Rokoimjač September 2017, letnik XVIII, številka 7, izid: 21. 9. 2017 10 11 19 Ko v Krašnji zapojo Godbeniki na gostovanju v Franciji Motociklistična dirka za VN Lukovice OGLASI ■■ Rokovnjač 2 GEODETSKE STORITVE Tcdda jPff Edvard Lavrič s.p. UNNn , f Tmjava 5) s/.f225 Lukovica GSM: 040 792 668 lavric. edd@gmail. com , 2 Mmm KUPON ZA 10 % POPUST NA STORITEV: UREDITEV MEJE, IZMERE GOZDOV IN KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ (ne veste kje poteka meja med vami in vašimi sosedi) PARCELACIJA (iz ene parcele bi radi naredili dve ali več oz. parcele združili v eno) IZRAVNAVA MEJE (postopek mejo izravna v linijo "poravna") OZNAČITEV MEJE (z plastičnimi oz. betonskimi mejniki, klini ali po dogovoru) POTREBUJETE HIŠNO ŠTEVILKO VPIS STAVBE IN DELOV STAVBE V KATASTER STAVB GEODETSKI NAČRT ZAKOLIČBA IN VRIS OBJEKTA V KATASTER ¿J BREZPLAČEN NASVET GEODETA ... ' Ugodno in kvalitetno do rešitve! Kupon velja do 31.12.2017. f NOVO STATISTIČNO NEVERJETNA PONUDBA NISSAN X-TRAIL • PRIHRANEK DO 7.000 EUR* • 7 LET JAMSTVA* NOVA NISSAN MICRA • PRIHRANEK DO 2.300 EUR*** • 3 LETA VZDRŽEVANJA**** IN 5 LET JAMSTVA***" • OBVEZNO IN OSNOVNO KASKO ZAVAROVANJE****** AVTOHISA MALGAJ ime s tradicijo | Ljubljana Avtohiša Malgaj, d.o.o., Tržaška c. 108, 1000 Ljubljana. Prodaja novih vozil: 01/ 20 00 627, prodaja rabljenih vozil: 01/ 20 00 560, servis: 01/ 20 00 570. E-mail: info@malgaj.com ODPRTO OD PON DO PET: OD 8.00 DO 18.00, SOB: OD 8.00 DO 12.00, NED: ZAPRTO www.malgaj.si Kombinirana poraba goriva: 6,4-3,21/100 km. Emisje CO2: 162-85 g/km. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona delcev PM10 in PM2S ter dušikovih oksidov "Oglaševani prihranek 7000 € velja za omejeno količino vozil Nissan X-trail 2,0 dCi 4WD iz zaloge. ""Brezplačno 7-letno jamstvo veja ob nakupu novega osebnega vozila Nissan X-trail z Nissan Financiranjem. 7 let jamstva obsega 3 leta tovarniške garancije ter podaljšano jamstvo za 4., 5., 6. in 7 leto oz. za 160.000 km, karkoli se zgodi prej. Akcja traja do razprodaje zalog. """Oglaševani prihranek 2.300 € veja za omejeno količino vozil nova Nissan Micra z opremo Tekna iz zaloge. """"3 leta brezplačnega vzdrževanja ali do 60.000 km za bencinske motorje oz. do 90.000 km za dizelske motorje. Velja za redne servisne intervale in z Nissan Financiranjem. """""Brezplačno 5-letno jamstvo velja ob nakupu novega osebnega vozila nova Nissan Micra z Nissan Financiranjem. 5 let jamstva obsega 3 leta tovarniške garancije ter podaljšano jamstvo za 4. in 5. leto oz do 160.000 km, karkoli se zgodi prej. """"""Obvezno in osnovno kasko zavarovanje velja za prvo leto. Akcija traja do razprodaje zalog. Več na nissan.si. Pooblaščeni uvoznik Renault Nissan Slovenija, d.o.o., Dunajska 22, 1001 Ljubljana. Slika je simbolična. september 2017 UVODNIK 3 Uvodnik September je zagotovo mesec, ko se v občini Lukovica največ dogaja. Občinski praznik, 4. september, dan, ko se je rodil pisatelj, politik in notar Janko Kersnik, je že leta povod za to. Tudi tokrat so potekale številne prireditve. Zapise lahko preberete v nadaljevanju. Največ prostora, s kar nekaj fotografijami, je namenjenega osrednji prireditvi ob občinskem prazniku, kjer so se predstavile krajevne skupnosti, zapela je znana pevka Nika Zorjan, podeljena so bila občinska priznanja. Vsem petim dobitnikov v imenu uredniškega odbora iskreno čestitamo. Kar nekaj je bilo tradicionalnih dogodkov, na ogled sta bili dve razstavi, spet je bil organiziran vikend odprtih vrat ... Mesec še ni končan in v sklopu septembrskega dogajanja v čast praznika občine nas čakata še nogometni turnir v Zlatem Polju in moped dirka za veliko nagrado Lukovice. Sedma letošnja številka Rokovnjača, ki ga držite v rokah, je izšla en teden prej, kot je bilo predvideno oziroma kot je zapisano v terminskem planu, dostopnem na spletni strani občine Lukovica v rubriki Rokov-njač. Razlog je referendum o 2. tiru. Tudi naslednja številka bo zaradi predsedniških volitev izšla nekoliko prej. Osmo številko Rokovnjača v vaših nabiralnikih pričakujte 19. oktobra, rok za oddajo člankov pa je 10. oktober. Na to vas opozarjam, da vas predčasni izid ne bi presenetil, tako kot je nekatere v septembru. Že omenjeni terminski plan izida Rokovnjača je zgolj informativni. Sestavljen je namreč v začetku leta in v njem ne moremo predvideti točnih datumov referendumov in volitev. Njim moramo prilagoditi izide, da zagotovimo predstavitev mnenj in kandidatov. Zato je točna izdaja naslednje številke napisana na 3. strani Rokovnjača. Leon Andrejka ODGOVORNi UREDNiK VSEBINA Govor župana Mateja Kotnika 4 Srečna hiša spreminja namembnost 14 Nagrajenci občine Lukovica 6 Dan odprtih vrat ŠKD Bregar 15 Šahovska simultanka 8 Rokovnjači aktivni tudi poleti 17 Krožišče Trojane 9 Memorial Jerneja Škarje 18 Likovna razstava DU Lukovica 10 Medalja Sare Jenčič 19 Koncert Nine Pušlar 11 Prvi šolski dan 20 Vikend odprtih vrat 12 Zahvale 26 PRVO OKTOBRSKO NEDELJO, 1. 10. 2017 BO V KRAŠNJI PONOVNO DIŠALO PO SVEŽIH KROFIH GOSTINSKEGA PODJETJA TROJANE. Naslednja številka Rokovnjača bo izšla 19. oktobra 2017; rok za oddajo člankov je 10. oktober 2017 do 12. ure. Članki, ki bodo poslani po tem roku, v aktualni številki ne bodo objavljeni. Svoje članke, dolge največ 1500 znakov s presledki, lahko pošljete po e--pošti na naslov: rokovnjac@lukovica.si ali pa jih vnesete v sistem www.mojaobcina.si. Več informacij na telefonski številki uredništva: 051 365 992. ROKOVNJAČ je glasilo Občine Lukovica. Brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Lukovica; odgovorni urednik: Leon Andrejka, uredniški odbor: Milena Bradač, Marjetka Vrbnjak, Andraž Kopitar in Erika Cerar; ustanovitelj: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, t: 01/729 63 00, m: 051 365 992, jezikovni pregled: Primož Hieng; spletna stran: www.lukovica.si, e-mail: rokovnjac@lukovica.si; produkcija: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; trženje oglasnega prostora: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; naklada: 1.950 izvodov. Glasilo spada med proizvode, za katere se obračunava 9,5 % DDV (Ur. l. RS št. 89/98). Rokovnjač je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1661 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 380. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti. Nenaročenih člankov ne honoriramo. Članki v rubriki pisma bralcev in politika niso lektorirani. Na naslovnici: Mladinski odsek PD Blagovica in Vid Valič na proslavi ob prazniku občine Lukovica, foto: Rok Majhenič. 4 OBČINSKI PRAZNIK Govor župana Mateja Kotnika Dober večer! V tem jesenskem večeru lepo pozdravljam vas, dragi gostje, spoštovani nagrajenka in nagrajenci, ki jim v imenu Občine Lukovica, občinskega sveta in v svojem imenu iskreno čestitam. Pozdravljeni vsi, ki ste zbrani tu na praznični dan. Ko sva se pred tem dogodkom pomenkovala z današnjim povezovalcem prireditve Vidom Valičem, sem ga vprašal, v prepričanju, da je v tem nevtralen, o čem naj govorim na proslavi. Običajno je, to vem po tem, ker obiskujem proslave drugih občinskih praznikov, da se župani pohvalimo s tem, koliko metrov kanalizacije smo zgradili, koliko cest in šol in vrtcev in, in, in. Kot bi želeli še enkrat poudariti, tisto kar vsi vidite, če pa ne vidite, vam, verjemite moje naštevanje in če to še trikrat ponovim, nič ne pomeni in nič ne spremeni. In končno sem že lansko leto lepo v številkah povedal, da smo, če se lotimo navajanja, kaj smo storili po vzoru slovenske olimpijske propagande, ki pravi: »Imamo največ medalj na prebivalca,« zgradili daleč naokoli največ kanalizacije na prebivalca, največ cest, javne razsvetljave, optike in tako dalje. A ta zgodba ima tudi epilog. Če imaš česa največ, moraš to tudi upravljati in vzdrževati, posledično pa imamo tudi visoke stroške. Le te, stroške namreč, pa ljudje hitreje opazimo kot stvari, ki so bile postorjene in niso in ne bodo nikoli vsem v zadovoljstvo. Torej na vprašanje, o čem govoriti, je Vid Valič odgovoril, da o povezovanju, skupnosti, enotnosti. Da, lepo, in hvala! Današnja proslava je pravzaprav sestavljena kot povezovanje posameznih del v celoto, povezovanje zgodb krajevnih skupnosti v eno samo pripoved občine. Pa to ni tako enostavno. Zakaj? Ker je lažje govoriti o komunali, tisti opravljeni, in tisti, ki je še ni, kot pa o tem, kaj delamo, kdo smo, kaj predstavljamo, s čim se lahko pokažemo kot ljudje. Da, povezovanje. To, kar vedno govorim, v občini moramo začutiti sebe, svoje moči in delo. To se nikdar ne zgodi, če svojemu kraju soljudem nečesa ne daš, če si samo individualist, poln sebe in nimaš posluha za skupnost. Tako kot poslušam v predsedniški kampanji pri kakem kandidatu največ le: sem, bom, mene, meni, jaz bom drugače, meni nasprotujejo. Kot da smo v monarhiji. Kje smo mi, kje je pri takemu; za nas, od nas? Kaj je torej skupnost? Jo prepoznamo? Znamo kaj povedati o nas, o tem kaj smo? Če nekdo vpraša mene kot župana, kako vidim svojo občino, svoj kraj, se pričakuje odgovor in to takoj. Vprašajmo se torej, kdo smo, kaj nas povezuje, kaj nas označuje, po čem se ločimo od drugih. Ko si bomo odgovorili na to, bomo vedeli tudi, kaj je dobro, kaj naj ohranjamo, negujemo, gradimo. Kdo smo, na kaj smo vsi skupaj lahko ponosni. Kaj nas lahko bolj povezuje, zaradi česar smo bolj ljudje? V naših šolah imamo skoraj 80 otrok, ki so pri nas v reji. Kot sem že nekje zapisal, upam, da so ti ljudje, ti naši otroci tu pri nas našli topel dom in ljubezen. Če jim znamo in jaz opažam, da je tako, in jim znamo dati vse, kar potrebujejo in tisto največ, kar je, ljubezen, smo veliki ljudje. In to nas že generacije povezuje in na to smo lahko vsi skupaj ponosni. Hvala vsem mamam in očetom, ki sprejemate pod svojo streho tudi druge otroke in dajete itd. Povezuje nas družina, naš kraj, krajevna skupnost, župnija, naše društvo in ne nazadnje naša občina. In ko si del nečesa in te nekaj povezuje, moraš za to tudi skrbeti, nekaj skupnosti tudi dati. Kolikor daš, toliko lahko tudi pričakuješ. Rokovnjač Dogaja se, da se pričakuje preveč od občine. Poznati moramo tudi naše meje in planirati toliko, kot zmoremo tudi narediti. Toda največji strošek postaja vzdrževanje vsega tega, kar imamo in tudi tega se moramo zavedati. Napraviti je eno, skrbeti za to pa drugo, predvsem pa mora vsaka stvar tudi pametno služiti svojemu namenu. To, kar potrebujemo, imejmo, vsaka stvar več je lahko tudi breme. Danes nas povezuje ta trg, na katerem smo, in kar ne morem verjeti, da v teh dneh mineva deset let od tistega lepega dogodka, odprtja trga. Rekli smo, naj bo to prostor srečevanja in združevanja. Poglejmo okrog sebe, to je trg združevanja. Ker praznujemo občinski praznik v spomin na našega pisatelja Janka Kersnika in sicer na njegov rojstni datum, in ker že govorim o časih, ki se jih spominjamo, je prav, da se spomnimo tudi minljivosti časa, saj letos mineva 120 let od njegove smrti. Kersnik označuje marsikaj, kar nas povezuje in nas predstavlja navzven. Okrogih sto let bo kmalu poteklo, kar je v času velike vojne leta 1917 umrl pisatelj in krašenjski rojak Fran Maselj Podlimbarski, ki se ga v društvu z njegovim imenom vedno spominjajo in ohranjajo nanj dostojen spomin. In ko je Josip Milčinski prišel s Češkega tu na Brdo v službo kot davkar, si verjetno ni predstavljal, da se bo tu poročil. Pa se je. Z Lucijo Vever iz Lukovice in pred 150 leti se jima je rodil Fran Milčinski, pisatelj in sodnik. Prvi, ki se je ukvarjal z mladino, ki je zgrešila pravo pot, ter žlahten v besedi in humorju. Tu na Brdu je opravljal prakso in kot mlad sodnik tu služboval. V Lukovici pa je preživljal čas, kadar je le mogel, in je uspel pobegniti iz Ljubljane. V Lukovici si je točno pred stotimi leti v težkih vojnih časih prve svetovne vojne pisal tudi dnevnik in naj končam z zapisom iz teh krajev pisatelja Frana Milčinskega, tudi Ježkovega očeta, če hočete. Spomnimo se, da tudi sami le potujemo v času in da so na tem mestu bili ljudje, ki jih spoštujmo in delajmo tako, da bodo spoštovali tudi nas. Takole je zapisal, točno pred sto leti tu v Lukovici: 24. avgusta 1917, petek. V Lukovici pridelek hvalijo. Pšenice toliko kot lani. Ječmena manj, toda pri Slaparju imajo še lanske pšenice in povrhu še skrite, ta pa ne šteje, ker spada v železno zalogo. Fižola obilo, ga že rujejo, da ne pride v dež. Ajdo bodo ruvali, tako majhna bo. Za Domžale so bili res napovedani letalski napadi; orožniki pozvani, da mire in poduče prebivalstvo. VKrašnjo na žegnanje ni bilo nič ljudi. Doktor Janez Evangelist Krek je imel shode v Blagovici, Lukovici in Dobu. Napovedani so bili na uro, da so bili ljudje tedaj že v kraju. Od glavarstva ni nihče prišel. Kmeč iz Prapreč je pravil, da je Krek govoril, da se borimo Nemcu na ljubo, to mora postati drugače, v to mora pomagati ljudstvo... 30. oktober 1917, torek. Žena se je zvečer srečno vrnila iz Lukovice, kjer je bila v zadevah oskrbe s hrano. V kangli za mleko je s sabo pripeljala maslo, prst medu in jajca. Ostalo pride z vozom. Orožnik je v Lukovici zasačil kmetico pri prepovedani kuhi mila. »Saj za vas kuham!« Je rekla. »Potem pa le«, je dejal orožnik. Z Gradca je prišel višji inšpektor za prehrano in strogo prijemal mlinarja zaradi neopravičenih prodaj, končal pa s tem. »Mi lahko daste 2 kg moke?« »Gospod inšpektor se šalijo,« odgovori mlinar. »Ne, resno je.