Poštnina plačana v gotovini Cena 1.50 Din Izhaja vsak petek ob 17. // Naročnina znaša mesečno po pošti 5 Din, v Celju z do- stavo na dom po raznašalcih 5"50 Din, za inozemstvo 10 Din // Uredništvo in uprava: Celje, Strossmayerjeva ul. 1, pritličje,desno // Telefon št. 65 // Račun pri poStnem čekov- nem zavodu v Ljubljani štev. 10.666 // Stev. 13. Celje, petek 26. marca 1Q37 Leto XIX. Politicni in gospodarski sporazum z Italijo Pogajanja, ki so se v največji taj- nosti že delj časa vodila med Rimom in Beogradom, so bila v četrtek v Beogradu zaključena s podpisom po- litičnega in gospodarskega sporazu- ma. Ministrski predsednik dr. Stoja- dinovič in italijanski zunanji mini- ster grof Ciano, ki je v četrtek zju- traj prispel v Beograd, sta zvečer podpisala dve pogodbi, ki nanovo u- rejata medsebojne politične in gospo- darske odnošaje. Politični sporazum obsega obvez- nost, da bosta obe državi spoštovali medsebojno državne meje na kopnem in na morju, da bosta vse spore, ki bi nastali, urejali na miren način, odrekajoC so vojni kot instrumentu svoje nacionalne politike. Prav tako se obvezujeta, da bosta v primeru neizzvanega napuda na eno ali dru- go državo ostali nevtralni. Končno ysebuje politicni sporazum tudi do- ločbo, da ne bosta trpeli na svojem ozemlju nobene akcije, ki bi bila naperjena proti nedotakljivosti in su- verenosti druge pogodbene stranke ali ki bi mogla škoditi skupnim in- teresom. V primeru, da bi bili >v ne- varnosti skupni interesi, se bosta sporazumeli o skupnih ukrepih v za- ščito teh skupnih interesov. Gospodarski sporazum ima za cilj poglobitev m-edsebojnih trgovinskih odnošajev ter predvideva ustanovi- tev posebnega gospodarskega odbora, ki naj vodi kontrolo' nad izvajanjem tega sporazuma in del a za poglobi- tev medsebojne izmenjave blaga. Ta sporazum se lahko razširi v regional- no ogodbo.. V izjavi, ki jo je po podpisu teh pogodb dal novinarjem italijanski zunanji minister grof Ciano, je na- glasil prepričanje, da bo ta sporazum ustvaril novo razdobje v m-edseboj- nih odnošajih in pripomogel k ure- ditvi razmer v Srednji Evropi. V do- kaz dobre volje Italije, da ustvari prijateljske odnošja z Jugoslavijo, je končno sporočil, da so bili 25. t. m. izpuščeni iz konfinacije in zaporov vsi politicni jetniki jugoslovenske na- rodnosti. Prav tako je italijanska vlada že izdala nova navodila glede uporabe in pouka jugoslovenskega jezika. Zbor celjske sokolske župe Prejšnjo nedelio je bila v Narodnem domu v Celju redna skupščina celjske sokolske župe, SSKJ je zastopal pod- starešina SSKJ in starešina zagrebške župe br. dr. O. Gavrančič, ki so ga navzoči prisrčno pozdravili. Zastopane so bile dobre štiri petine vseh edinic. Skupščino je otvoril župni starešina br. J. Smertnik z lepim govorom tako, da so zborovalci soglasrso zahtevali, da se ta govor v celoti objavi v »Župnem vestniku«. Župni načelnik br. Rastko PoljSak je očrtal župni zlet v Celju, splošne župne tekme vseh oddelkov, lahko- atletske tekme v posameznih okrožjih, medžupne plavalne tekme v Rogaški Slatini, tekme v odbojki, smučarske tekme in splošni župni prednjaški te- čaj za člane. Društvenih nastopov je bilo 24 in akademij 31. Telovadni o- bisk na uro je znašal povprečno 516 članov, 274 članic, 434 naraščajnikov, 356 naraščajnic, 1341 dečkov in 1306 deklic. Tečaj za narodna kola v Beo- gradu je posečal en član, tečajzavod- nike moškega naraščaja dva člana, za vodnike moške dece tudi dva člana. MedŽupnih lahkoatletskih tekem v Za- grebu se je udeležilo osem tekmoval- cev. Župna načelnica s. Mirka Grudnova je poročala o delovanju ženskih oddel- kov. Savezni petdnevni tečaj za na- rodna kola v Beogradu so obiskovale tri članice, tečaj za vaditeljice mladin- skih oddelkov eden in za vrhunske telovadke ena članica. Pokrajinskega zleta v Subotici se je udeležilo17 čla- nic, od teh 12 telovadk, zleta jadran- skih žup v Šibeniku 28 članic, med temi 21 telovadk. Župni prosvetar br. Zdenko Verstov- 5ek je podal statistiko prosvetnega de- la v župi. Vzorno sestavljena tabela izkazuje na posameznih področjih pro* svete lep napredek. ŽPO se je po svo- jem zastopniku udeležil zbora glasbe- nih referentov in zbora dramskih po- ročevalcev v Beogradu. Zaradi preme- stitve župnega prosvetarja v Brežice se je tarn sestavil župni prosvetni od- bor. Prosvetna okrožja se krijejo s tehničnimi. Lastno zvočno filmsko apa- raturo imajo društva v Hrastniku, La- Skem, Sevnici in Trbovljah. Lutkovni odseki delujejo v Brežicah, Celju, Sev- nici, Šmarju pri JelSah, Sv. Paviu pri Preboldu, Trbovlj&h, Velenju in Zagor- ju ob Savi. Župni tajnik br. Franjo Čepin je po- ročal o upravi, nienih spremembah in o gibanju edinic. V župi je bilo ob koncu I. 1936. včlanienih 53 društev in 9 čet, skupaj 62 edinic. V četo se je medtem preosnovalo sokolsko dru- štvo v Kapelah. Sokolska Petrova pet- letka je podrobno opisana v »Župnem vestniku«, ki je izSel tik pred skup- ščino. V župi ima 13 društev zidane domove, tri društva imajo lesene do- move, eno le telovadnico. V gradnji je Sokolski dom pri Sv. Petru v Savinj- ski dolini. S pripravami za gradnjo so napredovali društvi v Vojniku in v Žalcu in četa pri Sv. Juriju ob Taboru. Tajniškemu poročilu je bilo priključe- no poročilo socialnega odseka, katere- ga predsednik je br. prof. dr. Pavel Strmšek. Blagajnik br. Bernard Wltavsky je poročal, da je bilo 153.982 Din pro- meta. Izdatki niso mnogo zaostali za dohodki. Stanje blagajne je skromno. Za župni statistični odsek je sesta- vila tabelo s. Milka Lojkova. V župnih matrikah ie bilo ob koncu 1.1936. vpi- sanih 3582 članov, 1471 članic, 574 naraščajnikov, 360 naraSčajnic, 1812 dečkov in 1657 deklic, skupaj 9.456. Kot upravnik »Vestnika« je podal sliko o njegovem stanju br. Janko Po- gačnik. Za nadzorni odbor je poročal br. Drago Kralj. Župni zlet letos odpade, vršili se pa bodo po okrožjih okrožni zleti in tekme. Ko so bili obravnavani še predlogi društev za župno in savezno skupšči- no, je nagovoril zborovalce savezni odposlanec br. dr. Oton Gavrančič. Kot prizkušen sokolski borec se je dotak- nil vseh vprašanj, ki se nanašajo na Sokolstvo. Njegov govor je bil poln topline in Ijubezni do naše največje narodne organizacije. V upravo župe so bili izvoljeni: sta- reSina Smertnik Jože, namestniki: Ple- skovič Rudolf (Trbovlje), dr. Borštnik Vlado (Krško), dr. Hrašovec Milko (Ce- lje), načelnik Grobelnik Tone (Celje), namestniki: Grilec Konrad (Celie), Klun France (Zagorje ob Savi), Verk Karel (Sevnica), načelnica Grudnova Mirka (Celje), namestnice: Klun Darinka (Za- gorje ob Savi), Juvanec Stana (Sevni- ca), Križmanič Marjuči (Gornü grad), prosvetar Verstovšek Zdenko (Brežice), tajnik Čepin Franjo (Celje), blagajnik Kovačič Viktor (Celje); člani uprave: Debelak Zofka, Dolžan Franjo, Kramar Josip (Celje), Kurnik Tone (Velenje), dr. Nendl Alojz (Celje), Novak Franc (Celje), dr. StrmSek Pavel, Tkalčec Ja- kob, Wltavsky Bernard (Celje), dr. Zdolšek Jože (Brežice), namestniki: dr. Kloar Fran (Kozje), Križnik Otmar (La- ško), Milost Bogomir (Sevnica), PoljSak Rastko (Laško), dr. Rak Janko (Gornji grad); nadzorni odbor: Kralj Drago in dr. Vrečko Dragotin (Celie), namest- nika: Furlan Franjo (Laško) in Šmid Franjo (Celje); razsodiSče : dr. Nendl Alojz, dr. Hrašovec Milko, dr. Orožen Milan, Pavlin Maks in dr. Požar Joško (Celje), namestnika : dr. Dolničar Jože in Ročnik Rudolf. Župni starešina se je iskreno zahva- lil bratoma Poljšaku in Wltavskemu, ki sta zvesto in z vso pozrtvovalnostjo več let sodelovala, prvi kot župni na- čelnik, drugi kot župni blagajnik. Oblo- žena z drugim delom sta svoji dose- danji funkciji odložila. S petjem «Mej Slovani» je bila lepa župna skupščina zaključena. Obrtniško zborovanje v Celju Slovensko obrtno društvo v Celju je imelo 18. t. m. svoj 45. redni letni občni zbor v prostorih Obrtnega do- ma v Celju. Zborovanje jo vodil dol- goletni di-uštveni predsednik g. Vin- ko Kukovec. Iz poročil funkcionarjev posnema- mo, da društvo prav intenzivno de- luj-o v korist obrtnikov. Na vseh več- jili posvetovanjih gospodarskih kro- gov je preteklo leto sodelovalo po svojili zastopnikih. DruŠtvo je tudi samo sklicalo razne ankete in posve- tovanja, na katerih se je razprav- ljalo o izboljšanju položaja obrtniš- kega stanu. Za vzorno poslovanje je bila odbo- ru