V krlTlia pridržana Izdali Ib založili FJok-S&a-ČaJoi Maso oo Hus trirala mrm* . Kili«Ja izdelala f>tampihar*ka kližarna S A S A B I S ISA, ------- d --- 10 polnoči nihče ni redni n« kam na kod... Stisnili smo al roke,si voščili ih drag drugemu maralkaj privoščili. . Koto upanja ja napolnilo naša aroa in raak od nas ja že prlpraviJ nepregledno listo želja,da jo predloži novorojeneka. Ob zibalki nororojanaka aa ral ponižno klanjamo in obešamo poboljšan ja.r na600*0000000^00 oooooooeooo 0.0^000000000000000000000000000000000000 TOSClLlC hhv.isijkCakj PROSISBC JAI0AI C&5,; UD KS 1. sobota 2. nedelja gOTO ltto 4afl **P*to »laj ob 19.5* - dež,sne* 1« barja s. 4. 5. 6. r. «. 9. ponedeljek torek •reda oetrtek petek sobota nedelja 37,Trije Kralji odprto do IS. prvi krajeo ob 15.13 - lepo IG. 11. 12. 13. 14. 13. 15. ponedeljek torek sreda oetrtek petek sobota nedelja Sreoko ima *od eoLp ob 6.®3 - norihta 17. ponedeljek 1*. torek 19. •reda 10. oetrtek 21. petek 22. 23. sobota nedelja zadnji krajeo ob 9.09 - dei.burje 60 letalo* ?apaaoloa 24. ponedeljek £3. torek 26. •reda 27. oetrtek 2*». petek 29. sobota 80. nedelja Sl. ponedeljek »laJ ob 19.35 - lopo .0000 > )OOOOOOOOO0OOOOOOOOOOOOOOO0OOOOOOOI>OOOOOO0OOOOOOO.OO00OOOOOOOOOOOOO Tmn naraste za 50 minut. IANUAR - PROSINEC ljSobota Novo leto, Obrez. G.@ 2 Nedelja 3 Ponedeljek 4 Torek 5 Sreda 6 Četrtek 7 Petek 8 Sobota V osmini n. 1. Makarij Genovefa. Salvator Tit, Izabela Telesfor, Simeon Sv. trije kralji. Raz. G. Valentin Severin, Bogoljub 9 Nedelja 10 Ponedeljek 11 Torek 12 Sreda 13 Četrtek 14 Petek 15 Sobota 1. poR.G., Julijan ) Pavel, Agaton Higin, Božidar Arkadij, Ernest Veronika, Bogomir Hilarij Pavel, Maver 16 Nedelja 17 Pondeljek 18|Torek 19 Sreda 20 Četrtek 21 Petek 22 Sobota 23NedeIja 24 Ponedeljek 25Torek 26 Sreda 27Čelrtek 28 Petek 29Sobota 30 Nedelja 31 Ponedeljek 2. po R. G., Marcel v Anton. Sulpicij Sv. Petra stol, P riška Kanut, Agricij Ftbijan in Boštjan Neža, dev. Vincencij 3. poR. G .Zar.M D.C limotej, Babila Spreobi. Pavla Polikarp, Pavla Janez Zlat. Julijan, šk. Frančišek Sal. |4. po R. G., Martina Peter Nol., Marcela © n: > m t tt m n 111 u S s 11M $ t f n ut l s s s s m tt tt s m 1111 s m t m t i S t s i s t BAVOPIItA. ZA KM15T8. v Če ti ni šlo prejšnje leto premoženje na dražbo,preoraJ ztmljo. Če ti nieo d vk4 požrli še zadnjega žirineeU,zemljo tudi pognoji. Kar ti je oetalo denarja od prodanega vina,»krbno zakleni v skrinjo,ker februar že trka na okno,to Je,., hrani za prvi obrok davkov. joocoooooooooooooooooooooooooaoooooooooooooooocoooocooooooooooooooooao© BUH JS VSC SV&U* VKBRUAH hi: v.: tsljaCa čsS . s uboj 1. s. 9. 4. 5. 6. torek •reda četrtek potek sobota nedelj* 7. ponedeljek «. torek prri kraje« ob 1.33 * lepo s burjo 7, ■rede X ^. četrtek IX. petek 12. ■obota 19. nedelja aede ima rojstni dan 14. ponedeljek d Čip ob 1*.14 dež, ■neg In barja 15. torek 16. •reda 17. četrtek 1«. petek 19. sobote to. nedelje 81. ponedeljek zadnji kraje« ob 5.24 - sneg 22. torek 23. •reda 24. četrtek 25. petek 26. ■obota 27. nedelje u» 2*. ponedeljek joooooooooeoeeeooooooeooooooooeooeooooeooooooooooooooeooooooeooooooooooo Dan naraste za 1 aro 21 sin. oooooooeooeeooooooo-^ooooooooeeooeooeeoeoooooeoooooooooooooeeoooooooooooo rtBRUAR - SVEČAN 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 Torek Sreda Čelrlek Peiek Sobota Ignacij, Brigita Svečnica. Dar. G. Blaž, Oskar Andrej Agata Nedelja Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 5. po R. G. Doroteja Rihard, Romuald Janez, Juvencij 3 Apolonija, Ciril Skolastika Lurška Mati Božja Evlalija Nedelja Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 1. predpep., Katarina Valentin, Zojil (£/ Favstin, Jovita Julijana, Onezim Donat in tov , Franc. Simeon, škof Julijan, Konrad Nedelja Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 2. predp., Elevterij Maksimilijan Stol sv. Petra ) Peter Dam. Malija, ap.; Modest Valburga, Viktorin Matilda, Viktor 27 28 Nedelja Ponedeljek 3. predp , Leander Rajmund, Roman i;si::::::is::» jj ::: t: »AVOPIIA ZA KySTR. S« js bilo živlnse s gnojsm radodarno,labko nadalJaJsS z gnojsnjtm zsmljs.obrszaj drsvjs,da boi lmsl drv za ogsnj. C« nimaš lastnega drevja,tokaJ la kadar Ja gozdar v gostilni,- Izderi vsa slabe kola v vinograda (nio na da,ia vinograd ni tvoj),da boi lasi dovolj goriva,kar pri praznem želodou oloveka »raz stresa.- Odpri skrinjo in izvle-ol lz nJa tisto malo ovenka,kl sl ga prejinji mesec vanjo skril,kajti "davkar” bo kmalu na vratih. O >0 ?OOQ000000000000000000003000€»000009f90»000«K>00£>000000©000000000000 P0«L^!IIX HRV,: OŽUJAk suSsc Csš.ibBezeit KAP SC 1. 8. 3. 4. 5. 6. torek sreda go ir tok petek soboto, nedelja past odprto do 18. pepela!ae mlaj ob 6.40 - slabo vreme v. ponedeljek čin-d&j ime rojstni dan s. torek 9. sreda prvi kr&jee ob 9.35 - del in veter 10. četrtek 11. potek - 18. sobote 13. nedelja 14. ponedeljek 15. torek 16. sreda šeip ob 6.15 - nestanovitno 17. betrtek 1*. petek Sonje ima rojstni dan 19. sobota av.Jožef Jofe-ž ime god odprto do 13 20. nedelja 21. ponedeljek začetek pomladi ob 7.48 £2. torek £8. »reda Frane ima rojstni dan , 24. dotrtek zadnji krajee ob 2.^6 - del in mrzlo 25. petek 26. sobota Fjoketo ima rojstni dan £7. nedelja 2*. ponedeljek 29. torek 30. sreda 81. veetrtek mlaj ob 19.52 - veter »000 00 OOOOOO0 00000000000009 ooooaoooooooooooo O O00OOO0O0 0OO0000 O 0-000 0000 3an naraste a& 1 aro 36 min. \ MAREC - SllSEC Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Nedelja Ponedeljek Torek Sreda 10 Četrtek 11 Petek 12 Sobota 13 Nedelja 14'Ponedeljek Torek Sreda četrtek Petek Sobota 20 Nedelja Ponedeljek Torek Sreda četrtek Petek Sobota Nedelja Ponedeljek 29;Torek 30 Sreda 3llČ etrtek Pust, Albin Pepelnica, Henrik Kunigunda, Avsterij Kazimir, sp. Agapa, Janez od K. 1. postna, Fridolin Tomaž Akvinski Janez od B., Filomen Kvatre Frančiška } 40 muč.. Makarij Kvatre Sofronij, šk. Kvatre Gregor, Teofan 2. poltna, Rozina Matilda, Evtihij Klemen, Longin deribert, Hilarij (V Patricij, Jedert Ciril Jer., c. uč. ložef, ženin M. D. 3. postna, Feliks Benedikt Benvenut, Katarina Pelagija muč, Oriol Gabrijel, nadang. jOznanjenje M. D. Emanuel 4. postna, Rupert Janez Kap., Sikst jCiril, muč. lAmadej Modest, Benjamin : s::::::: 11 * j : s:: i;; i; it1 :; i lil 1;; it;:; j : s }: t j : t : MATOPJIA ZA KMBT8. Jej a a« o gnil krompir,ker boljfcega morae posaditi. Varčuj z denarjem,oe ga imaš, kaj ti prihodnji aeeeo je *davkarjev" god. 10000000300090000000000000000000000000000000000000000000000000004000000 P0PK0VKC HALI TRAVRS APRIL HRT« : TRATAH J CgS.: PUB EH 1. 2. 8. potok sobota nodolja Frane iaa god 4. 5. 6. T. i. t. 10. ponodoljok torok oroda ostrtok potok sobota nodolja prri krajšo ob 16.10 - lopo Borto ima god • 11. 12. 18. 14. 15. 14. IT. ponodoljok torok oroda bo trto k potok aobota nodolja ioep ob 19.21 « Tolika noi - lopo 1». 1». 80. 21. 22. 28. 24. ponedeljek torok oroda eo trto k potok sobota nodolja Tollkonobni odprto do 18. ros dan zaprto zadnji krajšo ob 2x.j.a - oprombnijlro 25. 26. 27. 2«. 29. 80. ponodoljok torok oroda botrtok potok sobota 1937. oportai dan r Basorloi iranbo ima rojstni dan mlaj ob 6.29 - dež in rotor >0000000000000000000000090000000000000000000000000000000'>00000000000000 Don nara*to za 1 aro 90 Bin. s ADD1I - MALI TRAVEN 1 Petek 2 Sobota lugon, šk. Frančišek Pavl. 3 Nedelja 4 Ponedeljek 5 Torek 6 Sreda 7 Četrtek 8 Petek 9 Sobota 5. post., (tiha) Rihard zidor. Platon Vincencij, Irena Sikst, Celestina Herman, Eberhardt j Albeit Marija KI., Demeter 10 Nedelja 11 Ponedeljek 12 Torek 13 Sreda 14 Četrtek 15 Petek 16 Sobota 6. postna, (oljč.) Leon, Betina julij, Angelus Hermenegild Vel. četrt., Justin 1f Vel. petek, Helena V e 1. s o b o la, Benedikt 17 Nedelja 1» Pondeljek 19 Torek 20 Sreda 21 Četrtek 22 Petek 23 Sobota Vel. noč. Vsi. Gosp. Apolon j Ema, Leon Marcelin, Neža Anzelm. Bruno Soter in Gaj C Adalbert, Viljem 24 Nedelja 25 Pondeljek 26 Torek 27 Sredo .28 četrtek -9 Petek 30;Sobota 1. povel., (bela),)urij Mark, Ermin M. B. dobr. sv., Klet Peregrin Pavel od križa, Vilal Robert, op. Katarina Sien. © s:;;;:::::::::::;::;::;;::::;;:::;::::;;::ij : HATOPILA ZA yVSTH!t Za poltnto znalji la luknjičasto turečico,zdravo pa posa j.jprodaj ,,pršut‘, (•• ga imaš) in dara j izkupiček davkarja za njegov god. 0TOt<*08*C TOLIKI TRAV** MAJIIK HRV.:SVIBASJ CKg.;KTOTCT 1. nedelja R. 5. 4. 8. 6. V. «. ponedeljek torek ■red« eetrftek petek ■okot« nedelj« prvi krajec ok 8£.£4 - lepo 9. 10. 11. 1P. is. 11* 15. ponedeljek torek ■red« ketrtek petek ■okot« nedelj« ikep ok 9.89 - ne«tenoritno 1,ledeni noš E.ledeni mol 16. 17. 19. 19. £0. ai. as. ponedeljek torek ■red« ketrtek petek ■okota nedelj« Ivanke in« fod 8. ledeni not Bana ima god. Umrl Ljako (1988.) ■adnji krajee ok 18.86 - dež Vjoketo in« god 83. £4. as. 86. £7. £9. £9. ponedeljek torek ■red« ketrtek petek •okot« nedelj« 1987.tekma proti Lepopetaeiem v Basoviei vnekokod odprto do 18. mlaj ok 18.-> nestanovitno 80. ponedeljek 81. torek >00000000000000000000000000000000000000000000000000000000300000300000000 Ban nara«te «« 1 aro 10 min. MAJ - VELIKI TRAVEN 1 Nedelja 2 Ponedeljek 3jTorek 4lSreda 5,Četrtek 6 Petek 7;Sobota 2. povel., Filip in Jak. Atanazij Najdba sv. križa Florijan, muč , Monika Pij, Irenej Jan. ev. pred lat. vr. ) Stanislav 8 Nedelja 9 Ponedeljek 10|Torek 11 Sreda 12 Četrtek t3.Petek 14 Sobota 3. povel., Pr. Mihaela Gregorij, Beat Antonin, Gordijan Mamert, Sigmund Pankracij, Nerej Servacij, šk. Bonifacij ® 15 Nedelja 16 Ponedeljek 17|Torek 18'Sreda 19'Četrtek 20 Petek 21 Sobota 4. povel , Zofija Jan. Nep. Paskal, Brunon Erik, Venancij Celestin, Ivo Bernardin, sp. Feliks Kantal. 22 Nedelja 23Ponedeljek 24 Torek 25'Sreda 2b četrtek 27 Petek 28 Sobota 5. povel., Helena ( Deziderij, Janez M. D. Pomoč, krist. Urban, Gregor Krist. Vnebohod Peda Čast. Avguštin 29|Nedelja 30!Ponedeljek 31 (Torek 6. povel., Maksim © Ferdinand, Ivana Angela, Kocijan HA VODILA. ZA mmK. I 8« ti js od prodanih pršutov ostalo is kaj ovanka, kapi žveplo in modro gullvo ter požvsplaj in po -škropi trtei za prihodnji obrok davkov bol le kje kaj iCtianil. » 00000000000000000000000000000000000000000000000000009000000000000000000 6k2S&JSAR££SC HOŽIIX JUIIJ HRV.; LIP AS J CsS. i C KR VER 1. 2. 5. 4. 8. •roda sv. Frazo« Krpan odrezal Brdavsa glavo ootrtok potok sobota nedelja Blnkoetna prvi krajeo ob 5.22 - de3* jo blizu 6. 7. ponodoljok torek Binkoitnl odprto do 18, 8. sreda Riba lna rojstni dan 9« ootrtok 0 10. potok U. sobota 18. nedelja ieep ob 0.47 - lopo 18. ponedeljek Tonko lna god 14. torek 15. sreda 16. ootrtok Režnje telo odprto do 18. 17. potek 18. sobota 1». nedelja 20. ponodoljok Pollžak,prof.Lojze In Lojzka Imajo goi zadnji krajše ob 2.52 * spremenljivo 21. torek £2. sreda zadetek poletja ob 8.04 28. oo trtek 24. potok 25. sobota 26. nedelja Rudlr laa god 27. ponedeljek sloj ob 22.10 - lopo 29. torek Vidov dan 29. sreda »v.Poter la Parol odprto do 18. 