« »Če je tako resno, vam pa že lahko dam.« ... Tako točno pred sto leti naš Lukovičan Fran Milčinski. Časi se spreminjajo ali pa tudi ne. Vse torej, kar delamo, delajmo z velikim upanjem v prihodnost in vero v naše otroke in njih otroke. Ne razmi-šljajmo in ne govorimo le tega, kar je značajno za ta čas in se samo lepo sliši. Bodimo drzni, z več vere in zaupanja tudi vase, ker smo za današnji dan odgovorni le sami in iz današnjega dne raste jutrišnji. Občino čaka prizidek k šoli. Drzen projekt, ki presega vse do zdaj in presega velikost našega proračuna. Ampak vem, da zmoremo, znamo in smo pripravljeni. Marsikaj bo moralo počakati, a šola se gradi le vsakih 50, 100 let in zadaj je spet ta čas. Čas, da stopimo skupaj in skupaj naredimo to, ker je to naša prihodnost. Matej koTNiK ŽUPAN september 2017 OBČINSKI PRAZNIK 5 Osrednja prireditev ob prazniku Občine Lukovice Osrednja prireditev ob prazniku Občine Lukovice je potekala v petek, 8. septembra, na trgu v Lukovici. Začela se je z glasbenim programom in s slovensko himno v izvedbi Godbe Lukovica. Prireditev je povezoval vsem poznani televizijski voditelj in stand up komik Vid Valič. Slavnostni govornik je bil župan Matej Kotnik. Rdeča nit županovega govora je bila o povezovanju skupnosti, enotnosti, saj je bila prireditev sestavljena kot povezovanje posameznih delov v celoto oziroma povezovanje zgodb krajevnih skupnosti v eno samo pripoved občine. Župan Matej Kotnik, predsednik Odbora za družbene in društvene dejavnosti ter občinska priznanja Matevž Kink ter višja svetovalka za družbene in društvene dejavnosti Mojca Cerar so nato podelili priznanja letošnji nagrajenki in nagrajencem: Stanislavi Stopar, Andreju Svetetu, Boštjanu Gorencu Pižami, prof. dr. Antonu Medenu in Društvu lastnikov gozdov Tisa Domžale. Njihovo delo je kratko predstavil povezovalec večera Vid Valič. Predstavile so se krajevne skupnosti v občini Lukovici, vsaka s svojim kratkim programom. KS Blagovica se je predstavila z mladinskim odsekom Planinskega društva Blagovica. V točki, kjer so ob tabornem ognju pekli hrenovke, je nastopal tudi Vid Valič. KS Lukovica se je predstavila z Rokovnjači. V KS Češnjice so prosili Vida Valiča, da je prebral glavne značilnosti te krajevne skupnosti z 69 prebivalci. KS Krašnja so predstavili življenje Frana Maslja-Podlimbarskega, saj bo letos 100-letnica njegove smrti. Društvo Peloton, ki je letos pripravilo družinski kolesarski maraton, je začelo predstavitev KS Prevoje, sledili so še predstavniki Turističnega društva sv. Vid in Mešani pevski zbor Šentviški zvon. Iz KS Rafolče se je z lesenim avtom na osrednji trg pripeljal Marko Kveder, KS Trojane pa je na hudomušen način predstavil Boštjan Gorenc Pižama. Prireditev se je končala s koncertom energične Nike Zorjan. KS Trojane je predstavil Boštjan Gorenc Pižama OBČINSKI PRAZNIK PP Rokovnjač 6 Nagrajenci občine Lukovica 2017 Stanislava Stopar Občina Lukovica podeljuje plaketo Občine Lukovica Stanislavi Stopar za dolgoletno prizadevno delo na področju vzgoje in izobraževanja, prizadevno delo v javnem življenju ter društvih in delo v občini Lukovica. Z delom, ki ga je opravila že do zdaj, pušča široko sled v prostoru in ljudeh občine Lukovica. Rojena v Rafolčah, je ostala zvesta svojemu kraju, najprej kot učiteljica in nato kar 14 let kot ravnateljica Osnovne šole Janka Kersnika na Brdu. V tem času so se na šoli dogajale velike spremembe, od gradnje prizidka do vedno boljših uspehov, ki so jih dosegali tako šola kot posamezni učenci. Gospa Stopar je bila večkrat izvoljena kot svetnica v občinski svet občine Lukovica, tako tudi v prvem njegovem sklicu, naše območje pa je kot poslanka zastopala tudi v Državnem zboru Republike Slovenije. Pri tem je treba poudariti njeno vedno pozitivno vlogo in odprtost za dialog ter sodelovanje. Sodelovala je pri mnogih projektih, društvih in dejavnostih v Lukovici. Do letošnjega leta je 12 let vodila Društvo upokojencev Lukovica, v katerem je še zelo aktivna podpredsednica. V društvu izredno cenijo njeno delo in ji priznavajo velike zasluge za njegovo rast in razvoj novih dejavnosti, s katerimi je tretje življenjsko obdobje naših občank in občanov postalo živ in aktiven del naše občine. Na predlog Društva upokojencev Lukovica občinski svet Občine Lukovica Stanislavi Stopar podeljuje priznanje Občine Lukovica. Andrej Svete Občina Lukovica podeljuje plaketo Občine Lukovica Andreju Svetetu za izjemen prispevek k rasti vzgoje mladih, za njegovo skrb za vse generacije prebivalcev občine Lukovica, za velik doprinos k ohranjanju in prezen-taciji kulturne dediščine ter za prispevek k družbenemu in društvenemu življenju v občini Lukovica. Andrej Svete je kot mlad duhovnik v letu 1981 prišel za župnika na župniji Brdo pri Lukovici in Zlato Polje. Kot je on vzljubil ta kraj, je tudi kraj vzljubil njega. Temu prostoru in tem ljudem je zapustil 34 let svojega dela in ne le službo ampak služenje. Ne samo, da je velik njegov prispevek za ohranjanje naše bogate sakralne dediščine, ki se je v obeh župnijah Brdo in Zlato Polje ne manjka. Še pomembnejša je njegova vloga pri delu z ljudmi. Kot veroučitelj in vzgojitelj je polagal dober nauk v roke mnogih generacij otrok in mladine, s katerimi je znal navezati pravi očetovski in prijateljski odnos. Ničkolikokrat je namenjal pripravi na dogodke, verouk in pisanje spričeval ter nalog, svoje noči. Nič koliko bolnih je obiskal, koliko naših rajnih je pospremil k počitku in koliko na pot zakona in družinskega življenja. Ni samo duhovnik in župnik, ampak tudi človek, ki se je ves čas razdajal za ljudi in prostor, kamor je bil poslan. Andrej Svete je občanom občine Lukovica daroval svoja najustvarjalnejša leta. Za ves velik prispevek, ki ga je Andrej Svete vgradil v mozaik našega kraja, naše kulture in našega življenja, mu občinski svet Občine Lukovica podeljuje plaketo Občine Lukovica. Boštjan Gorenc Pižama Občina Lukovica podeljuje plaketo Občine Lukovica Boštjanu Gorencu Pižami za izjemen ustvarjalni in prevajalski prispevek k slovenski literarni kulturi ter k prepoznavnosti in ugledu občine v slovenskem kulturnem prostoru. Boštjan Gorenc Pižama, kot je zapisano na spletni strani, živi v majhni vasici na robu Kranjske. Očitno ima Boštjan srečo, ker se je priženil v občino Lukovica, mi pa imamo srečo in veselje september 2017 OBČINSKI PRAZNIK 7 z njim, bi lahko rekli. A Boštjan ni le žlahtni komik, je še mnogokaj. Je odličen prevajalec, ki je iz angleščine prevedel že prek 40 literarnih del. Med drugim zbirko Dava Pilkeyja Prigode kapitana Gatnika, Georgea R. R. Martina Igra prestolov in Vihra mečev ter Ples z zmaji, Terryja Pratchetta & Neila Gaimana, Dobra znamenja in še bi lahko naštevali. S svojim literarnim prvencem sLOLvenski klasiki je v letu 2016 dosegel zavidljiv dosežek, saj je njegovo delo postalo slovenska knjiga leta, ki je bila tudi, kar je pri nas redkost, največja prodajna uspešnica knjižnega leta. Boštjan je poznan v slovenskem medijskem prostoru kot moderator, voditelj radijskih in TV projektov, nikoli pa mu ni odveč pomagati svojemu domačemu kraju, kjer je organiziral dobrodelni večer stand up komedije v podporo izgradnje otroškega igrišča na Trojanah, ali pa voditi občinske prireditve in pomagati pri njihovem nastanku. Za ustvarjalne dosežke, obsežen prevajalski opus prevedene angleške literature v slovenski jezik, za prispevek k razvoju gledališča in žlahtne komedije ter za prispevek k dvigu kulture našega kraja in njeno prepoznavnost ter tudi prepoznavnost naše občine v širšem slovenskem prostoru, občinski svet Občine Lukovica Boštjanu Gorencu Pižami podeljuje plaketo Občine Lukovica. Prof. dr. Anton Meden Občina Lukovica podeljuje plaketo Občine Lukovica prof. dr. Antonu Medenu za izjemen prispevek na področju vzgojnoizobraževalnega, kulturnega in družbenega življenja in dela v občini Lukovica. Prof. dr. Anton Meden s svojo družino živi v naši občini od leta 1996. Je oče petih otrok. Že v prvih letih bivanja v Lukovici se je aktivno vključil v življenje kraja. Zelo dobro se zaveda, da je dober, sodoben, učinkovit, prijazen, human temeljni izobraževalni sistem bistveni gradnik vsake zdrave družbe, vsake civilizacije, kakor je družina njena osnova celica. Današnji čas zahteva aktivno vlogo staršev. Takšno poslanstvo pooseblja g. Medena. Tako je bilo skoraj samoumevno, da so ga starši na OŠ Janka Kersnika Brdo že leta 2002 izvolili za predsednika Sveta staršev. Z dveletno prekinitvijo to funkcijo opravlja še danes. Kot človek dialoga je v vseh teh letih dosegel, da so starši kot prvi in nepogrešljivi vzgojitelji dobili svojo moč odločanja v svetih staršev in s tem sodelovanja z učitelji. Ker njegova vizionarna beseda vedno pade na plodna tla, je povezal sve- te staršev v regiji in postal pobudnik in soustanovitelj ter predsednik regionalnega aktiva svetov staršev ter eden glavnih akterjev ustanovitve nacionalne starševske organizacije Zveze aktivov svetov staršev Slovenije. Tej organizaciji predseduje vse od ustanovitve leta 2011 do danes Poleg omenjenega udejstvovanja je g. Meden soorganiziral vrsto kulturnih dogodkov in predavanj ter pisal v občinsko glasilo. Skupaj z ženo Zin-ko vodita tudi Slomškov bralni klub za odrasle, »na noge« pa sta postavila tudi Slomškovo bralno priznanje. Tudi na svoji poklicni poti je predan delu - je univerzitetni profesor in uveljavljen znanstvenik na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Ja avtor več kot 150 izvirnih znanstvenih člankov. Za izjemni prispevek na področju vzgojnoizobraževalnega, kulturnega in družbenega življenja in dela v občini Lukovica mu Občinski svet Občine Lukovica podeljuje plaketo. Društvo lastnikov gozdov Tisa Domžale Občina Lukovica podeljuje plaketo Občine Lukovica Društvu lastnikov gozdov Tisa Domžale ob 10. obletnici delovanja ter prispevek k izobraževanju in povezovanju lastnikov gozdov na območju občine Lukovica. Društvo lastnikov gozdov tisa Domžale je prostovoljno, nepridobitno in samostojno združenje, ki vključuje in povezuje lastnike gozdov na območju občin Lukovica, Domžale, Moravče, Trzin, Mengeš in Dol pri Ljubljani. Ustanovljeno je bilo leta 2007 zaradi boljšega medsebojnega poznavanja, izmenjave izkušenj in nudenja pomoči med lastniki gozdov. Glavne dejavnosti društva so: izobraževanja za gospodarjenje z gozdom v obliki tečajev, predavanj in ekskurzij, skupna nabava osebne varovalne in zaščitne opreme ter strokovne literature, pomoč pri prodaji več vrednega lesa na licitaciji v Slovenj Gradcu ter svetovanje in pomoč pri ukrepih za povečanje prodajne vrednosti okroglega lesa s pravilnim krojenjem. V časih, ko je gozd vedno bolj ogrožen, je skrb za pravi odnos do gozda še kako pomemben. Občinski svet Občine Lukovica ob 10. obletnici delovanja društva tudi kot podporo njegovemu delu in prizadevanju Društvu lastnikov gozdov Tisa Domžale s sedežem v Občini Lukovica podeljuje plaketo Občine Lukovica. OBČINSKA UPRAVA PP Rokovnjač 8 Zaključena postavitev fitnes naprav Okoli Gradiškega jezera so bile na sam občinski praznik postavljene še tri fitnes naprave, s katerimi se je faza postavitev fitnes naprav za vadbo v naravi tudi zaključila. V postopku izbora naprav in pri določitvi vrstnega reda le-teh so aktivno sodelovali člani Mladinskega kluba STIK. Ti bodo določili tudi lokacije in naprave za postavitev trim steze v okolici jezera, kar načrtujejo v letih 2018 in 2019. Žal moramo ob tem poročati tudi o malomarnosti lastnikov štirinož-cev. Pa ne vseh, le tistega, ki je dovolil, da je pes stopil na še neposu-šeno umetno maso, ki je podlaga, na katerih stojijo fitnes naprave. In to ne le na en podstavek, temveč na dva. Temu se preprosto reče malomarnost. Kljub jasno označenem in ograjenem, v tistem trenutku še delovišču, je na takšen način nastala sicer le lepotna, a nepopravljiva škoda. Ne bo hudega, vse je še vedno popolnoma uporabno, a vseeno pozivamo lastnike štirinožcev, da upoštevajo dejstvo, da morajo biti psi na javnih površinah na povodcih ter da ne uničujejo družbene lastnine. Za OBČiNSKO UPRAVO Andraž koPiTAR Rojstni dan Janka Kersnika Četrtega septembra leta 1852 se je v brdskem gradu rodil pisatelj, notar in graščak Janko Kersnik. Na nek način je to tudi razlog za praznovanje v občini Lukovica. Župan Matej Kotnik je ob spominu na izjemnega človeka, ki je v svojem času, s svojim delom pustil pečat v celotnem slovenskem prostoru, ob njegovem grobu prižgal sveče v obliki slovenske tro-bojnice. Več o Janku Kersniku si lahko preberete na spletni strani občine Lukovica (www.lukovica.si) pod zavihkom Koristno o občini / Znamenite osebnosti. Za OBČiNSKO UPRAVO Andraž kOPiTAR Šahovska simultanka z velemojstrom V sklopu Vikenda odprtih vrat v Srcu Slovenije se je v soboto zjutraj na ekološki kmetiji v Korenu odvijal zanimiv šahovski dogodek, šahovska simultanka z velemojstrom Matejem Šebenikom, ki je svoje šahovsko znanje uporabil v boju proti kar desetim "domačim velemojstrom" šahovske igre. Dogodek se je v megleno-oblačnem dnevu odvijal na čudoviti lokaciji Ekološke domačije Plahutnik Razgledi z Vrha na Korenu. V nedejo so za otroke vseh starosti na domačiji pripravili še zanimivo in uporabno šiviljsko delavnico. Za OBČiNSKO UPRAVO Andraž kOPiTAR september 2017 OBČINSKA UPRAVA 9 Podporni zid v Zgornjih Praprečah Zaradi zaščite cestišča pred