izrečena pohvala. Pri volitvah je bil z vzklikom so- glasno izvoljen za predsednika dose- danji predsednik g. Kukovec, ki j-e med obi'tnistvom v Celju ne glede na pripadnost k eni ali drugi struji zelo priljubljen in uživa velik ugled. Nadalje je bil izvoljen za nadaljnja I tri leta stari odbor, ki se je izopolnil z nekaterimi novimi moČmi. Najzanimivcjša točka dnevnega re- da je bil referat o zgodovini Sloven- skega obrtn-ega društva v Celju, ki ga je podal g. Tone Koren, strokovni tajnik društva. Bili so to zapiski iz zapisnika zborov in sej društva od ustanovitve do danes. Društvo je bilo ustanovljeno že le- ta 1893. ter ima danes za seboj že 44 let delovanja. Dcjstvo, da se je dru- štvo osnovalo v času najhujšega pre- ganjanja slovenskega življa v Celju, kaže, da so imeli ustanovitelji z g. Dragotinom Hribarjem na čelu mno- go poguma. Niso se strašili najtežjih žrtev ter so z * vsemi močmi prijeli za plug in izorali ledino. Tri Leta ptred ustanovitvijo Občeslovenskega obrtnega društva v Celju, kakor se je prej imenovalo, je bilo ustanov- ljeno v Celju nemško Celjsko obrtno drustvq, ki je imelo namen polagoma izriniti slovensko obrttiištvo iz Celja in tako tudi gosodarsko zavladati v Celju. To j)a jiin ni uspelo ravno za- radi ustanovitve slovenskega stanov- skega društva». Pritisk Nemoev' na slovensko obrtništvo v Celju je bil tako hud, da so tri tedne po ustanov- ncm občnem zboru društva vsled pri- govarjanja in siljenja trije novoizvo- ljeni odborniki odložili svoje funkci- je v odboru in izstopili iz društva. Zapisnik pravi o tern dogodku dobe- sedno takole: »Odstop treli odborni- kov se vzame s pomilovalnim obža- lovanjem na znanje«. Kmalu po ustanovitvi Občesloven- i skega obrtn-ega društva v Celju naj- demo v krogu slovenskih obrtnikov našo narodno inteligenco, ki roko v roki z obrtniki bojuje hudo borbo za obstanek slovenskega življa v Celju. Zlasti vidni so bili gg. dr. Deč- ko, dr. Karlovšek, dr. Kukovec, dr. Fermevc, notar Baš, dr. Sernec, Kralj, opat Ogradi, teharski kaplan Kržižnik in drugi narodno zavedni Slovenci. Eno leto po ustanovitvi društva pa se pojavi v društvu že g. Ivan Rebek, ki je bil nato dolgo Varujte se sovraž- nika perila Št.^^ Takšenle je! Njegova c?efa so crna kor no5. Prebiva v vsakem kosu perila, ki $e pere se z mencalom in ščetko. RADION mu je napovedal bojl Prihodnjič zvesTe več: kako ki- sikovi mehurčki v Radionu od- pravijo iz pe rila najtrdovratne'iso nesnago! vrsto let tesno zvezan z zgodovino tega druätva. Di-uštvo je v takratni dobi zlasti d-elovalo pod geslom »Svoji k svojim«. Imelo je lope uspehe in ima nemalo zaslug, da se je narodna zavednost v celjskih gospodarskih krogih prav močno okrepila. Društvo nujdemo v tedanji dobi kot organizatorja raznih slovenskih gospodarskih shodov in zborovanj, med katerimi so nekateri shodi starejši generaciji y Sloveniji še prav dobi-o v spominu. Prihodnje leto bo slavilo Slovensko obrtno društvo v Celju svojo 45-let- nico. Želimo društvu, ki ima v narod- nostnem oziru tako l«po preteklost, da bi še nadalje delovalo v tej smeri v korist obrtniškega stanu, ki je danes tako potreben dobre prosto- voljne organizacije. Politicni pregled p Narodna sknpščina je 18. t. m. sprejela zakon o pooblaščenih inže- njerjih, dne 19. t. m. pa sporazum z Nemčijo glede letalskega prometa, dopolnilni trgovski sj)orazum z Ita- lijo in konvencijo o državnih mej- nikih z Bolgar-ijo. Na seji v soboto so bile prečitane zohteve ministra pravde glede izroCitve nekaterih po- slancev sodišču ter razne prošnje in pritožbe. Prihodnja seja Narodne Stran 2. »NOVA DOBA« Štev. 13. skupščine bo šel© po velikonočnih počitnicah. p Senat je zadnje dni razpravljal o novem drzavnem proračunu. Pri razpravi sta se m. dr. senatorja gg- dr. Albert Kramer in Ivan Pucelj obširno in stvarno bavila z no vim proraCunom, s sedanjo prosvetno po- litiko, premeščenjem državnih na- meščencev, gonjo proti Sokolu, do- godki >v gasilstvu, občinskimi volit- yami, cenzurno prakso ter ostro kri- tizirala sedanje politične ra,zmere in politiko vlade. Senator dr. Kramer ie tudi kritično osvetlil naso zuna- njo })olitiko in s tehtnimi utemeljit- mi nastopil proti raznim določbam novega finančnega zakona. Pri gla- sovanju je senat v sredo z večino glasovi prejel novi proračun. Pri- hodnja seja senata bo sklicana pi- smeno. p Ali smo en narod, ali pa smo trije narodi. Pod tern naslovom re- Setari Peter Rešetar v »Slovenskem. gospodarju« takole: »Že tri tedne se y Belgradu najvišji gospodje prepi- rajo, ali smo Slovenci, Hrvati in Srbi en narod, ali smo trije narodi. Če bi ti neuki ljudje mene vprašali, jaz bi jim vedel to takoj povedati. Ker se razlikujemo po jeziku smo trije. Slovenci pravimo: Dam, Hrvati pravijo: Daj-dam, Srbi pa pravijo: Daj! To je vendar velikanska razli- ka!« — Radi bi sedaj vedeli, ali za- stopajo Re&etarjevi prijatelji v Beo- gradu tudi to stališče ali pa morda previdno molčijo... p Kako je s sporazumom, vprašuje Peter Rešetar v »Slovenskem gospo- darju« in nadaljuje: Neprestano me vprašujete, kako je s sporazumom. Pa počakajte malo, saj se nismo še sporazumeli, ali naj napravimo spo- razum! — To Resetarjevo priznanje je po raznih drugačnih trditvah v zadnjem času zares zanimivo in dra- goceno! p »Slovenec« postavljen na laž. Po »Slovenskem Narodu« posnemamo: »Slovenec« je pred tedni poročal, da jo bil v pravdi Sokolskega saveza proti škofu dr. Srebrniču zaradi Ca- stikraje škof dr. SrebrniC v drugi in- stanci pred okrožnim sodiščem v .Zagrebu popolnoma oproščen. Obe- nem je povdarjal, da je s to opro- stilno sodbo dobil sijajno zadoščenje škof diY. Srebrnič in da je s. to sodbo ugotovljeno, da j-o -vse res, kar je dr. Srebrnič svoječasno očital Sokolu v znanem škofovskem pastirskem listu. »Slovenski Narod« je pred ted- ni ugotovil, da so poročila klerikal- nih listov o izidu pravde Sokokškof Sr-ebrnič deloma potvorjena, deloma zlobno zavita, in iznesel o stvari re- snico. »Slovenec« je na to molčal. V torek pa je moral priobčiti popra- vek pravnega zastopnika Sokolske- ga saveza dr. Werkarja, v katerem popravku se konstatira, da je dr. Srebrnič utekel zasluženi kazni sa- mo zato, ker se je posrečilo proces tako dolgo zavlačevati, da je med tern tožba — proces je trajal štiri le- ta — zastarela. Domače vesti d Dr. Fran Kovačič — 70-letnik. V četrtek je ol)hajal 70-lctnico svojega rojstva ugledui in zaslužni zgodovi- nar in znanstvenik prelat dr. Fran Kovačič v Mariboru, predsednik Zgo- dovinskega društva in Muzejskega društva v Mariboru, urednik Caso- pisa za zgodovino in narodopisje in Castni Clan Muzejskega druStva v Celju. d Smrt dveh jugoslovenskih posla- nikov. V torek j<3 umrl v Londonu naš tamkajšnji poslanik dr. Slavko Grujic" v starosti 66 let, na Dunaju pa naš tamkajšnji poslanik Djordje Nastasijevic" v starosti 52 let. S sinrt- jo tch dveh poslanikov jo izgubila naša država dva odlična in zaslužna diplomat a. d Dr. Djuro šnrmin f. v ponede- ljek je umrl v Zagrebu v 70. letu starosti upokoj-eni univerzitetni pro- fesor in bivši minister dr. Djuro Šur- min. Pokojni si je pri dobil mnogo zaslug na političnem in znanstv.enem področju. d Hranilne vloge pri hranilnicah so v Januarju narasle 2a 12.8 mil. Din. Po podatkih Zveze jugosloven- skib hranilnic v Ljubljani so narasle vloge pri si oven skill hranilnicah le- tos v januarju za 12,872.517 Din. Do- čim so znaSale 31. XII. 1936 (brez o- bresti) 999,792.593 Din, so znašale letos 31. januarja 1.012,(565.110' Din. Del prirastku tvorijo sicer obresti za leto 1936., ki so pri n-ekaterih hranil- nicah že pripisane glavnici, vendar je prirastek po večini pravi priras- tek (presežek prejetih vlog nad dvi- gi). Če izpustimo hranilnice, pri ka- terih so narasle vloge le zaradi pri- pisa. obresti, opažamo prirastek vlog na knjižicc pri 7 hranilnicah, prira- stek vlog v tekočem računu pa pri 12 hranilnicah (od 20, ki vodijo te- koče račune)ter prirastek vseh vlog pri 9 hranilnicah. Število vlagateljev na knjižice je nai'aslo pri 8 hranil- nicah, število vlog v tekoCem računu pa pri 5. Skupno število vlagateljev pri vseh 30 hranilnicah znaša 138.349. Te številke vsekako dokazujejo, da s,c zaupanje v hnanilnice in v denarne zavod© vobCo polagoma vrača. Nad 64 milijonov Din znašajo dobitkl prihodnjega 34. kola državne