80. ootrtok 00000000000000000000000909000900000009000000009000000000900000000000000 Dan naraste sa 12 nin. I1IIMI.I - ROŽNIH 1 Sreda 11 4 Sobota _____ _________________ 5 Nedelj« Binkošti, Prih. sv. D.? 6 Ponedeljek Norbert, Berlrand Sreda Četrtek Petek Sobota r iMarceun, crazem Klotilda Nedelja I — . . c- 1_ _ SAVOPIIA ZA XMBTS. S« imaš laatnl travnik,lahko kosiš kar podnevi;j5R nimaš,pa koal la ponool,- Ca tl Ja krava vrgla,pro -daj tela la hitro plaš«J davek?oe tl ni vrgla,pa naj gre ta la hleva,kajtl "lakutor" na prizanaša. ,00000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000 hruSkovkc HRf.sSRPAIJ HALI SRPAJ Qk3? tORRTRNSC JULIJ 1. 2. 3. potok sobota nedelja 4. ponedeljek S. torek 6. areda 7. dotrtok 8. potok 9. sobota 10. nedelja prvi kraj®o ob 14.47 ~ spremenljivo Emilova zaroka (1997.) Ciril la HotoA Polizak ima rojotni dan 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 2 . 21. 22. 23. 24. ponedeljek torek areda dotrtok potok eobota nedelja idep ob 14.00 - lopo Riba in lado imata god ponodeljok torek sreda dotrtok potok tobota aoAolja zadnji krajeo ob 13.19 - nestanovitno čin*CaJ ima god paoji daa 25, ponedeljek 26. torek 27. sreda 28. oetrtek 29. potok 30. sobota 31. nedelja Radko laa rojotni dan vso Anioo imajo god mlaj ob 4.54 - kaka aovibta Rafko ima rojstni dan Lado ima rojotni dan >00000000000000000000000000000000000000000000090000000000000000000000000 Dan oo okroi sa 49 min. i.Petek ISobota 3 Nedelja 4'Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Presv. R. Kri Obisk. M. D., Oton_________ 4. pobink., Heliodor Urh, Berta J) Ciril in Metod 'Izajija, Dominka Vilibald, Pulherija Elizabeto Anatolija, Veronika 5. pobink., Amalija Pij I. Mohor In Fortunat Marjeto, Anaklet Bonaventura Hemik, šk. Dev. Marija Karm. 6. pob., Aleš Karnil Friderik jVincenctj Pavl. Elije, Hieronim iDanijel, Olga Marija Magd. Apolinar Nedelja Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Nedelja Ponedeljek Torek Sreda Četrtek 22|Petek 25] Sobota 24|Nedelja 25 Ponedeljek 26 Torek 27 Sreda 28| Četrtek 29 Petek 30 Sobota 7. pob., Kristina Jakob ap. Krištof Ana Mati M. D. Panl., Natal © Inocencij, Viktor Marta, dev. Abdon in Senen 51 Nedelja 8. pob., Ignacij n t tt}:s:;t mis:c;Si::;;31:11111111111}i:i t:! t:t:: t!} 11) 1111111 m t:! I * MVnBIL*. ZA KMSTE, Dnevne ali potiodiivt košnja se nadaljnje.poi nji Žito in ga kar t »aopih prodaj,da boi prihodnji mesoo 1 -me! s el« poatreot avojeaa nveetesra prijatelja -'davkarju Foeej repo«Zaoni z lovora na poide« • e • # oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo00000 PSCKlfSC VILIJU SRPAJi AVGUST HRV, j KOLOVOZ 6zS.:SRPKK 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. ponedelje) torek er« d» ittoktk p« tek ■obota nedelja prvi kraj«o ob S. - dež Jofež losa ro Jetni dan 8. 9. 10. 11. IB. 13. 14. ponedeljek torek tHti e«trtek petek eobote nedelja Ščep ob 4.57 - dež Je blisa 15. 16. ponedeljek torek Veliki šmaren vea dan saprto 17. ereda 18. eetrtek zadnji krajec ob 81.80 - lepo 19. petek 80. eobota 81. nedelja BB. 83. 84. 83. 86. 87. 23. ponedeljek torek ereda oatrtek petek ■obeta nedelja paaji dan mlaj ob 18.17 - dež IarglJa laa rojetnl dan 89. ponedeljek So. torek »1. ereda 0000000000000003000000000000000000000000000000000000000000000000000000 Dan ee skrbi za 1 aro 85 min. AI16UST VELIKI SPPAIM 1 Ponedeljek Vezi Pelra 2 Torek Porcijunkula, Alfonz 3 Sreda Najdba sv. Šlef. 4 Čelrlek Dominik 5 Petek Marija Snežnica 6 Sobota Gospodova spreob. 7 Nedelja 9. pob., Kajetan 8 Ponedeljek [Cirijak, Larg 9 Torek Roman, Emigdij 10 Sreda 'Lovrencij 11 Četrtek liburcij, Suzana OD 12 Petek Klara, dev. 13 Sobota Hipolit 14 Nedelja L« . pob., Evzebij 15 Ponedeljek Vneb. M. D. 16 Torek Rok, Joahim 17 Sreda Hijacint Emilija 18 četrtek Helena, Agapil a 19 Petek i.udovik Tol. 20 Sobota Bernard, Samuel 21 Nedelja 11. pob., Ivana Fr. 22 Ponedeljek llimotej, Hipolit 23 Torek Viktor, Filip Ben. 24 Sreda [Jernej 25 Četrtek Ludovik, Patricija 26 Petek Zeferin, pap. 27 Sobota Jožef, Natalija 28 Nedelja 12. pob., Avguštin 29 Ponedeljek Obgl. Jan. Krstnika 30 Torek Roza Lim., Feliks 31 Sreda Rajmund. Izabela H A VODI u u vzms. PlaoAj tar* k s lxkuplikom žita.. 2 dr ar o sadja proda3,gnilo pa uporabi srbi. JOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO 18 ■n /kV/ - }ir$r 'fc^Oh lOOOOOOOOOOOOOOOOOOOeOOOCOOOOOOOOOOOOOODOOOOOn00000000000000009000000000 <3S0£D/CT1C KIMATBC 3EP7SMBSK HRV. :EUJAS CCS.:ZAfl 1. četrtek prTi krajeo ob 18.28 - lopo 2. potok 8. sobote 4. nedelja 1987. •> poroki in nabavni večer na Lovoa - — 5. ponedeljek S TS^PIHARS KO IOTO LITO 6. T0R5K 7. aroAa t. četrtek — 9. potok ioop ob tl.OB - lopo n vetrom 10. sobota U. nodelJa Krnil ima rojstni dan 12. ponedeljek prof.Lojno ima r.dan 18. torok 14. sreda 18. ootrtok 14. potok 17. sobote. zadnji krajoe ob 4.12 - deš IB. nadelJa 19. to. ponedeljek torek tl. sreda 22. ootrtok 28. potok mlaj ob 21.84 - dež- zadetek jeseni ob 18. 24. sobota 25. nedelja 24. ponedeljek 27. torok 28. sreda 29. ootrtok »0. potek 1987.POpi šel k 70jakom 1987. nogom. tekma s Aventinoi na Proseka loooooooeoooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooOooo Dan a« akril za 1 aro 21 sin. 11 - - - SEPTEMBER - KIMAVEC MČclrlek [Egidij, Veiena } Ž| Petek Stefan, Antonin 3 Sobota Eufemija, Doroteja 4|Nedelja 1 5,Poenedeljk 1 6 Torek 7lSreda j 8| Četrtek 9,Petek 10.Sobota 11 |Nedelja 12Ponedeljek 13 Torek 14jŠreda l^lČetrtek 16:Petek 17 Sobota 3. pob., (Ang.) Rozal. .avrencij, Viktorin lermogen, Pelazij 'larko, Regina Rojstvo Mar. Dev. Peter KI., Gorgonij C£» Nikolaj, Pulherija 14. pob., Prot in Hij. me Marijino, Gvidon Virgilij, Notburga Pov. sv. Kr., Ciprijan Nikomed Ljudmila, Kornelij Lambert, Hildegarda ([ 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Nedelja Ponedelj ek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 15. pob., Marija 7 žal. januarij, Arnulf Evstahij, Suzana Kvatre Matej, Jona Mavricij Kvatre Tekla, muč. % Kvatre Rupert Nedelja Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek 16. pob., Kleofa Ciprijan Justina Kozma in Damijan Venceslav, Marcijal Mihael, nadangel Hieronim, c, uč. VKVOVIU U K¥g?3. Izkoplji krompir,S# g* nlao požrli polži.zdrsvsga prodaj,gnilag« pa spravi za prailea,prodaj nekaj grozdja la izkapišsk kreni za prihodnji obrok dav-kov,Vadi sadja bitro prodaj,la gnilo pokusi,kak -sno Ja. >00000000000000000000000000000000000000000000000000000000000090000000 20 >000000000000000000000000900000000000000000000000000000000000000000000 I0T0THC TIHOTO* OKfOSB HRT. : LIS TOP AD CfiS.; 11JBT 1. soboto prvi kraj«o ob 12.45 - Asi 2. nedolga 1937.Rafko plačal porooni likof 8. ponedeljek 4. torek 5. sreda 6. četrtek sre losa god 7. petek B. sobota ščep ob 10|87 - veter in srslo 9. nedelja f 19 1937. as porodil Rafko - itenp.prašnik 1937. parska priroditer na Lovša 10, 11. ponedeljek torek 12. sreda 13. četrtek m 14. petek 15. sobota 16. nedelja aadnjl krajec ob 10.24 - barja 17. 1«. ponedeljek torek 19. sreda *G. četrtek 21. petek 22. sobota 23. nedelja aldj ob 9.42 - dež in veter 24. ponedeljek Rafko lasi god 1936.aportni dan med Steap.ln ftud. v Boršta Urmohar laa 5 let trgovino 25. torek 26. sreda 27. četrtek 2**. petek ves dan zaprto 29. sobota 30. nedelja 31. ponedeljek prvi krajeo ob *.45 - dež in veter ;00000000000c0000000000000000300000000000000e000000000000000000000900e Dan se skril za 1 aro 32 »in. 2 1 1 Sobota ? Nedelja T >onedeljek Torek s Sreda 6 Četrtek 7 Petek 8 Sobota 9 Nedelja 10 Ponedeljek 11 Torek I7 Sreda n Četrtek 14 Petek 15 Sobota 16 Nedelja 17 Ponedeljek 18 Torek 19 Sreda 20 Četrtek 21 Petek 22 Sobota 23 Nedelja 24 Ponedeljek 23 Torek 26 Sreda 27 Četrtek 2fc Petek 2*3 Sobota 3( Nedelja 31 Ponedeljek Remigij, Areta 17. pob., Rož. venca Kandid, Evald Frančišek Ser. Placid, Gala Brunon, Fida Justina dev. Brigita. Simeon 18. pob., Dionizij Qf) Frančišek Bor. Nikazij, Firmin Maksimiljan, Serafin Edvard, Koloman Kalist, pap. Terezija, Brunon 19. pob., Posv. cerk.([ Hedviga Marjeta A. Luka, Just Etbin, Peter Janez Kanc., Felicijan Uršula, dev. |MariJa Sal. 20. pob., Severin Rafael nadangel Krizant in Darija . Evarist, Marcel Frumencij, Sabina Simon in Juda Narcis, Ida 21. pob., Krist. kr. Volbenk, Lucija________ s t: s t: t: ti: s s s t M n»1111111 m t s u t::: s; t: i t s; 11 u u 11111111 s sts * 1111 BAVPPIJj* 2.A K*STS. hlačaj davek k i~kapi£Jcom £rc*dj9 ln sadje,Vloži hi taro prošnjo za oami®o,art boš oirprej aa vrati, aioor tl bo v deoeabru nVaekatorw odpeljal la hleve kako $levo. f OSMIČAR LISTCPAD IGTI SER HRT. ;STUDEJII Clg.: LISTOFAD 1. 2. а. 4. 5. б. torti Vti trtti odprto do IS. •rtd* oetrtek tv,Jast odprto do 13. p«tok Drago ima god vos dan zaprto sobota nedelja r ii mn., n 7. ponedeljek fteep ob 23.23 - lepo *. torek 9. sreda 10. četrtak n. petek sv.^artla Tal na Prosek! 12. sobota IS. nedelja 14. ponedeljek sadaji krajee ob 17.20 - lepo 15. torek 16. sreda 17. oetrtek — 1«. petek ♦ Ljubov r.dan (190«.) 1». eobota 20. nedelja 21. ponedeljek Fadiea ima rojstni dan 22. torek alaj ob 1.05 »lepo s vetrom 23. eroda 24. Setrtek 25. petek 26. eobota 27. nedelja 2«. ponedeljek 29. torek HO. sreda prvi krajee ob 4.59 - sneg 090000000? ‘>000090000000000000000000000000000000990000000000000000000000 Dan se skrbi sa 1 aro e min. 1 Torek God vseh svetnikov 2 Sreda Vseh vern. duš dan 3 Četrtek Just, Viktorin 4 Petek Karl Bor., šk. Drž. praznik 5 Sobota Caharija, Emerik 6 Nedelja 22. pob., Lenart 7 Ponedeljek Engelbert ® 8 Torek Bogomir, Deodat 9 Sreda Teodor, Orest to Četrtek Andrej, Trifon 11 Petek Mena, muč. L2;Sobota Martin, Livin 13 Nedelja 23. pob., Stanislav 14 Ponedeljek Jozafat C 15 Torek Leopold, Jedert 16 Sreda Edmund, Otmar 17 Četrtek Gregorij, Viktorija 18 Petek Odon, Hilda 19 Sobota Elizabeta 20 Nedelja 24. pob., Edmund 21 Ponedeljek Darov. Mar. Dev. 22 Torek Cecilija, Maver % 23 Sreda Klemen, Felicita 24 Četrtek Janez od Kr., Hrizogon 25 Petek Katarina, muč. 26 Sobote Konrad 27 Nedelja 1, advent., Virgilij 28 Ponedeljek Eberhard, Jakob 29 Torek Saturnin, Filomen 30 Sreda Andrej ap., Justina ~) i:n>ntnn::it;tnuuiiis!>mintitinitiititut:tH>iuuitnt!it £A Kt&fiS. C« iMiM.lt J« kaj l»P««a vr«m«ua#lariibl prilike in obdeluj njiv«,«« »o š« tvoj«.ob pro -«tih urah pa rnounaj.ali bofe ob krmen lot« lahko dol kaj a« stran c« dark« v prihodnjo* l«tu. JooooooaoooooooooooooooooooooooooooooaoooooooooGooooooooooooooooooGooo tflKUTŽlVS O 0HUP3H SSCffCUR HRT. tPRDSIlAC CBS. jPROSISRC X. oetrtek zedinjenje st# potok 3. sobota 4. nedelja 5. ponedeljek 6. torek "dkl&rž 1937. Miklavžev večer na Loven sreda ščep ob 11.22 - barja in mrzle *. četrtek Spooetje odprto* do 18. 9. petek 10. sobota 11. nedelja 12. ponedeljek 125. torek 14. sreda zadnji krajce ob 2.17 - nevihte 15. četrtek 16. petek* 17. sobota 1P. nedelja 19. ponedeljek 20. torek 21. ereda sv. Tomaž mlaj ob 19.07 - dež ali sne« s barJ 22. četrtek začetek zime ob 13.13 25. petek 24. sobota 26. nedelja Božic 26. ponedeljek sv,Stefan dan fantovske odprto do 13. 