zalednimi meteornimi vodami nad stanovanjskimi stavbami v naselju Zgornje Prapreče je občina začela z izgradnjo opornega zidu v dolžini 63 metrov, ki bo predvidoma zaključena v septembru, pove vir iz uprave občine Lukovica. Krožišče Trojane Vir iz uprave občine Lukovica pove, da se bodo končno uredirele razmere na križišču Trojane-V ransko-Zagorje OS-priključek AC, ki je že nekaj let na seznamu mest z visoko stopnjo nesreč. Kot ukrep za izboljšanje prometne varnosti na tem delu ceste je predvidena izvedba krožišča. Na Direkciji za infrastrukturo že potekajo postopki izbire izvajalca gradbenih del za ureditev fiksnega krožišča, pričakuje se, da se bodo dela na Trojanah začela še v letošnjem letu. Za OBČiNSKO UPRAVO Andraž koPiTAR Da malce začinimo članek in povemo še ozadje teme, smo o težavah z meteorno vodo povprašali kar domačina Milana Drčarja, stanujočega ob delovišču. Milan nam je zaupal, da je bil čez travnik nad deloviščem nekoč speljan kolovoz ob robu gozda proti Gradišču, ob kolovozu pa jarek, ki je odvečno vodo odvajal navzdol v gozd. Ker pa tega kolovoza in tudi jarka ni več, se je zdaj vsa meteorna voda prelivala prek t. i. Flajšmanovega travnika na cesto in izpodjedala brežino ter material nanašala oziroma prenašala vse do ceste Lukovica-Gradišče. Zanimiv je tudi podatek, da je bila ta, sicer občinska cesta, nekdaj glavna povezava med Spodnjimi Pra-prečami, Zgornjimi Praprečami in Gradiščem! Zdaj se uporablja le spodnji del omenjene ceste, čeprav je v katastru zarisana še celotna trasa. Zdajšnjo cesto v Gradišče so začeli uporabljati šele z izgradnjo mostu prek Radomlje - prej je bil most čez Radomljo namreč le v Spodnjih Praprečah. Za OBČiNSKO UPRAVO Andraž kOPiTAR Razglednica z Gradiškega jezera Želite poslati razglednico z Gradiškega jezera? Obiskovalcem je to zdaj omogočeno. Ob parkirišču je namreč postavljen panoramski okvir, kjer naredijo fotografijo in jo lahko posredujejo svojim prijateljem prek družabnih omrežij. Za OBČiNSKO UPRAVO Andraž kOPiTAR Občina Lukovica vas v sodelovanju z Občino Domžale V A B I na dogodek na večnamensko v centru Domžal pri tržnici. Vljudno vabljeni! 10 DOGODKI ppi Rokovnjač Ko v Krašnji zapojo sami dobri znanci, sami dobri prijatelji Tudi letošnje že štirinajsto srečanje pevcev ljudskih pesmi v Krašnji 2. septembra, ki je bilo v sklopu občinskega praznika, se je začelo veselo. Na svoje oči bi morali videti, kako radosten in prisrčen je sprejem prihajajočih skupin, koliko je objemanja in pristnega veselja ob snidenju. Slabo vreme je ljudske pevce sicer pregnalo v gasilski čisto premajhen dom, ampak pod lipo na Kanalu pa so vseeno zapeli tako kot vsako leto. Lepo je gledati te predane stare znance z vseh koncev Slovenije, z Gorenjske, Bele krajine, Prekmurja, Savinjske doline in osrednje Slovenije. Lepo je videti te že malce od let utrujene obraze, osivele lase, med njimi so sicer vse pogosteje tudi mlada žareča lica. Nič manj lepo pa se je skoraj vsako leto samo spominjati kakega obraza. Sicer so po navadi vse ljudske pesmi domoljubne, vse večinoma žalostno opisujejo težko življenje, spominjanje na dom, na svoje najbližje, letos je bilo še posebej poudarjeno to domoljubje, kajti spominjamo se 100. obletnice smrti Frana Maslja Podlimbarskega, ki je svoje domoljubje opisoval v svojih pesmih daleč v pregnanstvu. Že lani je na srečanju zaigral mali harmonikar Žan Novak iz Krašnje, ki obiskuje glasbeno šolo Polton v Lukovici, letos pa je pokazal, kako njegovo igranje raste in se razvija. Vsakoletni znanci iz Bele krajine, tamburaši iz Adlešič in Kresnice iz KD Božo Račič, Prešmentani faloti iz Stoperc, ki se jim je mudilo naprej, Filovske pevke iz Filovc v Prekmurju, vsi vedno znova razveselijo s svojim repertoarjem. Ljudske pevke iz Ponikve pri Žalcu, ki so s svojim petjem res močno vpete v življenje in dediščino svojega kraja, pustijo človeka razmišljati in ga opomniti, da je treba ljubiti svojo domovino. Letos so spet prišli pevci kvarteta Zvon s Turjaka, ki nas je pred leti razveselil z ribniškim Urbanom, letos pa je njihova pesem opevala lončarstvo, ki je nekoč in daje kruh še danes. Pevci iz Blagovice so ostali samo trije in se trudijo peti še naprej. Že nekaj let s petjem in nato s skečem razveseljujeta Ani Rehberger in Francka Rozman z Gorenjske. Pri skeču se jima je letos pridružila še prijateljica Majda. Ne smem pozabiti tudi Prijateljev 6 še iz Šešč pri Preboldu, kajti njihova pevka zelo dobro obvlada vriskanje. Zaključek druženja vedno pripada domači pevski skupini KUD Fran Maselj iz Krašnje in ker je bil že večer, je njihova pesem Na nebu zvezde sevajo bila kar primerna. Vse nastopajoče vedno pozdravita tudi predsednica KUD Krašnja Vera Beguš in predsednica KS Urška Kos ter jih povabita na snidenje spet prihodnjo prvo soboto v septembru. Naslednji dan, ki je bil vseeno malo manj moker, so se obiskovalci in Kulturno društvo Krašnja spet sprehodili skozi vas in s kratkimi prizori obujali spomin na stare domačije, njihovo takratno poslanstvo in šege. Milena Bradač Likovna razstava DU Lukovica Člani Likovne sekcije Društva upokojencev Lukovica smo organizirali razstavo likovnih del. Odprtje razstave je bilo v četrtek, 31. avgusta 2017, ob 18. uri v Pungartnikovi hiši na Starem trgu 17 v Lukovici. Odprtje so začeli člani Kvinteta Zarja, ki so zapeli pesem Jakoba Aljaža: Oj, Triglav, moj dom. Le prisotni vedo, kako odlično so zveneli njihovi glasovi v lepi in akustični veliki sobani v pritličju Pungartnikove hiše. V nadaljevanju je vodja likovne sekcije Silvo Zdovc pozdravil prisotne in podal nekaj informacij o razstavljenih delih. Prisotne sta pozdravila tudi predsednica DU Lukovica Marijana Grošelj ter s kratkim in zanimivim nagovorom tudi župan Matej Kotnik. Vmes nam je na prečno flavto zaigrala 11-letna Larisa Capuder, srebrna nagrajenka na mednarodnem glasbenem festivalu Davorin Jenko v Beogradu marca 2017 Kvintet Zarja je zapel še tri pesmi. V večjem delu razstave smo razstavljali Jože Anžič, Meta Jarc, Marcela Kopitar, Ciril Porenta, Franc Smrkolj, Dominika Vindišar, Erna Virnik in Silvo Zdovc. Razstavljali smo dela, ki smo jih ustvarjali pod mentorstvom akademskega slikarja Vinka Železnikarja, od jeseni lanskega leta do letošnjega poletja. Pri likovni dejavnosti je temelj vsem oblikam likovnega ustvarjanja risba. In to je prvo, česar smo se morali lotiti. Z enostavno risbo in različnimi interpretacijami črt prenesti stvarne tridimenzionalne predmete na dvodimenzionalni papir. Naslednji korak je bil prikazati volumen teh predmetov z uporabo različnih tekstur, pikic, črtic in podobno. Risbam so sledile različne tehnike prikazovanja predmetov s pomočjo pastelov: beli pastel na črni podlagi, črni pastel na beli in različnih barvnih podlagah in na koncu še barvni pasteli. V teh delih smo morali iskati prava razmerja med najsvetlejšimi deli na predmetih in okolici in najtemnejšimi. Ti dve skrajnosti smo potem morali razdeliti na lestvico različno temnih tonov in jih uporabiti na način, ki kar najbolje omogoča prikaz volumna predmetov in nam da iluzijo resničnosti. V manjšem delu smo razstavljali tudi svoja dela izven tega koncepta. V tem delu sta se s svojimi deli predstavila tudi naša člana Silvo Cerar in Drago Jerman, ki se likovnega izobraževanja iz različnih razlogov nista udeleževala. Zbralo se je precejšnje število obiskovalcev, ki so prav gotovo uživali v glasbenih točkah. Na koncu se je vodja likovne sekcije zahvalil prisotnim za udeležbo na odprtju, sponzorjema Pizzeriji in gostišču Furman in Gostilni pri Bevcu za sponzorstvo, ter pozval prisotne, da si ogledajo razstavljena dela. Po ogledu so vse udeležence odprtja tako kot se za tako odprtje spodobi, v veliki sobani čakale dobrote, ki so jih pripravile članice in člani za pogostitev udeležencev. V petek, soboto in nedeljo je razstavo obiskalo še veliko število ljudi. Za avtorje slik je pomembno to, da se jih je veliko tudi vpisalo v knjigo vtisov in da so vsi zapisi pozitivni in vzpodbudni. Silvester Zdovc september 2017 DOGODKI 11 Godbeniki na gostovanju v Franciji Konec avgusta so se člani Godbe Lukovica odpravili na gostovanje na jug Francije, v naselje Bagneres-de-Luchon, ki je v bližini meje s Španijo. Termalno mestece je tudi dolinska postaja smučišča Superbagneres v osrčju Pirenejev. Kraj je poleg tega znan po velikem tradicionalnem festivalu cvetja, ki so ga letos organizirali že 118. Na štiridnevnem dogajanju obiskovalce med drugim zabavajo francoske glasbene skupine, vsako leto pa povabilo dobi nekaj tujih. Čast biti med šestimi izbranimi skupinami, ki so jih gostili, je letos med drugim pripadla Godbi Lukovica. Na festivalu je nastopala poleg plesnih in glasbenih skupin iz Bosne in Hercegovine, Italije, Portugalske, Indije in Tahitija. Koncert Nine Pušlar V sklop številnih prireditev ob občinskem prazniku spada tudi koncert priljubljene pevke Nine Pušlar. Sicer je malce muhasto vreme tokrat organizatorjem povzročilo kar nekaj težav, a vendar jim je uspelo pod streho spraviti enega izmed odmevnejših koncertov v občini, saj se je na koncertu Nine Pušlar pod šotorom v Šentvidu pri Lukovici in zunaj zbralo številno občinstvo od najmlajših do najstarejših. Mlado in staro je skupaj z Nino veselo prepevalo in se gibalo v ritmih njenih znanih in manj znanih pesmi. Seveda so bile vmes tudi takšne, ki jih večkrat slišimo na radijskih valovih in ob njih doma veselo prepevamo, kakor smo na tokratnem koncertu. Da so mladi, ki so napolnili kar nekaj vrst pred odrom, več kot odlični pevci, je potrdila tudi Nina, ki jih je za pevsko sodelovanje javno pohvalila. Poleg nje smo tokrat obiskovalci koncerta spoznali še njen spremljevalni bend in vokalistko, tisti malce bolj pozorni še ljudi, ki so skrbeli za nešteto malenkosti, tudi za pevkino pijačo med koncertom. Čeravno mlada je naredila štimungo in pri tem so ji pomagali vsi obiskovalci koncerta. Med njimi je bil opaziti družine, ki so prišle in to kar tri generacije. Vstop v praznovanje občinskega praznika je tako več kot odlično uspel. Drago Juteršek, Foto: Rok majhenič Godbeniki so se iz Šentvida pri Lukovici proti 1500 kilometrov oddaljenemu Luchonu odpravili v četrtek, 24. avgusta, zvečer. V petek so prispeli na prizorišče, kjer so jih prijazno sprejeli gostitelji. V soboto je sledil prvi nastop. Najprej kratka povorka skozi mesto, ki šteje 2500 prebivalcev, nato pa so prikazali show oziroma figurativni program na osrednjem prostoru festivala. Pred zdraviliščem so bile postavljene tribune in pred številno množico so lukoviški godbeniki prikazali dve koreografiji in zaigrali nekaj skladb, med katerimi ni manjkala Golica. Sledile so čestitke tamkajšnjega župana in izmenjava daril. Mesto je ves konec tedna živelo za festival, vrstili so se koncerti, skupno je nastopalo 400 glasbenikov. Ulice so bile prepolne ljudi. Vsi so navdušeno spremljali, kaj so pripravile posamezne skupine. Pogosto so ustavljali godbenike, zanimalo jih je, od kod prihajajo, kje je Lukovica ... Vrhunec je festival doživel v nedeljo, 26. avgusta, z daljšo povorko skozi mesto, v kateri je sodelovalo 18 veličastnih vozov, okrašenih s cvetjem ter šest že omenjenih plesnih in glasbenih skupin z vsega sveta. Tridesetčlanska zasedba godbenikov iz Lukovice se je tako še drugič predstavila občinstvu po mestu in na osrednjem prizorišču. Glede na odziv so zelo dobro opravili svojo nalogo, saj so jim prireditelji dejali, da si lahko tudi v bodoče nadejajo povabila na podobne festivale v tem delu Evrope. Leon Andrejka 12 DOGODKI PPl Rokovnjač Lukovica ponovno navdušila obiskovalce na Vikendu odprtih vrat © Prvi septembrski konec vikend med 1. in 3. septembrom je bilo pestro na Vikendu odprtih vrat pri turističnih ponudnikih v Lukovici, kjer je sodelovalo 12 lokalnih ponudnikov. RRZVOJNICENTER SRCA SLOVENIJE DEViELOfMENT CEN 1RE OF THE HERRT OF SLOVENIFl Številni obiskovalci so soboto izkoristili za obisk sadjarske tržnice in ogled Poskusnega sadovnjaka Brdo ter za ogled čebelarske poti pri Čebelarskem centru Lukovica, kjer so med drugim lahko izvedeli, kako čebele varujejo svoj dom. »Stražarke napadejo čebele, ki niso iz panja in to smo v živo videli«, je povedal 10-letni Matic. V gostilni Furman so vse goste po kosilu presenetili z brezplačno vožnjo s kočijo. Na Ekološki domačiji Plahutnik Razgledi z Vrha se je 10 junakov različnih generacij istočasno pomerilo v simultanki s šahovskim velemojstrom Matejem Šebenikom. V nedeljo je bilo pestro v Trnjavi pri Športno konjeniškemu društvu Bregar, kjer so se obiskovalci lahko družili s poniji, jahali ali pa se zapeljali s kočijo. V Krašnji na kmetiji Pr' Matožet so se zbrani preskusili v peki kruha v krušni peči. Za doživetje kulturnega utripa Lukovice so poskrbeli v KUD Fran Maselj Podlimbrski - obiskovalce so popeljali na Sprehod po Krašnji in jim od hiše do hiše prikazovali dediščino vasi. Na Dvorcu Rus v Šentvidu pri Lukovici so jutranje obiskovalce postregli z domačo kavico, nato pa jih povabili na ogled razstave likovnih del slikarke Mojce Godec. Slikarsko razstavo so v Pungartnikovi hiši postavili tudi člani likovne sekcije Društva upokojencev Lukovica, ki so za obiskovalce vikendov odprtih vrat pripravili tudi delavnico slikanja na kamen. Eva Vovk Razstava oblikovanja Božidarja Stupice V četrtek, 7. septembra, je na Starem trgu pred Pungartniko-vo