vrtni dvorani hotela »Evrope« v Celju redni letni občni zbor krajevne organizacije Legije koroških borcev v Celju, ki ima 825 članov. Občnega zbora sta se udeležila zastopnika glavnega odbora LKB gg. Marušič in Le-ban iz Ljubljane ter 170 članov krajevne organizacije. Predsednik g. Brišček le v začetku pozdravil oba delegata LKB in ostale koroške borce, ki so v usodnih dneh s svoiimi žrtvami ustvarjali domovini državne meje, ki bi sicer potekale drugod Vendar pa koroški borci še niso bili deležni dovoline-ga priznanja kot dobrovolici. Koroški borci vztrajajo na svojih pravičnih zahtevah. Njih izpolnitev naj bo zlasti v današnjih usodepolnih časih vzgled mladini, kako domovina ceni napore svoiih domoljubnih sinov. Tajnik g. Mulei 1e poročal, da ie priredil krajevni odbor lani 5. marca veliko zborovanje članstva na katerem ie bila raa-nifestirana zahteva oo priznaniu dobro-voljstva koroškim borcem. Doslei so dosegli koroški borci le delno priznanie s tem. da iim ie bila priznana soominska kolajna. Ob 20-letnici iunaš' e smrti Srečka Puncerja in Franja Malgaia so se koroški borci udeležili spominske svečanosti lani 30. aprila na Puncerjevem grobu v Bra-slovčah in 6. maia na Malgaievem grobu v St. Juriju ob juž. žel. V velikem številu so se koroški borce udeležili lani pol-kovne slave v Celiu ob 20-letnici zavzetja Črne po celjskem polku 30. iuliia proslave na Ljubnem, o Vseh svetih pa spominske svečanosti pred spomenikom padlim koroškim junakom na dvorišču vojašnice kralja Petra v Celiu. Krajevni odbor namerava letos prirediti loterijo. Lani 30. decembra je krajevni odbor v sporazumu s celisfkim odsekom Zveze Maistrovih borcev obdaril najrevnejše člane. Mnogo dela ie imel krajevni odbor s uriiavami za spominske kolajne. Teh priiav ni napravilo okrog 100 članov. Celjski krajevni odbor ie bil ved- no v najtesnejših stikih z glavnim odborom. Tajnik se ie ob zaključku svoiega poročila zahvalil časopisju za veliko naklonjenost. Blagajniško poročilo višiega eeometra g. Jerasa izkazuje 25.331.95 din dohodkov in 3.307.45 din prebitka. Delegat glavnega odbora g. Marušič le sporočil pozdrave glavnega odbora in opisal vztrajno delo glavnega odbora, ki ie rodilo delne uspehe. Pozval ie članstvo k še večii strnienosti da doseže pravično priznanje. Koroški borci morajo služiti tudi v kritični dobi narodu in državi v obrambi njunih interesov. Govornik je prikazal ovire, zaradi katerih tri organizacije severnih borcev še niso združene v eni sami organizaciji in kritiziral ravnanje zagrebške organizacije. Spominske kolajne bodo koroškim borcem podeliene. Pravkar se mudi v Beogradu delegacija glavnega odbora ki zahteva ugoditev v vseh vprašanjih zlasti glede priznanja do-brovoljstva. Občni zbor se ie poklonil spominu pred dnevi v Celiu umrlega vladnega svetnika g. Emiliiana Lileka. ki ie bil tudi velik materielni podpornik Legije koroških borcev. , V novi odbor so bili izvolieni naslednji gg.: predsednik Janko Brišček I. podpredsednik Janko Wagner. II podpredsednik Franio Roš I. tainik Anton Mulei. II. tai-nik Fr. Jaušovec. I blagajnik Viktor Ko-vačič II. blagajnik