URN_NBN_SI_DOC-EHJRFDVN

OCENE IN POROČILA — REVIEWS A N D REPORTS Pleničar Boža: Slovenska bibliote­ karska bibliografija 1945—1980. Izbor prispevkov iz časopisja in zbornikov. Ljubljana, Narodna in univerzitetna knjižnica 1983. 171 str. Slovensko knjižničarstvo je v po­ vojnem razdobju — posebno še po letu 1970 — doživelo velike kvali­ tativne premike. Na eni strani se je profesionaliziralo, na drugi po­ sodobilo in v marsičem ujelo ko­ rak z evropskimi tokovi V času takih kakovostnih premikov je tem ­ bolj dobrodošla razgrnitev povojne slovenske bibliotekarske bibliogra­ fije, ki jo je v publikaciji »Slo­ venska bibliotekarska bibliografi­ ja 1945—1980« kot raziskovalno na­ logo pripravila naša znana biblio- grafka Boža Pleničar. Profesiona- zacija bibliotekarskega dela, ki smo ji zdaj še priče, terja namreč tak6 intenzifikacijo tovrstne dejav­ nosti kot tudi poglobljene razvoj - no-teoretične raziskave. Zato je tak pripomoček kot tem eljno biblio­ grafsko delo nadvse dragocen, saj prviič na enem mestu omogoča vpogled v gradivo, ki je bilo do­ slej dostopno le s potrpežljivim iskanjem po raznih bibliografijah ali v bibliografskem oddelku NUK. Bibliotekarji, ki so teoretično ali praktično poglobljeno delovali v svoji stroki, so tako bibliografijo že dolgo pogrešali. Kot je Pleničarjeva sam a uvodo­ m a razložila, zajem a bibliografija izbor pomembnejših prispevkov z bibliotekarskega področja, ki so bili objavljeni v slovenskih časopisih, časnikih in zbornikih. Iz strokov­ nih bibliotekarskih publikacij, kot se revija Knjižnica, Goriški knjiž­ ničar, Knjižni obveščevalec, Obve­ stila republiške m atične službe in bibliotekarski! zbornik, so izpisani vsi, iz časopisja pa le pom em bnej­ ši prispevki. Bibliografija je urejena po siste­ mu univerzalne decimalne klasifi­ kacije, v vsaki skupini so enote razvrščene po abecedi avtorjev, anonim ni članki pa spet po abe­ cedi za avtorskimi. Na nekaj po­ sebnosti pri razporeditvi gradiva je Pleničarjeva opozorila v uvodu, na prim er, da je pri razvrstitvi člankov o slovenskih javnih (sploš­ noizobraževalnih) knjižnicah upo­ števala princip kategorij, ki je bil sprejet s konceptom razvoja slo­ venskega knjžničarstva leta 1971 (pri čemer je treba upoštevati1, da je bil koncept le delno uresničen), in da so knjižnice razvrščene po zanje sedaj veljavni kategorizaciji, tako da so na prim er prispevki o študijskih in sindikalnih knjižnicah uvrščeni v skupino [javnih knjiž­ nic, »čeprav opravlja m ariborska univerzitetna knjižnica to funkcijo šele od leta 1970«. (Resnici n a lju ­ bo je treba povedati^ da je ta knjižnica res imela ime Visoko­ šolska 'in študijska knjižnica šele od leta 1970, vendar je delovala kot visokošolska že od ustanovitve višjih šol v Mariboru, to je od leta 1959 — prim erjaj enote v bi­ bliografiji’ 2239 do 2242.) K n již n ic a 27(1983)1-4 109