razredne loterije, katere prvo žrebanje bo 14. in 15. aprila t. 1. GLAVNI DOBITEK: 2 milijona dinarjev Že z V« srečke se lahko dobi 500.000 dinarjev! Opozarjamo naše cenj. čitatelje na pri- logo znane glavne kolekture drž. razr. lo- terije R. Rein i drug, Zagreb, Gajeva ulica 8 in Uica 15, ki je priložena celi naši današnji nakladi. Dolgoletno vzorno in nad vse ko- rektno in solidno delo te kolekture je tako znano vsej našl javnosti, da jo lahko tudi mi s svoje strani priporočimo naSim čita- teljem. Lastnega otroka je umoril Celje, 2G. niarca Pred velikim senatom okrožnega sodiSča v Celju se je pričela danes ob 11. dopoldne razprava proti 20- leinemu posestniku Ignacu Zakraj- šku iz Podvrha pri Sevnici, ki je bil obtožen, da je zadavil svojega 3 mesece starcga sinčka Karla. Ignac Zakrajšek se jc lani 26. ja- nuarja priženil na domačijo svoje takratne neveste Marije Kraljeve v Podvrhu. Dne 30. oktobra mu je žena rodila sina. Zakrajšek pa otro- ka ni maral, kar je s svojim ravna- njem ponovno dokazal. Preiskava je ugotovila, da sta se Zakrajšek in nje- gova žena poročila bolj po sili in da sta se že 14 dni po poroki začela prepirati. Pozneje jc Zakrajšek po- novno pretepal svojo ženo, tako da je moral a često pobegniti k sosedom. Price označujejo Zakrajška kot Clo- veka surovega znaCaja ter zelo hude in nagle jeze. Zakrajšku je bilo' zna- no, da je imela njegova žena veC let Ijubavno razmerje z nekim posestni- kovim siilom, ki je bil posodil Za- krajškovi ženi 1.600 Din. Ta denar je Zakrajšek po poroki vrnil in ženi često sponašal nj-en dolg. Letos (i. februarja je poslal Zakraj- šek svojo fceno v Sevnico po titanit, ki ga je potreboval za razstreljevanje kamenja.' Žena mu je odločno izja- vila, da sicer pojde v Sevnico>; a se ne bo več vrnila domov, marveč bo pisala pismo in potem odšla nekam v službo, otroka pa bo prepustila nje- nm. Zakrajšek ji je odvrnil, da tega ne dopusti in da ne more skrbeti za otroka sam, ter se je sprl z ženo. Po ženinem odhodu je stopil k svoji mated s prošnjo, da bi ona prevzela otröka v oskrbo, mati pa je to od- klonila, češ da ßita on in njegova žena v enaki meri dolžna škrbeti za otroka sama. Na domu svojih star- šcv se je Zakrajšek sprl še s svo- jim očimom, ki je Zakrajšku očital, da je kriv vseh razprtij. Zakrajšek je vzel s seboj svojega brata, se vrnil domov, porholzcl kravo, dal otroku piti mleka in spravil oti-oka v po- stoljo iako, da je lcžal otrok na sre- di. Zakrajšek zatrjüje, da je otroku ponoči dvakrat segrel inleko in mu ga dal piti ter otroka tudi osnažil. Ko pa se je okrog treh' zjutraj spot prebudil, je opazil, da otrok ne gib- lje veC z rokama in da umira. Otrok je kmalu nato izdihnil. Zakrajšek pravi, da jo morda otroka v spanju poležal ali pa ga je tiščal z roko. Sodni zdravnik-iKvedenec dr. Ja- kob Turk v Savnici je izjavil, da je trüpelce napravilo vtis popolnoma zdravega in krepkega otroka. Otrok je umrl nasilne smrti vsled zaduše- nja, povzročenega s trdim prijemom desne roke s palcem in kazalcem za vrat, na katerem sta bili na desni in levi strani dve vdolbini kot posledi- ca trdega prijema za vrat z, omenje- nima prstoma desne roke. Zakrajšek se je po otrokovi smrti napram ženi izrazil, da je dobro, da je otrok umrl in da mu sedaj, ko je vse končano, tudi ne bo treba dajati dote. Ignac Zakrajšek je bi! obsojen na 10 let robije, na trajno izgubo cast- nib pravic in plačilo 500 l)ni pov- prečnine. Celje in okolica c Članski sestanek JNS v Celju. V ponedeljek zvečer se je vršil v Celjskem domu lepo obiskan Clan- ski sestanek, ki ga je sklicala kra- jevna organizacija JNS za mesto Cc- 1 jc in okolico. Narodni poslanec g. Ivan Prekoršek je v izčrpnih in stvar- nih izvajanjih podal sliko1 novega državnega roračuna za 1. 1937-38 ter je kritično obravnaval naš davčni sistem, ki v svoji davčni praksi ne vodi dovolj računa o socialno najšib- kcjših plasteh naroda. V svojem na- daljnjem poročilu je omenjal vpra- šanje regulacije Savinje, nujnost gi-adiije justične palaCe v Celju in potrebo ureditve moderne avtomat- ske telefonske centrale v Celju, ki bi napravila konec nevzdržnim te- lefonskim prilikam v Celju ter mesto Celje kot veliko gospodarsko in tuj- skoprometno središče povezala z Dobrno, Vojnikom, Rogaško Slatino, Štorami, Rimskimi toplicanii in Laš- kim ter Žalcem kot središčeni hmelj- ske trgovine. Gosp. poslanec je razpravljal o komasaciji obcin v dravski banovini, o delu v iinanč- nem odboru Narodne skupščine ter posvetil del svojih zaključnih izva- janj vprašaiiju ureditve notranjih prilik v državi in zadovoijive rešitve hrvatskega vprašanja. Za svoja za- nimiva izvajanja in pojasnihi je žel g. poslanec vsestransko odobravani^ in zahvalo. Moško periio po meri izdeluje specialna izdelovalnica Marija Krofliü, Celje, Obrfni dom c Kuratorij ustanov trgovca Anto- na Kolenca v Celju. V smislu oporo- ke pokojneg-a trgovca Aiitoua Kolen- ca se vsako leto dodelijo iz obresti zadevnih fondov podpore za visoko- šolc© in za srednješolce v Celju. Na zadnji seji kuratorija, ki se je vrši- la pretokli teden, je bilo 46 visoko- šolcem podeljenih 14.900 Din in 27 srednjesolcem 3.200 Din podpor. Te podpore so se morale v zadnjih letih vsled znižane obrestne mere nekoliko zmaujsati, pomenijo pa za mnogevrc vredne in potrebne dijake tako na gimnaziji v Celju kakor tudi na vi- sokih šolah sicer skromno, pa vendar dobrodošlo pomoč. Dne 10. niarca le- tos je pot'öklo 15 let od smrti Antona Kolenca, ki si je s svojo oporoko po- stavil trajen in lep spomenik med mladino. Pri mednarodni tekmi na Dunaju za najh.trejšo in lepo izpcljavo trajnih kodrov je bil odlikovan z eno prvih na- grad isti aparat z zraCno kurjavo, kakor ga ima frizerski salon Frajle, Celje. c Velikonočni obredi. Na veliko so- boto ob 6. zjutraj bo v opatijski cer- kvi blag-oslovitev ognja, velikonočne sveče in krstne vode, okrog 7. pa se bo pričela slovesna maša. Blagoslovi- tev jestvin bo ob 14. -v Marijini, ob 14.30 pa v opatijski cerkvi. Ob 16. bo velikonočna procesija pri kapucin- ski cerkvi, ob 17.30 pa pri opatijski cerkvi in bo krenila po Gosposki u- lici, Dečkovem trgu, Presernovi uli- ci in Glavnem trgu nazaj v cerkev. Na velikonočno nedeljo ob 5. zjutraj bo vstajenje pri cerkvi sv. Jožefa, ob 10. bo slovesna maša v opatijski cer- kvi, na velikonočni ponedeljek bo v I ]H-imeru lepega vremona maša v ccr- i kvici sv. Miklavža, ob 10.30 pa bo v opatijski cerkvi tiha maša. Kino METROPOL Celje ,„„„:¦„,: 27. maroa ob 18.30 Königsmark Film bajeslovnega dekora, razkoSja in bo- gastva. Sijaj in Iuksus na kneževskem dvo- ru. Ministeriozni dogodki... Po romanu Pierra Benoita. V glavni vlogi: Elissa Landi. M*reo Sobota 27. liedeVa30 28. LUfnpflCJj W^M Ponedeljok 29. (Lumpazi-Vagabundus) Torek 30. Edinstveno, vseskozi hnmoristično delo nesmrtnega Nestroya predstavlja viSek pristne, zdrave in neprisiljene komike. Prvovrstna zasedba : Paul Hörbiger, Heinz Riihmann, Fritz Imhoi'f. c Akademski pevski zbor Ijubljan- ske ¦univerzo je priredil v soboto zve- čer v Marijini cerkvi v Celju umet- niški koncert pod vodstvom odlične- ga dirigenta g. Franceta Marolta. Koncert je bil slabo obiskan, Čeprav bi bil kot umetniški dogodek prvega reda zaslužil nabito polno cerkev Na sporedu je bila naša cerkvena glasba iz 1G. stoletja. Zbor je izvajal devet skladb velikega klasika Jako- ba Gallusa, ki očitujejo Gallusa kot specifičnega, probojnega muzika, drzn-e polifone koralne in fugalne' figure v sijajni izvcdbi ter popolno- harmonijo stila in oblikovanja. Po- leg teh izredno zanimivih in pevsko zelo kompliciranih skladb je zapel zbor pet slovenskih duhovnih pesmi, ki jih j'epo napevih iz Trubarjeve pe- smarice iz 1. 1584. stilno in harmo- nično zelo posrečeno priredil prof. Matija Tome. Zbor je pokazal visoko stopnjo pevske kulture. Izenačen v vseh glasovih in registrih, poje prož- no in s fin-eso ter oblikuje pod Marol- tovim vodstvom dragocene umetni- ne. Vse svoje visokc kvalitcte je po- kazal zlasti pri iz/vajanju Gallusovih skladb. Po koncertu jc bil v vrtnem salonu hotela »Evrope« prijateljski večer, na katerem se je prav krepko nialmilo po »celjskih liberalcih«. V zvezi z umetniškinii koncerti takih pojavov doslej v Celju nismo bili va- jeni. To je pač res po slovensko! c Novi mestni proračun potrjen. Finančno ministrstvo je potrdilo proračun mestn-o občine celjske za 1. 