KZJOTKA ENOTNOST GLASIL© ENOTNIH STROKOVNIH ZVEZ DELAVCEV IN NAMEŠČENCEV SLOVENIJE Ljudstvo bo verjelo tistim, ki so bili pripravljeni dati svoja življenja za njegovo svobodo. Desettisoči takih so položili svoja življenja. Mi smo tudi sedaj pripravljeni vložiti ne samo svoje sile, temveč tudi življenja, če bo potrebno, da si ljudstvo očuva svoje pridobitve. F MARŠ.LL TITO. Leto I., št. 23 Izhaja vsako soboto Ljubljana, 20. oktobra 1945 Cena Din 2.—. Mesečna naročnina Din 8.—. Ob ob eliti osvoboditve Beograda Med političnimi in strokovnimi organizacijami je težko postaviti demarkacijsko črto Izjava vodje sovjetske delegacije na svetovni kon-Serenci v Parizu Pred letom dni, ko so še gorele po Jugoslaviji vasi, ko so naši ljudje umirali po nemšiiih taboriščih in ko so padali borci za svobodo v težkih bojih s fašisti, ki so divjali v zadnjem in zato najbolj divjem besu, takrat se je zgodilo tisto, kar je trpečemu ljudstvu vlilo novih moči in novega poguma, a sovražnikom še bolj zamajalo tla pod nogami — osvobojen je bil Beograd! Da, po letih trpljenja, nemškega gospostva in tiranije aomaeih izdajalcev je uporna prestohca, ki je leta 1941. odločno izjavila: »boiji tat, nego pakt!«, za vnašala v svobodi, to pot v pravi svobodi, v tisti svobodi, po kateri je ljudstvo tako doigo hrepenelo. Pred Beogradom sta se združiti dve armadi, dve ljudski armadi: Jugoslovanska, ki je zrasla iz matih partizanskih čet, se v bojih krepila m rasia ser laso postala sila, čuvar naše neodvisnosti in porok našega svobodnega razvoja in Bdeča armatur, ki je v retin po socialistični revoluciji 1. 1917. ubranila mlado sovjetsko socialistično republiko pred so-vratniki delovnega ijuustva v republiki sami, kakor tudi izven nje, in ki je v letin, ko je Hitler mislil, da je že gospodar Evrope, doprinesla največje žrtve v boju za uničenje nemakega barbarstva. Skupni napori, junaštvo in nezlomljiva volja obeh armad so dali veličastne rezultate. T«m na barikadah, na beograjskih ulicah se je znova potrdilo tisto neraz-družno zavezništvo in iskreno bratstvo jugoslovanskih narodov in narodov Sovjetske zveze; potrdilo se je s krvjo borcev Rdeče armade, ki so od Stalingrada in Moskve preko Dnjepra in ukrajinskih polj preganjali fašistične bande in se na svojih in tujih tleh tolkli ne samo za svobodo sovjetskega ljudstva, ampak za svobodo, srečo in blagostanje vsega naprednega človeštva in pred Beogradom žrtvovali življenje za svoj svetli cilj. Ta kri sovjetskih padlih junakov Mim je najboljši dokaz ueseštičo* žjutie*-ni Sovjetske zveze do narodov Jugoslavije, ki so se v najtežjih letih domovinske vojne daleč od Sovjetske zveze na svojih tleh borili za isti skupni cilj: za zmago, svobodo in neodvisnost. Ta bratska zveza, to sodelovanje in medsebojna pomoč v času vojne nam je porok, da bomo tudi zdaj v miru sodelovali s svojo veliko zaveznico, kajti to je temelj za ohranitev naše neodvisnosti in za očuvanje pridobitev našega narodno osvobodilnega boja. V bojih za Beograd so se manifestirali skupni vojaški in politični napori vseh narodov Jugoslavije, ki so se v tem boju prekalili in pod modrim vodstvom maršala Tita ustvarili tisto bratsko povezanost med seboj, ki je potrebna m zdrav ki pravilen razvoj resnično ljudske države. Za Beograd, za prestolico Jugoslavije, toda ne za čaršijsko prestolico, ampak za prestolico, ki bo simbol enotnosti, moči in bratstva Jugoslavije, so se ramo ob rami borili srbski rodoljubi, makedonski, črnogorski, hrvaški ki slovenski junaki, borili so se naši bratje s Primorske in Trsta v nadi in s ciljem, da priborijo tudi Primorski in Trstu svobodo In neodvisnost, da se združijo s svobodno Slovenijo v demokratični federativni Jugoslaviji, Osvoboditev Beograda pomeni ogromen doprinos skupni zavezniški stvari, pomeni velikanski udarec fašizmu in reakciji. Z osvoboditvijo Beograda je začel rasti v svetu ugled nove Jugoslavije, pridobila si je še večjih^ simpatij, čeprav so jo na drugi strani njeni nasprotniki še bolj zasovražili. Ko je novica o osvoboditvi Beograda zajela vojake na bojnih poljanah in ljud- stvo, id je prestalo vse vojne grozote, se je morala v vojski in med ljudstvom še bolj dvignila, še z večjim elanom so vsak Ra svojem področju tolkli in slabili fašizem. Toda osvoboditev Beograda ne pomeni samo moralne opore narodom Jugoslavije, ampak tudi dejansko pomoč. Osvoboditev Beograda pomeni, da smo mi upravičeni zahtevati pravične meje tako jugoslovanske, zlasti pa slovenske. Slovenski borci so se borili pred Beogradom tudi zato, da bo vsa Slovenija enotna in združena! Ne bil bi Beograd osvobojen, če ne bi bili jugoslovanski narodi tako složni in enotni. Kakor je ta novi patriotizem, ki povezuje množice vseh jugoslovanskih narodov, ustvarjal v času vojne junake, ki so pripomogli k uničenju fašistične vojaške sile, tabo ustvarja zdaj v dobi obnove junake dela, id bodo zagotovili naši ljudski državi zmago tudi na gospodarskem polju. Vstal je nov Beograd, Beograd v katerem ne gospodari več klika, bi hoče živeti na račun ljudstva. Vstal je Beograd — budni čuvar velikih demokratičnih in nacionalnih pridobitev naše borbe, Beograd — prestolica nove demokratične in federativne Jugoslavije, Beograd, sedež najvišjega predstavništva demokratične ljudske oblasti, tak Beograd, brez kakršnega ne bi bilo demokratičnih in svobodnih prestolic po ostalih federalnih edinicah. Za vselej je padel stari čaršijski Beograd, središče gospodarskega izkoriščanja, nacionalnega zatiranja in politične neenakopravnosti. Narodi Jugoslavije gledajo v novem Beogradu simbol enakopravnosti in svobode narodov Jugoslavije, resnične demokracije, sreče in blagostanja, obnove, neodvisnosti in zunanje moči. Beograd je naš, ljudski, Beograd je srbski, hrvaški, slovenski, makedonski, črnogorski, muslimanski! Toda obstojajo sile zunaj v svetu in v notranjosti države, ki jim .ta. Beograd ni po volji, ki bi hotele, da se povrne staro, ki bi hotele še naprej živeti na račun ljudskih žuljev. Te sile hočejo zanetiti sovraštvo med narodi Jugoslavije, kajti zavedajo se, kakšno moč predstavlja bratstvo in medsebojna pomoč. Toda mi jim bomo odgovorili enkrat za vselej na volitvah v Ustavodajno skupščino. Eno leto po osvoboditvi Beograda se vsi pošteni državljani nove Jugoslavije pripravljajo, da na zgodovinski dan enajstega novembra pred vsem svetom pokažejo, da je ni sile, ki bi mogla uničiti to, kar se je skovalo v štirih letih boja in trpljenja. Ljudstvo bo dokazalo, da ve, zakaj bo glasovalo za novi Beograd, da bo glasovalo zato, ker so v Beogradu bili izdani zakoni Začasne narodne skupščine, ki zagotavljajo vsem poštenim ljudem svobodno in srečno življenje. Zavedajo se, da bodo to pot volili svobodno, za tisto, kar so sami spoznali, da je pravilno, da bodo glasovali brez žandarskih pušk. Z udeležbo na volitvah bomo glasovali za novi, demokratični, ljudski, republikanski .bratski, Titov Beograd, ki je vsem enako drag, tako Srbom, kot vsem ostalim narodom Jugoslavije. Ni in ne more biti svobode naših narodov brez Titovega Beograda, ki je jamstvo bodočnosti in sreče naših ljudskih množic. Naš glas na volitvah bo naša ponovna potrditev, da pri nas ni in ne more biti povratka na staro. Pokazali bomo, da se zavedamo, da je novi Beograd sad skupne borbe naših narodov in da bomo mi to pridobitev čuvali, utrjevali in razvijali. Obenem pa bomo s svojim glasovanjem izkazali največjo čast junakom Jugoslovanske in Bdeče armade, ki so padli za svobodo Beograda, ki so padli za svobodo vseh narodov Jugoslavije. Vodja sovjetske delegacije Kuznecov je na Svetovni sindikalni konf erenci v Parizu imel konferenco tiska. Po kratkem uvodu, v katerem je poudaril željo sovjetskih strokovnih organizacij za konsolidacijo enotnosti svetovnih sindikatov, je Kuznecov odgovarjal na vprašanja, ki so mu jih postavljali francoski in inozemski novinarji. Na vprašanje o oblikah akcij bodoče strokovne organizacije, je Kuznecov dejal, da se ne bo posluževala posebnih oblik, temveč da se bodo strokovne organizacije posluževale sredstev, s katerimi razpolagajo: z radijem, tiskom itd. Naslednje vprašanje je bilo ali se bo nova Mednarodna strokovna zveza bavila s političnimi vprašanji ? »Sindikalne organizacije so do skrajnosti strokovne, zaradi tega se ne bavijo s politiko. Včasih je težko postaviti demarkacijsko črto med političnimi in strokovnimi problemi. Zadeva sindikatov je, da rešijo ta ali ona vprašanja. Na primer: fašistični režim v Španiji in Argentini je politično vprašanje, * toda ta problem je povezan s vprašanjem trajnega miru in uničenje nasilja. To pomeni, da se mora tudi delavski razred ra to zanimati.« Na vprašanje sovjetskih odnosev ra povečanje Izvršnega odbora je Kuznecov izjavil: »Sovjetska delegacija je sporazumna, da se Izvršni odbor poveča, zaradi sodelovanja malih držav.« O odnosih Sovjetske zveze do strokovnih tajništev je Kuznecov odgovoril: »Sindikalna tajništva se morajo pridružiti Svetovni sindikalni zvezi. Razvoj je odvisen od njihove dobre volje. Dati se jim mora časa, da razmislijo. Zaradi tajništev se delo ne bo odložilo. Predmet ni tako enostaven, da bi se jih moralo prisiliti.« Zatem je Kuznecov odgovoril na vprašanje o vlogi svetovnih strokovnih organizacij v začetku pov.daega razdobja. čeprav se sovjetske strokovne organizacije razlikujejo od sistema drugih držav, V • razgovoru s sodelavcem »Pravde« je voditelj sovjetskega zastopstva na svetovnem sindikalnem kongresu predsednik Vsezveznega osrednjega odbora sindikatov Kuznecov govoril o neposrednih nalogah in napovedih o delu Svetovne sindikalne zveze. Ustanovitev Svetovne sindikalne zveze — je rekel Kuznecov — je velik uspeh za celotno mednarodno delavsko gibanje. Toda človek se mora že sedaj zavedati, da ne bo lahko izvršiti odgovornih nalog, Iti čakajo zvezo. Mnogo praktičnega organizacijskega dela je treba narediti, kar bo mogoče uspešno izvesti samo s podporo in s čim bolj aktivno udeležbo vteh narodnih sindikalnih centrov, ki tvorijo svetovno zvezo. V prvi vrsti je treba vzpostaviti upravni aparat. - Uspeh vsega delovanja svetovne zveze zavisi v veliki meri od izbire uredništva, njihove sposobnosti, iniciative in T*stac#ti, Kongres je posvetil mnogo časa imajo sovjetske strokovne organizacije mnogo dela. Sedaj se dela za razvoj industrije iz vojne ra mirnodobsko proizvodnjo, da se proizvede čimveč imetka za ljudstvo. Nujno je, da dobi vsak delavec novo delo, ki naj bo v sorazmerju z njegovo kvalifikacijo. Demobiliziranci, ki so mogoče v vojni pridobili nova izkustva in boljše kvalifikacije, morajo dobiti odgovarjajoče delo itd. Strokovne organizacije morajo vložiti vse napore, da se čimprej reši vprašanje razvoja iz vojne na mirnodobsko proizvodnjo in da reši probleme administracije podjetij. Na vprašnje, če bodo sovjetske strokovne organizacij zahtevale oddeljene zastopnike ra ukrajinske in beloruske sindikate je Kuznecov odgovoril: »O tem še dose-daj nismo razpravljali, to vprašanje smo odložili za kasneje.