27. torek Ivan ima god 28. sreda * 29. četrtek prvi krajce ob 23.53 - lepo 30. petek 81. sobota Silvestrovo »oooooooooooooeooooooooooooooooaooo>0000000000000000000000000000000000 Dan so skril za 16 sla. 1( Četrtek 2 Petek _V Sobota_____ 4 Nedelja 5 Ponedeljek 6;Torek 7 (Sreda 8 Četrtek 9 Petek 10' Sobota 11 Nedelja 12|Ponedeljek 13 Torek 14 Sreda 15 četrtek 16 Petek 17 Sobota 18 Nedelja 19 Ponedeljek 20 Torek 21 Sreda 22 Četrtek 23 Petek 24 Sobota 25 Nedelja 26 Ponedelj ek 27 Torek 28 Sreda 2S Četrtek 31 Petek 31 1 Sobota iNatalija, Eiigij iBibij ana, Pavlina Frančišek Ksav._________ " 2. adventna. Barbara Saba, Krišpin j Nikolaj, Apolin Ambrozij, Agoton ® Brezm. spoč. Mar. Dev. Peter Four., Valerija Lavrei. M. B. ___________ Š7 adventna, Damazij Flaksencij, Epimah Lucija, Otilija Kvatre Spirid. Nikaz. (L (ternej, Kristina Kvatre Evzeb j, Adeia 'Kvatre Lazar, Vivina 4. adventna, Uracijan Urban, Nemazij Liberat, Pelar K. ITomaž apost. 4 Demetrij in Honorat Viktorija, Dragobert AdamJn^Eva; Irmina ~ BollE. Roj.Gospod. Stefan, Arhelaj Janez Ev., Fabiola Nedolžni otročiči Tomaž, Trofin David, Evgenij Silvester. Pavlina t s:it H n 11 m: 111;11t:::: t::: s s i ti s:S* t m ' SAfOSfU ZA KVfiftS. Prod-J kako žlvla5a,4a lahko knpiS seno.80 ti Je zn. živino© 7Ai,pa yrod*J rajii tiato ra»lo »ena, ki tl Je ie ostalo,la plat*J davek,živtn&e pa naj kut* pogine,ga kodo že oderuhi odrli. #eee Cln-Sajt T D J A USIH, /RlDOOfOR (Fjokelovič) TAfli prod sto in eto isti so se »orali naši prodniki boriti za pravi«o rab« domačega j«sika.na«i pradedje,ki «o bili pogani,»o v TIII.stoletju sprejeli krščanstvo in 6* tako rešili narod,da ni izumrl. Pri vseh evropskih narodih (ras«n pri Rimljanih in Srkih) s« J« namreč literatura začela iele s krščanstvom. Prvi verski oznanjev lei eo bili nemikl Bavarel,katerim so e« iele pozneje pridružili domači duhovniki, ker duhovščina ni znala dovolj narodne govoriš«,Je leta P6B. poslal »eraveki knez Rastislav poslanstvo v Bizano k cesarju Mihaelu in ga prosil,naj nu pošlje učitelja in škofa,ki bi poučeval njegovo ljudstvo v donačem Jeziku.cesar J« poslal na Korovsko Konstantina (ki sl je pozneje v samostanu nadel i»« Ciril) in njegovega brata Metoda.Po narodnosti sta Ciril in Metod bila Grka is Soluna,a govorila sta dobro slovansoeUo,in sieer bolgarsko narečje.preden sta ila na Moravsko,Je Konstantin,ki Je bil učen jezikoslovec,sestavil abecedo na podlagi grških malih Črk (glagolica). lata «63. sta dospela na Moravsko In ljudstvo Ju J« s veseljem sprejelo*Poučevala sta svoje učene« v domačem jesiku. leta «67.sta brata Šla v Ria,kamor Ju Je poklical papež uikolaj I, 3la sta ekosi Panonijo,kjer J« Slovenom vladal vojvoda KoeelJ. Ta Ju Je z veseljem sprejel in Jima izročil 90 učencev. 7 Rimu Ju Je sprejel papeš Hadrijan II.»ker Je Hlkolaj medtem umrl.Hadrijan Jima Je dovolil maševati v slovanskem Jesiku.Konstantin (Ciril) pa Je v Rimu umrl (14.februarJa «69.).Pokopan Je v cerkvi sv. Klementa. Metod se je vrnil za nekaj časa h Kosiju (1.969. ).K«r ga J« Ko-oelj želel za nadškofa ovojih pokrajln.je šel v«tod še isto leto drugič v Rim in se vrnil kot panonski in moravski nadškof. 7 Um Času J« bil Rustlclav v vojni s nemškim kraljem Ludvigom premagan.njegov naslednik Je bil svctopolk.kl ni bil Metodu prav naklonjen.Zeto Je Ketod ostal pri Koelju ob Blatnem Jezeru. - Bavarski škofje,ki niso hoteli priznati papeževe odredbe,so leta 970.povabili vetoda na zborovanje v Solnogud in ga tam vrgli v Ječo. Izpustili so ga šele Čez dve leti in pol na zahUvo papeža Ivana ¥111.,kateri pa J« prepovedal slovansko bogoslužje. LeU 990, je čel Metod tretjič v Ria,ker so gn sovražniki zatožili pri papežu krivoverstva.papež ivan 7III.,kl ga Je sprejel, je znova dovolil slovansko bogoalužJc.Da ugodi Metodovim nasprotnikom, m«4 katerimi Je bil tudi Svctopolk.je papež poevetil Bavarea Vlohinga za škofa v Hitri,a podredil ga je Metodu, Z vso vnemo J« Metod nadaljeval svoje delo in poslovenil mnogo cerkvenih knjig. Uko da Je ljudstvo lahko čitalo v domačem Jeziku. Vsled obilnega dela pa J« Jel pešati in J« dne 6.aprila 995.umrl. pokopan Je v Tclchradu na Moravskem. Za naslednika sl Je Metod izbral Corazda.viehing pa je pohiUl v Rim in * zvijačo dosegel,da Je papež Stefan VI. prepovedal slovansko bogoslužje.Svetopolk Je vse Metodov« učeno« izgnal iz dežel«! nekatere so mučili,druge pa prodali Judom kot sužnje v Benetke. Kmalu za tem so navalili na slovanske pokrajine barbarski t/ad-žarl.ki so plenili in pustošili. Kralj Arnulf Je 1«U «90.podelil *****atsa******* hrvaškemu vojvodi Braslavu del Panonije,da Jo brani pred tem barbarskim narodom. . Madžari pa so deželo zaeedli in večino prebivalstva pomorili.2« le-U «92. Je namreč Arnulf,ki s« Je vojskoval zoper Sv«topolka,poklical na pomoč Madžare.Tl so pokončali vso moravsko državo in drli dalje na. nemško la ▼ Italijo.- Iz Uh oaaov j« nas pašnik Cin-fiaj zajel »nor za zvejo pozni to v. Zadetek teJanja Jo postavljen v Šas,ko svetopolk izžene in proda Metodovo aoenee. Mod izgnanimi duhovniki je tudi starejii brat Tito,ki jo Dragotinova zaroŠenka.Prago so napoti v Rim,ta v imenu rojakov isprosi prejšnje praviso. Viking ga ujame in proda z mlajšim Vitinim bratom boneŠanskim judom,rod potjo po morju jo Vidin mlajši brat usmrčen,Drago pa so v Benetkah po čudežnem nakljušju reši sušenjatva. V tem se v njegovi domovini pojavijo ifadžarl,ki pustošijo slovansko dešele in morijo nedolžno ljudstvo.To jo povod, da si Drago po sedmih letih upa na dom.Tam sreea starejšega brata Vide,ki je duhovnik.Vida jo bila medtem umrla,potrt radi nezgod so Dingo poda v boj nad wadiare,kjer z mislijo na Vido umrje junaško smrti. ms sesa voišllea VIII. Fjokelovič. ■ ■ i.sat SY.wfgyopfe. Kot črna san o«, anion ve a t j« legla 5 love nota vsem na b 1-ge duše In s tanko roko z Horave segla Pa Svetopolk* kraljevini. G la j, tara v Valahrndu na tloravl Dobil ja mir v naročju ruee On*ki narod ga šo slavi 7 glarja veone veličini, kat dan »akrila bi temine noena, Sovraštvo slo ja nad Slovana* Zdaj bilo sila ni,na roka močne, 9a z narodom sa v bran postavi. im vedno vzviienl pustir pooive In Božja hiša ni Je ana, Da vir besed domačih sliva In 2 njimi rodu dudo sdravi, 7 Božji hram sa tujec ja nastanil, V jeziku tujem označuje* Besedo rodno k Bogu ja zabreuall, Izgnal učenec ja metoda. A.gl*JI So »brali mladi sa junaki Videa okova,ki jih kuja Vsem Slovanom tujca,ki s vara znaki kori besedo vsega roda, Va domu Dragotina v tihi noči Sa dali si beseda svasto, Da soparotavljo krivici vroči Sa vsi sa rodna brata. Z besedo žarko Dragotin vstane. Svetuje iti v sveto mesto, Kjer papež oče jia besedo dana Zopet vrne,prostosti »lata. "kas braniti na moro oec svati To,kar pred nji® so potrdili Sam Bog in prodniki prod lati,-7m to le tara nftss bo pravica... Odšel bom sa ,ko dan napoči, 7 aori pustil kraj ml stili) Buj Bog nas »lisi v prošnji vroči, Da s mano vrne sa resnica!" I besedo krepko se deli nasvet«) Cd drugov dragih a« poslavlja In sagotavlja jla,da do oavete dih duh .'e tod* bo privedel. Xo zadnji drug od njega v noč odide, Bajdrožjega s rekč pozdravljal Brata nad vse preljubijene mu Tida, Ifi pred oltar Jo oo povedel. Osasti jan, tih ostal Je v svoji koči, Sa jutro sam bi sbrea dočakal. V duhu sil pozdrav poslal njej vroči. Ki včeraj sadnjlč Jo je vidci. Kaj deva bo preijubljena počela, Ko k njej se dolgo n« bo vračal! dotovo nikdar veo vesela Me bo,o© Bog ju ne bo snidel. It misli zdrami ga prikazan balast mesečina nanjo slije.-Dvoje zvezd izpod vedroma Ji cela Vv. r dušo blaženo posveti. Ko a oarno luojo bila bi odeta, 58 rane« las po ramah Ti Ja: $8 zdi devici mu prikazan aveta* Ki $ mučnih nanj ga ca ©teti* PribližaJoe se,deva roka nudi, Ja rosno Ji oko m lioaj V naročja dragemu aa zgrudi In zaihti v objemu milo, Bodri Jo Drago prevzet »11obe, Ljubezni vrooa do device, In v »eseblni uborna soba Se dvoja ust je poljubilo. "Oh Drago tl,ki dal al »1 obljubo Zvestobe večne ln ljubavl, Sedaj »a hočeš zapustiti, Ko Viking »1 Je brata ugrabil In mlajšemu le past nastavljal Kdo naj se usmili nad mojo tugo, ▼ nesreči sami in težavi f Povsod sovražnik krut in skriti Vse dobro v hudo bo zlorabil, A »oj zaščitnik se poslavlja! Sužnja brata ladzaroa so prodali. Kar ga .vetod Je blagoslovili klajšemu.ki drug ti Je, Odprta vrata so že jede,,. Se sama morda v njej bon umrla, Sa dom so mainika nem tuje dali. Je Viking naie vsa polovil; In tisti,ki Slovan te je, Povsod deležen je nesreče; Sam škofa zemlja Je zastrla* Zato »oj ljubi rago,pusti saaene drzne,pot težavno. V sveto mesto ni ti pftltl, Kar kruti Viking ta ujame,., 3 teboj konča življenja mojo. Koteč te prosim,daj izusti Že enkrat ai obljubo daljno, Da nase v vek se ni ločiti, In tl življenje je le zame, Da »oje Še je srca tvoja. Se skuš*J at,preljuba vida, Obljuba dana »l je svetal V srcu kujejo ml muke, A narod moj naj Še trpi ? Trpi krivico brez izida, H »Ani MA ifanla tA n*AVlA4fl žrtvujem bratom ljubav sil sveto, liapueesua tab« nad ra« mi dr&go, Moj dom in rod trpeoi, Da rrnm. mu pr on toni. Prostost besed« k Bogu vzeto In govorioo domabo blago; m io zivsi. bi rod v sreni. Da vrnnsa ljubo tnu radost. In ko ne Boi Ji fertvsnik kan znane bule bodeš zvoke, Besed« dima prosi« sredo, T« bo zadetek »robni« Istem. in t&krat brat tvoj »vebsnik K«4 nama razprostrl bo rok«, Zvezal v vek oba ljubši« Bred Bogom in pred svetom." Kot 'dog da j« besedam priba, 3« žarki zarjo * »svetijo In z lučjo zlato napojijo Polagoma domov ja z grlo«1. T svitu zarjo dv« bitji mladi Objeti tesno se stoji tej y oosn zdaj solza neprikrita Slffati v srečo tihi nadi. Se en objem,od Vide žalne Urno Drago se poslovi; še spijo rodni mu domovi. Ko sam odide v kraje daljne.,. ooo o II, S A / Tl 7 3g»OTKf« Tod sivim nebor morji gladina Kot velikan rrozeoe dih&Jce Ob bok« ladjo buta,,. Ib v ladji grom,bolečina... Po truplih bič podi se sikajoč, Odbora kletev krata. voli ha sužnjev tor. skupina Upira v voola se pote« V gibu enakomernem. Vidiš vnuka tara, oče ta, sina, 11 uklonil tujoo Jib besneč Je na fiomovju mirnem. Kor io besedo pradedov vol ljubili, Jo spoštovali z mladih dni, V okovih zdaj Ječijo. Zn med krvniki ni ga,da oe usmili Deek&.staroa.ki trpi, Lt kruto z biol bi jo... Ka novo bič po plečih pada, A glejf ? bran se roka dvigne In kakor strela iznenada Krvnike z bičem v lice Ivigne. Kdo drznil se je tega čina f u že zivljghj«b preostaja f dmnl zadnjič morda sina, Da teka drznost ga navdaja f! "O ljubi Drago",Vide brat zastoče, čemu v bran se zame stav10; Saj se zgodi,kar Stvarnik hoče; 3fu nič s krvniki ne opravil, Mogoče moje bolečine So dane mi in ta nosreoa, Da videl Vido bon z visi.no, Ko sdroii vaju zopet sreča, £o slutiti,da mi dano ostareti Je daleč tu od domovine; Sato m j sprojme Bog me sveti * od nase brate ta* v vi&ine. Se kdaj bo anidee z bratom mojim, M vroeo zeljo uroe voli. Da eno malo v jeziku svojem Za mojo dušo naj izmoli..." A meč zabliska so la udari, Besedo zadnjo mn preozka; In kot peklenski sari 5e Dragotina vseka. Pobit,v krvi s kretnjo kruto Pognan je Dx*agotin na dno, In žgočo obvesavo ljuto Ra rane hude reu pripno. ilu ljabi Hado t rožno ope« Zaga»n s kletro 4« žraz kr or, la «rXo ir or 4« a* p ena o T kremplja aprej®* ga raler... la plara r aooi po gladini Ledja gorja In make, 3 Slorenl obložena trpini Do banooaoake laka... ooo o III.T BENETKAH Kot melodije krasne glasovi Se žarki pno v modrino In njih pešam ss sliva ga »ts%o bea«sansko. In v sarji šušljajo valovi Tja dalsc osa sorsko gladino.