1937-38 v nesprcmenjeni obliki. c Sokolski lutkovni oder. Sokolsko driiistvo v Celju je uprizorilo v ne- d'cljo 21. t. m. v Sokolskem domu v Gaberju lutkovno igrico »Carobna skrinjica«. Predstava je bila zlasti popoldne zelo dobro obiskana. Pri tej predstavi nas je lutkovni odsek presenetil z novi mi kulisami, poseb- Semena vrtna in poljska, sveža, preizkuäena ter uvoiena iz Nemčije dobite pri tvpdki Ivan Ravnikar Celje no s kraljevo dvorano in lutkami. Igralci so svoje vloge prav dobro j)o- dali in želi za svoj trud obilo priztia- nja; naš vrli Gašperček pa je prejel mnogo cvetja. Želinio, da bi lutkovni odsek to igrico ponovil, obenem pa mu k uspehu iskreno čestitamo. c Združenje steklarjev za dravsko banovino v Celju j-o imelo v nedeljo v hotelu »Pošti« redno letno skup- ščino. V združenju je organiziraiiih 54 steklarjev, pri katerih je zaposle- nih 36 poinočnikov. Da bi se zašči- tila propadajoča, steklarska obrt, so zborovalci zahtevali spremembo § 141. obrtnega zakona v tern smislu, da bi trgovci z mešanim blagom ne smeli izvrševati na steklarskih izdel- kih, predvsem na šipah, nikakib sprememb. c Združenje obrtnikov konjaške stroke za dravsko banovino s sede- žem v Ljubljani je imelo redno let- no skupSČino v nedcljo' v hotelu »Po- Sti« v Celju. Navzočih je bilo 35 Cla- nov izmed 04. Zborovanje je vodil g. Matko Joras. Na pristojna mesta je bila poslana resolucijn, v kÄteri zahtcvajo obrtniki konjaške stroke uvrstitev svoje obrti v § 23. obrtnega i zakona, da bi s tern postala vezana obrt. Štov. 13. »NOVA DOBA« 8 trän 3. c Odlikovanje. Financni direkter g dr. Avgust Sedlar je izročil v to- rek ob navzočnosti vseh nameštten- cev z lepim nagovorom šofu davene uprave v Cclju g. Franju Čušu red Jugoslovenske krone 5. stopnje. Cestitamo! c Frizerski in brivski saloni v Ge- Iju l)odo na Veliko noč ves dan za- prti. e Mestno parno in kadno kopali- šče bo na veliko soboto ves dan od- odprto. c Javna mestna knjimica je od- prta na veliki petek od 18. do 20., na veliko soboto in nedeljo pa bo zaprta. Redno poslovanje bo spet v torek. c Mojstrski izpit. Pred niojstrsko izpitno komisijo pri Zbornici za TOI v Ljubljani je opravil ccljski klepar- ski mojster g. Avgust Stok mojstr- ski izpit za vodovodn?ga instalater- ja. Cestitamo! c Tečaj za avtogensko varjenje v Celju. MariJvorska poslovalnica obrt- nopospeševalnega zavoda in Tvorni- ea za dušik d. d. v Rušah priredita v Celju od 5. do 17. aprila tečaj za av- togensko varjenje, v katerem se bo poučevala praktieno in teoretično moderna varilna tehnika od prvih početkov do specialnih del. Tvrdkc in osebe, ki se žele udeležiti tega te- čaja, naj svojo udelcžbo prijavijo najkasnoje do 28. t. m. pri Združenju kovinarjev in kolarjev v Celju ali pa direktno pri mariborski poslovaljiici obrtnopospeševalnega zavoda. Števi- lo udeležencev je maksiinirano. Na- tančnejši pogoji za aktivno udelež- bo pri tečaju se dobe pri Združenju kovinarjev v Celju. Oni, ki se tečaja ne bodo aktivno udeleževali, pa inva- jo zanhnanjc za razvoj le moderne tehnične veščine, se vljudno vabijo, da se udeležujejo strokovnih preda- vanj, ki se bodo vršila s pomočjo skioptičnih slik vsak dan in sicer v poznih popoldanskih urah. Vstop k tern predav&njem je vsakomur do- voljen. Priporoeamo to obrtnopospe- ševalno akcijo, ki je namenjena pov- zdigi in napredku do mače ohrti, predvsom kovinarjem, pa. tudi prak- tičnim tehnikom, iuženjerjem in o- bratlovodjem. c Oddaja del mestne občine. Me- stua občina celjska razpisuje oddajo del za obnovo lewe-nega mostišča na mostu Cez Koprivnico v Lokrovcu, zidarskih in tesarskih del v poslopju Na okopih St. 9, zidarskih del v po- slopju na Costi na Dobrovo štev. 8, vzdrževalnih del zidarske stroke v poslopju na Mariborski casti St. 37, mizarskih, zidarskih in pleskarskih del Jia Sp.Lanovžu, tesarskih del j)ri popravilu ostrefija na Grofiji, gradnje železobetonskega mostu čoz Podsev- Cnico na Lopati, zidarskih in tesar- skih del v gospodarskein poslopju na cesti na Dobrovo St. 8, zidarskih del v poslopju v Vrvarski ulici St. 1, zi- darskih, klcparskih, tesarskih in pleskarskih del v mrtvašnici na mestnem pokopališču; zi);larskih, tesarskih, kleparskih in pleskarskih del na poslopjih, ograjnem zidu in leseni ograji okoliškega pokopaližča, zidarskih del v mrtvašnici na bol- niškem pokopališču, pl-eskarskcga (lola pri obnovi pleska na zunanji ötrani oken na Krekovi cesti št. 12, mizarskih, slikarskih in pleskarskih del v stanovanju Na okopih' št. 9 in nabavo okenskih zaves za otroški vrtec na Mariborski cesti St. 17. Pra- ¦vilno kolkovane ponudbe je treba vložiti do torka 30. t. ni. opoldne v vložišču mestnega poglavarstva, so- ba št, 9. c Poinlndansko posipanje občinskih cest. Mcstna obCiua coljska razpi- suje prevoz in del no dobavo gra- moza za posipanje občinskih cest. Ponudbe je treba predložiti do 30. t. m. v sobi ?t. 9 na mestivem pogla- varwtvu. Zadevni razglas. je nabit na občinskih uradnih deskah. ( Drmstvo za liekaracijo in rekla- mo v Celjii J.o imelo v sredo 31. t. m. ob 20. svoj redni letni občni zbor v sobi pomoCni.škega zbora v ]>o- -slopju Delavsko zbornico. Prijatelji aranžerstva vljudno vabljeni! c Rozmere na delGvi>em irgu- Pri celjski bor/.i dela so bili 20. t. in. v evidenci 00:* bro/j psclui (707 mo:V kin in 196 žensk) nasproti 91.2 (70;) moskiiua in 210 ž-eii»kum) chio 10. t. m. Delo dobijo: 4 hlapci, 2 stavb- ^ na ključavničarja (preddelavca), 2 \ kovaca, med tema 1 za kovanje s koni]))^!^!^!!!!!! zrakom, po 1 kro- jač, klepar in oskrbnik, 3 kmečke d-eklo, po 2 orožniški kuharici, pri- vatni kuharici, natakarici in servir- ki ter po 1 hotel ska kulmrica, lio- telska sobarica in .privatna sobarica. c Slavbna zadruga drzaviixU wskuz- bencev v Celju sklicuje redni občni zbor, ki bo v četrtek 15. aprila ob 19.30 v posebni sobi sobi Nabavljaine zadruge v Celju. Dnevni )'ed: 1) kon- stituiranje občnega zbora, 2) poročilo upravnega in nadzonvsga odbora o poslovanju zadruge 1. 193M., 3) či- tanje spisov Saveza o izvršeni revi- xiji, -4) p-oročilo upravnega in nad- zornega odbora o ietuom rafutiu in sklepanja. občnega zbora: a) o odo- britvi letnega racuna, b) o¦razdclit- vi čistega dobička, c) o razrešnici odborov, 5) sklepanje in pooblaščanjc upravnega odbora ter določitev vi- siii'O, do katere se sine zadruga /a- dolžiti, (!) spremernba pravil, ~) skle- panje o pravilniku: a) za dovolje- vanje posojil, namenjenih za zida- nje lastnih hišic, b) o osnovanju, u- porabljanju in upravljanju spocial- nega fonda. za dubioze, c) o osuo- vanju, uporabljanju in upravljanju specialnega članskega pomožnega sklada, 8) predlogi in pi'itozbe zadruz- nikov, 9) volitev Članov upravneg-a in nadzo'i'iicga odbora na mesto i/.s'o- pivših, 10) slučajnosti. Če bi za 10.30 sklicani občni zbor ne bil skle^T'on, so bo vršil po čl. 35. pravil pcA lire na to z istim duevnim reciom ili'iiy obCni zbor, ki bo sklepčcn oh vsnki udeležbi. Zadružniki morajo javili svoj'8 samostojne pred loge in nriUr/.ho v smislu čl. 12., t. 2. osem clni pred obCniin zborom. Letni raCun bo t-la- nom razgrnjen na vpogled pet dni pred občn. zborom v pisarni Zadruge drž. uslužbencev za nabavo kredita v Celju med uraduim.i urami. c Umrla je davi v Žalcu po kratki bolezni ga, Vida Teržanova, soproga znanega grafologa g. Franca Tcrža- na. Pokojna je bila odločna narodna in značajna žena ter zvesta sodelav- ka svojega moža. Njenanenadnasmrt je pretresla vse številne prijatelji in in znance Teržanove rodbine, ki so pokojno visoko cenili. Mnogo prera- no umrli mladi gospe bodi ohranjen lep spomin, kruto prizadetemu so- progu naše iskreno sožalje! c Žetev s.mrti. V soboto je umr!a v Celju v starosti 50 let žena brzo- javnega mojstra ga. Neža Planten, v torek pa je uinrl na Bregu v sta- rosti 24 let mornariški strojni nared- nik g. Fran jo Krušič in v Zavodni v starosti 72 let krojaški niojster in hišni posestnik g. Anton Selišek, oče krojaškoga mojstra g. Ludvika Se- liška v Celju. Pokojnim bodi ohra- njen blag spomin, svojeem naše iskreno sožalje! c Na ulici jo je zadela kap. Ko se je vračala 80-letna, v Komenskega ulici št. 17 stanujoča branjevka Magdalena Brežnikova v torek do- pal due okrog 9.15 iz mesta domov, jo je pred hišo primarija