« V odgovoru na drugo, vprašanje je Kuznecov pristavil, da je sovjetska delegacija sporazumna s predlogom, da bo v Parizu središče Svetovnih strokovnih organizacij. O njegovem mnenju glede sodelovanja strokovne zveze v Zavezniški kontrolni komisiji, je Kuznecov dejal, da se sovjetske strokovne organizacije držijo splošnega principa — da morajo vse strokovne organizacije sodelovati v vseh organizacijah Ujedinjenih narodov in da so oni zainteresirani v vseh vprašanjih, ki se tičejo problema trajnega miru Dodal je. da še ni Imel prilike razpravljati o teh vprašanjih s tovariš, iz delegacije Glede Mednarodne direkcije dela in odgovora Sovjetske vlade na predlog, da se Mednarodna direkcija dela pripoji novi Svetovni strokovni organizaciji, je Kuznecov izjavil, da mu odgovor Sovjetske vlade še ni znan, ker je delegacija odpotovala iz Moskve po sprejemu tega poziva s strani Mednarodne direkcije dela. .Dodal je, da so odnosi sovjetskih sindikatov do Mednarodne direkcije dela bili precizirani aprila 1044 leta in ker od tedaj ni sprememb, ne bodo v tem sodelovali. in pozornosti vzpostavitvi vodilnih organov, izvolitvi glavnega tajnika, predsednika in podpredsednikov. Izvršni urad bo vodil vse tekoče delo zveze in je odgovoren za. izvedbo odločb, ki smo jih sprejeli na kongresu. Program, ki je bil sprejet na prvi svetovni sindikalni zvezi v Londonu, bo temelj dela svetovne zveze. Vsebuje konkretne zahteve organiziranih delavcev glede različnih polj javnega, gospodarskega in političnega življenja. Ena prvih praktičnih zadev, ki se jih bo morala lotiti svetovna zveza, je pripustitev njenih zastopnikov v organizacijo Združenih narodov. Naša zahteva, ki smo jo formulirali v San Franciscu je, da je treba pripustiti zastopnike svetovne sindikalne sveže brez pravice glasovanja v organizacijo Združenih narodov in s pravico glasovanja v gospodarski in socialni svet. Kuzoecev ie nadalje, ji««!.' s&omrseB je popolnoma premislil željo vseh organiziranih delavcev, da se združijo v vrstah svetovne zveze. Kongresu je uspelo prebroditi razlike in težave, ki so neizogibne v takih primerih. Mnogo koristnih sklepov smo sprejili kljub odporu posameznih zastopnikov in smo dosegli soglasnost. Vemo, da bo svetovna zveza naletela na mnogo težav tudi v bodoče, toda trdno smo prepričani, da bomo mogli doseči soglasnost tudi v bodoče, kakor smo jo dosegli na pariškem kongresu.« Na koncu je Kucnecov poudaril, da je ustanovitev Svetovne sindikalne zveze velika pridobitev. Spletkam sovražnikov trajnega miru. poskusom reakcije proti demokratičnim pravicam delavcev in proti njihovim sindikatom bomo postavili nasproti enotnost organiziranih delavcev vseh demokratičnih dežel, enotnost njihove volje, misli in dejanj, usmerjenih k dosegi plemenitih ciljev, ki si jih je zastavila sindikalna zveza. čestitali smo maršala Tita Jeseniška podružnica železničarjev je priredila dne 12. septembra zborovanje, na katerega so bili povabljeni tudi tovariši iz sosednjih podružnic. Ob tej priliki je bil z velikim odobravanjem sprejet predlog, da se pošlje našemu velikemu voditelju in borcu za demokracijo, tovarišu maršalu Tita' čestitko, ob priliki podelitve visokega odlikovanja »Reda Zmage«. »Železničarji z Jesenic, zbrani na svojem množičnem zborovanju Vam ob priliki podelitve visokega odlikovanja Sovjetske zveze »Reda Zmage«, veliki naš vodja Tito* najiskreneje čestitamo. Ob tej priliki Vam obljubljamo, da bomo dosledno izvršili vse, da bo naša domovina čimprej obnovljena. Enotnost delavca, kmeta in delovne inteligence — našo največje pridobitev — bomo budno čuvali povsod ia proti vsakomur.« Z enakim navdušenjem je bila sprejeta tudi naslednja resolucija, poslana zvezni vladi v Beogradu in narodni vladi Slovenije v Ljubljani: »Železniški delavci in nameščenci postaje Jesenice, zbrani na članskem zborovanju, izjavljamo enodušno željo, da postane naša država republika. Prepričani smo, da bo le v republiki prišla do izraza naša ljudska demokracija, ki smo jo s štiriletno krvavo borbo priborili. Odklanjamo monarhijo! Zahtevamo republiko! Naj živi voditelj svobodoljubnih demokratičnih narodov Jugoslavije, tov. maršal Tito! Naj živi demokratična federativna Jugoslavija!« Delavci obsifafo vmešavanje cerkve v politična vprašanja V slavno-tno okrašeni dvorani mestne elektrarne se je vršila 6. oktobra pod vodstvom strokovne organizacije in odbor,om Osvobodilne fronte mestne elektrarne po-litično-kulturna prireditev. Na sporedu se bile zborove pe.rru. recitacije in govori, v katerih so govorniki seznanili delavce z zunanje in notranje političnim položajem, Ta večer izvoljeni odbor je poslal maršalu Titu brzojavko naslednje vsebine: »Z navdušenjem in globokim zadoščenjem se Vam zahvaljujejo za sp <:eto kandidaturo v naši beli Ljubljani. Zagotavljamo Vam, da bomo mnifestiralj svojo enotnost na dan volitev v isti meri, kakor caoo v težkih časih borbe in trpljenja stali enotni in odločni za našo osvobodilno fronto. Tito, tovariš in voditelj. Tebi zaupamo, bodi prepričan, da je Tvoj cilj tudi naš cilj — svobodna demokratična republika Jugoslavija. Isti odbor je sestavil tudi dva dopisa, enega Škofijskemu ordinariatu, drugega Izvršnemu odboru OF. V dopisu za Škofijski ordinariat delavci in uslužbenci mestne elektrarne odločne obsojajo vmešavanje cerkve v politična vprašanja. Navzoči uslužbenci in delavci so potrdili, da hočejo mir m svobodo v naši državi. Izvršnemu odboru osvobodilne fronte je bil poslan sledeči dopis: »Po tisočletnem robstvu stopa nov m prekaljen slovenski človek k najvažnejšemu koraku političnega življenja, prvič zares svobodno k volitvam, da potrdi voljo skv venskega naroda: živeti in gospodariti samostojno na svoji zemlji. Naj živi osvobodilna fronta slovenskega naroda!« Večer je bil zaključen s proslavo na čaat 6 najstarejšim uslužbencem, ki so posvetili mnoga leta svojega življenja delu v mestni elektrarni. Odgovir ljubljanske železniške mladine na pastirske Mladinci in mladinke železnice, zbrani na množičnem sestanku, obsojamo delovanje nekaterih cerkvenih voditeljev proti narodni vladi In proti pridobitvam narodno-cevo-bodilne borbe. Zlorabljanje verskih čustev v politične svrhe je podlo in prav gotovo ni v sklade s cerkvenimi izreki. Danes moramo posvetiti vse svoje sile izgradnji naše nove države, ker smo poklicani ln dolžni graditi, kar nam je sovražnik porušil. Vplačevanje v votivni fond naj bo ponovna manifestacija požrtvovalnosti vsega naroda za skupno stvor Sovjetska delegacija na svetovni konferenci strokovnih organizacij v Parizu. V etoitini vodja delegacije tovariš Kuznecov, Jugoslovanska delegacija t Pari ra s tovarišem Gjurem Salajem Ustanovitev Svetovne sindikalne zveze Je velik uspeh za celotno mednarodno delavsko gibanje Izjava vadje sovjetske delegacije Koznecova Hi 9183 liSESto S Pre&tuua prebivalstva 2 življenjskimi potrebščinami je težak problem naših krajev po vsaki vojni, Toliko težji je ta proniem še po seaanji vojrn, ko smo imeli v deželi okupatorja, m to takega/ ki je imel v naenu zamoriti rast našega naroda 5 razselitvijo in fizičnim pokonča vafljem. Povrn je pa še sam način bojevanja pri današnji tehniki zelo udarjal zaieuje, ki je mnogokrat bolj trpelo, ko fronta sama. Pri takih razmerah, po tolikem uničevanju industrije, prometnih naprav m rušenju kmečkih gospodarstev je potem jasno, da so razpoložljive potrebščine le v skromnih količinah na razpoiago in se mora vsak posameznik utesniti, če hočemo, da bomo imeli vsi vsaj najnujnejšo preskrbo zagotovljeno. Zato so vse države racionalizirale prehrano in jo dajo posameznikom le toliko, kolikor dovoljujejo razpoložljive zaloge. Te omejitve niso izvedle le one države, ki so bile zasedene po okupatorju, temveč tudi tiste, ki so izvajale blokado nad okupatorjem in z njim tudi nad državami, ki jih je ta držal v svojem robstvu. Racionalizacijo je izvedla Sovj’etska zveza in celo Anglija, na katere tla ni stopila noga niti enega sovražnega vojaka. Poročila, ki jih prinašajo očividci iz raznih držav Evrope, ki so bile zasedene po nemški soldateski, so glede preskrbe, če jih primerjamo s preskrbo pri nas, dokaj slabša od naših. Prebivalstvo nekdaj agrarno tako bogate Madžarske, Romunije in celo Francije, da o Italiji sploh ne govorimo, ima dosti slabšo preskrbo, kakor jo imamo mi. Čudežnim silam našega delavstva, zlasti železničarjem je uspelo v borih treh, do štirih mesecih vsaj toliko popraviti promet, da se življenjske potrebščine že precej redno razvažajo in da bo celo kuriva za predsto-ječo zimo vsaj za silo na razpolago. Napori zvezne in naše federalne vlade in vseh organov naše ljudske oblasti, da hi se premagale težave glede preskrbe prebivalstva so tako veliki, da jih lahko ocenijo le tisti, ki jih vidijo od blizu in, ki težave, ki jih morajo premagovati vsaj približno poznaj o.Pri težavah, ki jih mora premagovati redna preskrba sta pa dva elementa, ki težave še vedno na novo ustvarjata in na katerih naslov smo namenili te vrstice. Prvi element so tisti ljudje, ki žive z nazaj obrnjeno glavo in izmišljajo vsak dan nove trike, da bi napravili življenje neznosno in s tem ustvarili ugodna tla za povratek onega, kar je vojni vihar odpihnil. Drugi element nereda v prehrani so pa tisti figarji, ki jih je vedno strah bodočnosti, ki vidijo samo sebe in posvečajo vse sile samo sebi, če tudi na škodo svoje okolice in svojih soljudi Prvi ne poznajo slavnega, za vse narode veljavnage pregovora, da se vojne ne končujejo nikdar tam, kjer so se začele. Razumnemu človeku je nepojmljivo, na kaj opirajo taki ljudje svoje nade. Recimo da bi jim uspelo s povečavanjem povojnih težav in prišepetavanjem destruktivnih gesel med ljudstvom, tako deskriditi-rati sedanjo oblast, da bi se ji narodne množice odtujile. Kdo bi po njihovem prevzel potem vodstvo države? Mihajlovič, Nedič, Maček, Rupnik, Krek, Remžgar, Basaj in slični? Kako bi pa ti premagovali težave, ki bi seveda ostale, ker one niso posledica delovanja sedanjega režima, temveč posledica vojne. Kako in s čim bi oni napolnili recimo železničarje, da z nadčloveškimi napori upostavljajo in vzdržujejo promet, s čim bi navdihnili