* kot sirna slata njiva js morja / Arijansko... tm v Karji ss mesto prebuja, ta pašam,tam govor ta Saje.-Sa dneva raftajo, Ki v svita žareva. Vasali ss vrvež vzbujaj Broj solnov v kanalih tam plujs, Kjsr Jaft ia trgajo In čolnar prapava. V laki razvrsiene ladja, Is krajev daljnih prepeljana, £ jadri kalini vihrajo: Pozdravljajo spat bali dan.* In da na njih pohlepni Juftja TrgajeJo od sore rane... Pa novi ladji barantajo, Ki priila v noši Ja v pristan. Tam sredi ladij rasvrešenlh To not ia sna Je pristala.* Polna gorja in boleoine Se v zarji ja zbudila. f nebroj pakoilh spon jeklenih Ja kletev kruta zarežala Ia bio ja segal med trpina. Ki jih hudoba ja uklonila. 10« na krova mod trpini Stoji mlad suženj,tih,potrt In salno gleda na sodrage, KI danes sadnjli jih ta zre. Si davno,ko v morji gladini objela Rada m je smrt, . In ia gorja ai koneo,tuge, Bol nova mali ma sroe... 01«J,tam junake,sodrage drago Krvnik pretepa in prodaja. Ponosna sala,talasa mlada V brezupu klonijo, Ia med Junake,kot kipi nage Kupe« stari že prihajaj Pogled na nje * mu Je naslada nad dobro kupiljo. frl Dragotinu Jud se ustavi, Telo junaško atu premeri,,. In ?.« krvnik« sasvetijo 3a Wkr$thpljih slatl. Trpina Drago nam pozdravi, Znamenje Aa o Krista verij pano vsi odgovorijo Jonski hkrati. Ko v oolaa malem proč odhaja, Pogled r čad o ga predrami; O le J, tam r čolna »late. deva Pogled asm!1jen ranj upre. In kot da angel Jo navdaja, Tiho z nežnimi rokami Srninja erojema veleva, Draga spone naj odpne. Tega Jod ne dovoljuje, A hčerka milo ga riti, Saj vda ee prošnji dragi. Da Draga snamejo vesi, Z dvomi v duši ee bojuje, To šndo čad ee Dragu adi. To prvi je pogled na blagi, Ki uta kot sužnja zablesti.., Zdaj e truščem čoln v ladjo ndari, Da deva eilada v morje pade,-la val deroč in ee peneči de vaee vsame,- Frestračen krikne oče atari, Ko hčerko smrt mu ljuta krade, Le Dragotin v tej nesreči Tih,nem ostane,,, Tn kot bi trenil.ee eažene Za devo Drago v valove, Ko droga ladja česenj pluje In amrt preti,- In pordeče ee morske pene, 2 ladje eliilč sdaj glasove: Začudenje v njih se čaje -Pomoč hiti... Kanjon Drage s devo seže 3 tresočo roko nad vodp, Jer oče Jo ljubeee V naročje svoje dvigne. Soj v oei hvaležen loče, Ka trdo lise solse vre. obdan od nove sreče Se Dragu v roko segne, A mlad junak v bolečini Smrtno bled oči zapira In ko v ladjo tih se »grudi, kri rdi... Va dom neso ga d orne.čini, Prostost *u vr ta spet odpiraj 3o strgani okovi hudi Sužnjih dni,,, eoooo ooo Visoko na nebu t aorj« »ono« rile Srebrno oesto s dragulji posejano; PO 098ti bela ladja plara la vse blesti. Tik vetrič goden r bela jadra pliev S tanilco plaro nebo je prepeljano In daleč einja rea daljava Lepo žari. Va kroru ladje Prago trna sameva, Poaorno upira odi r daljavo. Ko ne« molči. že sedem let Binulo je od Aneva, Ko ukinjen pustil je 'oravo !iesrajonih dni. Sedaj,ko kruta roka na Poravo Je udarila e pestjo negodno, Sedaj je/ njemu dano Po dragega »a sela. Bog ve, če nadel bode Vido zdravo, Ljubeoo ga kot uro nodno, Ko r solzah tiho,vdano Ga žalna je objela.- Madžari morda do« eo že požgali, Korda končali mu rojske.-In vendar nji« naj se zahvali. Pa v svoje sme domovje. Prepoved huda tam Je vstala la unioila pisave znake, Ki Brata sveta sta jo dala Slovenoa v bogoslovje. Se papež. tefan poaabil je pravlee. Ki Ivan dal jih je Slovenon, A Viking je Gorazda Z učeno! dal v tujino, 2.ato ’ ».d žare Bog poslal je sed krivioe In z ognje«,meče«,kruti« plenom Zaznamovana dla je brazda T žalno kraljevino... Se mlad Junak oči upira V daljino se blestečo -Ka krovu saa,ko dan umira -§ isleČ na daljno srečo... oeeeo 000 o 2« tono« r en tonu rud »ra, Hram fcožji na grdbu poljublja. Pod njim ležeda poljana V raku,rdi. V glorJutonebega dnora n la« brona v daljino ao zgublja In kakor r or«danost obdana Vas spodaj moibi. * v hramu tih.aa* prod oltarja© Ta* mlad junak k Bogu moli; Ha 11ou mu aolza trepeee, Kot blaer Sari * "Po rolji troji arat ja uatrarjen. Tl nam dolii roaolja,boli. Tu proti© To edin« or«da, Da Vida Žiri. Kar vidi® dom.oou Ti hvaležen, Pa ia žira rojaki moji, In da aorražnik domovine Bi pokoneal. Za milost,ki aom ja datažan, 0 Bog,po arati rolji Troji, Haj hrala aata tl r vi«in« Z domužih tal. Po oodmih lotih r tujini Pa domu deri svoji Obnovil bom obljubo Tu na oltar. o Bog,Ti r aroji raliaini tJstrezi proinjl moji, Z višine pošlji ljubo iv« J arati žar. In naj ljub«zon Troja Sas* na Gomora, Kot zarja apat rsida kam proatoat. Varuj do© smrti,boja, Raztrgaj nem okora, Da brat aa s bratom snida T to radost...1 Zdaj tiho nakdo ao k njamu akloni, Pogloda ljubo,ga obJa*«, - V uho glas mu znan zazvoni -, Položi roko mu na rama: "0 hvaljen, tvornik tam r vliini, Da vidim apat ta Dragotin, Tolažba zadnja r boleiinl, Ki tožko a«* Jo probolimt nezgod« troja ao ml znan« In Rado ram,da n« živi, g« drugo ara« ima rana... Pod zamljo Vida nam laži. S e mene ' tv&rnik Je usmilil, Is suženjstva ni priti dal,-Prisojo Viking ni izsilil, T>a vso no bodem umi e val: k&Ševal v Jeziku svoJem, Kotoda knjigo vst sežgal; V tu Jon zdaj rojaka mojem Jeziku bodem nauke dal. Zdaj tu sen san in k Bogu molim, Raj reii našo domovino. Rad njo ladžarl s mesom golim Rohne o«z oolo kraljsvlno. St tu rojaki boio zbrali, Da branijo so po ! oravl; Obljubo zvesto so sl dali, Z Braslavom gredo v boj krvavi. Zamenjal s nebom sen razpelo, a neo zdaj tebi ta poda^jar: Bnj,dvigni spet junaško oeloi S teboj v boj ie jaz odhajam!" TSsgovorebji ga blagoslovi In neb podari mu v roko; Ob jen Se enkrat se obnovi, Cbena rosno Je oko. Sa tla poklekne tiho Drago, Priseže Bogu na oltar, Da dal slovansko kri bo blago Za dom la vero v boju v dar, Ra sveienlk ie trak izroel. Ki Vida ga nekoi Jo dala la sporoeila v prošnji vroil, ta Dragu zvesta Je ostala, laj plavi trak v spomin ga veže, Ker snideta se ne na sveti: Je dano ji, da v grob naj leže, Keniano tu ji Je trpeti... "1 fflob pripaie,nem odide Z rojakom nad sovraga v boi. Ko nesee tan sa grleem vzide, da vidi zadnjli tu noeoj... ooooo ooo o 000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000090000000 Tam na noravakaa polja so trupla p0*0Jana, Junaikl trop podiva, ? vaenara miru spi, Tu danaa huda bitka bila Ja konfeana In tu Morana njiva X»Jj hudo zdaj rodi... Ta« sradi Junak ia s mabam v roki Tih mirno laži.- M&džaraka krvi okoli potoki... 3a aonea rdi. Lavioa Junaku pooasi ao žgana, St k ustom približa,,. Trak plavi v njaJ aa zaavati,-Zš la g? jo aanae na aorti poljana In aonoa aa nifca,-2 njim dano Junaku ja umrati... T žalno tanoioo zdaj vsa zastira In vase zavija tihi mrak. T novam kraljaatvu vtonara mira Tam *roben mlad aniva junak... 00000 000 o k o n a a i OOOOUOPOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO o o o o o o o o Štempiharji romajo v o o bazoviški gozd. o o o o ooooooooocoooooooooooooooooooooo O 00000000000000000000000000000000 o o o o o o o o o o o o o Cerkvioa "Jfa peiah.kl ee vidi s razgledišča zgodovinskega »otranjsoina oerkvioe.kl so Jo o o eivlliziranl" turisti razde - o o Jali. o o 0000000 ooooooo o o o o o o o o o o o o o gradu. 0000000000009000000000000000000000 o o o o o o o o o POIT ORAČ, mu orje trta tla, ro nu seje pešam-zrnja, ljse zrnje domu da, 5i«ti z njive grdo trn J«. taja traja s njive rije, ' ogenj sata ga na kup, la baaada elsta kil Ja, Oziri nam nori up. Čiato zrnja - paami zlata V arina brazda aaa sadi, PulŠo apramani r trata, ljubezni evet za dom zori, TTda aroa - poztu njive Rodijo v* o krat la pleveli So ko akala trde,sive, Kjer dober sad bo tenko ozpal. A ko ▼ aro« mehko maha«. Kar sadi,to zeleni; Pase® zlata na uaahna, Sad obilni aaa rodi. ooo o MŽJSVSI VE'C KR, mo ja airo nabo, iko mu po liau solza, [o bi mu bilo hudo,' ir saaljo trpooo dol zra. lee oglaša aa zroa, dušo saga ni glas.* Smrtnik aa rešil ja apoa, liho odšel ja od aaa,.. Tarami pogrinja ree mrak, Orno razrije znataro.-Srcu rtlana aroj znak, talno zra ni daljavo. 7 temo solze tako Tiho r noš ni s neba; Duhu ja tazko,hudo, Dobiti tolažba na zna. Kdaj aa bo mani glasil Zvoniki želcotno poje?-Svat bi rad talni pustil, Rabil tuge ta aroja.., 000 o 2 I T L JI I J S, Ko san vprašal, Kaj ja širijanja, Vsak ja povedal Svoja nišljenje. Kdan ja pravil’ Ja svinjarija!, Drugi ga hvalil: Ja poezija!. Tretji ni blodil: Ja lumparija!, Zadnji pa sodil: Vsa harmonija!... ......... Vsak ja po aroja Sodil in gledal. La niali moja jfi ni povedal... ooo o (Ban-Dan) Z I T L J I I J I, V dali vrvenje, nadloge raak ima: /eokrat J« jezen, Se Teokrat trpi, 000 o mm junaka, A erea)6 lam epi jo, V njih iskre ni; le tiho trpijo 3roz upa reo dni. Jih plamen goredl Zdramit ne more, Vnet ogenj zaredi Svohode zore. V temi Taleje, Se zdi,da jedi; Sad erel dolnje, Sad njimi trpi... oeo o BIS1S, Kadar Školjko bol zadene, V njej ee zvija in trpi; Solze teši - aufcne pene • Is njih se bleer porodi, aleda bleer aos neredni, Dvomljivo Treden ee mn zdi; Šteje k etv&ri ga nievredai, Zaklada ne,ki ee blišši. Ko poetu boleŠin Veo daio tašno zagreni, V njej rodi ee lepa rima, Iz rime bleer z&blišol. pesem cit* mož nevedni, nepotrebna ee mu zdi; Ke umeva duh r.u bedni, Kako poeta to boliJ oooco ooo o (Eeo-Dan) Življenje - trpljenje, Debro ee rima,-Ljubezen - bolezen Inako zveni. Ha mirnem domovju Plamen ee dvigne. Po tihem grobovjn T noš temno švigne. Leti ees daljavo, Da vnel bi eroe, Ha krasko planjavo Tekat ei ga gre. ll¥a: Stsmpihar y pmui. (Joepod Jane* Pritlikavee -tako so gm imenovali,ker al bil prav vi-•oka postava* ja mirno bival v prtdme»tja a tvojo dobro Italto patildo i prav za prav ženo Matildo,kar ja bila aalo pat vabja od njega.imela ata uborno hišico,mali hlev,kuraik,blizu karaika prav lično,snažno la vao z zelenjem in vrtnicami okraieao utico,v kateri ata preaedala »nogo pomladanskih in poletnih večerov.Okoli hibe ja bilo pa« ato kvadra taih metrov zemlje,ki je bila njuna laat.in na katero ai je goapot Janez Pritlikaveo nasadil le v prvem leta penaije tudi nekaj trt in sadnega drevja,Frav pred hibo p je gojil tudi gredico raznovrstnih cvetile.Vse to je sam gojil in negoval.Vsako leto pa,be predan so bila breskve zrele,mu jih je požrla bližnja otročad,katero je Janez,dobra duša,prav la eroa preklinjal.