Bazilii Jeras. odborniki Fric Mikeln. Danimir Pačnik. Josip Rajhman in Anton Repn'k. V nadzorni odbor so bili izvolieni gg Matei Arneic kot predsednik ter inž. Dušan Rudolf in Ferdo Primec kot odbornika. Nj. Vel. kraliu Petru TI in Ni Vis knezu namestniku sta bili poslani vdanost ni brzojavki, ministru voine in mornarice generalu Nediču oa pozdravna brzojavka. Ob zaključku ie bila ooudariena potreba. da dobijo brezooselni koroški borci zaposlitev in možnost človeka dostojnega življenja. Gasilce delo v celjskem in kcujlškem srezu Skupščina celjske gasilske župe Celje, 25. februarja V Cefljskem domu je bila dopoldne 8. redna letna skupščina celjske gasilske župe, ki obsega celjski m konjiški srez. Skupščine se je udeležilo nad 100 delegatov, ki so zastopali 56 gasilskih čet izmed 57. Zupni starešina g. Konrad Gologranc je pozdravi! predstavnike obiastev, zastopnike tiska in zbrane delegate. Nato so udeleženci na poziv starešine vzkliknili gasilskemu pokrovitelju Nj. Vis. kraljeviču Tomislavu, zatem pa so počastili spomin lani umrlega člana župne uprave g. Josipa Turnška in pred kratkim umrlega agilnega gasilskega delavca g. Alojza Lešnika z Zg. Ložnice pri Žalcu. Celjski župan je po kratkem nagovoru izročil župnemu starešini red Jugoslovenske krone 5. razreda Župni starešina je v svojem poročilu orisal priprave gasilstva na župnem področju za lanski gasilski kongres v Ljubljani. Gasilska župa posveča veliko pozornost organizaciji pasivne zaščite prebivalstva pred sovražnimi napadi iz zraka ter je priredila doslej 13 zadevnih predavanj in 2 tečaja. V Zrečah pri Konjicah se snuje nova gasilska četa. Kaže, da bo letos ustanovljena posebna gasilska župa za konjiški srez. S tem bo konjiški srez iziločen s področja celjske gasilske župe. Iz Celja je od-5el na novo službeno mesto v Beograd tehnični inšpektor inž. Marek, ki je sedem let požrtvovalno sodeloval v upravi celjske ga, silske župe. Lani je župa sodelovala pri mnogih gasilskih prireditvah in slavnostih. Tajnik g. Adolf Bervar je poroča)! o obsežnem organizatoričnem delu gasilske župe, o številnih nastopih, tečajih, predavanjih in drugih prireditvah. Na področju celjske gasilske župe je bilo lani 58 požarov (nasproti 51 v letu 1938) in sicer 25 malih, 26 srednjih, 3 večji in 4 veliki požari Škoda na zavarovanih poslopjih je znašala 1,752.000 din, na nezavarovanih pa 127.000 din. Če bi ne bili intervenirali gasilci, bi se bila skupna škoda povečala na približno 13 milijonov dinarjev. Pn požarih se je zgodila 1 smrtna nesreča, 7 prebivalcev pa je bilo lažje ali težje poškodovanih. Pri gašenju se je lažje nonesrečrlo 9 gasilcev. Zgorelo je 14 stanovanjskih hiš, i3 gospodarskih poslopij, 8 kozolcev, 2 skladišči, 2 sušilnici, 2 vinska hrama, 1 delavnica, 1 lesena koliba, 1 tovorni avtomobil in 1 železna cisterna, v kateri se je bil vnel svetilni plin. Statistika beleži tudi 7 gozdnih požarov in 1 sobni požar. Poročilo blagajnika g. Dobovičnika izkazuje 8086 din dohodkov in 7844.50 din izdatkov. Prebitek znaša torej 241.50 din. Na predlog predsednika nadzornega odbora g. Koprive iz Arje vasi je prejela