rudarje, da skoro nagi in bosi napenjajo sleherno mišico, da bi dosegli čim višjo storitev? Kako bi navdihnili ostale delavce in nameščence, da bi ob skromnih plačah in preskrbi ne samo delali svojega dela, temveč še razmišljali in se napregali, da premagajo te in one težave in pomagali ne samo sebi, temveč celotnemu narodnemu občestvu. Kako bi to storil recimo Rupnik, M ni bil nikoli človek, ljudski človek, temveč vedno gospod oficir, pa naj je služil avstrijski, bivši jugoslovanski, italijanski ali nemški oblasti? Kako bi se približal delovnemu človeku dr. Krek, katerega so še za časa moči njegove stranke izključili iz svoje srede krščansko socialni delavci, drugi delavci in nameščenci ga pa poznajo le kot strankarskega mogotca, ki je za ohranitev svoje strankarske oblasti glasoval za vstop v trojni pakt Rim-Berlin-Tokio in, ki je sopodpisal dekret o razpustu Svobodnih delavsko - nameščenskili strokovnih organizacij in odvzel s tem delavstvu poslednjo možnost zastopstva svojih gospodarskih in človeških interesov. Ali bi ti gospodje postavili za vsakim delavcem enega policaja, da bi ga priganjal k delu? Ce bi že rešili vprašanje, kje dobiti sploh policaje, bi ostalo še vedno vprašanje kje dobiti toliko policajev ? Končno pa nastane še vprašanje, koliko ljudi, ne, koliko tisoč in desettisoč ljudi bi morali pobiti, da bi sploh vzdrževali vsaj zasilen red, vsaj pokopališki mir, ker drugačnega bi taki režimi ne mogli ustvariti. Mislečemu človeku mora biti jasno, da se le iz sil, ki so zrastle iz narodnoosvobodilne borbe, lahko razvijejo čimdalje večje državljanske svoboščine in da se demokratičnost vedno bolj razraste, da porabimo besede tov. Kardelja o tem vprašanju. Motenje tega razvoja je že samo na sebi oddaljevanje od tega cilja, če pa porablja kdo stiske in težave, ki so nastale vsled vojne, za rušenje oblasti, pa pomeni to nasilje proti naravnemu razvoju, ki bi imelo za posledico — če bi uspelo — državljansko vojno z vsemi njenimi posledicami, ki se izražajo v trpljenju in mukah vsakega posameznika in celega naroda. Dolžnost, narodna, socialna in človeška dolžnost, vsakega poštenega človeka je — tudi če se v vseh točkah našega programa ne strinja z nami — da z vsemi sredstvi preprečuje take namere in pomaga taka dejanja v kali zatreti. Drugi element nereda so pa oni, ki vidijo povsod strahove in oni, ki se nočejo niti malo utesniti pri svojih potrebščinah, da bi omogočili vsem kolikor le mogoče izdatno prehrano. Taki ljudje se vozarijo po deželi in kupujejo vse, kar jim pride pod roke. Pri tem ponujajo vsote, ki niso v nobenem razmerju do realnih cen. Seveda se mešajo v te posle še prekupčevalci, ki poskušajo izbiti za sebe kolikor mogoče mastne dobičke. Pri tem ne mislijo, da otežkočajo prehrano tistih sodržavljanov, ki nimajo takih dohodkov, da bi lahko plačah za življenjske potrebščine poljubno ceno. Sindikati se sicer zelo jasno zavedajo, da bo doseglo blago normalne cene predvsem takrat, ko ga bo dovolj na tržišču. Zato je usmerjen njihov glavni napor na povečanje produkcije. Na drugi strani je pa tudi resnica, da je rušenje cen življenjskim potrebščinam in zmeda, ki jo delajo taki elementi, ki smo jih zgoraj opisali, velika ovira v akciji za povišanje produkcije. Zato je odločna volja sindikatov, da se napravi tem stvarem temeljit konec, povsem razumljiva. Konferenca Glavnega odbora sindikatov skupno s tajništvi priključenih zvez, je sklenila v tem pogledu energično akcijo. Vsi funkcionarji in člani naših strokovnih organizacij naj posvetijo tem vprašanjem največjo pažnjo. Budno naj zasledujejo vse ukrepe preskrbovalne službe in energično intervenirajo povsod, kjer bi se pojavih znaki, da se poskušajo posamezniki okoristiti na račun celote. Prvo dolžnost v tem oziru imajo vsi oni trgovci, ki si hočejo obraniti ime solidnega trgovca, da store vse, kar je v njihovi moči, da se zavre verižna trgovina z življenjskimi potrebščinami. V lastnem interesu in v interesu skupnosti naj opozore narodne oblasti na vse primere, ki bi se dogodili v namenu rušenja reda in cen predpisanim za življenjske potrebščine. Samo po sebi je razumljivo, da morajo tudi zadruge posvetiti vso pažnjo tem vprašanjem, saj so ustanovljene zato, da pomagajo napraviti red v službi preskrbe. Od njih pričakujejo sindikati čim več ini-cijativnosti na terenu samem, obenem pa čim večjega sodelovanja v javni akciji proti vsem pojavom, ki otežkočujejo enakomerno preskrbo prebivalstva z življenjskimi potrebščinami. Prestopki na tem področju morajo biti eksemplarično kaznovani. Pri vsakem prestopku predpisov oskrbovalne službe je treba zgrabiti oba krivca, kupovalca in prodajalca. Za take stvari ni nobena kazen preostra. F. Svetek jOOOCXXOOOOUOCXXXXXX)OOCaxjuXXvOCXXXXXXXX V con! B so regulirane plače delavcev in nameščencev V drugi polovici meseca septembra je izšla uredba za vse ozemlje cone B o reguliranju stalnih mezd in plač delavcev in nameščencev v gospodarskih, javnih in privatnih podjetjih. S to uredbo so se povečale delavcem plače in so se močno približale delavskim plačam onstran stare ita-lljansko-jugoslovanske 'meje. Prvič v zgodovini so bile na tem ozemlju izenačene moške in ženske plače za enako delo z istim učinkom. Uredba je zajamčila delavcem in nameščencem prisluženei življenski minimum, ki se bo večal vzporedno z uspešno obnovo, povečanjem proizvodnje m s krepitvijo splošnega gospodarstva. Dejstvo, da je ostala kljub izplačevanju stalnih delavskih in nameščenskih plač na ozemlju cone B ista količina lir, jasno priča, da je življenjski minimum delavcem in nameščencem zagotovljen. Istočasno se v tem zrcali popolna skrb narodnih oblasti, ki so dale podjetjem ogromno denarno porrfoč, da zagotovijo težnje delavcev. Sovražni špekulanti, ki skušajo omalovaževati 'n manjšati vrednost reguliranih plač, so dobili energičen odgovor. Delavci in nameščenci ustanavljajo zadruge, ki jim nabavljajo življenjske potrebščine po najnižjih cenah. Naše oblasti jim gredo na roko tako pri prevozu blaga kakor tudi pri olajšanju plačevanja carine. Posebne važno delo pri nabavljanju potrebščin opravljata NAVOD in Trgovska Istrska d. d., ki oskrbujeta zadruge in trgovine z blagom, zlasti s tistim, ki ga primanjkuje na ozemlju cone B in katerega . je treba uvažati. Zadruge bodo nabavljale in razdeljevale življenjske potrebščine. Posebno pozornost bodo obrnile na nakupovanje in razdeljevanje življenjskih potrebščin, ki jih je zaradi premahh količin in velikih domačih potreb po uredbi o blokiranju prepovedano izvažati iz ozemlja. Z ustanavljanjem zadrug bodo delavci preprečevali špekulantske namene posameznih koristoiovccev in omejevali črno borzo, ki se je v zadnjih časih skušala zakonito uveljavljati. Stabilizacija življenjskega minimuma delavcev bo brez dvoma ugodno vplivala tudi na proizvodnjo, ki ponekod prav zaradi zadovoljitve delavcev narašča. DELAVCI IN NAMEŠČENCI! Z volitvami v narodno skupščino bomo ponovno -,»>*•ill Mdaroo reaitdji. našem;« kletem« sovražniku. Zato udarniško zbirajmo v volivni fond! Akcija zi zbiranje starega gumija Vsem s-ilbsffem podrožsfie ESZDN Slovenije Bliža se zima in naše ljudstvo je v težkem položaju zaradi pomanjkanja obutve. Naša industrija in naši delavci poskušajo vse, da bi povečali proizvodnjo obutve v zadostni količini. Ker primanjkuje surovin, ne morejo tovarne delati s polno kapaciteto. Kljub temu obstoja možnost, da se poveča proizvodnja obutve in da se zadovolji ljudske potrebe. S predelavo starega gumija se lahko poveča število galoš in podplatov. Upoštevajoč važnost in nujnost zbiranja stare gume so zvezna ministrstva za trgovino in preskrbo, za rudarstvo, za notranje zadeve, za narodno obrambo in za kmetijstvo v soglasju z množičnimi organizacijami AFŽ, USAOJ, ESZDNJ in Državnim podjetjem za promet z odpadki sklenili, da organizirajo v vsej državi od 17. do 31. oktobra vseljudsko akcijo zbiranja stare gume. Iniciativni odbor za pospeševanje obnove v Sloveniji je izdal sledeča navodila: V vsakem okrožju, okraju in kraju se naj čim prej sestanejo zastopniki OF, AFŽ, ESZDN in ZMS ter skupno z zastopniki NOO izvršijo vse potrebne agitacijsko-pro-pagandne in organizacijske priprave, in sicer: 1. Skupno naj izdelajo enotni delovni program zbiralne akcije s tem, da v času od 17. do 31. oktobra organizirajo posebne tekmovalne dneve in to med posameznimi množičnimi organizacijami odnosno med posameznimi uličnimi, kvartnimi in krajevnimi tekmovalnimi skupinami. 2. V stenčasih, dnevnikih, tednikih, na konferencah, sestankih, mitingih in zborovanjih naj ljudstvu objasnjujejo važnost in potrebo zbiranja stare gume ter z vsemi razpoložljivimi agitacijskimi propagandnimi sredstvi zainteresirajo ljudstvo za sodelovanje. 3. Okrožni, okrajni in krajevni iniciativni odbori naj postavijo odgovorno osebo ali odbor, ki bo prevzemal zbrano gumo ter dajal zanjo potrdila. 4. Na krajevno običajni način naj razglase kraj in čas, kakor tudi ime osebe, ki bo staro gumo v imenu množičnih organizacij sprejemala. 