dr. Stein- f'olserja v Frankopanski ulici zadela kap. Starka je na mestu izdihnila. c Glubonemi bodo igralk. DruStvo gluhonemih v Ljubljani bo priredilo v soboto 3. aprila oh 20. predstavo v veliki dvorani Narodnega doina v Celju. c Javna dražba. Pri okrožncm so- dišču v Celju bo v četrtek 29. aprila ob 9. dopoldne v razpravni dvorani št. 17 javna dražba raznih zaplenje- nih predmetov (corpora delicti) in sicer oblek, perila, orožja, orodja, koles, zlainine, srebrnine itd. Kup- nina se mora takoj položiti v goto- vini, izdražbani predmeti pa obencm prev/eti in odstraniti. c Dijaški kuMnji v Celju je daro- val ravnatelj Praštedione v Celju g. Šiuid 50 Din namesto cvetja na grob go. An© Perčeve. c Urejeno knjlgovodstvo Vam pri- hrani mnogo truda in neprijetnosti, zato se obrnite tozadevno ob novem Ictu na tvrdko Karl Goričar vdova, Celje, kjer boste med bogato izbiro Irgovskih knjig, amerikanskih žur- nalov, r-cdnikov in brzovezov gotovo nošli Vašim potrebam odgovarja- joče. Z no vim luksus-ekspresom v NIzzo — Montecarlo — Mentone — Benetke, italijansko in fran- cosko Riviero in Dolomite 10. do 21. aprila Din 2.800 P r i j a v c do 1. aprila »PUTNIK« Maribor — Celje c Tragična smrt. V ponedeljek ne- kaj mi nut pred šesto se je vlegel 24 letni, na Obrežni cesti St. 2 stanujo- či Jakob ftket, sluga tv. Fric Confi- denti v Celju, nekaj metrov od želez- niškega prelaza na Komenskega ulici na železniško progo 1ik pred tovor- nim vlakoni, ki je vozil iz Celja v Savinjsko dolino. Kolosa so Skotu och-ezala in zdrobila glavo in po- škodovala roko. Šket, ki je bil zelo marljiv in pošten uslužbenec, je iniel pri sebi papirnato vrečico, na katero je l)il napisal svoji materi poslovilne besede. Pravi, da ne more -več živeti. Obupno dejanje je izvršil najbrž za- radi ii'Osi'ecne ljubezni. c Nccčno lckarniško službo ima od 27. t. m. do 2. aprila kr. dvorna le- karna »Pri Mariji pomagaj«. ( siasil-ska četa Celje. Od 28. t. in. do 3. aprila ima službo I. vod. (• Kino Union. Na veliko soboto ob 2O.-°,O: »Naša hči Peter«. — — V nedeljo in ponedeljek ob 10 in 14. maiineja: »Vojni poročevaleca. - Nedelja 28., vel. ponedeljek 29. t. in.: »Naša ittSi Peter«. Diven film z očar- ljivimi posnetki iz Kitzbiichla. V gl-avnih vlogah Karl Ludvik Diehl, Marija Andergast, malaTraudl Stark, Pavel Hörbiger in Olga Cehova. Zvočjii tednik in barvani film »Ha- vajske ptiCice«. — Torek 30l, sreda 31. t. m., četrtek 1. aprila: »Vedna niaska«. Odlikovan film po i stöhnen- skem romanu. V glavnih vlogah Potei- Petersen, Olga Cehova in Mat- thias Wiemann. Zvočni tednik. Iz škofje vasi pri Vojniku. Peter Hešetar je dobil v dopisniku »Slov. gosj)odarja« iz ntiše občine nevarive- ga konkurenta, ki je pa očividuo vso dobo od 24. junija 1935. prespal. Moramo ga pač mi spomniti, da je sedanj^ ljudska vlada predložila ž-e drugič drža.vni proračun, za ka.tere- ga so glasovali oni zastopniki naro- da, ki jih »Slov. gospodar« vedno hvali. G. župan in dopisnik se naj kar s temi svojinii prijatejli pome- nita zaradi tistih (500 milijonov, ki baje vsako leto roinajo na jug, da jih potem v Škofji vasi na občini ni- koli več ne vidijo. Naše zahteve r.iso prevelike. Mi samo želimo, da hi se javna dela pri nas nadaljcvala, da bodo ubožni ljudje nekaj zaslužili in da bi dobili na občino brezplačne in poceni koruze, ker nam je lani toiia vse uničila. Ako je vse to bilo mo- goče prejšnja leta, bo «edaj menda tudi, ko imamo na obCini novo upra- vo, ki skrbi za revne in brezposclno občinarje. Iz šmarjete pri Celju. V zadevi - ureditve strijge Hudinje in njenega zavarovanja obrežja med Šmarjeto in škofjo vasjo smo imeli že več komisijskih ogiedov. Navoženega je za tolažbo že celo nekaj kamenja ob vodi. Ali Hudinja se za vse take u- krepe prav nič ne zmeni in trga na- prej plodne njive. Skoda postaja vedno večja in vsi se s strahom spra- šujemo, kdaj pride odpomoč, ki nam je bila obljubljena in ki je liujna, sicer bo voda razjedl« še zadnje robe obrežnih nasipov in odnesla še ono malo zemlje, ki smo jo zadnja leta z regulaeijo rešili. Sladka gora pri šmarju. Tukajšnja Prostovoljntt gasilska četa bo upri- zorila na velikonočni ponedeljek ob 15. narodno veseloigro »Micki je treba moža«. Kdor bi se rad vesolo zabaval, naj si jo pride pogledat. Računski svetnik Fran jo Kalan f V svboto ob četrt na eno zjutraj je umrl po dolgem in težkem trpljenju v svojem stanovanju v Miklošičevi ulici 5t. 6 v starosti 79 let mestni računski svetnik v p. g. Franjo Kalan. Pokoini so ie rodil leta 2. aprila 1858. v G o- deSiču pri Škofji Loki. Njegov oče je Studiral pravo na univerzi v Padovi, ki je spadala takrat še k Avstriji, po "¦^.'tovi smrti pa je prekinil študije in ptevzel dorna posestvo. Pokojni Franjo Kalan se je Šolal v Ljubljani, potem pa je vstopil v službo pri tv. Peter Majdič v Kranju. Pozneje je služboval dve leti pri tv. Franz v Lipnici, 1. 1888. pa je prišel v Celje in postal vodilni uradnik tv. Peter Majdič. Pri tej tvrdki je služboval vse do 1. 1919., ko je na prošnjo takratnega komisarja mestne občine celjske dr. Lukana prevzel vod- stvo mestnega računovodstva kot ra- čunski svetnik. Imel je izpit iz držav- nega računovodstva, ki ga je bil po- loži! na graški univerzi. Po prevratu je vzorno uredil mestno računovodstvo in ga vodil z izredno vestnostjo in marljivostjo, ki sta karakterizirali sploh vse njegovo delo v življenju. Leta 1932. je stopil zaradi bolezni v pokoj in od takrat ni veL okreval. Pokojni je bil eden najstarejših celj- skih Slovencev. Kot odločen narodnjak je vzgojil tudi svoje otroke strogo v narodnem duhu. Bil je kremenit in izredno blag značaj, vzoren soprog in srčno dober ofe. Kot narodnjak je bil seveda tudi zvest pripadnik raznih na- cionalnih društev, ki jih je vedno z Ijubeznijo podpiral. Leta 1883. se je poročil s svojo soprogo go. Ernestino, roj. Franz. Njuna hčerka gdč. Vilma je upokojena poštna uradnica v Celju, sin g. dr. Ernest je znani odvetnik in javni delavec, sin Franjo je trgovec v Celju, najmlajSi sin g. Vladimir pa je zdrav- nik na klinikl v Pragi. V nedeljo ob 16. se je zbrala pred hišo v MikloSičevi ulici štev. 6, kjer je stanoval pokojni mestni računski svetnik v p. g. Franjo Kalan, veliki množica, da spremi pokojnega na zad- nji poti. Po cerkvenem obredu se je razvil dolg sprevod, v katerem so sto- pali tudi predstavniki oblastev in ur»- dov ter zastopniki nacionalnih druStev in organizacij. Po cerkvenem obredu na okoliškem pokopališču se je od po- kojnika poslovil z globoko občutenimi besedami odvetnik g. dr. Juro Hraäo- vec, ki je orisal delo, značaj in ztslu- ge uglednega pokojnika. Pokojnemu bodi ohranjen časten spa- min, svojeem naše iskreno sofalje! Sport t Podsavezno prvenstro. Preteklo nedeljo so bile odigi'ane sledeCe podsavezue prvenstvene tekme:, v Celju so* Atletiki premagali CSK v razmerju 3:0 (0:2), v Mariboru pa je Rapid premagal možtvo SK Celja v razmerju 3:1 (1:1) in Železničar moštvo Maribora v razmerju 3:0 (0:0) t SmuČarjl v planlnah. Zime je konec. Nižin nam letos itak ni mnogo- krat pobelila, pač pa je visoke planine prav na debelo pokrila s snežno odejo. V naših Alpah je sedaj pravi zimski raj, ki vabi smučarje v svoje naročje. Malokomu, če je res smučar v pravem pomenu besede, se bo posrečilo, da bi se uprl klicu belih planin. Večina se bo podala na gore, da preživi veliko noč v prekrasni beli naravi. Drugi na- vdušeni smučarji pa bodo v aprilu preživeli svoj dopust na planinskih belih poljanah. V Savinjskih Alpah in na Peci je snega najmanj 2 in pol metra, skoro 1 meter na debelo pokriva Veliko pianino, Menino, Golte (Mozir- sko pianino) in Pohorje. Po vseh teh planinah najdejo smučarji udobna bi- vališča v mnogoStevilnih planinskih postojankah. Tudi Kocbekov dom na KoroSici je že oskrbovan, do njega vodi zanesljiva zimska markacija iz Luč v Savinjski dolini in s Presedljaja s kranj- ske strani. Frischaufov dom na Okre51ju bo oskrbovan preko velikonočnih pra- znikov do bele nedelje. Snega je na Okrešlju nad 2 metra, dohod iz Lo- garske doline je lahek celo za nedeljske izletnike. V zadnjih dneh je nebo na planine povrh stare podlage natrosilo še krasnega belega pršiča, naSim vne- tim smučarjem paL v veliko veselje. t Današnje poročllo s planlnsklh postojank: Kocbekov dom na KoroSici: —5, oblačno, 230 cm snega, nov