uprava razrešnico, V novi upravni odbor so bili izvoljeni naslednji gg.: starešina Konrad Gologranc, namestnik starešine Ivan Virant, tajnik Adolf Bervar. blagajnik Franc Dobovičnik, odborniki Franc Košir, Jože Kapus, Vin-, ko Jordan in Ernest Tišler (v primeru usta-j novitve gasilske župe v Konjicah bo vstopil namesto njega v odbor Vrtačnik z Dobrne). V nadzorni odbor so bili izvoljeni gg. Anton Kopriva, Jože Kožuh, Ivan Bu-cej, Ivan Praprotnik in Vinko ČaSl (po ustanovitvi gasilske župe v Konjicah bo prišel namesto Časla v nadzorni odbor Ivan Perger iz Braslovč). Za delegata za skupščino Gasilske zajednice sta bila spet izvoljena podstarešina Ivan Virant in župni tajnik Adolf Bervar. i je potrdil tudi današnji občni zbor, kl ga 1 je otvoril in vodil dolgoletni starešina upok. šolski upravitelj g. Klemenčič. Z občnega zbora je bila odposlana vdanostna j brzojavka vrhovnemu pokrovitelju gasil- 25-odstotni davek od čistega dobička gasil- i stva kraljeviču> Tomislavu. Klena poročila & b j so podali marljivi tajnik Milan Klemen- čič, blagajnik Anton Pšeničnik in Mirko Župna skupščina je izrazila soglasno željo, da bi bil letošnji zlet Gasilske zajednice 4. avgusta v Žalcu, ko bo praznovala žalska gasilska četa 601etnico. Izražena je bila tudi želja, da bi ministrstvo ukinilo skih tombol. Na skupščini so bili odobreni datumi raznih gasilskih vaj, nastopov, veselic in drugih prireditev v letu 1940. Proračun gasilske župe za 1. 1940 predvideva 7556 din dohodkov m ravno toliko izdatkov. Župni starešina je apeliral na vse delegate, da bi se gasilci čim bolj posvetili izredno važnemu vprašanju organizacije pasivne obrambe pred sovražnimi napadi iz zraka. Na skupščini so bili 11 zaslužnim gasilcem izročeni srebrni križci, s katerimi jih je odlikovala Gasilska zajed-nica dravske banovine. Ob zaključku je bilo sklenjeno, da se bo pričel 17. marca ob po! 9. dopoldne v Gasilskem domu v Celju ekonomsko-administrativni tečaj Maribor čez nedeljo Maribor, 25. januarja Matija led razbija Prava matijevska nedelja. Letošnja zima je nagrmadila toliko snega in ledu, da je bilo še za sv. Matijo vsega tega preveč, dasi je dobro in častno izvršil svojo nalogo. Prijetno je pripekalo sonce, vsepovsod je teklo, ker se je tajal led in sneg pod čarobnim vplivom tople matijevske nedelje. Strešni plazovi so oteli strehe precejšnje teže. Tisti, ki Jim ni za smuko in sankanje, so jo ubrali v bližnje postojanke, četudi je bilo precej mlakužno, blatno ln mokro, za kar je letos izdatno poskrbel sv. Matija Tudi opoldanska promenada je bila danes izredno živahna in je privabila na avenijo staro in mlado. Zbor mariborske zelene bratovščine V lepem številu so se zbrali danes dopoldne pri Orlu člani mariborske zelene bratovščine, Lovskega društva Maribor. Občni zbor je otvoril in vodil dolgoletni predsednik ravnatelj g. B. Pogačnik, ki je tudi poročal o vnetem odborovem delovanju v pretekli poslovni dobi. Sledila so klena poročila tajnika prof. šaupa, blagajnika Boltavzerja, gospodarja Vukma-niča, g. Spragerja za strelski odsek, g. Gil-lyja za propagandni odsek in za knjižnico, dr. Kovačeca