5. V teku same zbiralne kampanje, zlasti pa ob njenem zaključku, naj obveščajo Državna podjetja za promet z odpadki, Ljubljana, Vošnjakova ul. 22b, o količinah zbrane gume ter o eventualnih nedostatkih, ki bi se mogoče pojavili v teku same zbiralne fikcije. Državno podjetje za promet z odpadki bo o prispelih poročilih obveščalo Iniciativni odbor za pospeševanje obnove v Ljubljani, ki bo vodil celo zbiralno akcijo, ter rezultate iste objavljal v ljubljanskih dnevnikih. Kot vse dosedanje, tudi ta zbiralna akcija ne bo brezplačna. Državno podjetje za promet z odpadki bo odkupovalo zbrano staro gumo po maksimiranih cenah, a množične organizacije bodo ta denar porabile za zaščito nepreskrbljenih otrok. Ker se posameznim podružnicam ESZDN Slovenije ne bodo pošiljale posebne okrožnice, naj se odbori podružnic ravnajo po zgoraj navedenih navodilih. Odstranimo dosedanje napake! Prekoračenje predvojne proizvodnje je danes. v dobi prvih povojnih težav, naša najvažnejša in najnujnejša naloga. Od hitrosti izvedbe te osnovne naloge zavisi naš promet, naše kmetijstvo, naša preskrba, naša obnova in izgradnja. Od tega je v največji meri odvisno izboljšanje naših težkih gospodarskih razmer, izboljšanje življenskih pogojev ljudskih množic. Toda ena izmed glavnih ovir za povečanje proizvodnje je pomanjkanje sirovin. Mnoge tovarne niso mogle zvišati in prekoračiti predvojne proizvodnje, ker niso imele nujno potrebnih sirovin. Tu je priskočila na pomoč ljudska iniciativa, iznajdljivost ; in požrtvovalnost delovnega ljudstva. Na pobudo Iniciativnega odbora za pospeševanje obnove Slovenije, v katerem so zastopane vse množične organizacije, vojska, posamezna ministrstva, državno podjetje za promet z odpadki ter agitacijsko-propagandne ustanove, so nastale pri nas množične akcije zbiranja raznih odpadkov, ki naj služijo industriji kot nadomestki za sirovine. Tako so nastale vseljudske kampanje zbiranja starega železa, aluminija, bakra, kosti, starega papirja, razbitega stekla, hrastovih jezic in starega gumija. Kot vedno so sc sodelovanju v teh zbiralnih akcijah odzvali posebno delavci, ki so več dni na nakladanje starega železa. Njihova prostornina tudi često ni bila temeljito izkoriščena. Vse to pa je bilo na škodo hitrejši in uspešneiši organizaciji transportov hrane, industrijskih izdelkov, sirovin itd., ki so zaostajali zaradi pomanjkanja vagonov. To so glavne napake v organizaciji dose danjih množičnih gospodarskih akcij na terenu. Te napake" in nedostatke moramo odstraniti. da bomo tako v bodočih akcijah dosegli še lepše in večje uspehe, s čemer bo akcija ministrstva za socialno politiko za nepreskrbljene, osirotele otroke dobila šc večjo in še izdatnejšo pomoč in podporo^ v lajšanju življenjskih težkoč tistim vojnim žrtvam, ki so danes pomoči najbolj potrebne. Vse to nalaga delavcem in nameščencem v posameznih strokovnih podružnicah kot eno od osnovnih dolžnosti, da dajo v svojem kraju ostalim množičnim organizacijam, predstavnikom tamkajšnjih vojaških enot in NOO takoj pobudo’ za ustanovitev krajevnih, okrajnih in okrožnih Iniciativnih odborov za pospeševanje obnove, da v te odbore pošljejo svoje najsposobnejše organizatorje in pro-pagatorje. Kot vedno in povsod naj bo požrtvovalno in iniciativno delo tudi v teh odborih naš odgovor, ki ga dajemo vsem onim reakcionarnim in protiljudskim elementom, ki podcenjujejo in ne zaupajo v ustvarjalne sile našega delovnega ljudstva, ki v delovnih naporih in v lastnih, neizčrpnih silah svojega ljudstva ne vidijo izhod iz težkih gospodarskih razmer, v katere so nas pahnili okupatorji skupno z domačimi izdajalci. oooooc*xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx)oooooooooooooooooooooooooooooooo Vslšlasliia manifesMa ii ei$ tešil v Celja Delavstvo in nameščenstvo Slovenije, organizirano v strokovnih organizacijah se je že na L Kongresu ESZDNS v Ljubljani lepo predstavilo s svojimi izdelki in prizori iz deua. Prav tako se je 14. oktobra zbralo delovno ljudstvo zelene štajerske k veliki manifestaciji dela in enotnosti v Celju. Zivopisana množica maniiertantov z zelenjem, jesenskimi rožami in zastavami je valovila v sončnem jesenskem dnevu. Lepo okrašene ceujske hiše z zastavami, rožami in predvolilnimi gesli, so dajale slavnosti prazničen poudarek. 2e v zgodnjih jutranjih urah se je začelo vrvenje na mestnih 1 ulicah. Prihajali so vozovi veselih mamifestantov, avtomobili, in vozovi simboličnih slik. Tudi vlaki.,so. bili natrpani gostov. Povorka, Iti je bila napovedana ob 9. se je začela pomikati šele ob pol 11., ker se je zakasnila zaradi birme. Množice veselih ljudi s'o bile že vse nestrpne, zato pa so dale tem več duška svojemu razpoloženju, ko so končno prišle ca vrsto. Značaj povorke je bil precej isti kot v Ljubljani na dan I. Kongresa, čeprav v manjšem obsegu. Na I. Kongresu so dobili mnogo izkušenj, tako, da so bili nekateri prizori celo boljši in zanimivejši. Med njimi se je najbolj postavila We tncva tovarna v Celju z originalnimi prizori _ iz dela, lepi prizori iz kmečkega življenja, kakor ličkanje koruze, prejo, splavarje in pohorske tesarje pa smo videli na mnogih drugih vozovih. Morda ni še nikdar prišla tako do izraza tesna povezanost delavca in kmeta, kakor baš na celjski manifeitaciji. Na čelo povoifite so šli zastavonoše z jugoslovansko. slovensko, sovjetiiko io sindikalno zastavo. Za njimi so nosili v sprevodu lepi veliki sliki maršala Tita in generalnima Stalina. Za godbo trboveljskih rudarjev so se razvrstile neštete zastave strokovnih podružnic, da se je zdelo gledalcu, kot da gleda pred seboj valovito rdeče makovo polje. Delegati strokovnih organizacij okrožja, in okrajev so se povorke udeležili v velikem številu. Različne tovarne in kmečke skupine s slikami dela iz okrajev Celje-mesto in Celje-okolica, so se prve razvrstile v povorko. Za njimi eo šli posamezni okraji s svo- jimi simboličnimi skupinami, kakor Konjice, Šmarje, Trbovlje, Gomjigrad in Šoštanj.. Povorka se.je pomikala ves čas med gostim špalirjem, navdušeno pozdravljena od množice. Vzklikanja in pesmi ni bilo ne konca ne kraja. Pred Mladinskim domom je bilo veliko ljudsko zborovanje, na katerem je govoril minister za industrijo in rudarstvo Narodne vlade Slovenije tovariš Leskošek, star borec za pravice delavskega razreda. Njega so množice zborovalcev še posebno toplo in prisrčno pozdravile in navdušenje je ob njegovih besedah doseglo svoj višek. Tovariš minister, ki kandidira v okrajih Celje-mesto in Celje-okolica, se je najprej .zahvalil zborovalcem za zaupanje, ki so mu ga s tem izkazali. V nadaljnjih besedah je poudaril bratstvo in povezanost jugoslovanskih narodov in opozoril na delo reakcije, ki nima toliko poguma, da bi kljub vsemu podtalnemu rovarjenju postavila svojo listo. Tovariš minister je dejal: »To so ljudje, ki ne žele demokracije, ki nočejo, da bi narodi svobodno dihali in se izobraževali Grolu, Šubašiču in Šuteju odkrito rečemo: naj gredo! Z nami je narod in narod sam bo naredil red v državi. Dosegli smo že velike uspehe v obnovi, med tem, ko nekateri narodi v Evropi stradajo.« V imenu strokovnik organizacij je delavcem čestital podpredsednik Glavnega odbora ESZDNS tovariš Svetek France in jih obenem pozval k še bolj aktivnemu delu. Pred zaključkom zborovanja so bile odposlane še pozdravne brzojavke maršalu Titu, podp.ed.edniku Zvezne vlade tovarišu Kardelju, Zvezni vladi v Beogradu in Narodni vladi Slovenije. Ob 4. popoldne so zborovali še delegati strokovnih organizacij cel j sik ega okrožja, kjer je govoril tovariš podpredsednik Glavnega odbora ESZDNS tovariš France Svetek o strokovnih organizacijah v predvoliv-ni borbi. Celotna manifestacija je bila izraz spontanega navdušenja in povezave delavcev in nameščencev z Osvobodilno frento. Obenem pa je jasno pokazala, da bo delavstvo 11. novembra storilo svojo državljansko dolžnost in glasovalo za maršala Tita in republiko. Ml sms ustil §i trsta či Sele d® tepe Svete Mežiška dolina je bila v nedeljo priča velikega praznika. Od vseh strani so prišli Štajerci, Korošci, Savinjci, Ljubljančani in še celo primorski bratje in sestre ter delegacija iz Trsta. Topel je bil pozdrav z našimi brati izven sedanjih meja, ki so prišli v narodnih nošah in že s tem povedali in dokazali, kaj eo in kaj hočejo biti. Dolga povorka se je razvila proti gradu, kjer je bila otvoritev Titove gimnazije. V sprevodu so. šli najprej tržaški in primorski gostje, za njimi predstavniki vojske in oblasti, zastopniki strokovnih organizacij in vsi ostali. Na grajskem dvorišču je bilo vse živo. Petje in vzklikanje našim voditeljem ter primorskim in koroškim bratom, ni hotelo prenehati. Bistvo vseh vzklikov pa je bila težnja in zahteva po Trstu, Primorski in Koroški. V pozdravnem nagovoru, ki ga je imel na goste tovariš Kronic, član guštanjskega Krajevnega odbora, se je toplo zahvalit vsem gostom in delegatom za udeležbo.^ posebno pa predstavnikom oblasti za pomoč pri ustanovitvi nove gimnazije. Tovariš Smolej, zastopnik prosvetnih delavcev. ki je govoril za njim, je poudaril, da je ljudstvo samo doseglo ustanovitev te gimnazije in samo pripravilo vse potrebno, la gimnazija naj bo steber nove inteligence ob eeverni meji. »Grad, ki je bil nekdaj last tujih grofov ae je odprl naši mladini. Iz igmmazije, ki se je ustanovila, naj izidejo novi ljudje, boljši m zrelejši .ter trdni v narodni zavesti«, je povzel besedo tovariš Tug. ki je govoril imenu kovinarjev. Zastopnik"kmetov je dejal: »Vzgojite mla- dino takšno, kot si jo želimo — vzgojite delovno mladino v duhu osvobodilne borbe!« Zastopnik Glavnega odbora ESZDN tov. Grajf Martin je dejal: »Poslopje mežiškega gradu ne bo več sovražnik, ampak nriiatelj mežiških delavcev. Delavstvo ne bo samo garalo po tovarnah in delalo z rokami, ampak tudi na tem, da se tx> kulturno izobrazilo.« Dolg sprevod, ki se je potem razvil, je prikazoval ljudske običaje na Koroškem in delo v Mežiški dolini. Lepa in zanimiva je bila slika kralja Matjaža z njegovo vojsko in bojno opremo. Še mnogo lepša je bila slika ustoličenja koroškega vojvode na Gosposvetskem polju. Videli smo tudi koroško »ofcet« selitev, drvarje na originalnih vozovih in mežiške rudarje. Vsaka slika je imela svojo globoko vsebino. Popoldne ob dveh se je v graščinskem !>arku v Ravnah razvil krasen festival koroških običajev. Po govoru predstavnika Narodne vlade Slovenije tovariša dr. Marjana Breclja, ki je v govora naglasil željo Korošcev in Primorcev po združitvi v Sloveniji Dejal je: >Mi bomo najčastnejše izvršili našo nalogo, ki jo terja od nas ljubezen do domovine — da bomo gospodarji na lastni zemlji Postavili bomo temelje našemu bodočemu življenju.« Za njim so se oglasili še nekateri govorniki kot delegat slovensko-italijanskih protifašistov iz Trsta in domačin tovariš l^ovro Kuhar — Prežihov Voranc, pisatelj. Po vseh teh govorih pa se je razvil program, ki je bil povezan v ciklu »Koroška "storil®« in sestavljen iz 12 slik. ki so se pomikale od začetka naše zgodovine v sodobnost. isBa Ljubljana je pozdravila sovjetsko mladinsko organizacijo S streh in oken ljubljanskih h š so vihrale jugoslovanske, sovjetske in slovenske zastave. »Naj živi Komsomol!« — »Naj živi Rdeča Armada!« — »Naj živi bratstvo sovjetskih in jugoslovanskih narodov!« — To so b le parole, Iti so jih napisali naSi mladinci an mladinke že v zgodnjih jutranjih urah na pločnike in ceste v pozdrav tovarišem Iz Sovjetske zveze. Vse mesto je b lo v svečanem razpoloženju. Na Mestni trg, kjer je bi pripravljen govorniški oder, so že pred napovedano uro prihajale množice ljudi. Povorke pionirjev in pioniirk, mladincev :n mladink te vse Ljubljane s transparenti v rokah, pesmijo na ustih, delavcev iz tovarn z jugoslovanskimi!, slovenski m in sndikalni-mi zastavami, so se zgrinjale na Mestni trg, ki je bil v kratkem napolnjen do zadnjega kotička. Iznajdljivi p onirčki; so se povzpeli celo na vodnjak pred Magistratom in neprestano vzklikali. Dve godbi, vojaška in železničarska, sta izmenoma igrali partizanske pesmi. Med množico je za valovilo: »Na Karlovškem mostu so, takoj bodo tu!