hišo v Lukovici potekalo odprtje razstave oblikovalca Božidarja Stupice. Njegove izdelke so si obiskovalci lahko ogledali vse do nedelje, 10. septembra. V uvodu slavnostnega odprtja je zaigrala Godba Lukovica, za literarni prispevek pa sta poskrbeli Božidarjeva vnukinja Zoja in žena Mija. V osrednjem delu je nekaj besed o avtorju spregovoril njegov dolgoletni prijatelj, novinar, kulturni delavec in publicist Matjaž Brojan. Opisal ga je kot srečnega iskalca lepega, ki je za razliko od mnogih našel in ude-janil svoj talent ter ga razvil v nešteto izdelkih, oblikah, vizualnih rešitvah, izdelanih predlogah na natečajih za logotipe, grbe, naslovnice, spominke, publikacije, zastave in druge z njegovo zamislijo obogatene zasnove. Ob koncu govora je Brojan izpostavil še izjemno pozitivno osebnostno plat Božidarja Stupice. Enako kot župan občine Lukovica Matej Kotnik, ki je odprl razstavo in dejal, da ga poleg vsega ceni tudi kot človeka kulture. O njegovem oblikovalskem delu je izrazil veliko spoštovanje: "Božo se nas je v mnogo stvareh tako spotoma dotaknil: na prireditvah, dogodkih, na cesti, ko gledamo znake podjetij na avtomobilih, na koledarjih, na mnogih drobnih stvareh, ki so včasih tako anonimne, ampak tako pomembne v našem življenju." V dveh prostorih Pungartnikove hiše smo si nato ogledali grafične izdelke, fotografije ter skulpture iz lesa, mavca, siporeksa in marmorja. To je bil le najpomembnejši del njegovega ustvarjalnega opusa, ki je tako obsežen, da vsega enostavno ni bilo mogoče prikazati v razstavnem prostoru. Leon Andrejka, foto: ziga stupica september 2017 AKTUALNO 13 Kurjenje V uredništvo Rokovnjača smo pred časom prejeli anonimno pismo podpisano »prebivalci Rafolč«, češ da se že dlje časa soočajo z groznim dimom, ki ga povzroča kurjenje. Zapisano je, da naj bi kurili nevarne odpadke, zaradi česar so se že obrnili na policijo, ki bi se naj oglasila pri enem od vaščanov. Po krajšem raziskovanju po tej prelepi vasici je bilo slišati od prebivalcev, da se to dejansko dogaja in to ne mesec, dva temveč leto in še več. Posamezni prebivalci znajo povedati, da se pozimi, ko se že tako soočajo z meglo, tovrstno kurjenje zadeve še poslabša. Definitivno pa v toplejših dnevih eni zaznajo smrad, drugi le dim, tretji oboje. Mnenja se razlikujejo glede tega, kdo kuri ali pa celo, kdo vse kuri in kaj kdo kuri. Na Občini Lukovica nam povedo, da nimamo sprejetih posebnih lokalnih predpisov oziroma odlokov glede tega. Če do tovrstnih zadev prihaja, obstajajo v državi institucije, na katere se lahko občani obrnejo in podajo prijavo. Kurjenje v naravnem okolju urejajo trije predpisi: zakon o gozdovih, zakon o varstvu pred požarom in na njegovi podlagi sprejeta uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju. Na Inšpektoratu RS za okolje in prostor povedo, da je kurjenje v naravi, sežiganje vseh vrst odpadkov na prostem, prepovedano, razen izjem, ki so določene v 5. členu uredbe o varstvu pred požarom v naravnem okolju. Peti člen te uredbe pravi, da moramo za kurjenje, sežiganje oziroma pri uporabi odprtega ognja v naravnem okolju urediti kurišče, ki naj bo oddaljeno od gozda vsaj 50 m, prav tako vsaj 100 m stran od pomembnih prometnih poti, večjih naselij in objektov, ki predelujejo ali skladiščijo vnetljive ali nevarne snovi. Kurišče moramo obdati z negorljivimi materiali ter ga nadzirati ves čas kurjenja ali sežiganja, po končanem kurjenju pa pogasiti ogenj in žerjavico ter kurišče pokriti z negorljivim materialom. Prav tako naj ne bi kurili, če je veter močnejši od 6 m/s ali ob sunkih vetra, močnejših od 10 m/s. Pri kurjenju, sežiganju ali uporabi odrtega ognja v naravnem okolju se ne sme uporabljati tekočin ali materialov, ki bi pri gorenju razvili močan dim, strupene dime ali bili kakorkoli drugače škodljivi za okolje. Kuri se lahko le v dnevnem času. Poudarjam, da tovrstna uredba govori o tem, da se lahko v naravi na zgoraj omenjen način kuri le naravne, nenevarne materiale, kot so trava, les in podobno. Kurjenje ostalih odpadkov v naravi na odprtem ognju NI DOVOLJENO. Ob razglašeni požarni nevarnosti pa tudi to ne. Za nadzor in kršitve je odgovoren Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, v času razglašene velike ali zelo velike požarne ogroženosti pa tudi kmetijski inšpektorat in policija. Omenjeni inšpektorat je odgovoren tudi za morebitna sankcioniranja s predpisanimi globami tako za podjetnike kot posameznike. Sama uredba se zdi precej ohlapna, zato pa dovoljuje oziroma celo predlaga, da lokalne uprave to uredijo oziroma sprejmejo svoja dodatna, razširjena določila, ki pa bi tudi ukrepanja lahko razširila na občinski nadzorni organ. Najdemo lahko kar nekaj občin, ki so sprejele svoje občinske odloke. V Velenju so kurjenje povsem prepovedali. V Murski Soboti je prepovedano kurjenje v bližini stavb in objektov. V Kranju je sežiganje manjših količin komunalnih odpadkov iz hišnih vrtov dovoljeno, vendar lahko traja le dve uri. V Celju se ne sme sežigati odpadkov iz vrtov na zemljiščih, ki niso namenjeni odstranjevanju takšnih odpadkov, torej praktično prepovedano. V Novem mestu so kurjenje odpadkov z vrtov omejili na dve uri, tako da ne moti sosedov. V občinah Kostanjevica in Brežice je kurjenje prepovedano. Občina Zagorje ob Savi z odlokom prepoveduje kurjenje. Najdejo se tudi nekatere druge občine, ki so to uredile z občinskimi odloki. Če upoštevamo uredbo o ravnanju z biološkimi odpadki, spadajo vsi biološki odpadki bodisi v tovrsten zabojnik oziroma na kompostnik ali pa nam ostane odvoz v zbirno-reciklažni center. Naj na tem mestu še omenim uredbo o odpadkih, ki v svojem 10. členu pravi, da je treba z odpadki ravnati tako, da ni ogroženo človekovo zdravje in da ravnanje ne povzroča škodljivih vplivov na okolje, zlasti čezmerno obremenjuje vode, zraka in tal, ter čezmerno obremenjuje s hrupom in z neprijetnimi vonjavami. Slovenci smo znani po svoji prijaznosti do tujcev, vendar nam ta vrednota prevečkrat pobegne v interakciji z najbližjimi prebivalci in sosedi, čeprav bi bilo bolj prav, da bi je bili deležni ravno najbližji. Marjetka Vrbnjak Javno objavljanje zvočnih zapisov sej Občinskega sveta Kar nekaj sokrajanov me je spraševalo, kam so izginili zvočni zapisi sej Občinskega sveta, ki so s prenovo spletne strani izginili, da pa so zadnja poročila s sej Občinskega sveta objavljena v Rokovnjaču še bolj suhoparna in skopa, kot so sami zapisniki s sej Občinskega sveta Lukovica, ki so objavljeni na spletnih straneh Občine Lukovica. Naj povem, da se seje še vedno snemajo, vendar je bilo slišati, da ni povsem v skladu z zakonom, da se jih javno objavlja, vendar, kjer je volja, je tudi pot, zato sem zadevo za vse nas malo raziskala. Razumem nerazumevanje občanov, kako lahko vidijo po televizijah parlamentarne seje, seje drugih občin, o naših pa zdaj ni niti zvočnih zapisov. Res je, po televizijah in spletnih mestih mnogih občin lahko zasledimo njihove posnetke. Pa vendarle zadeve niso tako enostavne in tovrstna vprašanja v zvezi z zakonitostjo le-teh so se že nekaj časa pojavljala pri informacijski pooblaščenki. V pisarni informacijske pooblaščenke so me preusmerili na njihovo uradno spletno stran, kjer so podobna vprašanja, dileme in odgovori oziroma mnenja nanje. Zanimalo me je predvsem snemanje sej občinskih svetov in njihovo objavljanje na spletnih straneh, kar je trenutno tudi dilema, ki zanima nas. 27. 10. 2016 (vir: https://www.ip-rs.si/vop/zvocno-snemanje-sej-2825/ - dostop 4. 9. 2017) je objavljeno mnenje številka 0712-1/2016/2184 z naslovom Snemanje sej in javnih dogodkov, kjer kot odgovor na podobne dileme informacijska pooblaščenka odgovarja, da bi glede na drugi odstavek 9. Člena ZVOP-1 bilo snemanje sej sveta dopustno pod pogo- jem, da vsi navzoči v to privolijo. Namen snemanja in obdelava posnetkov mora biti v skladu z zakonom opredeljena v poslovniku ali drugem aktu, ki ureja poslovanje sveta. Občinski svet tako za zakonito snemanje sej sveta določi v poslovniku, kako se seje snemajo (zvočno/slikovno), kdo je upravljavec teh zbirk osebnih podatkov, za katere namene se seje sveta snemajo, kje in koliko časa so posnetki objavljeni, način zagotavljanja zaupnosti podatkov in koliko časa se posnetki hranijo. V zgoraj omenjenem mnenju z dne 27. 10. 2016 so navedene še povezave do podobnih vprašanj in že izdanih mnenj, ki jih predlagajo, da se jih na tovrstno dilemo pregleda. Po pregledu podobnih mnenj pridem do enakih ugotovitev kot že zgoraj, dober poslovnik reši vse. V primeru, ko se seje udeleži tretja oseba, saj so seje odprte za javnost, pa se jo seznani s poslovnikom, ta tretja oseba pa s svojim strinjanjem oziroma seznanitvijo omogoči nemoteno snemanje oziroma njeno objavljanje. Če se prav spomnim, razen v izjemnih primerih tretje osebe nimajo pravice sodelovanja na naših sejah, v smislu, da dobijo besedo, v kolikor pa jo, ponovno zadostuje opredelitev v poslovniku in strinjanje udeleženca, kot je že zgoraj zapisano. Tako, dilem več ni, lahko pa tudi sami pobrskate po zakonu in straneh informacijske pooblaščenke. Morda pa kmalu spet najdemo posnetke naših sej na lepih, prenovljenih straneh Občine Lukovica. Marjetka Vrbnjak 14 DRUŠTVA PPl Rokovnjač « V I • v •• • I a • «v v . • Srečna hisa spreminja svojo namembnost in prinaša sveže novosti Srečna hiša je bila do nedavna projekt, katerega namen je bil z družabnimi dogodki in odgovornimi projekti ter dejavnostmi pokazati, kako lahko z lokalnim veseljem spodbudimo globalno srečo - predvsem med otroci. Glavni cilj Srečne hiše je bil tako od njenega nastanka jeseni 2014 doseči lokalno veselje za globalno srečo. In kako nam je to uspevalo? Otrokom in mladim v Lukovici in njeni širši okolici smo ponudili prijeten prostor za učenje - brezplačno učno pomoč smo v treh letih nudili več kot 40 šolarjem in dijakom - in za igro, z raznimi akcijami pa smo bili stalno osredotočeni v pomoč socialno ogroženim in otrokom v rejništvu. Začeli smo s pomočjo otrokom v varnih hišah in materinskih domovih, nadaljevali pa s konkretno pomočjo otrokom v rejništvu. Že od odprtja Srečne hiše tako vsak december gostimo v naših prostorih mladostnike iz rejniških družin, ki jih tudi vselej pogostimo in novoletno obdarimo, izvedli pa smo tudi že večje dobrodelne aktivnostmi, kot je plačilo izpita za moped in nakup mopeda za tri brate v rejništvu, ki smo jim na ta način olajšali premagovanje vsakodnevne poti od doma do precej oddaljene šole (na območju Moravč), nadalje smo plačali jezikovne šole izbranim otrokom v rejništvu, ki želijo izboljšati svojo angleščino, in pomagali poravnati vozniške izpite kar desetim mladostnikom iz rejništva; vse aktivnosti smo izvedli v sodelovanju s Centrom za socialno delo (CSD) Domžale in zelo aktivno socialno delavko Marto Tomec. Mlajše otroke iz rejništva smo večkrat gostili tudi na lastnih dogodkih, ki smo jih pripravili s pomočjo donatorjev in sponzorjev, med njimi je bil denimo Poletni festivalček 2015 pa lanskoletni izlet na Domačijo Lušina pri Škofji Loki in številni drugi. Brezplačnih dogodkov v Srečni hiši, ki so bili vselej namenjeni vsem obiskovalcem - starejšim in seveda mladim in najmlajšim, pa naj gre za otroke iz rejništva ali pa za otroke iz običajnih družin -, je bilo v treh letih več kot 50, če jih naštejemo le nekaj: Pisane risarije (risanje in ustvarjanje z ilustratorkama Nino Meglič in Ajdo Erznožnik), Zeleni prstki (spoznavanje rastlinic in vrtnarjenja z Jernejo Pavček), pevske urice z ambasadorkama Srečne hiše Tinkaro Kovač in Urško Majdič, spoznavanje knjige s prevajalcem in stand up komikom ter ambasadorjem Srečne hiše Boštjanom Gorencem, druženje s pisateljico Irmo Jančar in klepet z dramskim igralcem Jurijem Součkom, Vesele kvačkarije z Diano Šercer Stojanovič, ustvarjalne urice s Hiškarijo, poglabljanje v družinske skrivnosti s članicami Družinskega zavoda Metulj pa v Čarobno energijo Barbare in Katje Mihelčič, sproščanje z gongi ter spoznavanje sveta in najbolj nepredstavljivih krajev, kot so Darfur, JAR, Kostarika, Gvineja Bissau ..., ki so nam jih v Srečni hiši približali naši številni popotniški prijatelji. Obenem smo s projekti, kot je izmenjava pisem in risbic, povezovali domače šolarčke s šolarčki v oddaljenih deželah, kot so Gvineja Bissau, Gambija in Kenija, kamor smo poslali tudi nekaj konkretne pomoči v obliki šolskih potrebščin. Pa še bi lahko naštevali, saj tri leta delovanja ni malo. Nikdar pa nismo pozabili na pomoč tistim, ki to najbolj potrebujejo v naši bližini - to je otrokom, ki živijo v manj spodbudnih socialnih okoljih. In če smo nemalokrat dobili vprašanje, zakaj denimo pomoč pri plačilu vozniških izpitov mladostnikom v rejništvu, lahko na tem mestu še enkrat na to odgovorimo: zato ker vsem otrokom privoščimo, da bi lahko v tej naši družbi pričakovane korake po lestvici osebnega napredka delali s podobnim, če ne kar povsem enakim tempom kot njihovi sovrstniki iz bolj priviligiranih okolij. S tem namenom smo bili stalno tudi aktivno v stiku z društvom Vez-je in njihovim ustanoviteljem Matjažem Gerčarjem, ki nam je, kadarkoli je bilo potrebno, dostavil ra- čunalnike za mladostnike in družine ter celo organizacije, ki si nakupa tovrstne opreme niso mogli privoščiti. Srečna hiša je bila pravzaprav stalno odprta za sodelovanje s komerkoli, ki potrebuje pomoč, tako da sodelujemo