pršič. Fiischaufov dom na OkreSliu: —3, 200 cm snega, pršič. Mozirska koča : — 2, oblačno, severni veter, 15 cm pršiča na stari podlagj. m Stran 4. »NOVA DOB A« 8tev. 13. Oesefe oefiRonočne prazniRe žetita usem narocniQom, čitatetjeni, inserentom in sotrudnifiom uredništoo in upraua „Jlooe JÜoöe" TTT F. R.: Velikonooia zgodba Tako nekam miren in sam s seboj zadovoljen je brezposelni učitcljski abituricnt Ivan Majnik na veliko so- boto opoldne stopil v domačo kočo. Bil je prijetno utrujen po dv-eh ted- nih zaposlitve. Pokuzal je, da je na svetu venclar tudi zato, da opravlja iieko delo. Po bližnjih predmestjih je bil ves čas zaposlon, sadil, gnojil, obrezoval je drevje po vrtovib, tudi grede jc urejeval ob vilali, in pri tern je prislužil skoro dvesto dinar- jev. Ni bilo to sicer delo, ki sc je zanj šolal in je zdaj že tretje leto čakal nanj, ali delo je bilo vendarle, in v njeni je bil dokaz, da je Ivan Majnik uporaben vsaj za neko stvar. Nekoč so je sicer veselil časa, ko dovrši sole in nastopi službo, ko bo suinostojen, ko prične vzgajati inla- dino on, poln svežih sil in idealov. Ali svet je bil zdaj paČ drugaöen' kot nekoč, marsikaj in" teklo vec pa običajnem tiru, in tako je bilo paČ treba opustiti nad-e in načrte. SaJ živeti se je dalo, čerav s težavo, čas je potekal, uničeval je sicer upe, \ti pa so bili vendor le samo v prevaro. Saj je bilo laže živeti brez njih, tudi tako se je Čas piomikal naprej in končno bi bilo laliko vso v redu, če ne bi motila zavest, da je Ivan Mnj- nik odyi.sen človek, ki mu ni dolo- Čena v vsöm dejanju in nehanju Clovcštva življenja vrcdna vloga. • Pa tudi to je čutil, kako je doma odveč. Njegova domaCa železničarska rodbina je pač vsa leta nestrpno ra- Cunala, doklej bo treba še skrbeti zanj, da se izšola in osainosvoji, ali vs-e to se je izteklo drugače. Ze tretje leto preko tega računa je bil še doma in v brem-ö, ko je vse živ- Ijenje postajalo težje, odinerjono tes- neje v vseh zahtevah do njega in vsch sjvojih dajatvah. To soboto^ opoldne pa je položil poldrugi stotak prod očeta na mizo. V priboljšek za praznike in še za kaj. »Vidiä ga!« se je nasmehnil oče, štari vpoko.jeni železničar. Te dve besedi sta prav pobožali Ivana, bili sta zlati besedi, ki niu v spomin nista tako kmalu izzveneli. Vnjijujc bilo priznanje, ki mu je dobro sto- rilo. In potem ga je še mati pogle- dala s topliini očini. Vedno je gra- dila na Ivana, mnogo preveč sicer, ali vendar je ni prevaral po vsem do kraja. Ne, saj njegovo življcnje ni bilo brez vsakega pomena in ko- risti. Vse to so bile skoraj le malen- kosti, ali vendar se je ob njih Ivan vzravnal, nekam veselcje je glcdal pred se in cclo v bodočnost, ki se bo treba pomeriti z njo, saj je bil mlad in lnosian. V tej bodočnosti si'pri- bori srero, tisto, ki bo tako zelo le- pa, Si'eco s IlildO'. ¦V sosodnji vasi je bil Ilildin doin, bila je hčerka krojaškega mojstra. Za njo so_ si prav kakor zanj starši pritrgovali od.ust, da je lahko ho- dila v sole. N.jegove starosti je bila in kakor iii<>inii ji je liibi usndii \\c- ])rijazna. Najlepše dekle je bila v letniku, visoka in svetlolasa, in še v šoli je bil, ko ji je v pisniih in pesnii pri,1/nail, kako rad jo iina. Veselile so jo njogove lepe besede, tudi v bežnih poljubih inu je dala razumeti, da ji je drag. To zadnje leto je vendar našla namestitev. Na Hrvatsko je šla za vzgojitcljico k neki grajski gospodi. Nekaj pisern ji je pisal tja, ali kaj, ko je bilo tako' težko pisati ji kaj veselega, ko ji do tofcb in žalosti niti malo ni bilo! VraČala inu je pozdravo z razgl'ednicami, ki so mu potrjevale, da vez med njima ni prekinjemi. Toda vsa bodočnost je bila zastrta v meglo, v negotovost. Ta dan, na veliko soboto popol- dne, se je Ivan Majnik napotil k Hildi. Od jeseni je ni bil več videl, zdaj pa je morda biln doma, morda je za voliko noč prišla, go- tovo- je prišla. Svojo lepo črno obleko je oblckel, ob maturi je bila nova, s kolikimi li'adaini si jo je bil nadol j)rvi(v:! Vznemirjen je premišljeval, kako jo pozdravi, kaj ji poreče. In ob ten mislih je previdno stopal po blatni cesti, da se izogne lužam, zakaj Covlji mu niso bili celi. Ali čutil je saino solnce, bila je to Hilda, morda ga bo vesela, kako v srečo bi mu bila. ta nj-ena radost! »To pa je Ivan!« je pri odprtem okuu zazvenel Hildin smeh, nato se se je prikazal njen obraz, obkrožon s svetlimi kodi^-ki, sijočn nasniejan. Zbegan je vstopil, ali kmalu se je sede na stolu ob njej pomiril, ko mu je tako brezskrbno razigrana pri- povedovala o sebi. Da ji je bilo do- bro na gradu, pa se zdaj tja ne vrne več, lepša bodočnost da se ji ob'eta. Celo poroči se morda ... Tako s smehom je to pripovedo- vala, kakor da ni to prav nič važ- iia stvar, o kateri bi bilo treba kaj več premišljevati. »Da se ti poročiš?« je bled zajee- ljal Ivan iii zastrmel vanjo. Roke so inu omahnile iz naročja. »Otrok si, vse stvari preresno jem- lješ, nič t'S ne more izmodriti real- nost, in )>rav zato boš nesrečen po nepotrebnem. Ti kakor jaz sva s poti odrinjena, zato pa je vseeno, kako potujcva skozi življenje, po kateri izmed preostalih stranskih poti, saj vse te vodijo mimo ciljev. In glavno je kruli, nekaj zabave; že to je veliko, kar ti laliko življenje nudi.« »Hilda!« »Ne stoči, saj te imam rada, če- prav si tako velik ötrok, ali pa prav zato!« Položila mu jo roke na ramena, sklonila je glavo k njemu in ga tr- do ])oljubila z dišečimi ustnicami. »Ne joči zato, če se jaz poroCim! Ce vzamem s-tarca! Zato pa born bo- gata, z avtom se born vozila, kamor me bo volja. Samo ne trpi zato, kei1 bo moni dobro! Morda bi bil sreč- nejši, če bi jaz še dalje trpela., se ubijala, čakala na miloščino kraj ceste?« »Ne prenagli se, premisli dobro, vse življenje si zapraviš!« je prosil. »Je že zapravljeno, broz moje kriv- de! Samo da jaz izvajam poslodico, ti pa nimaš poguma, da bi se k te- mu odlocii. Mcbek fant si, zasanjan preveč, zato boš v stran odrinjen! Saj scm. te imela rada, še danes te imam in do kraja mi boš ljub, ali življenje zahteva svoje, samo je od- govorno za vse to, ns ti, ne jaz... Ne born se upirala valovom, naj me neso, kamor jih je volja, preslabot- na sem, da bi jim mogla biti gospo- darica. Ti pa se hočeš boriti ž njirni, iz.črpal boš Jjrezplodno vse sile, uspel ne boš. Jaz pa se born že da- nes vozila z avtom. Ce se born kdaj vozila po cesti mimo tebe, born uka- zala šoferju, naj počasneje vozi, da ti rnaturantske oblake ne oškropi z blatom. Skoda bi je bilo!« »Zelo si se spremenila, Hilda! In jaz sem toliko nate mislil! Kako rad te imam! Vse moje življenje...« »Naša generaeija nYora biti brez solz! Brez solzavosüjj čustev, idea- lov, nad. Še brez duše bi moral a biti in (volo brez želodca. Jaz se poslav- ljam, Ivan! Ne zameri mi! Glej, ve- likono<5ni prazniki so tu, preživim jih v Italiji. To popoldne pride pome av;to, moj zanoCenec me vzame s süboj. l^ripraviti ruoram nekatere stvari.« Hladno sta se i>oljubila v sJovo. Ko se je Ivan vračal, mu je bilo v diiši laže in laže. Cutil je, da dru- gače biti ne more. Tudi ni več Hil- de iz nekdanjih dni. Morda je sploh ni resniCno ljubil nikoli, saj bi inu to slovo veudar moralo biti težje Sem iz niesta in iz okoliških cer- kva so zazvonili zvonovi. Mogočno in ubrano je zavalovalo v m.ehki po- mladni dan. Ivanu nasproti je privozil avto- molil. Švignil je niiino in oškropil Ivana, čeprav je bil stopil kraj ceste. Bil je avtomol)il, ki odpelje Hildo. Kraj ceste je stal in zrl za avtom, njegova črna maturantska obleka je bila oškropljena z blatom od vrlra do tal. Potem je Ivan zamahnil z roko in stopil na cesto. Z rokami v žejui j-ö mirno korakal, z rahlo sklonjeno glavo je zrl pred se. Velikonočni zvonovi so še doneli, z gričev so pokali možnarji, topel južni vter je gnal bele nakodrane oblačke preko neba ... V parku Kako mi losten si Bog z menoj, ne- vrednikom! Vedno sem segal po zvez- dah, od čisto drobnih otroških let naprej, še v zibeli sem si jih poželel vse svetle in lesketajoče.... Vse naprej, do onih pod vratom in na l)i\sih ... Vedno zvezde. zvezde ... a nikoli jih nisem mogel doseči, ne onih na nebu, ne na i-amenih in no na prsih. Žalost je že legala v moje sree. Pa se ti posveti naenkrat nova zarja ... Društvo, ki ga snujejo, bo imelo tudi častne člane. Saj ni glavno, da ima društvo kak pomen