« Nestrpen enajstletni pionirček je stopil pred mikrofon in z jasnim in odločnim glasom vzklikal pozdrave pr bajajočim gostom, generalisimu Stalinu in maršalu Titu. Končno so prišli! Ljudje z rožami in zastavicami so se strn li okrog dragih gostov. Tri mladinke v narodnih nošah so jim pripele rdeče nagelčke In roženkravt. Po trgu so odmevali vzkliki navdušene množ:ce, k so utihnili šele, ko je pozdravil delegacijo, v imenu Narodne vlade Slovenije, minister za prosveto tovariš Ferdo Kozak. V svojem govoru je poudaril, da nas ne veže le borbeno tovarištvo Skovano v skupni borbi prot' fašizmu in ne samo prijateljska pogodba, marveč bratstvo, ki nam nf le fraza, temveč poslanstvo. Naš narod, ki ni velik, se priključuje vanr, ki ste močni, da bomo skupaj z vami izpolnili to vseslovansko poslanstvo in s tem dali pečat vsemu svetu. V imenu Mestnega Narodnega odb- ra je delegacijo sovjevske mladine pozdravil predsednik tovariš Fran Albreht, ki je med drugim dejal, da je slovenski narod tisti, k’ je od slovanskih narodov prodrl najdalje na z^pad in je bil zato tisočletja plen tujih zajedalcev. Zato se mora še danes po zlomu nemškega in italijanskega imperializma, po borb1, v kateri je dal ogromne žrtve, bor hi za svoje tisočletne pravice, za Trst, Primorsko in Korotan. Danes ko je slovenski narod znotraj zedinjen in močan, oprt na močno zedinjeno federativno Jugoslavijo, pod največjim voditeljem. ksr Jh je kdaj jmel ta narod, pod maršalom Titom, oprt na našo veliko mogočno zaveznico in zašč'tn!co Sovjetsko zvezo, oprt kočno na močne zedinjene slovanske narode, upamo, da bo ta boj končno uspešno dobojevan. V imenu Mestnega- odbora ZMS je sovjetsko delegacijo pozdravila tov. Olga tiervanova, k je dejala, da nam je Sc-vjetska zvesta dala- v času najtižjTh vojnih let vso gmotno in materialno pomoč, da nam je nj hova borba proti okupatorju dajala upanje in moč v naši najtežji borbi. Danes, ko je vojna končana, nam je Sovjetska zveza spet zgled požrtvovalnosti pri obnov1 domovine. Nato je spregovoril tovariš polkovnik Ana tol” Fegov, vodja delegacije in član Centralnega komiteta Komsomola. V svojem nagovoru je med drugim dejal: »Predvsem vam izročam iskrene pozdrave vse sovjetske mlad ne in vseh sovjetskih narodov. Dolgo časa je bilo srečanje med vami tn nami nemogoče, a zdaj, ko se je ta vojna končala z zmago, ki tfkekor ni bila lahko priborjena in najboljši dal1 življenje zanjo, se je zgodilo. Ko je podli sovražnik napadel našo domovino so vsi svobodoljubni narodi vedeli, da sto# Sovjetska zveza trdno, ter so se zgrnili okol nje. Sovražnik je bil v resnici premagan in skupno s Sovjetsko zvezo praznujejo danes ti narodi to sijajno zmago. Vemo, da je v tej vojnč bilo prelite mnogo krvi n potočenih mnogo solz, a danes tečejo iz oči naših mater in sester solze radosti. . , ,,, Rusk; jezik je velik jezik kot je vel k ves ruski, sovjets k narod, a manjka jna besed, da izrazim čustva ljubezni do jugoslovanskih narodov. Zmagali smo, ker so naš: narodi vedeli, zakaj se bore in ker sta naše armade vodila generalis mus Stalin in maršal Tito. Se enkrat pozdravljam mladino m narode Jugoslavije in ne dvomim, da bo bratska zveza med nami in vami trajala tudi v mini dobi na veke. Naj živi bratstvo jugoslovanskih to sovjetskih narodov! , .. . Naj žive herojski narodi Jugoslavije! Naj živ' maršal Tito in general: Smus Stal'n! . . , Tovarišica Zoja Tomanova je pozdravila vse navzoče v imenu moskovske mladine. Dejala je: , x ,. _ . . »Ponosni smo, da predstavljamo Sovjet-sko zvezo v vaš1 herojski: Jugoslaviji ‘n srečni, da se lahko srečamo in pozdravimo. . , . Leta 1941. je sovražnik napadel Sovjet- so to ško zvezo jn v vseh pokrajinah naše domovine se je imenovalo !me tovariša Stalina, k: je dejal, da gre zsdaj za življenje in smrt. Zato so se vzdignili vsi sovjetski narodi, staro in mlado, moški in ženske. Pod Moskvo, pred Stalingradom in pri Kursku je ruski narod vedel, da se v gorah Belke na bete jugoslovanski narodi za iste cilje. In vedeli smo, da so narodi, ki se bore za pravdo in za boljše življenje, nepremgljivti. Ko smo potovali po vaši domovini, smo videli porušene domove, vdove in sirote. Zato smo na vprašanje, kaj je najlepše v vaš domovin!:, odgovorili, da je to vaše junaštvo. Vsi narodi sveta in predvsem Sovjetska zveza znajo ceniti vaše žrtve in mi ne bomo pozabil:, da ste se borili skupno z nam1 za iste cilje. Prinesli smo dekletom in ženam bratske pozdrave sovjetskih žen in deklet, ki se klanjajo vašim žrtvam, ker vedo, kaj so solze mater. Te žrtve so utrd le bratstvo med narodi Sovjetske zveze in narodi Jugoslav je. Naj žive junaški naredi Jugoslavije pod vodstvom maršala Tita! Naj živi: organizator velikih zmag sovjetskih narodov general simus Stalin! Zbrane je pozdravil tudi voditi: funkcionar Komsomola Anatoli Badjonkov. Za njim je spregovoril tovariš Sitnikov v imenu junaške leningrajske mLsd'ne. »Z čustvom velike ljubezni vam prinašam srčne pozdrave leningrajske mladine. Na Leningrad so nemško-fašistični napadalci navalili s tisoči tankov in letal. Ob- kolili bo ga, obstreljevali njegove ulice in trge, ter ga hotel zavzeti za vsako ceno. A 'vsi njihovi napori so bili zaman. Ne tanki ne letala niso mogli zlomiti volje in duha branilcev Leninovega mesta. In v tistih težkih časih je mladina Leningrada, ki ni štedila z žrtvami pri obrambi rodnega mesta, dobro vedela, da se jugoslovanska mladina bori. skupno z njo. Vedeli smo, da vam je blo težko v prvtfa letih, ko ste ŠE z golimi rokami v borbo e Nemci, a nikoli nismo dvonvll, da ne boste zmagali. Maj, ko nam sije sonce svobode, vam želimo, da b: se hitro zacelile rane, ki vam j h je prizadejal podli okupator, želimo vam uspeh pri obnavljanju porušene domovine in pri gradivi nezavisne federativne demokratične Jugoslavije. Naj žve svobodoljubni narodi Jugoslavije! Naj živi vodja jugoslovanskih narodov maršal Josip Broz-Tito! Naj živi vodja sovjetskh narodov generalisimu« Stalin! Na govorniško tribuno je stopil nato ukrajinski partizan, heroj sovjetske zveze, Vladimir Pavlov. Pozdravil je svoje brate po krvi n orožju in dejal, da so partizan: Sovjetske zveze vedeli, da se je tudi v gorah Balkana razplamtela osvobodilna borba. Daši so Nemci napadli jugoslovanske narode z vsem1 modernimi sredstvi, partizan' niso odložili orožja in so nadaljevali svojo borbo pod vodstvom maršala Tita do zmage. Njihovo junaštvo je blo močnejše od nemških tankov čn letal. Imena padi h herojev ne bodo pozabljena nikdar. Z besedami ukrajinskega partizana je bi sprejem sovjetske mladinske delegacije zaključen. Zveia delavcev in Semetov Balade! tovaf ne vagonov v Slavonskem to®du pri delu za ©trnovo vasi Preteklo soboto je bilo po končanem delu, pri izhodu tovarne vagonov v Brodu bolj živo kot sicer. Delavci-dobrovoljei so iz svojih delavnic prinašali zaboje drobnega orodja, aparate za autogenično topljenje, poljske kovačnice, dolge tesarske žage in drugi material, ki jim je potreben pri delu. Kamioni, okrašeni z zastavami in parolami, so pripravljeni čakali, da bodo tovariše dobro-voljce odpeljali v vas Topolje, ki pričakuje njihovi pomoči. Obrazi tovarišev so bili veseli in zadovoljni. Zavedali so se velike naloge — obnoviti porušene vasi in pomagati siromašnemu ljudstvu. Dobro vedo, da v tovarni še niso uspeli napraviti vsega, kar je našim vasem potrebno. Zato odhajajo na lice mesta, da priskočijo na pomoč tam, kjer je najbolj potrebno. Ob prihodu v vas, je delavce pričakala vaška mladina, ki je vzklikala bratstvu in enotnosti delavca in kmeta. Kamioni so bili takoj izpraznjeni in delo se je začelo. Skupina tesarjev in zidarjev je takoj pristopila k popravljanju dveh porušenih hiš. Ključavničarji so postavili svojo delavnico sredi vasi. Popravljale so se ključavnice, kopali so se kotli in druga posoda. Iz že odvrženih loncev im skled je nastajala uporabna posoda. Kovači so si v vaški kovačnici pripravili vse potrebno. S seboj so prinesli podkve, žeblje, saj dobro vedo česa na vasi primanjkuje. Veselje je bilo gledati naše krepke kovače, ki so kot za šalo z eno roko vrteli osi koles in nabijali obrroče. Popolnoma razumljivo je to. V tovarniški- kovačnici kujejo tudi do tisoč kilogramov težke predmete in jim je zato ta posel igračka. Delo je ta dan — v soboto — prekinil mrak. Začelo se je vaško veselje in kolo. Naši tovariši so tudi zato poskrbeli. S seboj so pripeljali harmonikarja. Pesem in glasba je trajala pozno v noč. Drugi dan, v nedeljo, se je delo začelo že ob zori. Po vasi je od- mevala pesem, krasna pesem nakovala, ki se tukaj že davno ni slišala. Na zgradbah vrvi kot v mravljišču. Nosi se opeka in malta, postavljajo se grede in na prvem vrhu se že vije naša zastava. Izginil je duh po pogorišču — ruševina je dobila spet prijeten izgled hiše. Delo je bilo prekinjeno v nedeljo zvečer. Gmljivo je bilo slovo vasi, kateri so tovarniški delavci dali v svojem prostem času veliko pomoč. Tako izgrajujejo naši delavci porušene vasi in ustvarjajo novo, boljše, srečnejše in — svobodno življenje. Naš delavec kmetu Delavci in delavke iz tovarne Brumen-Taler se zavedamo, da moramo zdaj napeti vse sile, da čimprej pozidamo razvaline, v katere so nam pretvorili naše, nekdaj lepe, ponosne in cvetoče slovenske vasi in njih pomagači. Spomnili smo se na vasi Dražgoše in Križno goro, ki sta bili med prvimi slovenskimi vasmi do tal porušeni. Da pomagamo vaščanom, ki obnavljajo svoje porušene domove, da bodo dali spet nov to lep videz našim pristnim in domačim gorenjskim vasem, smo naredili zanje nekaj ur prostovoljnega dela v tovarni in jim dai-rovali zaslužek. Ko pa smo imeli prostovoljno delovno nedeljo pri obnavljanju vasi, smo se je tudi polnoštevilno udeležili. Pri našem delu nismo pozabili tudi na sirote padlih borcev-partizanov in talcev, na nje, ki so izgubili najdražje na svetu — svoje roditelje. Sklenili smo, da naredimo zanje vsaki mesec po 280 prostovoljnih nadur. Naša dolžnost je, da jim preskrbimo tople domove, kjer ne bodo smeli občutiti izgube staršev, da jim poskrbimo za vzgojo. To je dolžnost, ki jo imamo do njih, M so dali za uresničenje naših td?j največ, kar so imeli — svoja življenja. Naše sirote so naši otroci — otroci vsega slovenskega naroda. Fajfar Nežka. TcScracivattfe delavcev v ssremcgovsdfcu Raša Premogovniku Raša je okupator prizadejal okrog 250 do 300 milijonov škode. V času neumornega dela za obnovo rudnika »o delavci obnovili večino naprav, usposobili v kratkem času rudnik za obrat in stalno dvigajo proizvodnjo. Mesečna proizvodnja premoga, ki je že v juniju dala velike količine, se je v juliju povečala