ne le s pristojnim CSD, ampak tudi s SOS društvom, ki smo mu že večkrat namenili otroške igrače, ravno v avgustu 2017 pa tudi šolske potrebščine in šolske torbe ter zvezke za njihove šoloobvezne varovance, večkrat pa smo zbrali tudi opremo, oblačila in obutev za materinska domova v Ljubljani in Mariboru. Z animacijo smo v začetku decembra 2014 popestrili tudi novoletno druženje socialno ogroženim otrokom na Centru za socialno delo Šiška, že na samem odprtju Srečne hiše v petek, 28. novembra 2014, pa smo zbrali tudi precejšnjo količino živil za Anino zvezdico, s čimer smo nadaljevali tudi ob raznih praznikih, kot so božič in velika noč, ko smo predali zbrana oziroma nakupljena živila pomoči potrebnim (danes tudi to prek CSD Domžale). Skratka, na tem mestu je omenjenih le nekaj dogodkov in aktivnosti, ki smo jih izvedli v treh letih našega delovanja. Ker pa so edina stalnica našega življenja spremembe, te zdaj izvajamo tudi v Srečni hiši. Medtem ko ne bomo nehali z dobrim delom in akcijami za tiste, ki bodo te potrebovali, prav tako pa bomo nadaljevali z rojstnodnevnimi zabavicami za vaše najmlajše (051 759 170 - Ana), pa smo se zaradi več razlogov odločili, da prostor Srečne hiše z igralnico in učnim prostorom, ki je bil doslej povsem odklenjen za vse obiskovalce, spremenimo v prijazen prostor, kjer se bodo od 1. oktobra 2017 izvajale montessori urice za otroke 1. in 2. starostne skupine ter celo za dojenčke (3-15 mesecev). Zainteresirani se lahko prijavite na montessori.mojsvet@gmail.com ali 031 621 003 (Tamara). Ker Montessori otroci svet raziskujejo skozi čutno izkušnjo, bo v Srečni hiši temu ustrezno prilagojen tudi sam prostor, ki pa ga bomo iz istega razloga zaklepali. Verjamemo, da boste spremembo naše namembnosti pozitivno sprejeli, mi pa se veselimo nadaljnjih srečanj z vašimi najmlajšimi. Alenka žumbar Klopčič, pobudnica projekta srečna HišA Septembra 2015 smo imeli zares super aktiven Dan odprtih vrat. Letno srečanje DPŽ Blagovica-Trojane in sosednjih društev V tednu, ko je bilo v dolini Črnega grabna še posebej slovesno, saj smo 4. septembra obeležili občinski praznik, je bilo v soboto, 9. septembra, veselo tudi v Blagovici. Na začetku septembra, ko najhujša vročina popusti in se pripravljamo, da na poljih in vrtovih poberemo sadove svojega dela članice društva podeželskih žena Blagovica-Trojane že tradicionalno organiziramo srečanje, kamor poleg naših članic povabimo tudi prijateljice in znanke iz sosednjih društev. Vesele smo bile predstavnic društev iz Tuhinja, Moravč in Lukovice. Po pozdravu in uvodnih besedah naše predsednice Ani Čerin je bil program letos bolj humorno obarvan, saj smo se nasmejale duhovitim vložkom naših članic in gostij. Na začetku nas je do solz nasmejala naša članica Dani Zaberložnik, ki se je za to priložnost prelevila v Lojzko iz hribov in povedala marsikatero novico iz naših vasi in podelila številne nasvete za življenje. Obiskale sta nas tudi Francka in Ančka z Gorenjske, ki sta s svojim vložkom v petju in besedi predstavile, kaj je novega v krajih pod Krvavcem in Storžičem. Po programu nas je čakal okusen obrok, ki so ga za nas pripravili v Gostinskem podjetju Trojane, sladke dobrote pa so tako kot vedno pripravile naše pridne članice. Ob dobri hrani, srečelovu, predvsem pa druženju in prijateljskih klepetih se je naše srečanje zavleklo v popoldanske ure. Naj bo še velikokrat tako! Katarina Hočevar september 2017 DRUŠTVA 15 Pohodniki DU Lukovica na Trški gori Prvi ponedeljek v mesecu septembru smo se pohodniki DU Lukovica odpravili na Dolenjsko. Naš cilj je bila Trška gora, 428 m visok hrib pri Novem mestu s številnimi zidanicami in vinogradi. Lastniki so bili večinoma Novomeščani. Gora je spadala k Novemu mestu, ki je bilo včasih trg in iz tega izhaja verjetno ime Trška gora. Pot smo začeli pri Centru biotehnike in turizma Grm.Vzpenjali smo se po cesti med zidanicami in vinogradi, kjer so že začeli s trgatvijo. Na vrhu gore je romarska cerkev Marijinega rojstva, ki jo je dal postaviti opat sti-škega samostana. Poleg cerkve rastejo štiri mogočne lipe. Vseskozi nas je spremljal lep razgled na Dolenjsko s Krko, Novo mesto in Gorjance. Po kratkem počitku pri cerkvi smo se odpravi proti Otočcu. Med potjo smo se ustavili pri zidanici prijaznega Gorenjca, ki si je tukaj uredil vinograd in vikend. Povabil nas je na kozarček cvička. Po prijetnem klepetu smo odšli naprej mimo delno obnovljenega Starega gradu. V bližini je tudi propadajoči grad Hmeljnik. Po uri in pol hoje smo prišli do turističnega Otočca, kjer smo se sprehodili po parku, občudovali Krko in si ogledali zunanjost gradu. V bližnjem Šport hotelu smo se še odžejali in se zadovoljni odpeljali proti domu, saj je bil za nami lep dan druženja in seveda lep pohod. V oktobru nas čaka Lendava z razglednim stolpom in mogoče tudi z bo-gračem. Danica Osolnik Fotografija: Silvo Maselj Dan odprtih vrat ŠKD Bregar Letošnji dan odprtih vrat ŠKD Bregar, čeprav je vremenska napoved kazala vse kaj drugega kakor lepo, je bil čudovit. Najprej v smislu vremena in nato še obiskovalcev. Čudovito, ravno prav toplo vreme, je privabilo številne obiskovalce, ki so tokrat lahko prišli kar s kolesi. Ugotovitev staršev ob koncu prireditve je bila, da se da s kopico mrve pričarati nepozaben dan. A ta kopica je bila v drugem delu druženja, ki so ga pripravili člani in članice ŠKD Bregar. Tudi letos sta svoje konje, sicer pod pokrovom motorja, predstavila Avto Cerar iz Kamnika z vozili Seat in Dovžan, d. o. o., s prikolico za prevoz konj Bockmann. Tako Avto Cerar Kamnik kakor Dovžan in slikopleskarstvo Nijansa s. p. so prispevali zanimive nagrade, in če sta Dovžan in Nijansa podarila nagrade iskalcem zakladov, je Avto Cerar iz Kamnika nagradil tistega, ki je uganil koliko žebljev za podkova-nje konja je bilo v steklenem kozarcu. Nagrado si je prislužil Žan Bohinc in takoj že dobil ponudbo, da napiše nekaj lističev lota. Sicer so se najmlajši, če se niso ravno igrali na napihljivih igračah, ukvarjali s poniji. Malce sta- rejši z večjimi konji in najstarejši, tako lahko zapišem, saj je Egidij bolje Tilo Capuder, ki je lani obljubil, da pride, le nekaj dni prej praznoval 97. rojstni dan, vozili naokoli z zapravljivčkom. Iskanje zaklada, ja, to je nekaj posebnega, darila, darilca in sladke dobrote, skrite v kopici sena. In so se zakopali in odkopali iz nje polnih rok dobrot, jih predali staršem in se ponovno podali v iskanje, pozneje v obmetavanje s senom, valjanjem in podobnimi vragolijami, ki jih otroci računalnikov niti ne poznajo več. Kaj pa starejši? Po iskanju zakladov so se odpravili igrat košarko in nogomet, nekateri so jo peš mahnili do novega športnega parka Marjana Pozniča in nazaj. Mnogi so ugotovili, da se s skupnimi močmi lahko veliko naredi in se je že naredilo. Čeprav je bil uradni del zaključen, so mnogi ostali v prijetni družbi celo do večera, da o otrocih, ki niso hoteli domov, ne pišem. Drago Jutersek 16 DRUŠTVA Pi Rokovnjač Likovna delavnica slikanje na kamen Člani Likovne sekcije DU Lukovica smo 2. septembra organizirali likovno delavnico slikanje na kamen v Pungartnikovi hiši na Starem trgu 17 v Lukovi-ci, v sklopu razstave likovnih del naših članov. Voditeljica Marcela Kopitar je najprej predstavila nekaj primerov sličic različnih energijskih znakov, sovic, srčkov in podobno, nato pa dala nekaj splošnih navodil, kako se lotiti dela. Dvanajst udeleženk vseh starostnih skupin si je najprej izbralo nekaj kamnov, nato so dve uri vneto slikale z akrilnimi barvami na kamen. Še posebej mlajše so hitele, da bi naredile čim več izdelkov v predvidenem času. Vmes je Marce- la vsaki posebej pomagala z nasveti, a delo so morale opraviti povsem same in so ga tudi odlično opravile. Na koncu smo izdelke še polakirali z brezbarvnim lakom in naredili skupinski posnetek. Glede na raznoliko starostno strukturo prisotnih ocenjujemo to delavnico kot zelo uspešno in je prav gotovo dosegla svoj namen. Silvester Zdovc Petindvajset let srečevanj na Mali planini MPZ Janko Kersnik iz Lukovice, Godba Domžale in slavnostni govorniki so na zadnjo nedeljo v avgustu na že tradicionalnem srečanju domžalskih planincev nastopili na uradnem delu srečanja. Čeprav je bilo letošnje srečanje jubilejno, že 25., bo prihodnje leto še veliko bolj slovesno, saj bo Planinsko društvo Domžale praznovalo 70. obletnico ustanovitve. Po zapeti planinski himni so do besed prišli govorniki in tako smo najprej prisluhnili zdajšnjemu predsedniku PD Domžale Janku Vodlanu, nato nekdanjemu predsedniku Petru Primožiču ter podpredsedniku Planinske zveze Slovenije Romanu Ponebšku in županu Občine Domžale Toniju Dragarju. Prisluhnili smo še nekaj pesmim MPZ Janko Kersnik iz Lukovice, tokrat pod vodstvom mlade Eve Čeh, in nato še Godbi Domžale, ki je ponovno navdušila z izvedbo Avsenikove Pastirček, nato je vajeti dobrega razpoloženja prevzel ansambel Odziv. Drago Jutersek Srečanje z Abrahamom Le kdo ne pozna Francija Končarja, po domače Miheličevega s Prevoj pri Lu-kovici, ki je pred dnevi napolnil peto desetletje svojega življenja. Skromen, delaven, vsestransko radodaren in v vsakem trenutku pripravljen pomagati prav vsakemu. Več kot dvajset let se je vozil v službo v Stol Kamnik, zadnjih deset let pa dela v režijskem obratu občine Lukovica. S svojo delovno aktivnostjo se izkazuje tudi v prostovoljnem gasilskem društvu Prevoje že od svojih zgodnjih pionirskih let. Pred štirimi leti je prejel za svoje prizadevno delo na raznih področjih občinsko priznanje, plaketo, na katero je še posebno ponosen. Oče mu je umrl že pred davnimi leti, z mamo Mici sta ostala sama, v hiši živita skromno, a zadovoljno življenje. Nekega dne mi zaupa, ker se nisem ženil, bom pa ob prihodu Abrahama pripravil pravo žurko. In res. Odločil se je in povabil prek 180 gostov, sosede, sorodnike, gasilce in druge prijatelje. Bližnji smo mu pripravili visok mlaj, ki ga krasi njegov portret ob košnji trave. Svoj običaj so opravili prevojski gasilci, saj so mu s hitro intervencijo oskrbeli namišljene poškodbe, v razbitem avtomobilu pa so ga pošteno zalili z mrzlo vodo, takšen je pač običaj. Sledilo je voščilo in velik žur, ki je trjal do jutranjih ur. Franci je bil zelo vessel, se z nami poveselil in izrazil veliko zahvalo prav vsem, ki smo se z njim po-veselili, za darila in vse, kar smo zanj postorili. Mi pa mu želimo še na mnoga leta, da bi še dolgo s svojo mamo Mici uživala skupno blaginjo. Tone habjanič september 2017 DRUŠTVA 17 Rokovnjači aktivni tudi poleti Po nekajmesečnem molku se spet oglašamo iz Moto kluba Rokovnjači. Aktivni smo bili tudi spomladi in poleti, čas visokih temperatur in ugodnih pogojev za vožnjo pa je kar prehitro minil. Po majski otvoritveni vožnji nas je čakala tradicionalna krvodajalska akcija. Spet smo se zbrali na Zavodu za transfuzijsko medicino v Ljubljani in junijski praznik krvodajalcev obeležili s plemenitim dejanjem. Vsem posameznikom se zahvaljujemo za udeležbo. Ljutomer je bil letošnji cilj za vikend strokovno ekskurzijo. Klubska baza je bila postavljena ob ribiškem jezeru v vasi Muta, od koder nas je radovednost gnala po okoliških znamenitostih (Mura, Otok ljubezni). Da nam ni bilo dolgčas, lahko verjamete, saj sta bili tisto soboto v bližini tudi lokalna veselica in moto zbor. Seveda smo bili povsod prisotni. Sredi julija je Miha organiziral nočno vožnjo. Obiskali smo slavno fontano piva v Žalcu. Moramo pohvalit sprejem in angažiranost lokalnih turističnih delavcev, saj so nas kljub pozni uri lepo sprejeli in pogostili z vsemi informacijami in seveda vrčkom piva. V avgustu smo sodelovali pri organizaciji dirke za državno prvenstvo na Vranskem, ki ga je organiziralo naše matično društvo AMD Lukovica. Vikend za tem je vrh Špilka doseglo nekaj naših članov, spremljevalk in otrok v sklopu klubskega pohoda. Ker je bila pot dolga, malice pa premalo, je po sestopu sledilo kosilo na Trojanah. September je tradicionalno čas za moto piknik ob Kroharjevem bajerju. Čeprav je na začetku kazalo da bo vreme sončno, nas ni izdalo in na koncu je deževalo, kar spremlja naše moto piknike skoraj vsako leto zadnjih 14 let. Vseeno se je plan piknika izšel, najprej z otroškimi moto igrami, pozneje pa še z igrami za odrasle. Spet so nam priskočili na pomoč naši stalni podporniki, in sicer: Kotiko, Slikopleskarstvo Jerman, Mizarstvo Stupica, HribarAlu, Razvojni Zavod, AeKo, Mediaprint Gostič in Glas. Za ureditev prostora se zahvaljujemo Mateju in kmetiji Bregar, za posluh Maretu Čretniku, za podarjeno zelenjavo pa kmetiji Škrbe. Že v naslednji številki Rokovnjača se bomo oglasili z obsežnim poročilom z našega največjega dogodka - vztrajnostne moped dirke, ki poteka mogoče ravno v trenutku ko berete ta članek. Anže Kočar Enajst let orientalskega plesa v Lukovici Septembra leta 2006 se je pod okriljem društva KUOD Bayani iz Kamnika zgodil prvi tečaj orientalskega plesa v občini Lukovica. Od tistih prvih korakov v mali športni dvorani OŠ Janko Kersnik pa vse do danes, ko vadbe potekajo v vrtcu Medo na Prevojah, je minilo že 11 let. Skupina deklet, ki sliši na ime Puščavske rož'ce, se je v tem času predstavila na številnih letnih plesnih produkcijah društva KUOD Bayani, nastopila na različnih praznovanjih in obletnicah znotraj skupine, pa tudi na regijski plesni reviji Finesa plesa, kar je njihovo ime in sliko poneslo tudi v slovenske medije. In kaj je tisto, kar dekleta drži, da vsa ta leta vztrajajo in plešejo orientalski ples? »Z veseljem hodim na orientalski ples, za kar ne potrebujem soplesalca in dobim v paketu zdravo rekreacijo, lepo umetnost in prijetno druženje.