- oran tudi omeniti,da Janez in tlIda nista imela otrok in tadi ta- ilh nista trpela,Ker sta bila selo skrbna,je ! atilda vsako leto kupi-t pujska;kupila ga Je na spomlad in ga do Božiča dobro krmila,tako da sta bila tudi a klobasami -vsaj aa sirno- preskrbljena,-Zanimivo je,da sovam,kako Ja Janez kupil pujska tiste spomladi,ko te ni KatiIdi ljubilo zavleči se do bližnjega mesta.Bilo je prav neki ponedeljek -da je bil ponedeljek vem? po tem,ker je prejšnji dan bila K delja- in Janez Ja prliel,čeravno pozno,dobre volje domov.»atiIda, ravno ni bila dobre vija,je nanj kričala,posebno ker Je drugi dan »oral na semenj.Hladnokrvni Janez pa je je tolažil:be hoče,da sa bo prašiček dobro rodil,mora biti on zo prejšnji dan dobre volja in ž njim tudi ona. Tamu ni presej babjeverna ' atUda dosti ugovarjala,sesula ga je,ga slekla in ga položila v posteljo;be črno kavo mu je skuhala in vrgla vanjo dve kocki sladkorja.Naslednjega jutra ga Je ljubeznivo zbudila,ga opravila in venomer ubila,kako naj se ravna pri izberi prašička. Kar mu je najbolj strogo sabiČevula,ja bilo to,da mora biti prašiček in ne svinjiea,ker samci da »e bolj redijo*»ora imeti kratke noge,tanek in zavit rep,črno liso na levem plačuj ačetine na smejo štrleti kakor igla pri ježu la ušesa mu morajo viseti.vsa to mu je naroa Čila skrbna ‘atlIda. reden Je odbel,Je napravila trikrat kril pred njim in ga nato odslovila.Toplo mu je tudi zaukazala,naj se vrne pred večerom in trezen.- * e niso bili vsi ljudje na sejmu,ko je naš Janez že izbiral prašiča. Izbiral ja in izbiral,čeravno ai bila naloga prav težka,Je delala Janezu večjo preglavico,ko takrat ko el je Izbiral ln ... izbral Matildo, fte je imel -se razume,vedno pujsek- kratke noga,ni imel tankega repa; ea so mu ušesa visela,ni imel kratkih nog;če pa je bilo vse v redu,so sa pa ščetina štrlele.ali pa ni imel zavozlanega repa.A pridni Janez •i je le izbral prmčlaa,bilo,kar bilo.ral ga je v Žakelj,plačal,ial »a fIrkele ln se kmalu za tem vračal proti domu,in aioer pred večerom ln trezen.Slabo pa je bilo to,da ai domov prišel pred večerom ln tudi »e tak,da bi mu ne mogli rabi,da ga ima malo pod kapo,£akelj pa Je vendar lepo prinesel na rami in v njem cvilečega pujska tudl,-Matild ,kl ga Ja v skrbeh pričakovala,se ni pr*v nič hudovala nad ajim,Zanimala se je najprej za pujska,ga hitro pobegnala z blagosloviJafi vodo ln nesla k že pripravljenemu korita. 1'ale nato se je zanimala ta Janeza,ki ji je vse m kratko in ozko razložil,kako se je pomagal l kmeticami se seno.F er se vatildi ni ljubilo ogledati sl natančneje novega prebivalca,je bila z Janezovim pripovedovanjem phav zadovoljna ln sa ni niti jezila radi previsoke oene,kar prašiček je bil -kakor je mož povedal- prave pasme za rejo,-ša danes bi užival Janez veliko zaupa?:je, če bi ne bila drugi dan Mm-tilda od nog do glave premerila malega pujska,Lisa nad levim pleče® ti imel,imel pa je ko štorklja dolge noge,nezavozlan rep in ičetina •o mu štrlele,kakor Janezu lasje takrat,ko sl Jih Je b£l dal prestriei le centimeter nad bučo,Dobro Je bilo vsaj to,Aa so prašiču ušesa visela, slabo pa to,da Je bilo levo uho manjše od desnega.Ubogi Janez,ia sedaj se mi smili.Tisto leto mu gotovo niso teknile klobase,na ocvirki. Vse to pa bi ne bil tak hudič,oe bi ne bil hlgr ravnokar na novo pobel-jen.-kekega Jutra,ko Je stilda nesla pujsku zajtrk,Js opazila,da Je Bid v višini pujska ves mokar, popoldne ravno tako s slabo znamenje. Od ti*toga da« ni bil prašiček v* o prašiček, ampak bila jo svinjca,Jezus, Ri jat Ubogi naš Janez,niti t deveto® kolona no bi hotel biti takrat gov sorodnik... ako so jo praaiook, prav za prav svinjlea rodila, in o šla jo jo vu-tilda najbolj krnila,nos no zanima,dobro pa jo ,da omenim,kako jo na-llodnjo loto naš noobapljivl Janez kupil kravo,fo jo bilo tudi prvo tnl pOnla.fii m tistega leta,ko jo bilo sapo in govedo po zelo nizki celi,-^a so no bo vodno ukvarjala lo * praši6i in da zmanjša prostor v klovn,oo je gospo V®tildi porodila živa želja po kravi,k'4tora bi Bogote spravila tudi Janeza vinopivea na mlečjo pot.Mleko je Janeza tafii ilo v slast)kor pa so mlekarno redkejšo od vinarn,ni tako lahko zadeti račje,Co bi pa Imeli doma kravico z dobrim mlekom,se bi gotovo tndi Ja-tez odpovedal vinu in se vdal stisku tor so držal vsaj na starost blišo Ea ti Ide, katera ga jo polog vsega tudi rada imela.-Voe ta novo sanjo jo ■atilda razodela dobrosrčnemu Janezu,Ker je bil Janez,jo bila Matilda* kar l'atilda-Janez; zato ni bil Janez radi toga predloga prav niš proti Eatildi in io manj proti kravi.Dodal Je; Treba bo za pol »etra zvišati »ata pri hlevu,za kar nam primanjkuje denarja.ta kravo bol prodala itarl štedilnik;nekaj bo tam*in potem še petelina,ker lotos sl še pod-,ožile.j tako nama bo dovolj; čez štirinajst fini bo sejem in pojdem po ravo,- Vse Jo bilo v nejvečjerr, redu,Drugi dan je petelin Ee kikirikal v so-leflovom korniku,štedilnik na kaššl je dal prostor stari skrinji,katero je Matilda doprinesla kot doto,in tudi zidar Je Ee razlival vrata pri levu. Janez Jo preskrbel tudi vos sena in solo malo deteljo,da bo mlelo bolj okusno.-Tista dva tedna ata hitro minila in prišel Jo dan eoj-18,Ta dan pa ni bil ponedeljek kakor prejšnje loto,ampak zadnji delavnik v tednu,in sieer prav sobota.ob/prvih Jutranjih urah Jo bil spo*toren Ja vredni Janez Ee na sejmu.So proden je kupil kravo,Jo srečal pri-atelja Toneta,ki mu jo pozneje mešetaril,čeravno ni imel dovoljenja za zVrŠevanje to obrti.-Dosti prodajalcev,kupeev,krav in drugih šivali je videl tistega dno Janez Pritlikavoe,Kakor so jo Janezu.tako so bo Kotovo tudi marsikomu drugemu,ki se pri kravah ne razume,čudno zdelo, a Jo tudi pri kravi dosti odvisno od nog. rava,ki ima tanke nogo,dajo Bkoro gotovo dosti mleka,ali pa malo,kakor jo.Po tem so jo tadi naš Janez s pomočjo Toneta ravnal... 7 prvih popoldanskih urah smo videli prod krčmi polog sejma na fiol- Ji vrvi za steber latnika privezano lopo sivko,katero Je bil odstopil Sueza s pomočjo Toneta znani Frane iz Podgore.F krčmi pa jo za mizo tioal pri litru naš Janez z desetarjem in prodaJalte®*Pili so likof. Pri nobenem kožarou nista Tono in Frano pozabila voščiti sreče nadobudnemu Janezu.r*8og Jo dajf ,je bil vedno Janezov odgovor.Ko so so [poslavljali, jo Tone Še dodal; *ce ni bila tvoja lena s nobenim tvojim poslom zadovoljna, to pot bo gotovo. "-"bo, vsa j upajmo, da bo?"- Ponosno sta korakala sivka in Janez proti domu,Danes jo naš Janez ros dobro opravil in bil jo prav zadovoljen.Od samega zadovoljstva Jo krenil *šs v prvo gostilno ob oe*ti in zvrnil kozareo dobro kapljice,- ved ■sako obcestno krčmo si .videl privezane krave,koze vole in tudi sivko isšega Janosa.fi pa biloTSrpraševati no sivke,no pogledati skozi temnite, kje Je Janez...2a steber/Kamor Je Janez pred zadnjo krčmo privezal vrv, C bila Ee privezana druga vrvjna drugem koncu vrvi jo bila prav gotovo di kaka Žival,za kar pa se Janez ni brigal, in tudi mu ni bilo taari. T tej krčmi so jo precej zapozoii.Ko Je pogledal na uro,jo bilo Ee pozno v noč,vendar je počasi vstal od mize,plačal in odšel... Ko Jo priromal dokov,je ura strahov z* odbila in Matilda ga ni vso šakala z blagoslovljeno vodo.Sila Je že v postelji,a ni spala;mirno Jo prisluškovala prihodu moža in nestrpno Čakala,da Janez pride v sobo,da vsaj njega malo pošegna,in sicer...brez vode.fo,požegnala ga J* le s krepko besedo.Ko pa Je povedal,da jo kupil od znanega Franca iz Podgore lopo in pridno kravo prave švicarske pasme,in da ta daje sedem litrov Kleka dnevno,Jo bila tudi ona vesela.-"Jutri na vse zgodaj Jo pomolzi , je dejal, kor Jo gotovo tišči ml*ko;daaes so Jo pomolzli 1» zjutraj." Kakor vodno aa soboto, Jo bil budi tokrat drogi dan nedelja. ?.e ob poti je bila skrbna in radovedna Matilda s novo golido v hlova,vatiIda jo bila,kravo pa ni bilo nikjer vkljab volikoma bdiJonja in isnenadenju. Kondor pa jo » tilda »oglodala vrv pri polnih jaslih sena.Sleiika jo s o oral sa vrvjo In na koaoa vrvi dobila v jaslih leŽešo • koso. * Voj Bog!",jo vzkliknila, moj »od oo Jo zmešal!-Janez,Janes,kaj sl kupil?" -'Kravo! ,to jo zaslišal še napol saspan1 Jonasov glas ls postelje,ven-&ar pa jo Janos vstal la io boa tokol v hlev k obupani ioni."Kaj so jo vondar zgodilo,zakaj tako vpijaš?",jo vpraia sirno,"Ali ti krava no ugaja?".Kalod vatildiaOga vpitja so jo tudi kosa prostraiila in ekoŠila is jasolr"-Kravo!",odvrno zona, kjo pa jo ta krava? MO vidiš,da jo kosat" "ole sodaj so jo hladnokrvni Jane* »budil,ko jo zagledal koso prod sobo J, in jo prav nirno,a zaeudeno rokol; 'Pomisli ratilda,nii dl jo ko v šetrtok ono govorili na osnioi pri I>rojeu,da so šadodl voš no godilo, •odaj pa poglej: v oni noši so jo naša krava spremenila v koso."-"Kaj? da bi vsaj Io bila koza *",??<» grosošo odvrne žena.-"Kozel jo kakor tl!" ...Od tistega dno nisso veš sreoli tovariša Janeza,ne po krŠoah.ne po osmieah.da bi nas pripovedoval o svojih zadevah,.. ooooo ooo o s m i g s i c a . Vsega ssožna. Sitnarovie; r"'~ " "" r"~"" "HoJ,SleparoViŠ,sakaj si pa odpustil svojo uradnloo?" Sloparovišt "Kor jo bila malo vredna in vsega zmožna," ******** Jas love o t "Dovolite,gospod Koritnik,da Vam ob smrti Vašo teto izrazim svojo globoko sožalje," Koritnik:"Torej sto tudi Vi Že svodeli,da ni ni niš sapastlla?f”,,, ofenggg« V šoli. Ueitoljiea: "le Janezek,iaoauj ni kak prozoren predmet!' Janosoki "Kljaoavnlea." ossmsm 5o vo&ao v šoli. Ueiteljioa:"Bo Blažek,imenuj mi hitro kak predmet,ki se lahko vidi!" Blažek: "Hoje hlaoe," Učiteljica;"Dobro!- Sedaj pa kakega,ki se ne more videti. Blažekt"Vašo hlaoe." Jurist pri Izpitu. Profesor:"Pot«Jte mi ,kaj j« mednarodnost." Jurist:"Mednarodnost j«,... os turska godba boljievi£Žke gard« zaigra n& Japonskem poslanlitru v Londonu slovensko narodno himno;Z« dolgo nismo pili ga,..* 88*9888 Program poljedelske razstav«. "Ob 10,prihod goveje Živin«;ob 11.sprejem Častnih gostov;ob 12.skupno kosilo v veliki dvorani hotel "Kline". 8*998*8 Brihtnež. "Vedno sl prizadevate,da bi bili vei kakor Jaz.Toda povem vam,da veljam ravno toliko kot Vi,oael neumni!" 9999900 Radio. Mlada zakonska žena je prosila moža,naj ji zveeer zapiie kuhinjska navodila za neko jed,katera bo dobil po radiu.Mož J« ženo ubogal,in ko •e zveeer oglasi radio poročevalec,Je pričel pisati,Zgodilo pa se Je, da Je ujel istočasno dve postaji,in sioer eno, ki Je oddajala navodila sa telovadbo,drugo pa,ki Je oddajala navodila,za kuho, - Zapisal Je takole: "Roke v bok,deni pest moke na ramo,dvigni koleno ter pregibiji pal«e,nato pajl dobro premeta j v pol litru mleka, To ponovi Šestkrat. Vdihavaj hitro eno žlieo kvasa,stegni noge ter stisni dve kuhani Jabolki skozi sito.Izdihavaj,dihaJ naravno ter stresi v skledo,Pozor.Vlezi se na tla ter mešaj beljak treh J«Jo.Pripogibaj telo naprej in nazaj,dokler ne zavre.Sess deset minut pa potegni posodo proč od ognja ter se po životu obrlbaj s platneno brisačo.Dihaj normalno,še enkrat dobro premešaj,obleei se v volneno obleko ter postavi na mizo z vinsko omako.