za dva to polkrat, v avgustu štirikrat, v septembru pa je dosegla devetkratno julijsko proizvodnjo. Delavci raškega bazena hočejo na vsak način dvigniti proizvodnjo premoga in so si prvega oktobra napovedali med ebojno tekmovanje pod geslom »Borba dela«. Ob polnoštevilni udeležbi so na zborovanju njihove strokovne organizacije predložili načrt tekmovanja. Sestavili so poseben odbor, ki ocenjuje delo posameznih tekmovalcev in daje na oglasni deski dnevne podatke doseženih uspehov. Pasebno podjetnega se je doslej izkazal rudar Miletič Ivan, ki je navzoč pri vsakem sestanku, nadzoruje ves odkop in daje pobudo ostalim delavcem. V prvi polovici oktobra so se močno približali celotni septembrski proizvodnji premoga. Po dosedaj doseženih rezultatih sklepajo, da bodo zvišali oktobrsko mesečno proizvodnjo za 80 odstotkov z ozirom na prejšnji mesec. *aOOOOOOO(XOOOOOOOOOOOOOOOGOOOOOOOO Kolikor bolj bo prepričljiva zmaga Ljudske fronte pri volitvah v konstituanto, toliko bolj bo hkrati prepričljiva zmaga delavskega razreda! Ustoličenje koroških vojvod na Gosposvetskem polju je preko kmečkih puntov utrjevalo in stopnjevalo našo narodno zavest. Iz dobe turških vpadov je bila slika »Miklova Zala«. Kmečka »ofcet« in »šrange« 90 prikazovale koroški ljudski običaj. Potem prva svetovna vojna in plebiscit. Doba okupacije Koroške in .pregnanci. Teror okupatorjev-gestapovcev nad našim koroškim ljudstvom, navezanost našega človeka na rodno grudo. In potem »Partizanski upor«, ki nam je živo vzbudil spomine na težke čase štiriletne borbe. Maj 1945 — svoboda in novo življenje. Po 1300 letih hlapčevstva je naš človek spet zadihal svobodno, postal je svoj gospod na svoji zemlji. Kazalec zgodovine se je dokončno zavrtel. Zadnja scena: delovni ljudje z orodjem na ramah in v narodnih nošah so peli našo državno himno »Hej Slovani« in s tem zaključili spored festivala. Gostje in udeleženci so se vrnili domov duševno bogatejši in z jasno zavestjo, da bomo mi vsi nadaljevali začeto borbo za naše pravice onstran sedanjih meja brezpogojno do konca. nji-J s mm 3 j 16..; jgj 1 . vv > Slika s sprevoda nedeljske mani testacije dela in enotnosti v Celju T / T IJ R ^tfsrno del® delavcev __ ________________________________ še nikdar v zgodovini nista bila delavec Delavstva mara dati pečat vsem našim ksiltimatm prireditvam Na IV. zasedanju plenuma kulturnih delavcev Osvobodilne fronte je predsednik Narodne vlade Slovenije tovariš Boris Kidrič naglasil, da je bilo narodno-osvobodii-no gibanje, ki je slonelo na plečih ljudskih množic, kulturno dejanje prvega reda. Treba je vedeti, in tega se je treba zavedati vedno, ob vsaki priliki, da kakor je na eni strani narodno-osvobodilno gibanje vzelo v svoj program težnje vseh naših ljudskih kulturnih delavcev iz preteklih dni, tako so bile na drugi strani šele ljudske množice one, ki so mogle začeti uresničevati te težnje kulturnih delavce'/, ali dejansko težnje ljudskih množic samih. Kaj pa je bil ljudski kulturni delavec drugega kakor izpovedovalec teženj naših ljudskih množic. Kulturni delavec se danes tega zaveda. Zaveda se, da mora biti njegovo ustvarjanje ozko povezano z življenjem in hotenjem ljudskih množic. To je pokazal tudi zadnji občni zbor Društva, slovenskih književnikov. Pisatelji so sklenili, da bodo priredili vrsto literarnih večerov. Ne samo v Ljubljani ali v večjih krajih, šli bodo brat svoja dela tudi po tovarnah in vaseh. Literarni večer naših pisateljev in pesnikov po končanem delu v tovarni bo pokazal povezanost našega ustvarjalca z ljudstvom. Prebrano delo, a tudi neposredni razgovor književnika z delavcem, pomenek z njim o naših kulturnih in gospodarskih prilikah, o njuni problematiki, o hotenju in težavah delovnega človeka, kakor tudi neposredni pogled pisatelja v življenje delavca, bo dal novih pobud tvorcem naše besede. Zato bodo literarni večeri naših pisateljev in pesnikov po tovarnah kulturni dogodki za delavstvo. Delavstvo se ne bo na njih seznanjalo samo e oblikovalci naše človek je ustvarjen za delo in borbo v življenju, a po svoji naravi tudi za notranje, duševno izživljanje. Zato so ljudje že od nekdaj, ko svet še ni bil civiliziran za izražanje svojih notranjih čustev in doživljajev, izvajali gotove vidne gibe bodisi ob spremljevanju petja ali pa ritmičnega podajanja glasov različnih najenostavnejših inštrumentov kot tolkala na les ali boben v svrho simboličnega podajanja duševnega razjpoloženja, bodisi žalosti ali radosti ali pa kakršnokoli proslavo obredov in tako ▼ instinktivnem ritmičnem telesnem gibanju ustvarili različne narodne plese. Zato so postali po različnem značaju posameznih narodov in njihovih živjenjskih prilik ali popolnoma raznoliki narodni plesi, mirni sentimentalni ali pa temperamentni in živahni. Zato smatramo ples kot nujno potrebo za notranje izživljanje v svrho duševnega razpoloženja v korist človeškega življenja in delovnega uspeha. Zaradi tega je važno, da izobrazimo naše delovno ljudstvo tudi v narodnem in družabnem plesu iz sledečih vidikov, prvič v narodnem plesu zaradi dviganja narodnostnega čuta, da se potom poznavanja različnih narodnih plesov, posebno jugoslovanskih, zbližamo na kulturnem polju v bratski vzajemnosti in drugič v družabnih plesih, da gojimo pravo tovariško družabnost in vsestransko uglajenost potom ritmičnega, estetičnega izražanja našega razpoloženja v svrho vsestranskega razvedrila po vsakdanjem napornem delu. V to svrho kažejo naši merodajni pogoji za čim širšo izobrazbo delovnega ljudstva v narodnem in družabnem plesu ter se ustanavljajo na pobudo odseka pri ministrstvu prosvete, kakor tudi pod okriljem ESZDNS ljudske plesne šole in tečaji, ki naj nudijo v vseh krajih Slovenije priliko izobraževati delovno ljudstvo v tej panogi ljudske prosvete. Kakor se ustanavljajo v posameznih organizacijah in podjetjih kulturni krožki, ki gojijo v splošnem izobrazbo svojim članom, tako naj bi se, kjer se pokaže dovolj-no število interesentov za ples in kjer je na razpolago temu primeren prostor, organizira tudi plesni krožek, kateremu bo potom agitacijskiga propagandnega odseka ESZDNS dodeljen tozadevni strokovnjak. V kolikor pa nekateri sindikati niso v stanju organizirati tak krožek, se ustanovijo v posameznih večjih krajih stalne ljudske plesne šole, ki potom svojih rednih tečajev izobražujejo vse priglašene člane strokovnih organizacij. Kaj vse naj bi dejali o plesnih tečajih ? V prvem redu splošne pojme o narodnem in družabnem plesu ter s tem v zvezi tudi Prinašamo članek znamenitega sovjetskega književnika Hi je Ehren-burga, ki ga je napisal ob osvoboditvi Beograda. Danes je za Jugoslavijo, za nas in za vse dobre ljudi velik praznik: osvobojen je Beograd. Pred vojno so delali z Jugoslavijo kakor z otrokom, dajali so ji potic in jo pošiljali klečat v kot. Ko so se hrvatski fašisti oboroženi z italijanskimi ročnimi bombami, peljali na gostijo v Marseille, so se srbski fašisti spreminjali parlamentarne seje v strelske vaje, je Evropa vzdihovala: »Oh, Jugoslovani!« Besedam .maloletni kralj' so radi dodajali besede »maloletna država« In varuhov je bilo v pretek. Videli so samo fašistične slepce, a naroda niso videli. Vojna je prevrnila vse in kmalu so nekateri prejšnji junaki nastali dezerterji, a skromni in neopazni ljudje so postali junaki. Jugoslavijo so nekoč uvrščali nekam med Romunijo in Madžarsko, zdaj pa se je povzpela na oder herojstva in je pritegnila na sebe navdušene poglede sveta Nemci so napadli Jugoslavijo v času, ko nemška vojska še ni poznala udarcev. Veselili so se nad požari Beograda. Lahko je bilo zavzeti deželo, v kateri so gospodarili lahkovemežl, bedaki in izdajalci. • Pavelič in Nedič sta sprejela Hitlerja s pokloni Nemci so ta-kea* mrehii, da je vojna v Jugoslaviji kott- besede in njihovim delom, pogovorilo se bo z našimi kulturnimi delavci tudi o svojih prilikah. Zato bo delavstvo tisto, ki bo napolnilo dvorane teh literarnih večerov, tudi po mestih. Ne gre pa samo za literarne večere, gre za vse naše kulturne prireditve. Doslej je bilo samo v Ljubljani otvorjenih troje večjih slikarskih razstav. Na njih so razstavljali naši slikarji-partizani, razstavljali so slikar j i-par tizani iz Hrvaške, preteklo nedeljo je razstavil svoja dela iz narodnoosvobodilne borbe akademski slikar Tone Kralj. Vse te razstave so bile najtesneje povezane z našim sodobnim dogajanjem, s tem, kar je moral doživljati zadnja leta slovenski človek. Ali kdo prihaja k otvoritvam teh razstav? Kakor nekdaj: nekaj ljubiteljev umetnosti so poleg slikarjev in njihovih prijateljev edini prisotni, a nikoli jih ni več kakor trideset. To- ni prav, ter bi morale biti takšne kulturne prireditve kakor so tudi literarni večeri, otvoritve razstav in ljudske univerze obiskovane od delovnih množic, četudi so po mestih, na priliko v Ljubljani. Kulturne prireditve niso danes samo za izbrance ali za takozvane ljubitelje in ljubiteljice umetnosti, kulturne prireditve so v prvi vrsti za našega delovnega človeka, pa naj bo delavec ali kmet ali izobraženec. Ljubljana in vsa naša mesta morajo postati zajednica delovnih ljudi. To se mora izražati tudi pri vseh naših kulturnih prireditvah. Literarni večeri po naših vaseh in industrijskih krajih pa bodo hkrati pomagati dvigniti nivo kulturnih prireditev. Ivan Potrč, tovariško družabno vedenje, ki naj na naj-dostojnejši način združuje tovariše in tovarišice po delu v prijetni zabavi in ritmičnemu gibanju. Najvažnejši jugoslovanski in slovanski narodni plesi, sodobni družabni ples po mednarodnem slogu in gojitev istega v svrho razvedrila, zabave in tudi pozneje kot šport. Vzbuditi zanimanje za različne plesne nastope in tekmovanja v narodnih in družabnih plesih. Prepričani smo, da bo pravilno pojmovanje izobrazbe delovnega ljudstva v plesnem in družabnem smislu koristilo splošnemu napredku naše ljudske prosvete in se bo tekom časa pokazal pozitiven rezultat na vseh javnih prireditvah, kjer je na sporedu tudi zabavni del s plesom. Mnogo izvežba-nih plesalcev oziroma plesalk našega delovnega ljudstva bo dobilo pobudo za različne plesne nastope pri raznih kulturnih prireditvah. Zato naj velja geslo: »Brez dela ni zabave — a brez duševnega razvedrila ni uspešnega dela!