« Darja iz Lukovice »Orientalski ples je zame 'hrana za dušo, zaradi dobre glasbe, lepih gibov in prima druženja z dekleti, ki uživajo v plesu. Ob krasni vzpodbudi naše učiteljice Nataše se na vajah res pošteno razmigamo.« Martina iz Prevoj »Zaradi odklopa od vsega stresa in skrbi za eno uro in pol, ker nimam časa razmišljati o ničemer drugem kot o tem, kako z glasbo uskladiti gibanje rok, nog, trupa in glave. Ter seveda zaradi puščavskih rožic, vsaka malo drugačna, a skupaj smo ena super ekipa, ki oddaja super energijo in veliko smeha.« Špela iz Moravč Ples, glasba in predvsem odlična družba je recept, ki dekleta povezuje že mnoga leta in prav zagotovo bo tako tudi naprej. Nataša Kočar 18 SPORT Hi Rokovnjač Uspešen nastop Petre Pavlič Memorial Jerneja Š^e v v Vojvodini balinanju Dvigovalke in dvigovalci Težkoatletskega kluba Domžale so poleti trdo trenirali. Zadnjo soboto v avgustu so tako že imeli prvi preizkus v drugem delu sezone. Čez širna polja in nepregledne ravnice Vojvodine žita ne manjka, odličnih dvigalcev uteži tudi ne. KDT Spartak iz Subotice je organiziral tradicionalni mednarodni turnir, ki so se ga udeležile zelo kakovostne ekipe iz Hrvaške, Madžarske, Srbije, Romunije in Slovenije. Ekipa TAK Domžale je zasedla zelo dobro četrto mesto, samo 14 točkjih je ločilo do stopničk. Za TAK Domžale so nastopili: Petra Pavlič, ki je v potegu dvignila 70 kg in v sunku 85 kg, Anže Kosmač poteg 115 kg in sunek 130 kg in Valentin Orešek poteg 100 kg, sunek 122 kg. Petra je v tretjem poskusu potega skoraj postavila tudi državni rekord 73 kg. Po tekmovanju je povedala, da so bile priprave na drugi del sezone očitno uspešne, vendar je potrebno še nekaj tekem, da izpili tehnične detajle. Valentin Orešek Ford Fiesta / Uradna poraba goriva: 3,2-5,2 1/100 km. Uradne emisije C02: 82-118 g/km. Emisijska stopnja: Euro 6b. Uradne emlsl|e NOx: 0.0186-0,0668 g/km. Ogljikov dioksid (C02) Je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka Iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM]Q in PM25 ter dušikovih oksidov. VEIT TEAM, Čufarjeva ulica 24, Vir, Domžale, GSM: 031 395 395, www.veitteam.si V soboto, 19. avgusta 2017, se je na Prevojah začel memorial v spomin ba-linarju in Prevojskem Birtu Jerneju Škarji. Pobudo za ta memorial so podali Škarjevi balinarji in družina Škarja. Ker je v zelo kratki dobi zapustilo ta svet več navdušenih balinarjev, je ta memorial namenjen tudi njim. Balinanje pri Škarji ohranja že četrti rod Škarjeve domačije. Še v šestdesetih letih prejšnjega stoletja so pri Škarji balinali še z lesenimi kroglami, kar na dveh baliniščih. Lesene krogle so v sedemdesetih letih zamenjali s pravimi kovinskimi kroglami. Leta 1986 pa so se kot večletna posledica spoznavanja uradnih pravil v balinanju začeli prvi domači turnirji, kar je zahtevalo tudi utrditev, podaljšanje balinišča in obnovo. Zaradi veliko navdušencev v balinanju sta Jernej Škarja in Stane Žavbi iz BŠK Količevo dala pobudo o ustanovitvi in tudi soustanovila turnir gostincev Občine Domžale leta 1985. Turnir gostincev se še vedno tradicionalno odigra vsako leto. Dogmo, da je balinanje samo za starejše, potrjuje pravilo, da je vedno več mladih balinarjev, ki se merijo v balinanju na sodoben način in z novimi zanimivimi oblikami balinanja. Ker pa so se na turnirjih med ekipami ustvarile velike starostne razlike, je dozorela pobuda leta 1998 o ustanovitvi veteranske balinarske lige, ki zdaj pokriva veliko območje občin osrednje Slovenije. Memorialni turnir pri Škarji so odigrali med štirimi ekipami, ki so se pomerile vsaka z vsako, in zmagovalec jetisti, ki zbere največtočk. Predvsem je bil memorial namenjen domačim ekipam s Prevoj in gostom BŠK Količevo. Na 19. 8.2017 je bil rojstni dan Jerneja Škarje, kar je tekmovalcem dalo še dodatno motivacijo. Med ekipami je bilo čutiti pravo tekmovalnost, saj so jih navijači bodrili za vsako dobljeno točko. Na koncu turnirja je prvi memorial Jerneja Škarje in prvo mesto osvojila ekipa Škarja 2, drugo mesto Budničar BŠK Količevo, tretje mesto Gašper in četrto mesto ekipa Škarja 1. Celodnevno tekmovanje seje nadaljevalo s pogostitvijo balinarjev ter z druženjem prijateljev balinanja in metalcev podkev, kije nov doprinos naslednikov. Jernej Škarja je bil dober športnik in vzoren družinski naslednik balinanja ter združevanja ljudi, ki jihjeta šport privabljal. Spomini nanj pa bodo med nami živeli še naprej. Danilo Kastelic avgust 2017 ŠPORT 19 Dirka državnega prvenstva za nagrado občine Lukovica V Centru AMZS varne vožnje na Vranskem, ki je najsodobnejši center za izvajanje vadbe varne vožnje v Sloveniji, so v soboto 19., in nedeljo, 20. avgusta, prišli na svoj račun ljubitelji moto športa. Tam je AMD Lukovica ponovno pripravilo tekme v hitrostnem motociklizmu, in sicer državno prvenstvo za Veliko nagrado Lukovice, pokal Alpe Adria, rekreacijsko tekmovanje za nagrado občine Lukovica in memorial Nika Sodnikarja. Verjetno bralcem imena, kot so Lia Udovič, Matija Kodarin, Luka Lenko, Marko Soldat Švajger, Tian Krševan in Andraž Osenk Drčar ne pomenijo ravno veliko, a če bodo takšno tekmovalnost in znanje obdržali in še nadgradili, bomo o njih čez leta še veliko slišali, kar se tiče motorjev in dirk. Zaradi odlične vožnje in prikazane tehnike so tudi poželi največ aplavza in vsi prejeli medalje za svoje nastope v razredu otroci minimoto rekreativno. Njihova starost je bila med 4 in 7 let in čeravno šele začenjajo s tekmovalno kariero, se na svoje sposobnosti zanesejo. Poglavitni namen take dirke je, da se mladi vozniki spoznavajo s pravili, ki veljajo na pravih dirkah in imajo možnost preizkusiti občutke, ko čakajo na startu, da ugasne rdeča luč, ko se jih več hkrati zapelje v ovinek, ko se prehitevajo, itd. Med svojo družbo so fantje vzeli tudi dekle, ki je v nedeljo na Vranskem pokazalo, da je lahko enakovreden nasprotnik fantom. Sobota je bila dan za preizkušanje proge, torej treninge, v nedeljo je šlo zares in za najmlajšimi so sledili motoristi mini moto, ohvale 110 in 160, skuterji 70, sport amater in sku-ter open, GP50, supermoto, classic 50GP, oldtimer 250, oldtimer 500, oldti-mer 100. Slednji so že zaradi starosti ne samo voznikov, ampak tudi motorjev bili deležni posebne pozornosti. Na začetku dirke smo se ob pomoči Tomaža Andrejke, ki je dogajanje na dirkališču komentiral, z minuto molka spomnili pokojnega Nika Sodnikarja. Na ogled je bil tudi njegov motor in številne slike s tekmovanj, ki se jih je ne samo udeleževal, ampak tudi spodbujal k druženju in tekmovanju. Tako je zbral veliko število voznikov motorjev novejših in častitljivejših letnikov, da so se v svoje dobro, saj so na samih dirkah pridobili precej znanj, pomerili tako na Vranskem kakor drugje. Na letošnjo dirko je prišel in vozil tudi Jan Poropat, ki je evropski prvak v minimotu. Tako so bile nedeljske dirke takšne, kakršne si želijo ljubitelji moto športa, napete do konca, polne preobratov v vodstvu in brez nezgod. Seveda članom AMD Lukovica takšna prireditev ne bi uspela, če ne bi bilo zadaj krovne organizacije AMZS in ostalih pokroviteljev Občine Lukovica, Avto Kveder Lukovica, Avto Cerar Kamnik, Nikotrans & Begrad, d. o. o., Kranj, Avtoprevozništvo Dolinšek Marjan, Avtoličarstvo Papež, gostilna Bevc, gostilna Furman, Eltekoma Marko Kotnik Dob in PGD Lokovica. Tako njim kakor članom AMD Lukovica in AMD Domžale ter ekipi prve pomoči gre zahvala za res lep motoristični vikend, in upajmo, da se v prihodnje vidimo še v večjem številu tako na tribunah kakor na progi. Rezultati so dostopni na spletnih straneh www.mojaobcina.si/lukovica in https://www.amzs.si/sport. Drago Jutersek Nova medalja Sare Jenčič Balinarka Sara Jenčič s Prevoj še naprej zbira medalje z največjih tekmovanj. Konec avgusta se je na evropskem prvenstvu v Saluzzu na severu Italije okitila s srebrom v igri v krog in s tem ponovila uspeh, ki ga je dosegla pred dvema letoma. Četrto evropsko prvenstvo za ženske je bilo najuspešnejše za slovenske balinarke, ki so osvojile kar štiri medalje, od tega eno zlato, dve srebrni in eno bronasto. Sara Jenčič, novopeče-na članica ljubljanskega Krima, je bila v skupinskem delu nosilka četrte skupine, kjer je premagala Monačanko Jessico Samarati in Turkinjo Melike Karakullukcu. V četrtfinalu je bila s 16:14 boljša od Švicarke Nathalie Alcaraz. V polfinalu je pokazala dobro igro ter ugnala Srbkinjo Natašo Antonjak z 22:18. V finalnem obračunu je bila tako kot pred dvema letoma njena nasprotnica reprezentantka Italije. Barbaro Zurini je v tej disciplini letos nadomestila Serena Traversa. Izenačen dvoboj se je v šestem obratu prevesil na stran Italijanke, ki je slavila zmago z 22:18, in Sara je drugič zapored osvojila evropsko srebro v tej disciplini. Ob novem velikem uspehu je povedala: "Z ubranjenim srebrom v disciplini Igra v krog sem zelo zadovoljna. V finalu nisem izkoristila vsake krogle, da bi domačinki ušla. Izkoristila je skoraj vsako priložnost in tako pove-dla v 6. obratu, kjer sem popustila. Kljub vsemu sem zadovoljna z novo medaljo v svoji zbirki in to je že tretja zaporedna medalja na velikih prvenstvih, na kar sem zelo ponosna." Ponosna je lahko na še nekaj letošnjih rezultatov. Z reprezentanco Slovenije je v februarju nastopila na premierno izvedenem svetovnem pokalu za ženske, kjer so Slovenke osvojile tretje mesto. Uspeh je toliko večji, ker so v pred-tekmovalni skupini izločile favorizirano Francijo. Sara Jenčič je odlično opravila svojo nalogo in z 18 točkami premagala francosko zvezdnico Barbaro Barthet. Lepe uspehe je zabeležila tudi v državnem prvenstvu, kjer je osvojila drugo mesto v natančnem zbijanju, posamezno, in v hitrostnem zbijanju je končala na 4. mestu. Z medaljo se je okitila tudi v pokalu BZS, kjer je osvojila 2. mesto. Leon Andrejka 20 MLADINA IN SOLSTVO Rokovnjač Na tretji proaktivni kavarni začrtana izhodišča za pripravo strategije za mlade V četrtek, 7. deptembra, je v Kulturnem domu Janka Kersnika v Lukovici ponovno zadišalo po kavi in dobrih idejah. Mladi smo se namreč zbrali, da bi razpravljali in delili svoje ideje o vsebini bodoče strategije za mlade. To je bil že tretji iz cikla štirih dogodkov iz naslova projekta Aktivni mladi, za katerega so bila s strani Občine Lukovica pridobljena evropska sredstva z namenom spodbujanja e-participacije mladih v lokalnem okolju na platformi OPIN. Na začetku so bili na dogodku predstavljeni dozdajšnji rezultati prejšnjih dveh dogodkov (Oživitev Kulturnega doma v Lukovici; Ideje za delovanje mladinskega kluba; Postavitev naprav za trim stezo na Gradiškem jezeru), nato pa smo načeli obširno temo vsebine strategije za mlade, ki bo v naslednjem letu posredovana v sprejem Občinskemu svetu Občine Lukovica. Vsebina te strategije bo pokrivala področja mladih, kot so izobraževanje, zaposlovanje mladih, stanovanjska problematika, prosti čas, šport in rekreacija, dobro počutje in zdravje, mobilnost, informiranje, mladinsko organiziranje in participacije ter kulturno udejstvovanje mladih. Dokaj resno temo je na koncu popestril znan slovenski komik Boštjan Gorenc Pižama, ki je poleg dobro začinjenih šal izrazil tudi podporo in razumevanje do mladih, saj je, kot pravi, tudi sam že sodeloval v podobnih projektih. S prispevkom se želimo zahvaliti tudi Gostinskemu podjetju Trojane, ki je mladim s slastnimi trojanskimi krofi polepšalo večer. Mladi si lahko le z aktivnim sodelovanjem zagotovimo boljše pogoje in izpolnimo svoje potrebe ter uresničimo svoje želje, zato vabimo vse mlade, da se nam pridružijo in prispevajo svoje ideje ter si s tem aktivno oblikujejo okolje, v katerem želijo živeti. Občina lukovica MLADiNSKi klub sTIK N AND ACROSS EUROPE Prvi šolski dan V petek, 1. septembra 2017, je osnovnošolski prag prvič prestopilo 79 učencev. Skupaj s starši so se ob 10. uri zbrali v Kulturnem domu Lukovica, kjer so jih toplo sprejeli ravnateljica dr. Anja Podlesnik Fetih, župan Matej Kotnik in Anton Meden, predsednik sveta staršev. Sledila je igrica Vi-linka v izvedbi Mavričnega gledališča pravljičnih lutk, ki je učence po- peljala v pravljični svet cvetlic. Po predstavi so učence spoznale tudi učiteljice. Naši prvošolci so se razveselili čepic, nahrbtnikov in rutic, ki so jih razdelili ravnateljica, župan in učiteljice. Po kulturni prireditvi so učenci obiskali svoje učilnice, kjer so se pobliže spoznali s svojimi učiteljicami, sošolci in vzgojiteljicami. Dragi prvošolci, želimo vam, da se boste v šoli dobro počutili in se veliko zanimivega naučili. učiTELJiCE 1. RAZREDov september 2017 MLADINA IN ŠOLSTVO, OBVESTILA 21 Jesenska akcija zbiranja in odvoza kosovnih ter nevarnih odpadkov CICIBANOVE URICE bodo organizirane za otroke, ki niso vključeni v vrtec ter so rojeni leta 2012, 2013 in v prvi polovici 2014. Začele se bodo v SREDO, 4. 10. 2017, ob 16.00, v enoti vrtca Medo Prevoje ali Kra-šnja ali POŠ Blagovica, odvisno od števila prijavljenih otrok iz določenega okolja. Vpis otrok in informativni sestanek bo v SREDO, 27. 9. 