* 9888888 Nov trgovski vajenec. Gospodar: Franeek,koliko Je sedemkrat sedem?" Franoek: "Petdeset pet. * Gospodar: "Koliko dkg im 1 kilogram?" franoek:"Devetdeset pet." Gospodar:"Dobro,lahko outaneš!" pvorljivost. Mladenič: Kako ste lepi,gospodična!" Gospodična:"Kako ste prismojeni,gospod!' Mladenič;"kh saj res;pa oprostite,prenaglil sem ser* 880888808 Med gluhimi. Prvi:"Oprostite,gospod,koliko J« ura? Drugi t"Da,gos pod.' Prvi r Torej pridem ie pravočosnoihvalaf*' 9889110*89 Sano zab&T*. •'•f pisarn«:"Vedno hobete na dopust,oni dan st« ill v hrib«,staj p« hobete k pogrebu aroJ« tasoe.Saao zabave imate v glavi," •99998 vodno. K«kdo,kl j« J*elJal, J« Sel k zdravniku," 11 veflne jecljat« ',ge vpraša zdravnik, "jSe-ne-no-ne,«-«-«-sa-m-si-jflo fcad-d-d-d-dar g-g-g-go-v-v~vorim." 888888 Skromna vijolica. Ueitelj j« razlagal razliko med vhtnioo in vijolieo:"predstavijaj te «i veliko aogoono in l«po dano,katera s povzdignjeno glavo stopa o«z osa to,krasno oolobena ter n« pogleda a« na levo,n« na deeno.To J« vrtnica. Za njo pa gr« neznatno bitje, llikdo •• n« oar« vanj.ekro«-no in • pov«i«no glavo gr« svojo pot.Kdo v«,kdo J« to?" Mirko (hitro dvign« roko): To Je njen mož." «88998 •Mr o dno. »a poli«!jako ravnateljstvo priteče n«kl »ož:"Vb*r*J ««m naznanil, da ai J« bila ukradena ara,toda bila J« pomota.Dro sem bil zgubil in s« je z« na«la.” Policijski komisar:"Obžalujem,tat Je že v zaporu." 998888 Ra«trošenj, profesor. Žena;"Vladimir,jesen je prlila. Profesor:"*aJ pride Jutri,danes e« Bi mudi." 888888 Napredek v sadjarstva. Ubiteljr^daj je pravi bas sa trganje Jabolk?" Desne«: "Kadar ni Toneta zraven." 89898« ikrožnl zdrava!k: "Ooepod tajnik,prosi« sa epi«« o pasji steklini v Črnicah." Tajnik: Pasjo steklino iaa tani« noj kolega,jaz imam le kugo na par« kijih in gobcu." 888888 Pred aodlije«. vodnik: "Saj ee« vasi že rekel,da vas noeer ved videti tu. Potepuh:"Oprostlte,gospod sodnik,dajte ni to pismeno,ker al orožniki nočejo verjeti." «98888 P B 2 A T « . JIOLIflKA ( kostituo.dedna monarhija) Kralj j Jurij 71. porrelna 3X8,378 kr. km prebiralcev: 49.019.037 ABOENTIBIJA: ( federativna republika) ~ "red*adnik:0en. ogne tir* F.Joeto. površina:2,797.DOC kr.k« prebiraloev:12.500.000 Areatlnija: (anarhistlšna diktature.) Stlctator: Jone Kajzer, površina: ????? prebivalcev; od 1 do 80 VSTRTJA: ( federalna korporatirna dri*;ra) Predsednik;flilhelm Mlklaa porrilna:R3.R83 kr. km preblraloer: (1.1938.) : 6. R75.000 BELGIJA: ( ko«titu«.dedna monarhija) Kralj; Leopold lil. porreina:29.451 kr. km preblraloer: ft,189.«84 BOLGARIJA: (koatitao,dedna monarhija) SraiJ: Bori« III. porr«lna; 1 3.146 kr.km preblraloer: 6.170.000 BRAZILIJA: (federalna republika) £xe4esednlJe: Getulio Varga«, površina: fi.522.000 kr.km preblraloer: 4fi.0C0.0C0 i / 6sSK03L07a8icA: ( demokrati Sne republika) ^rt-deednlk: dr.Sdvarft Bene*, površina: 14 ).40P kr.jcm prebiralcev: 14.729.526 ClISKAt (onit.republika) Predsednik: Arturo Aleesandri. porršlna: 751.51 kr.km prebiraloev: 4.507.*B0 BA8SKA: { kost.dedna monarhija) Kralj; Christian I. Površina: 44.300 kr. los prebivalcev: 3.542,210 aCIPIČT; ( kost,dedna monarhija) Kralj; Farouk I. površina: 1.000.000 kv.km (obdelane aemljs:32.000 kv.km) prebivpleev. 14,16«,756 (1.1927.) FRAKCIJA: (parlamentarna republika) Predsednik; Albert Lebron. povržina:551.000 kv. te, j»r«*Mv»leev: 41. *3l;.0C0 ORCIJA: (kraljevina) Krslj: Jurij II. površina: 130,199 kr.km prebivalcev: 6.71C.0O0 IRAK (PUtHIA); ( kost.dedna monarhija) -----------STSET Reza Chah Pahlavi. površina: 1,647.000 kv.km prebivaleev: 15.000.0)0 ITALIJA: (kost.dedna monarhija) KrfeiJ: Viktor Emanuel III. površina: 312.877 kv.km prebivaloev: 43,096.000 I JaPuKSAA: (koat. dedno ocaarstvo) Cenar; Hiro-fiito. površina: 601.014 kv.km prebivalcev: 97.697.511 JUGOSLAVIJA: (koat.dedna monarhija) TrniJ; Peter II. - rojen 6.9. 1923. zavladal 9.10.1994. ooe: tleksander I. (♦ 9,10* 1934.) mati starija ( roj.9.1.1900) rodovina: FaradjardJevij začetnik: Jurij Petrovio,imenovan - - Kara o J org Je (črni Jurij) ,1. 1763. površina: 24*.9^7 kv.km prebivaloev: 13.930.31* ■ . .■ .. y' ”* . " KITAJSKA: (republika) redaednik: Lin Ch#n. površina (pribl.): 11„174.000 kv. k*, prebivalo«v: 431.4SO.OOC LgPOPffrgSŽI: (pevaka republika) (drugih podatkov nimamo). LPISE^BURG: {kneževina, kost.dedna »anarhija) Kneginja: Charlotte površina: 2.5°6 kv.km prebivalcev: 297.000 (feder.republika, 29 držav) Predsednik: 0«n. tannro -jcrdenas povratna: 1.969,151 kv. k* prebivalcev: 19,000.000 MdlGUttf : (prineipat, koet.dedna monarhija) SS=SBX' princ-. Tudi« n. površina: 1.5 kv.km prebivalcev: 24.957 *K¥ClJA( DBUTSCHES E1ICH.- avtoritativna drlava) fSHRMl and Rcichakanrler: Adolf Hitler. povrelnaT ^"MST^naT” prebivalcev: 65,959.656 IIZOZS&SKA: (koet.dedna monarhija) Kraljica: filhclmlne površina: 33.o79 kv,km prebivalcev: 9.474.506 EORTIŠKAz (koet.dedna monarhija) Kralj: Haakon III. poVrffin*. 225.97 .5 kv.km prebivalcev: 2.649.775 OGRSKA: (neodviena kraljevina) Regent: Admiral Rikolae Horthv de Fagyabany«. površina: 92.916 kv.ka prebivalcev: ®.693,740 POLJSKA: (demokratična republika) " ?r«4š««4nik:~Moecicki površina: 398.634 kv.ka prebivalcev: 34.000.000 PCHTUSAISKA: (korporativna republika) PredeeAnik: aen.Carnona. površina; 92.15? kr.km prebivale«*: 6.«25.««3 HPiraiJA: (koet.dedna aonarhija) Kralj: Karol II. površina; 294.967 kv.fcas prebivalo«*: 19.015.000 v \ BUSUA - 2.S.5.B.; ( sovijetskih so«,republik) ---------------Srelšednik: l.Kalinin. površina: 21.S42.072 kv.** prebivel«ev: 169.000.000 SPAIIJA: (deaokr&tlena republika) tredpedaik: ID on ‘.'enael AzaSa j Diaz. površina: (vltevai Balearske in Kanarske otok«): 506.150 kv.kn prebival««*: 24.594.541 ST KPIHAH lik: (danokratišo-i republika) ?red£sednik: čin-£aj. površina*, neizaerna prebival««*: eA 50 A« 500 SftfBIRAltlJi: (itorapiharoka kolonija) « Kolonizatorji: Jofež,Xapel*aJeter,Ivanka,Tida itd. površina: neizmerna prebivale«*: od 25 A« 10. 5TIPSKA: (kost.dedna aoaarhija) Kralj: £ us ta v ?. površina: 44«,440 kv.ka prebivalcev: 6.249.4*9 ŽriCA: (rop. federacije) Predsednik za 1957s Giuseppe Votta. površina: 41.295 kv.kis prebivale«*: 4.066.400 TPRClJA: (demokratična republika) predsednik: M.Kanal Ataturk. površina: ? ~ prebivalec*: (pribl.): 1R.0QO.0CO ( 1. 1955.) ZERUEKMK PRŽATK AKSBISTS: ( 4« držav) RpšAšeani*: Tranklin P.Roosevelt. površina: 7. «59.3*3 kV.km prebivale«*: 12«.429.000 gga—zr 000000000000000000000000000000000000000000000000000900000000000000000 FJokelovio nam J« napival kratko povest, katero smo tudi dali v •k.Tiskarski škrat pa nsa Je tako nagajal.da Je porast »dobil* a« drasaosn ponan,nego ja kil prvotni.7 naglici sao ls podčrtali rita, klejih Ja škrat semen jal. C i ta tel Ji oaj blagovolijo napaka s*~ i popraviti.Fvo ram porasti, 9 T d S 3 V A HO 6. Lana Ja sejala. £abit r zl&r.te san stopil na prt prad hišo. Veličasten ir Ta vladal r naravi.,la~pas Ja adaj zdaj aaatjal. iliali ni kar niso otele r prari sir.Oliva na la bolela, in tlaoiTa ase Ja »oko.Trpal sam jSklensks »aha.- Kapi podaj f .aam polk lasno ItfOU.« rini pfch in skočil ravno no zep velikeimi kotla, ki Ja aa plohom kalil roro. .hreetsasil «a Ja napo*.a¥lJtaaga gesta Ts pokazal pvte.zel sam folje in r bližini starega Tilna sadal r *ahki ^n.Klia J« triletna a tesarju,ki Je nce in doc stsol tar ralkoldoj popivaTJ?el Te k los, do Ja »oz krovoveraa. Prejšnja lato sa Ja potegoval so east po-■raneo.o kar Je nekega dae posesal gozd bližnjemu grofu, Ja postal položaj »oni sopst Krof ja jasno zakihmi ln »a norisol pismo trdeč,da sa . “ . . . *r. - _ _ iv vi to o* <«mTTt 1 voh»» t n/l iinAtfA n fMt se bo puatil volili so nos po človeku,ki Je zganil zamet.od onega dne ja mesar snabiOiOdntfo kado.Uvidcl J«,do Ja vcakc uTenje »aman.poeiri-•e 'je »prlkidol k vuna"se malo koso in naproril r o Ja j *abo. - josiril la 3ieha~sad«o sam ea ob valiaaataaai sira,ki Ja rlodol r~naravi,aa- •mo sa pobalini obešali,in nos ja moznar reakitarat založil pri masnem pastirja:- Koko veselo J* kukalo a&Fa travica, r hlebu* - Kako Ja bil lan nos ovetoČi pravnik,k^er Ja rostla dlšeša krova la sa Ja šibil konj po svežih kozah J... Joj,kako J* nekoš »oj Sed kihal ko razjarjen Tis,ko sam poteptal vso Travo.Ubogi led,sedaj laži v drobu.Kako Ja rod Tedai polico,ki smo Jo puhali o Božiču.Bog »u daj tedni sir in pokoJf Kisli ao asa vozilo n:- pol Jo, kjer smo vsako lato sejali revo, v vinograd, kjer amo veselo trkali...Hu,hu,in takrat, ko ao je nenadoma ubil Jež in sam padal v peko ao*”*odo. Kako Jo pola riba! Kako ao aa domači aarviTi takrat,ko se* si nabodel oapo s pesnikom, tako do je vsa okoli moeho dihalo. Kekoč sam sa s“aavTjaoe® udaril po krstu in tri Je bile burko^a. -arezali so »i prst jf7>eio aareao.SponnTl se* se tudi na klin,kjer Jo^aoJa pata klala vsakovrstno"trnJa in prodajala roko na Tabelo in drjbno.Strlo Jo trdil,da ja klin njegova last,* aani sa vsa adl,da Je ta ^ribadal aoji toti.Tudi n>J,ubogi ro^i.Ja ssiirt že »kihnila luč živiJenJa.laJ v siru podiva in tecim luč ne J Ji evetl! - Ba visoki gobi sao včasih nabivall griva.Upali smo in driekali,da Je dalaa odsevalo.- Da bi videlT tisto prho od osla, ki nar. Je reko o podrla tri nisva kruha,!,..lot pobalin sem se nekob hudo prestrašil jejta v grbu, ko mi je atroh pošel,sam plenil BS sJi*.-"Tol na šap!*,Jv kliknile moja tete,a ni"bilo več past. - Vsaka šoja nakaj atFne ,sea sa potolažil... Ko so nekoč domaoi zahtevali, naj naprav iz, roganje na 3 ve to gobo.se niša* dal ugnati v kotil rob . Zvedel sam bil namreč, da Ja iaal pri orga- z onim mašnim pestTrjam,ki ni hotel“porodlti »ojega brata,šaš,da spada med kravo var ca. Po zna ja pa sa Ja sčesel in mu ni več očital tega velikega greha tar ga J* pri pati čaiT porodil a njogovo sedanjo žejo,— Kar Ja bila aoo gladna.sem le nekollFo prehladil in sačal £inati , iz nosa pa sil Ja tacalo kukati ln povlekel sem gobce 1* žepa. - dajal zasliši* zvenenja.Ves proglašen sam waflrsev’l kapo ln polena so se mi tresla. Hisesi si apel nitrtihati.Skušal sam naFo ssadrlskati.a ni slo, "Bog me obdaruj in /arija Fodi moja scačetnioar ,sem vzdihnil.past se ml 4« oglašala la ml ooitala.da sem bil v*Ano mlečen.Česal sem se nad veliki« grahom, ki sem ga napravil takratno sem nekeu prebiralcu Is bližnje rasi ukradel prašičjo past in mu nato ▼ pretepu izFil zdrav bob.Kmalu pa sem se posiril; Mimo je prišel oni mlinik,ki J* lansko^leto pil novo mnžo.Hesel je sv.pobotnieo e tarennTmeearju,ki je umival.bienik pa je prišel s pobotnico- prepozno.ker j¥ bil star-eek meTtea ze lzklhnil svojo dušo.7. ooouo 000 SKICA J 3TCTIHARSKE FILOZOFIJ® iJerab je dejal; časi so hudi;Še hujši bodo.še se ne bodo ljudje spametovali».. "Olej ga,noroa!",eo se mu sme jali,"misli,da je odkril Ameriko ?" --- Minister jo dejal;Časi so hudi;še hujši bodo,Še se ne bo -do ljudje spametovali?",,. •..Svet je slavil novega filozofa!.,. 030 o Eebei...Joj,kako Je težko jih prenašati; Oni vee vedo.