« Ob pričetku gledališke sezone Odprla so se vrata slovenskih gledališč. Prvič v svoji zgodovini so se odprla na stežaj. Ne le za ozko špranjo, skozi katero se je lahko pririnila v gledališko dvorano samo drobna peščica izvoljencev. Odprla so se na široko, odprla so se vsem ljudskim plastem. Delavci, kmetje, novo gledališče je tndi vaša last! Novo gledališče noče biti več meščanski teater, temveč ljudsko gledališče v pravem pomenu besede. Zato napolnite parter, ljudje žulje-vih rob! Tovariš, ki prihajaš s polj in njiv. in ti. tovariš, ki prihajaš iz tovarne, pozdravljena v domu naše umetnosti! Dobro nam de, da sta prišla gledat našo igro, poslušat našo besedo. Gledališčniki vama kličejo: Dobrodošla! Tovariš, ki nemara prvič gledaš našo igro, vedi: Gledališčnik je delavec, kot s! delavec ti. Včasih so nas učili, da je gledališki oder svetišče. A to ni res. Svetišče je dom brezdelja. Gledališki oder pa je delavnica, dom dela. V igri, Id jo boš videl, čana in so lepo pili dalmatinsko vino in kadili makedonski tobak. Toda vojna v Jugoslaviji se je šele pričela. Ljudstvo se je dvignilo v boj proti osvojalcu. Zgodovina narodno osvobodilne vojne, to je velik epos našega stoletja. Poznamo srbsko narodno pripovedko o vitezu Janku, ki je premagal dvesto sovražnikov. Pastirji, vinič.arji, rudarji, dijaki, oboroženi s puškami in kremenjačami, s pištolami, od dedov podedovanimi, so se dvignili proti močni nemški vojski, Ali je bilo leta 1941 sploh mogoče sanjati o tem, da se jim bodo nekoč predajali nemški generali ? — Prvi jugoslovanski partizani so šli v boj z mislijo na gotovo, a slavno smrt. Nemci so bili takrat pred Moskva Toda ponosni ljudje niso misliti na to. Narodna pesem nam govori o tem, kako je Janko zmagal, kako je odvzel sovražniku najostrejšo sabljo in z njo sam posekal-dvesto sovražnikov. To je sicer pesem, legenda, fantazija. A v sedanjih zgodovinskih dneh je narodno osvobodilna vojska stopila v Beograd; Janko je zmagal. Lažem in podlosti hitlerjevskih zločinov o novi Jugoslaviji so postavili nasproti divizijo prijateljstva in bratstva Nemci so si prizadevali, da bi nahujskali narod na narod. Morili so Srbe z rokami ustašev, prebivalce Bosne z rokami Srpov, plašili so Hrvate z mihajlovi čevskimd in četniškim znakom mrtvaške glave. Srbom m kmet tako ozko povezana kot v tej krvavi domovinski vojni. Marsikatera kmečka mati je pod življenjsko nevarnimi pogoji sprejela pod svojo streho delavca, ki se je skoti žične ovire in bunkerje prebil do njene koče. Deiavci in kmetje „o z združenimi napori premagovati ovire sovražnih bunkerjev in sovražnega ognja. V času odmora med bitko z okupatorjem, že takoj v začetku osvobodilne borbe, se je vzgajalo kulturno prosvetno delo na vasi. Dvigniti znanje kmeta in njegovo kulturo je pomenilo dvigniti njegovo zavest, zavest, da bo samo v skupni borbi z delavcem dosegel svobodo. Sredi borbe, blizu sovražnikovih oporišč in bunkerjev so vzkliti po vaseh tečaji za nepismene, vršila so se predavanja in prireditve. Ni je bilo prireditve brez čitanja pesmi in prikazov iz borbe, ki je zakopanega mnogo truda. Gledališčnik pri svojem delu troši sile. Telesne in duševne. Zato mu ni vseeno, komu odda produkt svojega dela. Tebi, delovno ljudstvo, ga daje iz srca rad. Ker ve: Tudi ti mu daješ produkte svojega dela. To je preprosta in pravična izmenjava dobrin. Pridita torej, tovariš s polj in njiv pa ti, tovariš iz tovarne! Tovariš z odra vaju rabi v goste. Sindikalna gledališka sobota Na pobudo Glavnega odbora ESZDNS organizira Medstrokovnj svet mesta Ljubljane za člane strokovnih zvez reden tedenski obisk gledališča pod naslovom »Sindikalna gledališka sobota«. V tem smislu je bila poslana te dni vsem krajevnim odborom in odborom podružnic obenem s prijavami okrožnica, iz katere povzemamo sledeča glavna navodila: 1. Naroči se lahko posameznik na enega ali več prostorov, kot pri običajnem abonmaju. 2. Lahko se naroči organizacija kolektivno za določeno število prostorov, s katerimi poljubno razpolaga. Pošilja torej člane k predstavam izmenoma. Predstave se bodo vršile vsako soboto v Operi in Drami. Če se bo prijavilo dovolj članov, bosta tekla dva abonmaja. Spored predstav si bodo izbirali člani sami iz repertoarja, ki ga ima gledališče za to sezono v načrtu. so kazati krvavega Paveliča. Le okoli maršala Tita se je zbralo pet narodov: Srbi, Hrvati, Slovenci, Makedonci in Črnogorci. Nesrena Makedonija, jabolko razdora, dežela, ki so jo vedno trgali na kose, je bila prvič - poklicana kot enakopravna na boj: poklicali so jo na delo pri jutrišnjem miru, ki bo sledil porazu zločinskega nacizma na Balkanu, v onem delu Evrope, ki so ga od nekdaj imenovali smodnišnico: ta Makedonija je priča, da so se uresničila prekrasna načela, ki veljajo tudi v naši demokratični državi, načela resničnega prijateljstva med narodi. Lahko je bilo doseči zmago nad Jugoslavijo. To so Nemci dobro vedeli. Lahko je zavzeti mesto, kjer pride na deset nacistov en vojak, kjer je na razpolago na tisoče letal in nešteto velikanskih skladišč s hrano, kjer so se vojaki cela leta vadili. V Titovi vojski ni bilo tako. Pesniki bodo peli pesmi o črnogorskih brigadah, o Kozari, naskoku na Prozor, o boju, ki je trajal 37 dni. Mi pa bomo preprosto rekli: Zmagali smo kljub vsej premeči samo zato, ker se je na njihovi strani borila nevidna, a povsod pričujoča resnica. Resnica je pripeljala veliko zaveznico, junaško Rdečo armado daleč tam od Volge. Zelo dobro je, da so naši bore; prišli v Beograd skupno z Jugoslovanskimi borci. V najtežjih dneh smo se mi boriti za njihovo svobodo. Tudi v dneh, ko je na zapadu strašila zlovešča Mihajlovičevska senca In ko so nekateri časopisi označevali partizane kot razbojnike, že tedaj smo, vedeli, da bo napočil dan zmagoslavja in se bo Rdeča armada srečala z bratsko vojsko. V Beogradu nismo slučajni gostje ampak tovariši po orožju in srcu, dejstvo, ki napolnjuje vsakega borca Rdeče armade s po- na vasi so bili večkrat slabi ali nato iskreni, ki so vzpodbujati vas k novemu življenju. Mesto za mestom je bilo osvobojeno, osvobodila se je vsa država, žarišča živ-ljejnskega gibanja in ustvarjanja so sc prenesla v mesta. Mnogo je naših krajev in vasi, kjer živi ljudstvo, ki je delilo vse z našo vojsko. Žarišča partizanske vstaje so utihnila in opustela. Borbe, življenje, kulturna vzgoja in prireditve so se oddaljile in umaknile. Vaška mladina, ki se je komaj razgibala v kulturnem življenju, je ostala sama. Mladine ne smemo zanemarjati in pozabiti, nasprotno, prebuditi moramo v njej vse ona kar je resnično in močno, pomagati ji, da se kulturno dvigne. Naši delavci v tovarnah so razumeli, da ni to samo dolžnost oblasti. Dali so vse svoje znanje in moči in hodijo v vasi, da v Pred vsako predstavo bo kratek nagovor V zvezj s tem si bo publika izbrala repertoar za prihodnji teden, upoštevala se bo kritika in izvajalo se bo glasovanje za ponovitev uspelih predstav. Cene za »Sindikalno gledališko soboto« so poenotene. Približno tako: Prve vrste parterja in parterne lože ter lože prvega reda po 30 din, srednji del parterja po 25 din, zadnji del parterja in prva vrsta balkona po 25 din. ostale vrste balkona in prva vrsta stranskega balkona 15 din, druge vrste stranskega balkona in galerija po 10 din. Stojišča so podružnicam na razpolago za vsako predstavo sproti in se zanje ni treba obvezati za vso sezono. Prodajala se bodo po običajnih dnevnih cenah. Vse cene so razen stojišč za 25 odstotkov nižje od dnevnjh cen. Člani bodo plačevali v mesečnih obrokih v naprej. Otvoritvena predstava »Sindikalna gledališka sobota«, bo 27. X. 1945. V Drami bodo igrali Cankarjevo »Za narodov blagor«, v Operi pa Smetanovo »Prodano nevesto«. Ker je do otvoritvene predstave le teden dni, nay vsj krajevni odbori podružnic čim hitreje izvedejo organizacijo prijav za obisk »Sindikalne gledališke sobote«. Podružnični odbori naj takoj določijo po enega člana, ki bo prevzel odgovornost za čjm uspešnejšo izvedbo te akcije. Prijave sprejema »Metistrokovni Svet, Masarykova 14. prvo nadstropje desno, palača Grafika, Dnevno od 8. do 14. ure in od 16. do 18. ure, kjer se lahko vsak član osebno prijavi ki dobi še vsa podrobna po-vodila. nosom. Borci prinašajo svetu svobodo. Ni večje dobrine od nje. Poglejte prašne čevlje, ki so prehodili mnogo sto kilometrov če-sto v pomanjkanju, a vendar z razumevanjem. Kaj je to drugega kot zgodovina, katero pišemo z velikimi črkami. Mi ustvarjamo zgodovino, zdaj je ne beremo. Ves svet je razumel naše žrtve, naš značaj in misli vseh narodov na borbo za svobodo se sedaj zlivajo z obrisi sivih ruskih plaščev. Zgodovini je znano, da je bila Rusija dežela požrtvovalnosti in poguma. Toda prvič nosi rusko orožje svetu svobodo brez nimba carskih dostojanstvenikov, brez praznoverja in brez nadutosti. Od hitlerjevske nove Evrope so ostala samo prenočišča v Janki Pusti in na Dunaju, kjer so sl jih Nemci pred kratkim pripravili. V dunajskem prenočišču se bo lahko Nedič priključil Cankovu in Horea Simi, ter tam počakal na Paveliča in Kalifa, da se bo z njim kako uro pozabaval. Ni verjetno, da bi se Hitler tega veselil. Po porazu v Beograuu si ljudožrci niso na jasnem, kam naj se obrnejo, ker beže iz Duisburga na vzhod in iz Konigsberga na zapad. Povsem jasno je, da je izhod zaprt in da Iju-dožrcev ne bo rešila nobena hungarščina. Sovjetski tanki so neprimerno bolj zgovorno dejstvo, kakor budimpeštanslti prevrati, ta resnica jih neprestano preganja Ko bo mir, bomo slavili ta praznik s šum-nimi igrami in s smehom. Toda sedaj ga praznujemo s topovskimi cevmi Mudi se nam pa zato, ker je Beograd samo korak in Madžarska samo hodnik. Čutimo samo eno in tega se zavedamo ponoči in oodnevi, zavedamo se, kam gremo in kam hočemo kmalu priti. Ne bomo rekli ,da smo zavzeli Berlin, ampak rekli bomo, da smo konec koncev osvoboditi sebe in svet sramote, ki se ji pravi Berlin. svobodi nadaljujejo z onim delom, ki so s* začeti pod svinčenkami. Deiavci beograjske tekstilne industrije in delavci iz usnjarne »Arambašič« so obiskali Veliko Selo. Po končanem delu in popravljanju poljskega orodja so še istega večera prirediti predstavo, ki je bila zaključena s kolom, v katerem so biti deiavci in kmetje. Nameščenci in uradniki ne zaostajajo za delavci. Pri obisku v vasi žabari so kmete podučiti, kako se vodi zadružni register in kako se izpolnijo spiski za vojno škodo. Razen tega so vaščanom podariti 36 knjig in brošur, siromašnim učencem so dati šolske zvezke, svinčnike in papir. Na popoldanski prireditvi je zbor zapel pesmi, diletantska gledališka skupina je igrala enodejanko, skupina v narodnih nošah je zaplesala nekoliko narodnih plesov. Iz železničarske zveze je 132 delavcev bilo v vasi Azanja. Po končanem prostovoljnem delu, ki je trajalo ves dan, so imeli uspešno prireditev, kateri je prisostvovalo 700 ljudi. Igrali so dva gledališka komada »Analfabet« in »Grobar«. Prepevali