2017, ob 17.00, v VVE Medo na Prevojah. Z vašimi otroki bo JOLANDA KRESLIN, vzgojiteljica. Vabljeni! Marko in Zdravko na obisku Zadnji dan avgusta sta nas v VVE Medo obiskala Marko in Zdravko, maskoti AMZS, ki otroke poučujeta o varnem vključevanju v promet. Sprva sta opozarjala voznike pri prečkanju pešcev čez cesto ob vrtcu, nato pa sta se pridružila otrokom na vrtčevskem igrišču in z njimi preživela nekaj časa pri igri. Otroci so ju občudovali ter se z njima z veseljem družili in igrali. Ksenua Capuder, Jolanda Kresun RAZPORED ODVOZA KOSOVNIH ODPADKOV V OBČINI LUKOVICA (JESEN 2017) DATUM ZAČETKA KRAJEVNA ODVOZA SKUPNOST 24. 10. 201 7 KS Rafolče, KS Zlato Polje KS Blagovica, KS Češnjice, KS Krašnja, KS Lukovica, KS Trojane KS Prevoje Brezovica pri Zlatem polju, Dupeljne, Mala Lašna, Obrše, Podgora pri Zlatem polju, Preserje pri Zlatem polju, Rafolče, Straža, Trnovče, Vrhovlje, Zlato polje Blagovica, Brdo pri Lukovici, Bršlenovica, Čeplje, Češnjice, Gabrje pod Špilkom, Golčaj, Gorenje, Gradišče pri Lukovici, Hribi, Javorje pri Blagovici, Jelnik (Mali, Veliki), Jelša, Kompolje, Koreno, Korpe, Krajno Brdo, Krašnja, Lipa, Log, Lukovica, Petelinjek (Spodnji, Zgornji), Podmilj, Podsmrečje, Poljane, Prapreče (Spodnje, Zgornje), Preserje pri Lukovici, Prevoje, Prilesje, Prvine, Selce, Spodnje Koseze, Spodnje Loke, Suša, Šentožbolt, Trnjava, Trojane, Učak, V Zideh, Videm pri Lukovici, Vošce, Vranke, Vrh nad Krašnjo, Zavrh pri Trojanah, Zgornje Loke, Zlatenek, Žirovše Imovica, Prevalje, Prevoje pri Šentvidu, Šentvid pri Lukovici, Vrba NASELJA Nevarni odpadki - z njimi ravnajmo še posebej pazljivo Javno komunalno podjetje Prodnik vsako pomlad in jesen zbira nevarne odpadke v premičnih zbiralnicah za nevarne odpadke, ki so na določen dan in uro postavljene na predhodno določenih mestih v Blagovici, na Trojanah in v Lukovici. Te bodo na omenjenih krajih zbirali že 2. oktobra, ure so zapisane v tabeli. Zbiranje in odvoz kosovnih odpadkov Kosovne odpadke bodo v občini Lukovica zbirali konec oktobra (točna informacija v pripeti tabeli). Kosovni odpadki so komunalni odpadki, ki zaradi velikosti, oblike ali teže niso primerni za zbiranje v tipiziranih posodah ali vrečkah za odpadke. Na predvideni dan odvoza morajo biti odpadki do 5. ure zjutraj postavljeni na odje-mnem mestu pobiranja komunalnih odpadkov. Med kosovne odpadke spadajo: - kopalniška oprema, - pohištvo, - preproge, - oblazinjeno pohištvo in vzmetnice, - svetila in senčila, - velike gospodinjske naprave (štedilniki, hladilniki, pralni stroji ...), - smuči, - veliki železni in kovinski kosi. Andraž kopitar Med kosovne odpadke iz gospodinjstev spadajo: V kopalniška oprema, V pohištvo, V preproge, V oblazinjeno pohištvo, svetila in senčila, V veliki gospodinjski aparati (štedilniki, hladilniki,...), V veliki železni in kovinski kosi. Kosovne odpadke na predvideni dan odvoza do 5. ure zjutraj postavite na odjemno mesto, kamor običajno postavite zabojnike za komunalne odpadke. 14.00-15.00 Trojane 02. 10. 2017 1 5.30-16.30 Blagovica 17.00-18.30 Lukovica KAKO RAVNATI Z NEVARNIMI ODPADKI? Nevarni odpadki naj bodo v embalaži, ki omogoča varen prenos do zbirnega kraja. ic Tekoči odpadki naj bodo zaprti, čeprav improvizirano. i* Odpadkov iz iste skupine ne združujte v večjo embalažo, ker lahko pride med njimi do kemične reakcije. J* Odpadke naj prinesejo polnoletne osebe, ki bodo pri rokovanju z njimi upoštevale varstveno tehnična navodila, ki ste jih dobili z nakupom izdelka, iz katerega je odpadek nastal. Kaj so nevarni odpadki? Akumulatorji, baterije, zdravila, pesticidi, barve, laki, kozmetika, svetila, gume osebnih avtomobilov, motorno olje, pločevinke s potisnim plinom, razredčila, odpadno jedilno olje.... Med kosovne odpadke iz gospodinjstev NE spadajo: X nevarni odpadki kot so embalaže škropiv, olj, barv in lakov, X avtomobilski deli, X akumulatorji, X gume, X sodi, X gradbeni material, Xveje drevja in živih mej, X azbestne kritine. Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o., Savska 34, 1230 Domžale 01/729-54-30 I info@jkp-prodnik.si I www.jkp-prodnik.si. PRODNIK Javno komunalno podjetje Pri gasilskem domu Pri pošti Pri ekološkem otoku na Maklenovcu Pomembno! Nevarni odpadki zaradi njihove sestave ob nepravilnem odlaganju lahko onesnažijo okolje, podtalnico ali druge dragocene vodne vire. Zato nevarnih odpadkov NE SMEMO odlagati v navadne zabojnike za odpadke ali v naravo, prav tako pa jih ne smemo zlivati v kanalizacijo. Ste vedeli? Nevarne in kosovne odpadke lahko kadar koli v letu brez doplačila oddate v Centru za ravnanje z odpadki Dob. Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o., Savska 34, 1230 Domžale 01/729-54-30 I info@jkp-prodnik.si I www.jkp-prodnik.si. PRODNIK Javno komunalno podjetje RAZPORED ODVOZA NEVARNIH ODPADKOV V OBČINI LUKOVICA (JESEN 2017) DATUM URA NASELJE LOKACIJA 22 OBVESTILA PPl Rokovnjač Za toplo zimo in pomlad kurilno olje Hubat © 080 22 36 RAZVOJNI CENTER SRCfl SLOVENUE UEVELOPMENT tEHTRE QF THE HEHRTOF 5LOVENin LAS razpis Lokalna akcijska skupina (LAS) Srce Slovenije je na spletni strani www.las-srceslovenije.si, dne 4. septembra 2017 objavila 1. javni poziv za izbor operacij za uresničevanje ciljev Strategije lokalnega razvoja na območju občin Dol pri Ljubljani, Kamnik, Litija, Lukovica, Moravče in Šmartno pri Litiji v letu 2017 za sklad ESRR. Rok za oddajo vlog na javni poziv je 10. 10. 2017. Namen javnega poziva je izbor operaciji (projektov), katerih rezultati prispevajo k uresničevanju Strategije lokalnega razvoja na območju občin Dol pri Ljubljani, Kamnik, Litija, Lukovica, Moravče in Šmartno pri Litiji v letu 2017 in sofinanciranje njihovih stroškov. Javni poziv se izvaja kot podpora za izvajanje lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, in znotraj tega v okviru podukrepa Podpora za izvajanje operaciji v okviru strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost. Sredstva za sofinanciranje je LAS dodelilo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj. Okvirna višina razpoložljivih sredstva za sofinanciranje znaša 592.000 evrov. Delež sofinanciranja upravičenih stroškov za operacije sofinancirane iz ESRR znaša 80 % EU sredstev, 20 % pa predstavlja zasebni prispevek. Upravičena območja izvajanja operacij: operacije se lahko izvajajo samo na območju naslednjih naselij: • Občina Dol pri Ljubljani: Dol pri Ljubljani, Dolsko, Videm • Občina Kamnik: Kamnik, Mekinje • Občina Litija: Litija • Občina Lukovica: Lukovica, Šentvid pri Lukovici, Krašnja • Občina Moravče: Moravče • Občina Šmartno pri Litiji: Šmartno pri Litiji Čebelji pridelki - odlično darilo » " ? it H Kil Jesen je čas priprav na zimo, ko napolnimo zaloge in brezskrbno pričakamo zimo. Saj poznate tisti dobri občutek, kajne? Ob tem pa tudi že razmišljamo, kako bomo obdarovali naše najdražje in znance, saj se čas praznikov približuje z izjemno hitrostjo in še preden se bomo dobro zavedli, bodo prazniki tu. Pa smo spet v dilemi, kaj podariti našim najdražjim in kako jim izkazati pozornost in hvaležnost. Čebelji pridelki so vsekakor izbira, s katero ne morete zgrešiti. Slovenski medovi s široko paleto okusov lahko razveselijo še tako zahtevnega uporabnika in hkrati nudijo možnost, da prav vsakega obdarjenca razveselimo z drugim okusom. Čudovito je spoznavati paleto različnih okusov slovenskih medov in najti najljubšega med njimi. Tudi za marsikoga še neodkriti čebelji pridelki, kot so cvetni prah, matični mleček, propolis, medica, medeni liker in peneča medica postajajo vedno bolj prepoznavni in zanimivi za kupce. Zlasti takrat, ko potrebujemo izdatnejše blagodejne učinke, ki jih bomo znali poiskati in najti pri slovenskih čebelarjih. Sveče iz čebeljega voska bodo z mehko rumeno svetlobo in prijetnim vonjem v nas zbudile nostalgijo po starih časih, ko so ljudje zelo drugače preživljali večere kot dandanes. Čebelji pridelki so tesno povezani s tradicijo čebelarstva na Slovenskem in so primerni tudi kot protokolarno darilo, tako znotraj kot zunaj naših meja. Širjenje pomena slovenskega čebelarstva in predstavitev zunaj meja nas dela prepoznavne v tujini. Peneča medica, ki so jo razvili slovenski čebelarji in je edinstvena, je narejena izključno iz medu in vode po klasičnem postopku z vrenjem v steklenicah. Na njo smo čebelarji še posebej ponosni in je primerna za posebne priložnosti. Tudi pobuda Čebelarske zveze Slovenije za Svetovni dan čebel nas postavlja na sam svetovni oder dogajanja in prepoznavnosti. Širok spekter čebeljih pridelkov boste dobili v primernih darilnih embalažah in jih s pridom uporabite za obdarovanje ob najrazličnejših priložnostih, še zlasti, ko želite iz rok dati le najboljše. Čebelji pridelki so darilo čebel in narave - podarite košček narave. Nataša Klemenčič štrukelj, svetovalka specialistka za ekonomiko 3 Obvestilo o oddaji prostorov v najem Čebelarska zveza Slovenije obvešča vse zainteresirane, da oddaja v najem prostore za opravljaje gostinske dejavnosti ter spalne kapacitete v Čebelarskem centru Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica. Za dodatne informacije se obrnite na tel. 01 729 61 02 oziroma gsm 041 337 854 (Matej Mandelj, tajnik ČZS ) ali na e-naslov: matej.mandelj@czs.si čebelarska zveza Slovenije Mali oglas Prodam mline za sadje - inox. Tel.: 031/214-251 (Miro) OBVESTILA 23 september 2017 Program Svit rešuje življenja Ste morda prejeli vabilo za sodelovanje v Programu Svit, pa oklevate? Ne bojte se sveta tam znotraj - sodelovanje v programu vam lahko reši življenje! Svit je državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki. Kaj pa so presejalni programi? To so programi, pri katerih s preprostimi metodami (npr. preiskava blata, brisi, vprašalniki, ultrazvok ...) med domnevno zdravimi prebivalci iščemo tiste, pri katerih je velika verjetnost, da bodo zboleli (npr. imajo predrakave spremembe) ali pa bolezen že imajo, se pa še ne kaže z značilnimi znaki. Pri pozitivnem presejalnem testu so potrebne nadaljnje preiskave, saj presejalni testi ne dajo končne diagnoze. Presejalni testi se izvajajo za tiste hude bolezni, ki so pogoste in ob pravočasnem odkritju ozdravljive. Med takšne spada tudi rak debelega črevesa in danke. Eden izmed znakov, ki nam sporoča, da se v našem črevesu nekaj dogaja, je kri v blatu. Če v blatu opazite kri, se morate nemudoma posvetovati s svojim zdravnikom! Toda krvavitev je včasih tako majhna, da je s prostim očesom ne opazimo. Bolezen se lahko tako dolgo razvija potuhnjeno, brez očitnih znakov. Zaznavanje prav takšnih prikritih krvavitev pa nam omogoča program Svit. V Program Svit, ki je brezplačen, smo vabljeni vsi prebivalci Slovenije med 50. in 74. letom starosti, ki imamo urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje. Namenjen je ljudem, ki ne kažejo nobenih bolezenskih znakov. Namen programa je zmanjšanje obolevnosti in umrljivosti za rakom debelega črevesa in danke, kar lahko dosežemo s pravočasnim odkrivanjem predrakavih sprememb ali začetne stopnje raka. Postopek sodelovanja v programu je precej preprost, potrebno pa je natančno upoštevanje navodil. Po pošti prejmete vabilo z izjavo o sodelovanju. Ko izpolnjeno izjavo vrnete, prejmete pribor za odvzem vzorcev blata. Priložena so tudi natančna navodila za odvzem. Če vam postopek odvzema kljub temu ni povsem jasen ali pa vas begajo kakšna druga vprašanja v zvezi z udeležbo v programu, vam svetujemo, da obiščete Svitov kotiček v svojem zdravstvenem domu, kjer bodo poskrbeli za odpravo vseh nejasnosti. Vzorca blata je treba odvzeti v dveh zaporednih odvajanjih in ju vrniti v priloženi ovojnici po pošti. V laboratoriju opravijo preiskavo, s katero ugotavljajo prisotnost krvi v blatu. Dosedanje izkušnje Programa Svit kažejo, da je bila kri v blatu ugotovljena pri 6 % preiskovancev. Za veliko večino je torej z oddajo vzorcev blata postopek zaključen. V program bodo ponovno povabljeni čez dve leti. Je pa redno testiranje vsaki dve leti enako pomembno kot prvo, zato jih nikar ne opuščajte. Če se izkaže, da je v blatu prisotna kri, je treba odkriti vzrok krvavitve. Zato je potrebna preiskava črevesa - kolonoskopija. Vsaka kri v blatu seveda še ne pomeni raka ali predrakave spremembe, možen vzrok so npr. hemoroidi (zlata žila). V letu 2016 so ob kolonoskopijah v okviru Programa Svit odkrili predrakave spremembe pri 63 % preiskovancev, raka pri 3 %, pri 34 % pa ni bilo neoplastičnih sprememb. Velika večina odkritih rakov je bila še v zgodnji fazi, ko so povsem ozdravljivi z operacijo in ni potrebno nobeno drugo onkološko zdravljenje. Med raki debelega črevesa in danke, ki so jih odkrili pred uvedbo programa Svit, pa je bilo tako zgodaj odkritih le malo (12 %). Predrakave spre- membe (polipe) lahko odstranimo že med kolonoskopijo in s tem odstranimo tveganje za razvoj raka. Tako ocenjujemo, da lahko s Programom Svit vsako leto preprečimo najmanj 200 smrti. Da bi to dosegli, pa je pomembno, da ljudje izkoristijo možnost sodelovanja v programu. V letu 2016 se je na Svitova vabila odzvalo 64 % vabljenih, želimo pa si, da bi se jih v prihodnje še več. Program Svit že kaže lepe rezultate: število obolelih za rakom debelega črevesa in danke, ki je prej iz leta v leto naraščalo, se je začelo zmanjševati, saj odkrijemo in odstranimo že predrakave spremembe. Za nekatere skupine bolnikov pa test na prikrito krvavitev ne zadošča, ker potrebujejo redne kontrole s kolonoskopijo. To so