in namen, da ima le častne člane. Velika diplo- ma v t-eškem zlatem okviru bo visela nad tvojo pisalno mizo v ponos pred obiski in v tolažbo starih onemoglih let... Že so bila pravila skovana, tudi člani že skrbno izbrani, da bi ne nagajali in ne uganjali preveč hudomušnosti. .. Pa se ti prismehlja nova, čisto nepričakovana sreča, vta lepša od skritih zvezd, od obrablje- nega častnega članstva . . . Kako, sree, skoraj si oncmoglo že v sami misli na tisto veliko srečo, na tisti veliki dan, ki ti napoči... Kdo bi si mogel paß misliti: v življenju še — spomenik. Res onega na pokopališču sein ž« skrbno pripra- vil, zanj sem se milostno zaupal svo- jim prijateljem, a mimo nagrobnega kanina nisem prišel, kaj bi se greSnik Sopiril po svetlih ulicah in se po- stavljat na visoki piedestal, ni- komur v veselje, mnogim v napotje. Pa se zgodi, kar se je moralo zgo- diti, ker je bilo tako odločeno od ve- komaj. Tarn nekje je društvo, cigar glavni nam'en je postavljati lope klopi v parku, pri tern pa dosegati društveni namen s prostovoljnimi prispevki vseh prijateljev lepih klopi in krasnega parka. In tako so šli pozivi križern sveta in prifrčali tudi skozi moje okno. Treba bo dati, v teh težkih dneli, odriniti bo treba, saj je položnica kar priložena. Toda zakaj, povpraša duša vedoželjna! Pa saj je zraven lepa, prav lepa in še iskrena epistola... O Bog, kako'si usmiljen: nakazati je treba malenkost, in samo malenkost in postavijo ti klopco in na nj'ej se ; bo svetilo tvoje ime! Vs-e preveč sreče na en mäh! Kaj I bi še tisto o častnein članstvu, kaj tisto o spomeniku na trgu ali prašni cesti, kaj bi tisto o spotiki in nad- legi... Vse lepše je v zelenju, tain, ravno tarn, kjer se sklanja rožni grm ... Tarn bo stala moja klopca. prav ob strani. Nad nja bodo svirali slavčki, preko nje pa se bosta poga- njala kos in koslja v stiski za novo življenje... Takole v mraku pa bosta prišla še faait in dekle po dolgem drevoredu: vse sta si že izpovedala, besed je bilo že dovolj, obljub in vsega, le duši Še naj iz])regovorita. Tam, tarn pod cvetoCim grmoiu je klo]>ca, moja klopca, kj-er bosta paC sanjala o sreči, o sreči v majniški noči... Minil bo maj, priSlo bo vroče poletje življenja, prišla bo jesen, po- krila bo vse trda zima, a klopca bo ostala pripravljena za novi maj, /a novo rnladost in novo življenjo. Tisti napis bo paC obledel, žkodoželj- ni šolarji bodo paČ vrisali v trde deske svoje opazke, a klopca bo ven- darle moja in moja mladost in moje življenje tudi, ko bo moje telo pokri- vala že kruta zima. Kako si usmiljen, dobri Bog, z menoj nevrednikom! Veselje j'O spre- letelo moje sree, roka je sama zagra- bil-a za pero, in razlila srečo tudi na papir, da jo vidi in prizna tudi oko. Zelena položnica sicer leži še iu zraven na niizi, pa kaj, saj je ni treba, namesto položniee bo vse o- pravil za tisto prelepo mesto pod cvetočim grniom honorar, honorar za vrste, ki so oznanile velikonoCno sreCo in ves>elje mojegii srea. Odrsko delovanje v Zalcu Sokolsko druätvo Velika PireSica. je uprizorilo v nedeljo 14. marca v PiOblekovi dvorani v Zalcu zgodovin- sko igro v 4 dejanjih »Črna žena«. Pireški Sokoli so s svojimi diletanti prvič nastopili na odru Dramat. dru- Stva v Žalcu. Njihov nastop je bil dober in tudi večina vlog je bila v primcrnih rokah. Obisk je bil zaradi skrajno slabega vrem-ena pomanjkljiv. Sportni klub Žalec v Žalcu je upri- zoril v nedeljo 21. marca v isti dvo- rani igro v treh dejanjih »Pesem s. ceste« v spretni režiji g. Rada štoklja, ki je imel tudi glavno vlogo ter podat dobrodušnega Krištofa nad vse Castno kakor smo bili že vedno vajeni. Gdč. | Vera Piklova je kreirala Ano brez- hibno. Tudi njena rivalinja Kati (gdč. ; Olga Kvedrova) je dala svoji brez- ; brižnosti primeren izraz v vsakem | življenjskem položaju. Štokljevim pu- 1 stolovščinam se je pridružil v težav- ni vlogi Mirko (g.Franjo Herman) z ¦ vso vnemo v boju in zaščiti svojega značaja, prav tako tudi pobratim j Karol (g. Pepi Kveder), ki je bil s I! svojimi »šlagerji« najbolj privlačna ¦ sila gledališke i)ublike. Manj posr-e- čena je bila vloga Konrada, ki nima ; organ a za odrske nastope. ; Gladek je bil potek igre igralsko in ¦ scenično. Delo je bilo vsestransko i dobro naštudirano. Takih prireditev ' si želimo še več. Maske so bile ti- j pične in gre zanje vsa hvala g. Ivanu ) Maroutu. Sobo staw predmestne hiše je dobro improviziral g. Fric Vouk v verni kopiji večjih odrov. Dvorana je bila polna, občinstvo se je zado- voljno razšlo. Prepoved vstopa šolske mladine se je strogo izvajala. Končno Še ugotavljam, da ima SK Žalec še največ interesa za gledališke predstave. k. Štev. 13. »NOVA DOBA« Stran 5. Glasovi iz občinstva Razburljiv dogodek v Celju. Pise- jo nam: V torek se je pojavil na Glavncm. trgu v Celju neki davčni uradnik v spremstvu isrvršilnega t>rgana. Stopil je k neki gospc, da ji zarubi in odpclje njeno dvokolo. Go- spa se je odločno branila izročiti kolo. Nastalo je prerivanje, med ka- terim sta padla daveni uradnik in gospa na tla, končno pa je uradniku uspelo priboi'iti si kolo in ga odpre- miti »na varno«. Mučna scena na javnem prostoru je izzvala med šte- ¦vilnimi gledalci mnogo ironicnih pa tudi pikrih opazk. Upamo, da se ta- ke scene ne bodo ponavljale, ker pač nikomur ne koristijo. Pobalinstvo. Neka skupina dečkov se je v torek popoldne podila po Masarykovem. nabrežju, igrala z zrač- no puško in strelja sem ter tja. S tern jo ogrožala varnost ljudi, mimo ¦katerih so frčali projektili. Dogaja se tudi, da objestni dečki streljajo na pse, ki jih srečujejo na ulicah, pri čemer je bilo že veČ psov ranjenih. Policijo prosimo, da bi se zanimala za take lahkomiselne dečke in preprc- čila njihove »junaškc podvige«. -č- I. V.: Zatiranje rastlinskih Skodljivcev nekdaj indanes (Dalje.) Namen pa je, da podamo vsaj pri- bližno sliko današnjega načina uporabe raznih znanih zredstev in navedemo, kako se zatirajo razni zajedavci in pobijajo bolezenski pojavi na naših kulturnih rastlinah. Metode zdravljenja rastlin so menja- joče in zelo različne. Prva ima namen ugonobiti škodljivca, druga ga odvračati ali pa je usmerjena na ojačanje in zvi- šanje odpornosti rastline. Razločujemo torej tehnične ukrepe, biološki boj in profilaktično obvarovanje rastün. Tehnično skušamo zatreti škodljivca s fizikalnimi in kemičnimi sredstvi. Biološkl boj nam pošilja v službo zatiranja škodljivca njegove naravne sovražnike kakor: ptice pevke, koristne sesalce, predvsem pa zajedavce ali pa- rasite mrčesa. ProfilaktiČni ukrepi so usmerjeni v glavnem na to, da se Skodljivcu že v naprej onemogoči pojav in razmno- ževanje z gojenjem odpornih vrst ter gospodarstvu primernih menjavanj kul- turnih nasadov. Jasno je, da je treba dati prednost odvrnitvenemu načinu že zaradi traj- nega učinka. Tehnično zatiranje, t. j. direktno uničevanje škodljivcev in po~ vzročiteljev bolezni nam nudi samo trenuten uspeh irl je seveda precej dražje. UpoStevajoč to ugotovitev, pod- pira racionalno varstvo rastlin v prvi vrsti profilaktično omejevanje pojava Skodljivcev in priporoča ukrepe, ki onemogočujejo ali vsaj omejujejo njih naselitev in razmnoževanje. Seveda je pa izbira profilaktičnih načinov boja težja in dolgotrajnejša nego določitev tehničnih pripomočkov v boju zoper škodljivce. Cele vrste äkodljivcev, ki si hrano izbirajo, pro- filaktično sploh ne moramo ugonab- Ijati. Tudi bioloSki način uničevanja zajedalcev ima svoje meje in vsled tega moramo priti do zaključka, da je v svrho pravilnega varstva rastlin po- trebno izmenoma izvajati vse tri načine boja proti škodljivcem kulturnih rast- lin, kakor pač zahteva njih način živ- Ijenja, prehrane in razplojevanja. Cilj je pa vedno, da se najde slaba stran dotičnega škodljivca, in po tej ugoto- vitvi se način obrambe določi sam po sebi. Saj je arzenal kmetovalca zelo bogat in njegovo orožje zelo ostro. V nasprotju s preišnjimi časi je me- hanično zatiranje škodljivcev potisnjeno danes že precej v ozadje. lmamo pa vrste škodljivcev, ki jih še danes naj- enostavnejSe ugonabljamo s fizikalnimi sredstvi. Omenjamo tukaj namestitev lepilnih pasov na drevju, na katerih se polove brezkrilne samice zimskega pedica, ki bi sicer znesle nešteto iaj- čec v kronah dreves. Med vsemi pa dandanes prednjačijo brezpogojno kemična sredstva. Tako proti