-Z modrim mnogo bolje izhajaš:fie ga kaj vprašaš,bo nje -gob odgovor: "Ko vem, ne »nam. :;:--------- ob„jub.a i^itt Diiu. Cln-Č&jt FJoketo.ki se razumeš na pragovore,obrazloži ml bolj natančno pregovor "Obljuba dolg dela.’* FJeketo: "Zelo enostavno: Janez rzurnlk mi je obljubil iliioc Ur novoletne nagrade in Jaz sem valed te obljube že napravil za tisoč lir dolga." - —; s — V VIHAf JU &k tiPJI . Keki škof Je potoval čez Goeau.Sestane močan vihar,Ves prestrašen vprašuje škof poveljnika,ali preti ladji nevarnost. "Dokler mornarji preklinjajo,ni aev rnosti",wu odgovori poveljnik. Ker Je vihar naraščal,prileti škof spet is kabine in V-praša poveljnika:"Ali mornarji ie preklinjajo?" -"Se,še",odgovori poveljnik.-"Hvala Bogu!",vzklikne škof pomirjen... Večina eitnteljev itempiharakih listor 4« mislila,da naroča vtempihariJa klišeje v inozemstvu.To pa ai teko. Tal klišeji ao dalo štempiharske klisarne.ki aa vzdržuje s lastnimi sredstvi,Ustanovitev klliarna Ja povzročala FJokaatilajoem obilne preglavios.Treba ja bilo aa aaraikaj misliti.Predvsem je bila potrebna a tara že razrezijana aiaa brez prta.lTo je bilo iiuo vpr*8uuje rešeno,Je nastopilo drago še vešje vpraš n J*-. Kako priti Ao atro Jev.So.T Jokaou-eaJel ao premagali tudi to oviro in Izdelali ao ai atroja aaai iz domačega blaga, -3fnogo praskanja pa je bilo zaradi gospodinje. Preštudirati je bilo treba od nog do glava nekaj gospodinj in končno je padla odločitev; Sedeš kliiarne naj ima tisti,čigar gospodinja je najmanj sitna in najmanj radovedna." dobre voljo je šlo tudi to.,.in danes ae naša klliarna lahko uvršča ned največje Štempiharske kliiarne. Skrivnost uspeha pa tiči v geslu,Vi so ai ga klliarei postavili in ki :eu sledi Jo. Olaai ae: Hajil domače in dobro ko tuje in slabo!**,,. 3fa naslednjih treh straneh prinašamo odtise nekaterih klišejev, ki so bili izdelani v aaai klišarni. 5 6 S g 0 M I M I. »a univerzi neke inozemske država ao pred epsom profesorji zgodovine kaj živahno razpravljali o Stempiharatva. RajhuJŠe prerekanje sa ja vrtalo okoli sadnih itenpibarskih let.Nekaterim kar ni slo v glavo,da ja Štempiharstvo že v osnem lata življenja. Kal FJokelovie,ki ja od itemp.oblastev dobil nalogo,da natančno popiia zgodovino *tenpiharstv&,nam ja dovolil pre&Šasni vpogled v njegova rokopisa in pristal,da nekatera vrstiee objavi»o.Te vrsti-aa bodo prav gotovo spravila navadna zgodovinarja v pravi tir. Izbrali smo mesto, kjer piše o našem nepozabnem Ljuba. *5vo, kaj pisat Komaj £4 lat star ja pod silo razmer ial 17,maja 1938. prostovoljno v smrt.To ja bila za nas težka nenadomestljiva izguba,spomin nanj bo med nami vedno žival.,,1* 0 njegovi smrti ja *Tržaški fulk" od 19,majnlka 1932. pisal takole t visterioaa aorte d1on giovane. - ieri alia 19 on fargona della impresa Zimolo traeporto alla eappella aortuaria dali*Ospadala Regina Klana 11 eadavere di ono soonoseiato ehe pol venne identlflea-to par tale Liubomiro Covaaiah.di 23 anni,abitanta in Ouardiella 626. yr 11 momanto non si sa nulla sulla aaosa oba determinarono la aorta dal giovane, II aadavara š ata to rlnvanato in jipji an boseo nel pressi di Basovisza da alaoni aontadlnl aha ritornavano dal la-voro. L*Autorita dl pabbliaa aiaarazza a i aarabiniarl di quella lo-aalitž hanno iniziato la opportuna lndaginl per stabIlira aarti par-tleolari oba ora sono molto osourl," - Ra sliki je Ljubo,ki sa zamižiJan naslanja na zid železniškega mosta pod Kljusem nekaj dni pred katastrofo (o priliki izleta v o-koliao zgodovinskega gradm).Cin-Caj mi Ja zvašer po izleta pripovedoval, da ga ja Ljubo onega dna izpraševal,v kakšnih okollššinah povzroča električni tok takojšnjo smrt.................. »vcuna se,da bo knjiga,os bo la ftft# trohiaa sreša vmes,Izšla za desetletnieo,ln takrat bomo an izvod poklonili omenjanim zgodovinarjem. Pogled na zgodovinski grad, »OOO0OOOOO0O0OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO0OOOOOOOOOOOOOOOOOOO0OOOOOOOO Koliko pišejo drugi la koliko mi. - Lansko loto amo naprosili rla-a« posameznih 'flržar.naj' bi nam »porodile statistiine podatka o do-pisoranju njih draarljanor.no ssdaj smo dobili odgoror la lo rldd,-Ns \ngleikero odpade na rsakega prebiralca 7* pisem letno,▼ zedinjenih drEarah 67,r Sriei 59» r somšiji 55,r lakseisburgu 94,na Holandskem 31,r Belgiji 29,r Franciji 26,r Italiji 20,na Portugalskem 20. la Štempihar!jo ni etati«tika še dokoniana. Kinematografski proizroAi r letu 1936. - F letu 1936.je bilo dode-laniJTT 'zed In jenih driavfcn 500 fiimoif.na ngleekea 282,r Franciji 116, r Nemil ji pa 115,- TnAi Štempiharji so zadeli lansko leto nekaj rrtetl ( na gradu),a so morali rtlod fineadne krize delo prekiniti. HEKAJ UAT&KAflOlIK P0SE&S03TI. 1 X 9 * 2 - 11 12 X 9 +■ 3 - 111 123 x 9 4 - 1111 1234 X 9 ♦ 5 - 11111 12345 X 9 ♦ 6 - 111111 123456 x 9 ♦ - 7 * 1111111 123436* X 9 ~ 11111.111 1?34367» X 9 ♦ 9 - 111111111 9 X 9 4 7 - m- 9« X 9 ♦ 6 - Wfr- 9fi7 x 9 + 3 - #**»- 9976 X 9 ♦ 4 - 9mm- 99765 x 9 + 3 - noneno - 997654 X 9 ♦ 2 9976543 x 9 + 1 — 99765438 X 9 + O - 9»»98»«M 1 X » ♦ 12 I * ♦ 123 x n + 1234 X * ♦ 12345 X 9 ♦ 1E3436 x 8 ♦ 1234567 x « > 1234567» x * ♦ 123436799 X a ♦ 1 - 9 2-9» 3-997 4 - 9976 3 f 99765 6 - 9 »7 654 7 - 9«7654S » - 9F765432 9 - 9N76M321 1*1-2 w r l.Krlptogrftgi; ♦ 9 ♦ 5 ♦ 9 4 2 ♦ i 4 5 4 ♦ 2 4 3 4 ♦ * ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ 4 4 i *K 2 > > > > 1 > >: ^14 +13 +16 I 2 t * *u r« 2 :» i * i t t • Sj > t * in 13 >♦ l i8 !*• t 8 > tn :« i8 11 t * g.Rtbut: 3.Htbut; 4,fitbat: EljttO: 12 3 4 5 6 .........pbnlad 7 8 9 10...............4ona bat ilnl 11 12 12 14 15.......plaat 16...........« oglas alk Rttlitr: tlortatki prtgoror. 0 gttitor; čoikl kralj. 7 4 S Rti Hort artr. Ulil ♦ » 5 * (frtea 9,5) 5.nObut. utrl »tri utrl r i i 1 I mori Mrl RtŠittT: tloTtntki pregoror. 6.Ktbat: glav glav glav Rtiltavt lat rit oko gora. 7. Rota tal cu i-------------------------r ! MIHA SfARP ? Katar! bat op It bita !_________________________! ta goapoft f BO ♦ ♦ ♦ MIRKO 3SRD0I, ♦ ♦ ata ♦ ♦ ♦ Kdo j« ta iteapIbarski ata ? I.llktl: O jkttlaa (f rasa 9) 10.Raba«: . mjA “IT ( fraza 6 4 ) RKSlTTB UOAHK DOBITE VA STRAJ5I 67 00000 000 O SKR ITALVICA: ____________________________ 1 : * 5 ♦ t KJ« Ja oaal ? t * i SKR IYALHXCA: +----------------------J ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ '.................. ♦ Krava aa pašniku. ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ A: KJa J« padalk? 1: Vi ga,kar ga ja krava »a vaaga popa«la. A: Kje pa ja krava? S: Ja odbasijala, kar ni JUaaia vab paša. ooooo 000 o e a Petelinšek aaapanocfc. HttlioNk Je »&■ pa 1, pltka aabil ja buditi. Lapim sanjan so ja vdal, ko ao va tali zarje ari ti. Stotli sonček ja ta Tatal la zaspaneka ja zagledal; pltka« ja pozdrav poslal, njoga pa t oko podrezal: ‘Pot«lifldek,hi*hi«hl! Oj lenuŠek,ti asspani, Daj,sapoJ kikiriki -avotli dan ja na poljani!' o oo o Vojaki ------ koranJaki. Prav huda vojna se ja Tnala, V domači sobi sedaj robni) Sa nad otroai napovela, Dokler na teše komu kri. branata huda v arak letijo. Iz topa strašno ao kadi, Sa glas bojevniki krilijo, £• mlad Junak v stran bazi. S krompirja hude ao granata, Za top štedilniku jo eev. Srapaeli - deda ao copata, Is rjuha stara prapor bal, T omari atrelei tam lepijo, Drža trdnjavo na vao soc. Ža snaga vsi aa veselijo. Čeprav poveljnik šel Je prod. Dolnja hudo strojna puška: Za stolom hud vojak šapi; pri svojem dala nima dudka, Od kave mlin na mol vrti. Prav drsna snujejo napada, ?. metlo gredo v naskok.-k general na nosek pada, V vojski sliši hud sa jok, priteše v sobo dobra mati, Teo hudo vojsko zapodi, Sovražnika aa ni vel bati, var vsak na mah takoj aolši. Ja palaa njih odlikovanja, Bras zmaga general gre spat; Sa slava nle na zmeni zanje. La vseh boli zdaj zadnja plat. ooo a Ko velik postanem. Ve velik postanem, denarce boa iaal, lep grad ai vzamem, vanj z mamo bom šel. Oh,to bo vesela in areena z menoj: Vse zli.to bo imela, draguljev nebroj. Vil vel ne bo ata truden,zaspan.-Ra mizi bo p ra ta, slaščice vsak dan. k mamica ljuba verjame mi ne, ker je le obljuba, in majhen sem že. ooooo ooo o 000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000900000 C in-čaj: 2AKLAPI (praviji«*) Ta pravi ji e« j« namenjena vsa* otrokom od sedmega do štiridesetega lata.kar pa ao nas im mlako* postali danes čarovniki, vila in okradi tuji,sem namesto tak postavil v pr&vljieo modama čarovnika, 'ameato letceaga zmaja/j« avtomobil,n* mosta začaranega grada pa ja tovarna. v?n Jvečji zakladi pa so ostali isti:prepričan sam,da kodo mati in otresi najvsaji zakladi na sveto,dokler sa kodo pisala la sitala pravljice,fo prepričanja »1 J* tadl dalo povod, da sam pravljiei &*l naslov zakladi , f nekam mesta ja šivala mati z malim Franokom.Franček ja kil sa cisto majhen in zelo j uraden. Tari mn je dobre mantisa vedno priporočala,naj ss nikoli na oddalji pr*vsa od doma,ja Fr&aaek nekega dna zbezal čez casto.S* Aolvo ja ialal ogledati si izložbena okna,ki eo kaj mieno razkazovala polno lepih stvari.vas zamaknjen Ja bodil od izložbe do iziozbe in ni niti opazil,da sa Ja preveč oddaljil od doma,in da se Je lic zair&oilo.Sela ko ao sa po izložbah in na aliel začele prižigati žarnieo.se je spomnil na dom.oziral se je na vse strani,a vse hiša,vse ulice ao mu kil* taja in neznana. začutil j* glad in bndo mn je bilo pri sren ob misli,da ga bo mamiaa zaman čakala na ljubem domku.Utrujen in okopan J* zajokal, V zalo«ti ni niti opazil,da Jo iz nekega lepega avtomobila otopil lep eleganten gospod,ki sa mn je približal in ga sočutno opazoval, tedaj ja Frane*k začutil roko,ki ®u Je nežno pogladila lase. Ozrl se Ja in opazil lepega gospoda,ki ga ja prijazno nagovoril in ga tolažil,San* ni vedel,kako Jo bilo,de 44 J* oaz trenutek sedal v prelepem avtomobila,ki j* z veliko krziao bežal v temno noč. Po dolgi vožnji J* *’rane«k opazil,da sa Ja avtomobil približal velikanski stavki,ki ja imela tako velik dimnik,da je segal do neba. Iz tega dimnika se ja valil velik oblak dima in iz tega oblaka ja zdaj pa zdaj nekaj zabliskalo in saivstilo.^raneek si ni biča niti do dobrega ogledal,ko Ja gospod Izstopil in ga povabil,naj ms sladi. Stopila sta v prekrasno vešo,kodrikasta luč J* razsvetljevala lepo opremo,ki sa ja bajno lesketala.Franoak sa ni mogel načuditi tam lepotam.