bolniki s kronično vnetno črevesno boleznijo (ulcerozni kolitis, Crohnova bolezen), tisti, ki so jim pri ko-lonoskopiji že kdaj odstranili polip, in osebe, ki so že zbolele zaradi raka debelega črevesa. Če ste v izjavi o sodelovanju navedli katero od teh stanj, zato ne boste več vabljeni v program Svit, ampak se udeležujte rednih kontrolnih kolonoskopij. Za dodatne informacije o poteku Programa Svit ali pomoč pri sodelovanju v programu lahko pokličete klicni center Svit na telefonsko številko 01 620 45 21 ali pišete na e-naslov info@program-svit.si ali po pošti na naslov Program Svit, p. p. 241, 1001 Ljubljana. Več o programu pa izveste na www.program-svit.si/. Če ste vi ali vaši bližnji dobili vabilo za sodelovanje v Programu Svit, torej ne oklevajte - lahko vam ali njim reši življenje! po gradivu programa svit pripravili: Tjasa Jerman, dr. med. Kati Rupnik, dipl. org., Nacionalni institut za javno zdravje, oE Ljubljana Svit ZDRAVSTVENA NEGA STOPAL Pančur d.o.o. 01/72 45106 031/353 347 (v stavbi zdravstvenega doma Domžale) Krajšanje nohtov ter odstranjevanje trde kože na bolnih in zdravih nogah. Diabetiki, negujete vaša stopala? i triglav Q SAVA dšGENERAI1 KM®«»? EiJ biuidita ▼ W zavifcivaii-sad.n Ali ste vedeli, da lahko pri nas hitro in enostavno uredite prepis in registracijo vozila z ugodnim zavarovanjem? Hvala, ker ste z nami že 5 let! m 041 877 800 H AVTO KVEDER tehnični pregledi e referent.avtokveder@tehnicnipregledi.si 24 POLITIKA, VABILA PP Rokovnjač I nc | ko Slovenija potrebuje moderne železnice in dva tira do Kopra, a za normalno ceno, zato nasprotujemo načinu gradnje in financiranja, kot ga za projekt 2. tir načrtuje vlada Mira Cerarja. Celotna investicija je vodena nepravilno, cena projekta, določena z zakonom, pa previsoka in škodljiva za davkoplačevalce. Predsednik vlade Miro teror je zatrdil, da bo celotna investicija stala 729 milijonov evrov, Metod Dragonja iz državnega podjetja 2TDK, ki naj bi skrbelo za gradnja 2. tira pa trdi, da bo gradnja drugega tira stala 1,7 milijarde evrov. Kaj je torej res in kdo tukaj laže? Glas PROTI na referendumu pomeni, da se državljanke in državljani ne strinjamo s tem, da bi se 2. tir gradil na netransparenten in neracionalen način ter da bi se na tem finančnem projektu napajali lobiji i in omrežja iz Foruma 21. Brez zakona o 2. tiru bo ta proga zgrajena hitreje in gospodarneje. Pod našo vlado bo dvotirna in končana v 4-i(i letih. finančni vir! f 24.9.2017 #PROTI Društva diabetikov Do mazale, Moravče Lukovica, Mengeš, Trzin DRUŠTVO DIABETIKOV DOMŽALE VABI SVOJE ČLANE MERITVE KRVNEGA SLADKORJA IN TLAKA 4. OKTOBRA OD 10.00-12.00 v pisarni društva POHOD - ŠINKOV TURN Dobimo se v soboto, 7 oktobra, ob 9.30 pri OŠ Utik Prijave do 4. 10. 2017 (GSM 051 604 423) IZLET - PREDAVANJE - DRUŽENJE V soboto, 21. oktobra Ogledali si bomo grad Bogenšperk, na turistični kmetiji v Veliki Štan-gi bo predavanje Vide Čeh VMS in druženje. Odhod avtobusa ob 9.00 z AP Domžale. Prijave v pisarni društva do 4. 10. 2017 (GSM 051 604 423). LJUDMILA NOVAK: Domovino je potrebno ljubiti, varovati in krepiti Ste oseba, ki je zazrta v prihodnost. Kako vidite Slovenijo čez 10 let? Verjamem, da se Slovenija lahko uvrsti med petnajst najuspešnejših držav sveta. Vsak državljan si zasluži dostojno življenje, delo in pošteno plačilo ali dostojno pokojnino. Slovenijo vidim kot pravično domovino za vse, državo, v kateri veljajo enaka merila in kjer ima vsak dovolj priložnosti za razvoj svojih talentov. Kandidirate za predsednico države. Z Borutom Pahorjem sta glavna tekmeca za uvrstitev v drugi krog. V čem ste vi drugačni? Z jasnimi stališči pri najpomembnejših vprašanjih in v kriznih situacijah, ko se politika znajde na brezpotju. Ljudje od predsednika pričakujejo, da je državnik in ima pogum, da s svojo moralno in politično avtoriteto v pravem trenutku izrazi mnenje o tem, kar je potrebno. Predsednik je tudi prvi obraz države in pomembno je, da se v ključnih trenutkih zna opredeliti za tisto, kar je prav. Delam in govorim to, kar menim, da je prav in pošteno, in ne, kar je všečno. Slovenci smo še vedno razdeljeni. Želim si, da bi se Slovenci bolj spoštovali in živeli v miru. Moj pogled je usmerjen v prihodnost in življenje naslednjih generacij. Verjamem v spravo in vem, da bo do nje prišlo, če želi Slovenija napredovati in se razvijati. Radikalizem spodbuja delitve, ker na ta način nekateri kujejo svoj politični dobiček. Velik korak je bil že dosežen, saj je bil ravno na mojo pobudo sprejet zakon, da v Sloveniji končno dostojno pokopljemo vse žrtve. Pravica do groba je namreč osnovna civilizacijska pravica. Naj kaj smo Slovenci lahko ponosni? Slovenci smo gostoljubni, delavni in pošteni. Imamo izvrstne gospodarstvenike, podjetnike, delavce, kmete, po vsem svetu so znani tudi naši športniki, znanstveniki in umetniki. Zares moramo biti ponosni na naše športnike, ki osvajajo kolajne in zmagujejo na prvenstvih. Na mlade, ki jim mora Slovenija še ponuditi več priložnosti. Imamo lastno državo in sami odločamo o svoji prihodnosti. Mnogi večji narodi si to zaman želijo. Ponosni moramo biti na našo kulturo in identiteto. Slovenija je naša dežela in vsi jo soustvarjamo. SI september 2017 OGLASI 25 F*iJ f - r aS&S MH «t rat. * v* SV. PRiMOŽ 23. 9. 2017 DOBRA VOLJA, DOBRA DRUŽBA, DOBER NAMEN. Start - pri Domu Vegrad na začetku poti na Sv. Primož (uporabite lahko parkirišče pri Calcitu), kjer plačate simbolično prijavnino 5 evrov (otroci brezplačno), s katero bomo letos pomagali Šolskemu skladu OŠ Trzin in Vrtca Žabica Trzin. Start bo od 8. ure dalje, na začetku poti pri stojnici vas bo pospremila Godba Stranje, pred uradnim delom vas bo na vrhu zazibal Grajski Oktet, kasneje se boste zavrteli ob zvokih Ansambla Skrivnost. Ob 11.30 bo krajši uradni del, ki se bo zaključil s torto velikanko. Tudi letos bo za pestro dogajanje za otroke poskrbela ekipa Otoka Športa. Prvih 500 pohodnikov bo prejelo darilo in bon za malico. Celoten izkupiček prijavnin gre v dobrodelne namene! Lepo vabljeni! ' tv Gostilna Pri planinskem orlu CALC IT 26 ZAHVALE f!(f Rokovnjač Hvaležni smo, ker smo s teboj živeli, žalostni, ker te več ni... z nami potuješ vse dni... Vse na svetu mine, vse se spremeni, le spomin na tebe ostaja in živi. Minilo je žalostno leto, odkar je za vedno odšel od nas MILAN KLEMEN Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižgete svečko. Vsi njegovi Spomin edini, ki ostane močan nad vsem. Edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razlije, edina moč, ki ne ugasne. V SPOMIN I N ZAHVALO Decembra smo se poslovili od naše mame, babice in prababice, tašče, tete JULIJANE SMRKOLJ iz Šentožbolta 5. V maju pa je nenadoma od nas za vedno odšel tudi naš oče, življenjski sopotnik, brat in stric JULE SMRKOLJ. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ju spoštovali in imeli radi. Vsem, ki ste našo mamo obiskovali v času bolezni. Hvala patronažni sestri Irmi za nego na domu. Hvala sosedom, ki ste priskočili na pomoč in skušali Juletu še pomagati, ter urgentni službi ZD Domžale. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste ju pospremili na njuni zadnji poti, darovali za sveče, svete maše, cvetje in kakorkoli pomagali ter darovali. Hvala župniku Tonetu Humarju za opravljen pogreb mame in župniku Dragu Markušu, ki je opravil obred za Juleta ter za sočutne besede slovesa, ki jih je namenil obema. Enako se zahvaljujemo tudi gospodu Ladu Goričanu. Posebna zahvala PGD Trojane za poklon in slovo od našega Juleta. Hvala pevcem Lipe Trojane za zapete žalostinke. Hvala vsem in vsakemu posebej. Ostala nam bosta v lepem spominu. Vsi njuni Primer informativnega izračuna finančnega leasinga Peugeot Financiranje za vozilo Peugeot 3008 Active (1,6 BlueHDi 120) - mesečno odplačevanje, maloprodajna cena z DDV in vključenim SUV bonusom (v ceni je obračunanih 1.000 EUR popusta v primeru financiranja Peugeot - SUV BONUS, pod pogojem vsaj 24 mesečne dobe financiranja) je 22.990 EUR, mesečni obrok je 249 EUR pri 30% pologu in ročnosti 84 mesecev, višina pologa je pri akciji omejena od 10% do 50%, doba financiranja je vezana na ročnost od 36 mesecev do 84 mesecev, DDV je obračunan v obrokih, EOM na dan 04.08.2017 znaša 8,2% in se spremeni, če se spremenijo elementi izračuna, izračun temelji na osnovi indeksa obresti - 3 mesečni EURIBOR s skupno letno obrestno mero 7,2%, financirana vrednost 16.093 EUR, skupni znesek za plačilo 27.515 EUR, stranka v primeru Peugeot Financiranja prejme tudi jamstvo za dobo 5 let (vključuje dvoletno pogodbeno garancijo) oziroma 100.000 km in avtomobilsko kasko zavarovanje za 1 EUR za prvo leto, Peugeot Financiranje si pridržuje pravico do izbire zavarovalnice. Za podrobnosti o ponudbi se obrnite na vašega prodajalca vozil Peugeot. Poraba v kombiniranem načinu vožnje: od 3,7 do 6 l/100 km. Izpuh CO2: od 96 do 139 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6. Vrednost specifične emisije dušikovih oksidov NOx: od 0,0078 do 0,0653 g/km. Emisije trdnih delcev: od 0,00002 do 0,00187 g/km. Število delcev: od 0,01 do 21,08. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM|0 in PM25 ter dušikovih oksidov. SUV PEUGEOT 2008 & 3008 MOTION & EMOTION PEUGEOT ROBEX RODEX d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 729 9200, www.rodex.si september 2017 ZAHVALE 27 Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje, bolečine in trpljenje si prestala, zdaj lahko boš v grobu mirno spala. ^ i ZAHVALA V 66. letu starosti nas je po težki bolezni mnogo prezgodaj zapustila naša draga žena, mami, stara mama, sestra, teta, tašča in svakinja SILVA CAPUDER rojena Učakar po domače Šajčeva Silva iz Spodnjih Kosez pri Lukovici Iskrena hvala vsem za izrečena sožalja in tolažbo. Hvala tudi vsem, ki ste nas spremljali in podpirali ob njeni težki bolezni, še posebej Onkološkemu inštitutu Ljubljana, dežurni službi ZD Domžale, osebni zdravnici dr. Starbek in patronažni sestri Irmi Markovšek. Hvala Pogrebni službi Vrbančič, župnikoma Igorju Dolinšku in Pavlu Okolišu ter pevcem Komornega zbora Limbar iz Moravč, ki ste s svojim prispevkom polepšali in obogatili pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste jo tako številčno pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Ni res, da je odšel - nikoli ne bo! Ujet v naša srca, z najlepšimi spomini, bo vsak naš korak spremljal v tišini. \M> 23. 9. 1948 - 13. 8. 2017 Z A H V A L A 17. avgusta 2017 smo se na šentgotardskem pokopališču poslovili od dobrega moža, očeta, starega očeta, brata in strica ŠTEFANA BRVARJA Stojčevega Štefana s Trojan št. 10 Iskrena hvala vsem, ki ste sočustvovali z nami, podarili cvetje, sveče in darovali za svete maše. Zahvaljujemo se župniku Dragu Markušu za lepo opravljen obred, Primožu Smrkolju za poslovilne besede, trojanskim gasilcem za organizacijo žalnega sprevoda in pogrebne slovesnosti, gasilcem iz sosednjih društev, gasilskim praporščakom, lovskim prijateljem, pevcem Lipe, Pogrebni službi Ropotar, Gostinskemu podjetju Trojane in vsem, ki ste se od njega poslovili v tako velikem številu. Vsi njegovi Veš, da je vse tako, kot je bilo. V vsaki stvari si, ki je v hiši, v mislih si, besedah naših, da, celo v sanjah, le, da se korak tvoj j . nič več ne sliši, t. VI« ZAHVALA Nepričakovano nas je v 57. letu mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, sin, dedek, brat, stric in tast BOJAN OMAHNA iz Zgornjih Lok Ob boleči izgubi se globoko in iskreno zahvaljujemo vsem, ki nam ob teh težkih trenutkih stojite ob strani. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem iz Fotone in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Najlepša hvala župniku Janezu E. Rusu za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za čuteče petje. Posebna zahvala tudi gasilcem Marku Trdinu, Malči Levec in Janezu Stražišarju za ganljive poslovilne besede. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prezgodnji zadnji poti. Njegovi najdražji J ^ -m- F< Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate bo večno ostal... ZAHVALA V 50. letu je tiho odšel naš dragi JANKO CENCELJ Iskrena hvala sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč, spodbudne besede, izrečena sožalja in darove. Hvala dr.Olgi Ložar za nesebično zdravniško pomoč, hvala gospodu župniku Juretu Ferležu za spodbudne besede in poslovilni govor, hvala terapevtki Romani za njena dobra dela in potrpežljivost, hvala direktorici podružnice Domžale Kamnik Zasavje Manji Konečnik in vodji poslovalnice Domžale Mojci Golob ter ostalim sodelavcem, ker ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem gasilcem in KS Dob za pomoč in poslovilna govora. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Združimo moči Rak na dojki je najpogostejša oblika raka pri ženskah v Sloveniji. Ob svetovnem mesecu osveščanja o raku dojk namenite še več pozornosti preventivnim (samo)pregledom, aktivnemu življenjskemu slogu in uravnoteženi prehrani. Sveži šampinjoni so jeseni še posebej okusna dopolnitev zdravega jedilnika - z njihovo izbiro pa naredite nekaj dobrega tudi za druge. Od vsakega prodanega roza paketa šampinjonov bomo v mesecu oktobru namenili 10 centov v sklad za nakup naprave za meritev sestave telesnih tkiv in tako skupaj podprli Slovensko združenje za boj proti raku dojk Europa Donna. www.hofer.si/rozaoktober #rozaoktober