za pravni odsek. Za odsek v Mežici je poročal g. Veselko, v Vuhredu in Marenbergu inž. Pahernik, potem na Pesnici g. Kranjc in Dravogradu g. Ornik. Društvo šteje 931 rednih članov, razen tega 272 lovskih čuvajev. Navzoči so z odobravanjem vzeli na znanje poročila požrtvovalnih funkcionarjev, ki so se zelo trudili za razvoj lovstva ob naši meji. V smislu pravil je bila na dnevnem redu občnega zbora tudi volitev 7 odbornikov, kl so bili izžrebani pri zadnji seji. Po večini so ostali v vodstvu mariborske zelene bratovščine isti odborniki, na novo sta bila izvoljena v odbor šef primarij dr. Janko Dernovšek in inž. Urbas. Zbor je razpravljal tudi o raznih aktualnih tekočih zadevah, nakar je predsednik g. Pogačnik s toplimi vzpodbudnimi besedami zakliučil občni zbor mariborske zelene bratovščine. Odličen tujec v Mariboru V Mariboru se je pojavil konec novembra tujec, ki se je izdajal kot trgovec z odličnim slovesom. Najel je sobo v nekem tukajšnjem hotelu, kjer je bil tudi na hrani. Nastopal je zelo elegantno ln prepričevalno, tako da so malodane vsi zaupali njegovemu slovesu. Te dni pa je izginila za odličnim tujcem vsaka sled. Policija poizveduje, v katero smer jo je ubral. Zapustil je o svojem bivanju v Mariboru primeren spominek v obliki neplačanega računa v znesku 3662 din. Tatovi ln žeparji Mariborske meščane spet vznemirjajo številni primeri tatvin. Na trgu je izmaknil drzen žepar zasebnici Angeli Holzan s Tržaške ceste 47 denarnico, v kateri je bilo več gotovine. V prodajalnici Nabavljalne zadruge je postala žrtev spretnega žeparja železničarjeva žena Ana Fridau, ki je prišla ob denarnico, v kateri je bilo 160 din gotovine. Mizarskemu mojstru Albinu Justinu iz dr. Krekove ulice v Studencih je izginilo kolo znamke »Styria«, vredno 900 din. Iz ključavničarske delavnice tvrd-ke Skrinjar & Dolenc pa so odnesli razno staro železo in je policija že zajela sum-ljivce. Napadalci Pri železniškem prelazu v Jadranski ulici je neki Jožef K. navalil na delavca Avgusta Verbošta iz Taborske 8. Zabodel ga je z nožem v glavo. Verbošt je obležal v krvi. Ko je ležal na tleh, ga je napadalec poškodoval po trebuhu. V Zabovcih pri Sv. Marku pa so neznani napadalci premikastili posestnikovega sina uspehov m o; t »JUTKU« Alojzija štrbala, ki je obležal z občutnimi poškodbami, žrtev napada je postal tudi viničarski sin Franc Emeršič iz Velikega vrha pri Sv. Barbari, ki ima težke poškodbe na glavi. Oblastva poizvedujejo za napadalci. Za 4 milijone din obvarovana imovina V Gasilskem domu na Koroški cesti so se zbrali danes delegati gasilske župe za Maribor desni breg. Gasilske edinice na desnem dravskem bregu slovijo po svoji disciplini, vzgledni požrtvovalnosti ln gasilski tehnični usposobljenosti. Ta sloves Krajnc za nadzorni odbor. Poročila so pričala o vzornem nesebičnem delovanju, saj so posamezne edinice obvarovale v preteklem letu pred ognjem imovino v skupni vrednosti 4.090.000 din. Pri volitvah so bili izvoljeni: starešina g. Klemenčič, podstarešina A. Pšeničnik, tajnik Milan Klemenčič, blagajnik Mirko Krajnc, odborniki Ka-loh, Pohraški, Medved in Kac. šahovske novice V drugem kolu tekmovanja za prvenstvo Slovenske šahovske zveze sta se danes srečala šahovski klub Vidmar in šahovska sekcija Železničarja. Tekmovanje, ki je bilo danes dopoldne v kavarni »Bristol«, se je končalo neodločeno 4:4. V tretjem kolu, ki bo prihodnjo nedeljo, se bosta srečala Mariborski šahovski klub in SK »Železničar«. Nase gledališče DRAMA Ponedeljek, 26.: zaprto. Torek. 