glivičnim boleznim, kakor tudi mrčesnim napadom se borimo danes najuspešnejše s kemikalijami. Seveda je stalo mnogo truda, da so našli snovi, ki uničujejo škodljivce, ne da bi pri tern poškodovale nežnih delov rastline. Razen tega je bilo iskati ke- mikalije, ki so v sestavinah dovolj po- ceni, da se gospodarsko delo z njimi izplača. Združenemu prizadevanju ke- mične industrije kakor tudi državnih in privatnih preizkusnih zavodov se je končno posrečilo iznajti in producirati celo vrsto polnovrednih preparatov. K temu uspehu so na vsak naČin največ doprinesla znanstvena dognanja, da so n. pr. glivični povzročitelji bolezni zelo občutljivi napram žveplenim, bakrenim in preparatom iz živega srebra, dočim moremo škodljivce živalskih vrst si- gurno zatirati z arzenom, nikotinom, bolhačem (Pyrethrum), rotenonom, žve- plenim ogljikom, ogljikovim oksidom in modro kislino. Te kemikalije so danes osnova modernega varstva rast- lin. NaČin uporabeteh sredstev se ravna seveda menjajoče po načinu življenja in prehrane škodljivcev. Pojav tega skodljivca nas sili n. pr. k uporabi želodčnih strupov, drugega k uporab- ljanju kožnih, tretjega pa zopet stru- pov, ki delujejo na dihala (tobak, žveplo, plini). Želodčnl all črevesnl strupl se u- porabljajo proti škodljivcem, ki razne dele rastline žro in potrebujejo razme- roma dosti hrane. Strup pride z ožr- timi deli rastline v želodec in čreva ter od tarn v krvni obtok. Kožnl ali kontaktnl strupi izjedo pri mrčesu mehko kožico ter dospejo na ta način v notranjost telesca. Strupl, ki pa delujejo na dihala, pridejo kot plini v notranjost skod- ljivca in ga uničijo. Za uporabo kemičnih sredstev si je gospodarstvo v teku časa omislilo razno- liko aparaturo, primerno fizikalnemu svojstvu ter načinu uporabljanja do- tičnega preparata. Tako poznamo n. pr. aparate za razprašavanje, škropil- nice, razplinjače in priprave za luženje. S prašili se borimo proti škod- Ijivcem tarn, kjer je potrebno v raz- meroma kratkem času obdelati velike površine n. pr. ob nastopu okužbe na obsežnih gozdnih predelih. Seveda pa prašila pri vremenskih neprilikah slabo obstojijo. Učinek ni trajajoČ, ker se prašila z dežjern izperejo. Škroplla: Kjer nam je ležeče na tem, da sredstvo dalje časa učinkuje, se poslužimo raje preparatov v raz- topinah ali brozgah, ki se delov rast- line bolj oprimejo in jih dež tako hitro ne izpere. Ta način zatiranja je seveda težavnejši, vendar najsigurnejši. Pllnska sredstva pridejo pa v po- šfcev skoraj izključno v zaprtih pro- storih, kakor so skladišča, tople grede, zimski vrtovi itd. Ta način zatiranja ima to prednost, da še zaprti prostori lahko in hitro napolnijo s plinom in sfÜTBQ T^ SOLlDriO P^ Pentlje sun vENci v povecaw 11 s k ont ali mflnföfnsLG) ^J™ I____csLjs____j napisom. r---------------- — ^ Od I. aprila povišanje cen! Zaradi novega obdavčenja indu- strijsko izdelanih oblek se bodo po- dražile pri nas izdelane TIVAR obleke od 1. aprila dalje. Do tega roka nam je še mogoče prodajati po nizkih cenah. Vsled tega si pravočasno zasigu- rajte in nabavite čimprej naše cenene in prvovrstno izdelane obleke. TIVAR OBLEKE da je napram prašenju navadno ce- nejSi. Treba je pa pri tem delu dosti previdnosti. (Dalje prih.) Ali ste že poravnali f naročnino * Trgovske knjige odjemalne knjižice, predmcte za vesellce, lampijone, konfeti, serpentine, tombolske karte priporoča: knflgarna In trgovlna * paplrjem Pranc LesKovšefc Celje, Glavnl trg 16_____ BARVE FIRNEZ LAKE ČOPIČE fcnplte'zelo a god no pri tvrdki S. HOLOBAR - CELJE v bllžlnl Kolodvora — T«lelon 137 Semenski krompir lep, bei (Schneeflocke) razpoSllja Š u m e r, Slov. Konjice. Mlinarja samostojnega pridnega sprejmem takoj. Ponudbe poslati na upravo tega lista pod »Valjčni mlin«. Sianovanje renovirano, 1 velika soba in velika kuhinja, se odda s 1. aprilom. Odda se tudi prazna soba. Poizve se v gostilni »Amerika« na Sp. Hudinji. Strelska družina v Celju daje v n a j e m karr&ino na sti-eli&ču Za pogoje vprašati vhotelu »Union«. Pismene ponudbe dostaviti do 31. marca. Tovarniško poslopje z vodnirn pogonom 90 KS poleg elektrlčnega daljnovoda Valenje v bližini Ljubljane. od- daljeno 2 km od postaje se odda v najem, ozir. išče kompanjona za ustanovitev indu- strije. Interesenti pošljite ponudbe na upravo lista pod značko >Nova industrija«. Kro-ači in «ivilje I Ravnokar je izSla krojna knjlga za moška civilna in uniforniska oblačila. Ima 200 risb in 216 strani. Dobi se tudi damska krojna knjiga. Zahtevajte prospekt! Knafelj Hlojzij, obrtni uCitelj, Ljubljana, Križevniška ul. Išče se stanovanje 4 do 5 sob s kopalnico, najraje v vili, za 1. julij ali avgust. Naslov v upravi lista. fščefa se 2 sobi za odvetniSko pisarno v prometni ulici v Celju za 1. julij ali avgust. Naslov v upravi lista. Hranilno knjižico Ljudske posojilnice do zneska 10.000 Din proti takojšnjemu plačilu kupim. Pismene ponudbe na upravo »Nove Dobe« pod šifro >Vložna knjižica«. Celjska posojilnica d. d. w Celju V LASTNI HISI | NAR0DNI DOM Glavnica in rezerve nad ' Din 16t5ooooo'- |. Kupujeliipro* dLa.Jct de viase In salute Izdaja nverenje za ; izvoz blaga ¦ Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter nad) za nje popolno var» nost in ngodno obrestovanje Ppdrulnici: Maribor, Šoštani Straa 6. »NOVA D O B A « Štev. 13. Našim odjemalccm! | S !¦ cBpPilOffl stopi v veljavo banovinska I trošarina, vsled Cesar se bo oblltelf podražila« | Zaradi tega priporočamo našim odjemalcem pravočasen | nakup. I Naša prodajalna je dobila za VELIKO NOČ veliko | izbiro pomladanskih modelov, ki jih še vedno zelo | ceneno prodajamo vse dotlej, dokler imamo ceneno j zalogo surovin. ^^^^^^^^^r' ' ^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^Hg^x-" j^^., w*at.-- ¦¦— SAJÜV^L^L^L^aV"^^^^^^^^^^^^^^^^^ ; ....... ,.._......... ._..¦¦• ¦ 11 • ¦ > 111111 ¦ i ii i unit i n in ii i ti in i in i in i it nil iirrimt nil iiltlllli itmtiimtn rUHIIMl M Mill It III HI Him 111 f If rt HIM Hlllllfllttillllll nitttlllitlMlllintllllMillftflltlllllllllltlllillHflllttll fiMllllllllillflllllllllltlfiniHIIIIIfllllMIIIIIIHIIIIHItirtlHIIIHIIIIIIMIIIIIIlllliinmiiiii i mm 11111 in itiit Hut -mm ¦¦......iimn mn ¦ ¦¦ t imihi t ti mm i.n im Za praznovanje Velike noči je prav prikladno NOVO BOK PIVO Pivovarne UNION Ne pozabite ga pokusiti! Posestnik i v Savinjski dolini blizu Žalca bi se poroCil. 1 Dopisi pod »Skrben gospodar« na upr, lista. I Vložne knjižice Mestne hranilnice v Celju kupim. Ponudbe na upravo lista pod «Točno plačilo«. Franjo Dolžan - Celje ?!.v.v."M kleparstvo, vodovodne instalacije____________________________________ StrClOVOdnG napraVG Prevzema vta«zgoraj navedene stroke spadajoEa dela in popravila — Cene zmerne — Postrežba tožna in solldna ZAHVALA I Naš ljubi, dobri soprog, oče, tast, dedek in stric, gospod Franjo Kalan I mestnl računsk! svetnik v p. I je umrl po dolgem, težkem trpljenju dne 20. marca 1937 ob I četrt na eno zjutraj tik predno je dopolnil 79. leto svojega I delavnega življenja. I Pokopali smo ga v nedeljo 22. marca na okoliškem po- I kopališču v Celju. I Iz vsega srca se zahvaljujemo vsem, ki so nam na ka- I kršenkoli način izkazali svoje sočutje in se ljubo spominjali I dragega pokojnika, ki so mu darovali krasno cvetje in ki ¦ so ga spremili na zadnji poti. Posebej se iskreno zahvalju- I jemo g. dr. Juru Hrašovcu za prisrčne besede slovesa ob I odprtem grobu. I Celje, 26. marca 1937. I Rodbini: I Franjo Kalan in dr. Ernest Kalan Klavir na prodaj dobro ohranjen, tudi za dvorano primeren. Naslov v upravi lista. I Trisobno stanovanje J s kopalnico, lega solnčna, oddam takoj. Naslov v upravi lista. CELJSKA MESTN\ HRANILNICA CEL)E ¦ TRG KRALJA ALEK5ANDRA (v lastni palači pri kolodvoru) pristopa k polnemu obratovanju, ker ji je mestna občina vrnila večmilijonsko posojilo Podeljuje kratkoročna posojila na vrednostne papirje, nepremičnine in na menice s poroki Prevzema v shrambo in upravo vrednostne listine in daje v najem blagajniške predale Vse hranilnične posle, posebno tudi poslovanje v gotovini s hranilnimi vlogami, opravlja brzo, vestno in kulantno ______^^_ Za vloge jamči poleg premoženja hranilnice ŠE MESTNA OBČ1NA CELJE ________________ — Urejuje in za konzorcij »Nove Dobe< odgovarja Bado PeCnik. — Za Zvezno tiskarno v Celju Milan Oetina. — Oba v Celju.