čez hip se ja ozrl sa gospodom,toda o gospodu ni bilo slada.Kako se Ja sala Franoak zasadil,ko J* opazil,da ni nikjer slada o kakik vratih.Hotel ja zaklicati,ko ja nenadoma nekaj zabrnelo. Ime se ja ugasnili*,stena s« J« premaknila in ugledal Ja gospoda,ki ja v drugi sobi sedal pri mizi in ga prijazno vabil,naj prida večerjat,France* Je prisedel,* o kaki Jedi ni bilo na daha na s laj-ha.Gospod (bilo mu je ime Edison) je s smehom na ustnih pritisnil na skrivni gumb in kur iz miza je skočila okusno pripravljena večerja,kakršna si doslej raneek se misliti ni kanil. Gaz nekaj hipov ja glad premagal začudenja in Franoak aa ja s slastjo lotil okusnih Jedi.red večerjo je gospod 'diaon pripovedoval Fr neka,kaj ga vse lepega čaka,©a bo la znal razvedriti njegovo gospo,ki j* še nekaj lat hudo žalostna,Ro si ja Franoak potolažil glad,«* kar ni hotelo v glavo,kako moro biti kdo v tako lepi in b jni hiši žalosten.Kade valja ja gospodu obljubil,da bo leefctvžftduft&i- akolal ugoditi /..jegovi Želji. Ko ja Franoak hotel vstati,mu Ja gospod Kdison namignil,naj kar mirno seli.Pritisnil je na gurfc pri mizi in cela soba sa ja komaj slično dvignila,Ko sa ja ustavila,je Franoak opazil,da sa j* nenadoma razširila, ir* kjer Ja prej visela lepa slika,so bila sedaj na staža j odprta vrata.mitozi ta vrata uta z gospodom prišla v prelepo sobo,ki bi sa lahko primerjala najlepši dvorani na svatu. Čarobna svetloba ja razav«bljuvala gobo ia številna dragocenosti v ntfaj,1 d nekod sa ja slišal* mila,v srca segajoča godba.Ko sa ja Franček ozrl aa posteljo,ki Ja stal« ob steni,Je godba prenehala ih zaslišal ja prijazni glas:Dober večer, ranoek.trpa«,da ti pri nas ugaja,in da bos zadovoljen ostati tu." oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo^ooooooooooooo v Sa postalJi je ležala lepa,mlada gospa. France k J« že mislil, da je gospa tista Vida,o kateri asu Je mamica pripovedovala,da jo je nekoč ugrabil Zamorec.Ker pa ni v hiši se sreeal Zamorcev,Je to misel zavrnil,čeprav ee je gospa »kakor Je pozneje zvedel- imenovala Vida.Franeek ni vedel,kaj naj odgovori na prijazne besede, V zadregi je izusti le kratki "da in se ozrl v gospoda Edisona, ki ee ara. je prijazno smehljal,ta^l ga Je prijel za roko,V kota pff je zažarela rde on lučka, nekaj Je zalome lo in že je Franoek stal z gospodom Edisonom pri mali lepi postelji,Ker je bil truden,ee Franeek ni obotavljal in logel v mehko posteljico. Pod uplivom uspavalne godbe je kmla sladko zaspal. Ko je Fraaeek zjutraj odprl oči,Je ogledal gospo Vido.skuro je ne bi spoznal.Včeraj je bila tako žalostna,danes pa se vsa vesela pogovarja s služabniki la ablfta lepe otroške obleke,Ko Je zbrala na j lepšo, jo je iz.ro o±ia služabnika,da jo obleče snoudencau Freno-ku.Ko je bi^ Franeek oblečen,je skozi nevidna vrata vstopil gospod Tt&Ison -en ga odvedel a seboj.FolJal ga J« v sobo vso is prozornega kristala,iz katere se Je videlo daleč tja aa prekrasne vrtove,Pritisnil je nagnmb na steni in sredi sobe se je pojavila lepa miziea,na kateri je Francka šakal zajtrk.Franeek te ni dal prav nič prositi.Prisedel je k mizici in ee veselo lotil zajtrka. Med tem mu je gospod Zdison razlagal: "Voja gospa Vida je že nekaj let žalostna, ftavzll o temu,da sem Ji preskrbel vse dragocenosti in zaklade na svetu,se dolgočasi. »»stregel sem vsaki njeni želji, preskrbel ji vsa mogoča razvedrila,a smeh se ni povrnil aa njene ustnice.Ker Ima že vse,kar si more človek na svetu želeti,nisem več opal,da bom kdaj ugledal smehljaj na njenih ustnih.Tl franeek pa si jo s svojo navzočnostjo tako razveselil,da sem Jo danes slišal eelo prepevati. Spomnil sen ee šele ds. ne e na to,da fospe Vidi manjka to, kar je vsem gospem največje vesel jej otaroei! Da ti izkažem ueinmerco hvaležnost,ti bom danes razkazal svoje velike "M prenosenje.izbrati sl smeš,kar se bo tebi zdelo najbolj dragotono,ln kar tl bo najbolj ugajalo. Ko je Franoek pozajtrkoval,sta z gospodom stopila v letečo ladjieo,kl ju je prenašala po čudnih krajih.Nenadoma je Franeek stal vse začuden v prekrasni podzemski dvorani,ki Je imela eelo vrsto vrat rasliene velikosti,2 gospodom pa sta stopila kar skozi prva.In glej čudo.Vrate eo vodila v nebo,ki Je bila večja od stolne eerkve.fse naokoli je Franeek videl kupe zlata.in draguljev, ki so se blleoall.de je kar Jemalo vid.Franoka je že mikalo,da bi kaj vprašal,a premagal se jo in stopil iz dvorane. Kaj pa bi tak fantiček s tem bogastvom!? Sledil je gospoda v drugo sobo,ki je bila tako majhna,da sta se v njej oba komaj gibala.Gospod je prižgal zeleno lučko in za-“čelo je nekaj brneti.v malem okviru na zidu se je prikazala riba, ki je spoštljivo pozdravila: 'Dober dan,Franeek!" Franček Je kar ekstremi.Se nikoli ni slišal,da ribe govorijo.aospod pa ara je prijazno razložil: "F ta okvii lahko prikličeš katero koli žival na svetu.dim katero imenuješ,že se pojavi in ti odgovarja na stavljena vprašanja.** Frančku je to vidno ugajalo,a vendar se m ta iznajdba ni zdela najbolj dragocena. Oospod Je to uganil in odvedel ga Je v drugo sobo.V veliko Frauokovo presenečenje je ta soba bila prav priprosta.Za mizo je tu aedcl drugi gospod,ki je nekaj pisal in se ni prav nič zmenil za vetopivša.Gospod Gdieon Je pristopil in ga nagovoril: "Zdravo,gospod Feigel,kako pa gre z vašimi novimi izumi?” - 'Hvala, dobro, dobro'- TTr.J pe ta", Je nagovorjeni pokazal na Francka."Voj dobrotnik je ,je pomenljivo odvrnil gospod sdison. "Kad bi mu pokazal vaš veleoflikter in mu ga daroval,če bo ž njim zadovoljen.’ Franeek je na te zanj nerazumljive besede opazil,kako je gospod Feigel segel po mali škatli,Jo odprl in začel razlagati:”To Je e-den mojih malih izumov.Imenuje se Tcleoflikter.FunkolJonira pa ta- ooooooooooooooeooooooooooooooooooooooooooooooooooooooeoooooooooooooooe M<‘:' kol«: K«eino,da al kdo želi lil v kak oddaljen kraj.Zasukati mora to ikatlo v zašeljeao amer,pritisni ti na goab tu v ar«dl la ▼ hipu j« aa mestu," Frane«k J« kosaj vorJel arojis očem la ušesom.Z zanimanjem ja ogledoval škatlico,« na tihem ja bil prepričan,da ga alti ta čudo-▼itoat ae bi nogi« osrečiti, kakor da au vidi v dušo,ga j« gospod Edison mto odvadol skozi o«trta vrata.Ko ja Franček vstopil, ja začutil,da ga nevidna sila lana s velikansko bralno kvišku, raljni ee ja že nekajkrat v dvigalu,« ta j« bilo vsa nekaj drugega. Slo J« kakor blisk,Ko ja hotal vprašati gospoda "d ta ona, k-** ee peljat«,sta že stala v stekleni so-bioi.ki j« visela med oblaki,fa zlati vrviei ja s stropa visel sajhen daljnogled. "Vidiš t je dajal gospod Edison, 's ton daljnogledom a« lahko vidi v vsa kraj« sveta. Franček ni nogel kaj,da ne/bi pokukal stezi daljnogled. In glej cužioi Zagledal Jo svojo ljubo naaieo,ki j« 4ena sedela pri njegovi posteljici in silo Jokala.? j^fgovea sreu so je zdaj vžgala*selJa,ki Je n«fftkrilila vse druge.pozabil j« na vsa čuda,ki jih jo prej videl,in pogled na ijueo mani ec ga je ganil in obenesi razveselil,Zaželel si |e biti pri njej.iadel je na kolena pred gospoda 'iftieona in na ihte razodel ,da si vroče deli vrnitve k svoji dobri muKici.Gospoda je prošnja ranil« in ker je obljubil, da bo ustregel sleherni njegovi ielji.ga je prijel aa roko in vrnila sta se k gospoda Feiglu. Ko J« gospod reirel slišal Fmackovo prošnjo,se j« razveselil in stekel po svoj ?eleoflikter.Cospod Edison je komaj utegnil natise iti ^ranefcove žepe nekaj papirja in "ranoek je že počival v naročja svoje ljube maaioe.ki j« a«o ihtenjem vzklikala: **o ti noj dragi Franček,da si le zopet pri meni!" Ko je Fruuoak o o«; nekaj eaoa segel v iep, Je kar oba trme 1 od začudenja.3epi so na bili polni tisočakov... Od tistega dne je Franček vemo pri ovoji aamiei,ker ve,da je mamica najveoJa dobrota in največje bogastvo na svetu. Tudi gospa Vida j« zopet »ročna in vesela,ker po lepih velikih dvoranah skače razposajeni fantiček,ki je njen sinček. lospod Edison p« pošilja Isto oa letom ^Taneku lepa darila in med drugim tudi lepe knjige,ki jih je napisal »aa gospod Feigol za pridne otroke... .................................................. Iko kdo čeli citati omenjene knjige,naj s« obme do Čin-Caja, ki Je v sorodu s Francko«. ooooo 000 o za KAgft gosgopiHJg. (priredil č.#8.) Večerna torta. Kalij 1/4 1 nedolžnih solzie v ljubezenski loneo.'ogrevaj z vročimi poljubi ob svittt polne lune,primešaj l do IS vzdihov in 3 do 4 sladke besede.aauj Še 5o tople ljubezni,položi a^sredo kupček sentimentalnosti in serviraj se gorko gosto« moškega spola. ooo o Tečno kosilo. Položi na kupček vse zaostale in neplačane račune.pristavi najnovejšo modno knjigo,tako da pade pogled takoj na najdražjo obleko, ki je v njej naslikana in posebej od tebe podčrtana, vse to potresi temeljito z žalostnim vzdihovanjem,zabeli z jokom ter primerno osoli s sitaareniem la kregom.&ko tvojemu soprogu to as zadostuje, pp\loži predenj se pismo ivojegs zadnjega ljublmoa in soprogu bo kosilo prav gotovo teknilo,tako da ne bo za feč časa vprašal po drugi jedi. ooo o vadežl na perilu. Sdino sredstvo,da se madeži na perilu ne opazijo,je,da se tl odstrani jo, ali pajfl da se perilo skrije.- Dobro je tudi,Še se perilo sploh nikoli ne omadežuje.TAko madeži na noben našln nočejo s perila, je večkrat priporočljivo nadomestiti staro perilo z novim. ooo o .Mnogokrat se gospodinji pripeti,da dobi v roke ponarejen papirnat denar.To je za gospodinjo seveda velika neprijetnost,posebno oo ne more denarja več oddati. O pristnosti bankovcev se n jbolj zanesljivo prepričamo,če jih sežgemo: Oe je pepel popolnoma bel,Je denar dober,če pa je pepel elvkast,pomeni,da je bil denar ponarejen, 9e je gospodinja previdna in nosi e sabo vžigalioe,lahko poskusi to ob vs^ki priliki tudi v trgovini. ooo o ooooo ooooooo ooo o H l.Kriptograg«, 1.vigred, l.kMjtS.ilM!,!,«, - M* ««1 verigi tirat* dva psa mir,pri eni kosti pa vasi«J pre-pi r. ZJiebas: 3«uao. 3. ‘Stas: medved. 4.bebast petellnje petje. S.Rebae: Petkrat meri, enicrat reži? 6.Reba*i Triglav. T.goaetnlea; ’gt&npihar’*. ».roeetnlo*: Komenda tor Riba. 9.Rsbae: podoknioa. lO.Robaa: "V sadova sada. ul X A ZALO L. Biser (pesem,Ben-Dan).......................... 42 2. Deževni veoer (pesem,Ben-Pan)................... 41 3. Drobiž (FJokato)..,............................ sp 4. Države (F joketo)................................43 -Sl 3. Duh Junaka (pesem, Ben-Pan)..................... 42 6. Kazalo. .................................. $o 7. Koledar (FJokato)................................. 2-26 R. Kotiček za Stempiharake (Cia-CaJ)............... 62 -65 9. Sasa beseda (FJokelovie) 1 10. RekaJ besedi o Stempiharski kliiarni (FJoketo54 -57 11. lakaj matematičnih posebnosti (FJekelovič).. 59 12. Sekaj Štempiharhke filozofija (FJokelovič),. 58 13. Poet orač (pesem,Ben-Pan),........................................... 41 14. Pa sveta (FJokato) ............................ 40 15. Rešitve ugank (FJokelovič)............ ......... 67 16. Smešniee (Hiba)............................. 58 17. Snažnioa (zbral Iv&nče,nekaj Riba).............. 45 -47 18. Spomini (FJokato).............................. 53 19. Straftaa noo (FJokelovič)...,... 52 -58 20. Štempihar v penziji (Riba)............... 48 -45 21. Taja beseda: Predgovor (FJokelovič)....................... 27- 28 pesnitev čin-čaj)iL.^art av. »fetoda, iT.ifa poti v Benetke,ITT.7 Benetkah,IT.Ra poti v domovino, T.Doma,VI.Ra bojišča 29 -39 2Z. Z«gladi pravljica,Cin-Č*J)...................... 68 -65 23. Za naie gospodinje (Cin-čaj).................. 66 24. Za ugankarje (FJokelovič) 60 -61 25. Življenja (pesem,Ben-Pan)............. ........ 41 26. Življenja (pese«,Ben-Dan)...................... 42