27.: zaprto. (Generalka). Sreda, 28.: Strahopetec. Premiera. Pre-mierski abonma OPERA Ponedeljek. 26.: zaprto. Torek. 27.: Rusalka Red A. Sreda, 28.: Lok. Plesni večer Pie in Pina Mlakarja. Izven. Ponedeljska križanka BESEDE POMENIJO: Vodoravno: 1. morje, 7. slovensko mesto, 14 oblika glagola roditi, 16. zbor (srhr.), 18. igralna karta, 20. pokrivalo, 21. del rudnika, 23. preproga (srhr.), 24. predlog, 25. klic na pomoč, 26. organizacija, 28. sen (srhr.), 30. volk (srhr.), 31. orožje, 33. torej (franc.), 35. Abesinija 37. moško ime. 39. kratica za ednina, 40. ime slavnega filmskega detektiva (fonetično), 42. domača žival, 43. predlog, 44. on (nemško), 45. reka v Jugoslaviji, 47. prebivalec fare. 49. moško krstno ime, 50. prebivalec nemške pokrajine. Navpično: 2. ploskovna mera, 3. čop, 4. grem, 5. višaj, 6. on (franc.), 8. igralna karta, 9. abesinski vojvoda, 10. reka v Jugoslaviji, 11. najvišje bitje, 12. zlato (franc.), 13 del obleke. 15. jed. tekočina, 17. indu strijska rastlina. 19. bližnjik, 21. del obleke, 22. izdolben, 24. moško krstno ime, 26. nasprotno od moker, 27. slab (srhr.), 29. muslimansko ime, 32. fevdalni obvezanec. 33. gospod (nemško, fonetično), 34. slovanski vladar, 36. iglasto drevo, 37. rimski cesar, 38. duh, 41. nasprotno od star, 43. lepota, čarovnija, 45. tukaj, 46. relativni zaimek. 47. grška črka, 48. nikalnica. KESITEV ZADNJE KRIŽANKE: Vodoravno: metelčica, imej, amen, lir, evo. ar, tok, id, lehak, porozen, zares, og, Nin, po, tok. dan, Eros. kose. medicinec. Navpično: Milan, emir, ter, ej, ča, ime, cevi, anoda, Bohorič, teran, kazen, laz, kes, potem, konec, gore, pase, kod, dan, si, ki. Troje knjižnih nagrad je žreb razdelil takole: Dušan Hartman, Ljubljana, Gregorčičeva 19, Branko Ro-sina, Brežice in Nela Bajželj, Petrov-grad, Aleksandrova 40-1. Brez posebnega obvestila. V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša predobra teta, gospa IVANA RATTEY vdov. VREČER, roj. RAK danes ob 3. uri zjutraj v 70. letu starosti po kratki bolezni, previdena s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnice bo v torek, dne 27. februarja ob pol 5. uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Vojniku. Sveta maša zadušnica se bo brala v sredo 28. t~ m. ob 7. uri zjutraj v farni cerkvi v Vojniku. VOJNIK, dne 25. februarja 1940. Žalujoče rodbine: Rak, Novak, Lokošek Jugoslovensko napredno akademsko starešinsko društvo Jadran javlja z globoko žalostjo, da je umrl njegov odbornik, gospod Ivan Vraniič predsednik višjega deželnega sodišča v pok. Plemenitega pokojnika ohranimo v častnem spomina ! LJUBLJANA, 25. februarja 1940. ODBOR Urejuj« Davorin Kavljen. — Izdaja «a tonaorcU >Juixa< Stanko Virant. - Za Narodno tiskarno