so in se pogovarjati o zbližanju vasi in mesta. Vaščani so spremljali tovariše-delavce do konca vasi in jih povabili, naj spet pridejo. V Indjijo je okrog 1200 ljudi prišlo na predstavo, ki jo je priredilo fizkultumo društvo »Poštar«. Po končani prireditvi gostov je mestni USAOS Indjije odigral dva krajša gledališka komada. Dohodki te prireditve so biti v korist Rdečemu križu. Glasbena sekcija kulturne skupine »Nikola Tesla« je med delom svojih tovarišev v vasi Mali Požarevac igrala in zabavala, kmete in delavce. Vaščani so prirediti delavcem svečano kosilo. Filmska sekcija podružnic »Arštč«, »Us-tal ac« in »Bizon« so v več vaseh prikazali nekoliko krajših filmov. Vaščani so z navdušenjem sprejeli te filmske prireditve. še veliko imen raznih zvez bi lahko našteti, ki odhajajo v vasi, da nadaljujejo veliko delo, ki je bilo začeto v domovinski vojni — delo zbližanja delavskega razreda z vasjo, pomoči delavca kmetu in podkrepitve na kulturno-prosvetnem polju. Kmeta in delavca je združila borba in kri, ki je bila pretita za svobodo. Kljub rovarenju reakcije v mestih in vaseh se zveza delavca in kmeta utrjuje in ostala bo nerae-družljivi temelj naše nove države. Bučarji mdnlka :?JssE.ka¥ca44 tekmujejs Na poziv tovarišev rudarjev iz »Brdnika« so se rudarji rudnika »Junkovca« odzvali pozivu, da pri delu tekmujejo. Čeprav še nimajo urejenih razmer so pristopili k tekmovanju z željo, da se čitmprej usposta-vijo normalni odnosj v njihovem rudniku. Obvezali so se, da bodo do odrejenega časa usposobili 150 m starih porušenih hodnikov, da bi na ta način prišli do dokopa novih. Za proizvodnjo bodo usposobili glavni del popravljenega rudnika. Zidarji rudnika so se obvezali, da bode izgradili enonadstropno hišo za stanovanja, pisarne, skladišča, peskamo in rudarsko kopalnico. Kovači bodo popravili in usposobili za promet 40 vagončkov iti voz ter dvoje sani. Izdelali bodo 40 komadov svedrov za vrtanje rude m še mnogo drugih, za rudnik potrebnih predmetov. Ključavničar.!i bodo napravili črpalko za vodo. ventilator m ostale rudniške naprave. Tudi ostali delavci in nameščenci rudnika so se obvezali, da bodo doprinesli vse. da se do odrejenega roka rudnik usposobi za proizvodnjo. Delavci svoji vojski Kamorkoli pride danes naša vojska, jih vsepovsod ljudstvo sprejema z navdušenjem in ljubeznijo. Posebno ljubezen pa čuti do njih naš delavec, saj je bil mnogi še pred kratkim sestavni del naše armade, boril se je v prvih vrstah za narodovo svobodo. Našo tovarno perila Šiftar je pred kratkim obiskala delegacija brigade, Id se je nahajala v bližini. Deiavke smo jo sprejele z navdušenjem in ljubeznijo, da so morati občutiti povezanost, ki jo čutimo z njiini. Naši borci so nam ob tej priliki podarili za spomin lepo sliko maršala Tita in nekaj lepih napisov, ki so jih sami izdelati. Tovarišica Irma se jim je v imenu vseh zahvalila in jim poklonila album s slikami iz tovarne. Tovariš komisar je imel kratek nagovor, kateremu smo pazljivo sledile in ga večkrat prekinile z navdušenimi vzkliki. Preden so odšli so nam še zapeli njihovo brigadno koračnico, me pa smo jim zapele nekaj domačih slovenskih narodnih pesmi. Njihov obisk nam je bil zelo drag m nam bo ostal v lepem spominu. Celec Irma Spet fc preskrbi! ena sirota Delavci im nameščenci Oddelka za gradnje in obnovo pri Mestnem NOO so priredili dne 30. 9. 1945. družabno prireditev v stari cukrami. Iz nabranih proetovoljii-.i prispevkov so podarili 7,200.— din za vzdrževalnim) sirote za dobo enega leta. Preostanek bodo uporabili za delavsko obratno kuhinjo, ki se ustanavlja pri Upravi cest m za volilni fond. Delavstvo in nameščenetvo Oddelka za gradnje in obnovo je s tem pokazalo svoje globoko razumevanje za naloge in potrebe nove dobe, ko je spet preskrbelo sirota katere starši so žrtvovali svoja življenja za to, da smo svobodni zaživeli v naši novi državi. Neizplačane rente pokojnin- skega zavarovanje na Sta ferskem, Gorenjskem in v Prekmurju Mnogi rentniki, ki so prejemali rente na ozemju, okupiranem po Nemcih in Madžarih, še ne prejemajo svojih renti Vzrok je ta, da je okupator dostikrat priznal rento le iz propagandnih in politčinih razlogov in sedaj treba v vsakem primeru rente preiskati, ail M 'mel rentnik tudi po jugoslovanskih zakonih pravico do rente. Delo je zelo zamudno, ker gre za tisoče rentnlkov, rentnih spisov pa dostikrat sploh ni, ati pa manjka večina potrebnih podatkov. Kakor hitro bo revizija do upravičenosti do rent izvedena, bodo upravičencem nakazani tudi obroki za nazaj. Federalni zavod za socialno zavarovanje v Sloveniji. iMNUiinuiiuiiningnHiniNinnM Berite In Si rite »DELAVSKO ENOTNOST* S Izobrazba delovnega ljudstva v narodnem in družabnem plesa Prizor iz Cankarjeve komedije »Za narodov blagor«, s katere je ljubljansko gledališče otvorilo letošnjo sezono 'tp DOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO DOPISI OOOCXXXXXXXXXX)OCXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX, xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx ¥ podružnic! št, Ja- keb linaje iiiarslke! Ob ustanovitvi je podružnica Beni Jakob štela le nekaj članov, a danes obsega že 8 delavnic kovinarske industrije in ima že 114 članov. Redno se vrše sestanki, na katerih se obravnavajo vsa pereča vpraša-nja, ki so v zvezi s podružnico. Ljubljančanom je podružnica znana izza dni kongresa, ko so člani podružnice pripeljali v sprevod ogromen likalnik. Med delavci, ki so naredili že 504 prostovoljnih ur in so zaslužek darovali v dobrodelni sklad za osirotele otroke, se nahaja tudi udarnik — resničen udarnik. To je delovodja tovariš Čarman. Delo, ki se je vršilo le kot ročno delo, se danes s pomočjo stroja, ki je bil izdelan po zamisli tovariša Čarmana izvrši mnogo hitreje. Se pred tremi meseci so na roko izdelovali stojala pri likalnikih in to postopoma v 12 presledkih, kar je bilo zelo zamudno in je trpela vsled tega celotna proizvodnja. Zdaj izdeluje te predmete stroj avtomatično naenkrat z enim samim udarcem. Proizvodnja kovinskih stroja! se je dvignila na ta način za 2000—3000 odstotkov in kot posledica tega se je dvignila tudi celotna proizvodnja likalnikov za 500—600 odstotkov. Tovariš Čarman, ki resnično zasluži naziv udarnika, je pričel svoje delo kot stavbni ključavničar na Jesenicah. Ker je bil že v mladosti iznajdljiv se je lotil orodnega ključavničarstva, za kar je dobil možnost v Kamniku pri »Titanu«, kjer je delal 6 let. Nato je vodil delo tudi v tovarni Eka in pri Slamiču, od koder je prišel za delovodjo v delavnico Pirnat. Anton Čarman je bil delegat mesta Ljubljane na kovinarski konferenci v Beogradu Tudi ostali delavci šehtjakobske podružnice se trudijo, da bi pomagali domovini pri njenem naporu za obnovo. Mesečno prispevajo po 20 din za osirotele otroke. Predlogi jeseniških kovinar« jev za pospeševanje prala* veidrefe Jeseniški kovinarji so znani kot dobri in iznajdljivi delavci. Njihovo delo je bilo pred desetletji še zelo primitivno. Največkrat se je takrat uveljavljala le delavčeva telesna moč in njihovo delo — v vsem drugem in preostalem so odločali tujci. Naš delavec ni nikdar odločal o načinu svojega dela in življenja; poslušal je in ubogal ne oziraje se, če je to koristilo njemu in skupnosti ali ne. Danes naš delavec lahko uveljavlja svoje umske sile in sposobnosti. Njegovo nekdaj naporno delo, je danes po večini zamenjal stroj. Stroj je mrtva naprava in pokoren onim, ki znajo iz njega izvabiti vse njegove ustvarjalne zmožnosti in dobrine. To je mogoče ljudem, ki so telesno in duševno na čim višji stopnji in, ki so v praktičnem delu spoznali vso koristnost strojnega dela. Jeseniški kovinarji so dosegli že lepe uspehe. S svojimi predlogi so dokazali, da po znanju in sposobnosti prav nič ne zaostajajo za drugimi. Pri Kranjski industrijski družbi na Jesenicah obstoja posebna ocenjevalna komisija, ki proučuje delavske predloge za izboljšanje dela. V tej komisiji so tehnični "ravnatelj, obratovodja in zastopniki strokovnih organizacij. Doslej so sprejeli 25 predlogov, od katerih je bilo 16 izvedljivih Devetim kovinarjem z najboljšimi predlogi so bile podeljene denarne nagrade, ostalim pa izrečeno posebno priznanje. Nekatere predloge komisije še proučuje in jih bo ocenila kasneje. Vsi predlogi temeljijo na tem, da bi se v čim krajšem času in na lažji način izdelalo kar največ dobro izdelanih proizvodov, a da bi se' obenem kar največ prištedilo na času in materilu. Prvi kovinar je izumil napravo, s katero en sam delavec dnevno petkrat več naredi, kot prej dva delavca, drugi spet lepilo za transportne trakove, ki popolnoma odgovarja lepljenju s kavčukom, tretji je predelal napravo za brušenje valjev, ki so jih do zdaj brusili samo v Nemčiji in še polno takih primerov imamo. Vsi ti trije nagrajenci so sinovi starih kovinarjev, ki so delali v podjetju od 40 do 70 let. To je dokaz poleta in sile naših delavcev, ki danes v svobodi razvijajo svoje sposobnosti na najvišjo stopnjo in dajejo iz sebe višek svojih telesnih in umskih moči. Zadružništvo je eden glavnih stebrov* ki utrpi® ljudske ©Mast Na Jesenicah smo 30. septembra ustanovili Nabavno in prodajno zadrugo z o. j. za Jesenice in Zgornjo Savsko dolino. Ustanovni občni zbor je bil polnoštevilno obiskan in ga je vodil tovariš Muren Hinko, član pripravljalnega odbora. V svojem govoru je orisal pomen zadružništva, ki naj bo eden glavnih stebrov, ki utrjuje ljudsko oblast. Zadruge morajo služiti obnovi naše domovine, zboljšanju gospodarskega stanja širokih ljudskih množic, katerih cilj izraža program Ljudske fronte. Z zadružništvom ne bomo izključevali zasebne trgovine, pač pa bo morala zasebna trgovina podrediti zasebne interese najširšim plastem delovnega ljudstva. V jeseniškem okraju se bodo ustanovile tri nabavne in prodajne zadruge s sedeži na Jesenicah, v Radovljici in Bohinjski Bistrici, ki bodo glede nakupa in prodaje blaga ter v pogledu drugih vprašanj vedno v tesni zvezi. Okolica jeseniške Nabavne in prodajne zadruge obsega ozemlje med vasmi Potoki, Blejske Dobrave in vse naprej do državne meje Zgornje Savske doline. V novo Nabavno in prodajno zadrugo bodo vključene že obstoječe zadruge na Jesenicah, Hrušici, Javorniku, Koroški Beli, Blejski Dobravi, Dovje-Mojstrani, Gozd-Martuljku, Kranjski gori, Podkorenu in v Ratečah. Ob priliki tega občnega zbora ob ustanovitvi zadruge je predsednik Okrajnega odbora OF Jesenice omenil in poudaril tudi pomen bližnjih volitev v Ustavodajno skupščino in je med drugim dejal: »V dobi, ko se naša vlada trudi, da bi glede Trsta, Primorske in Istre dosegel pravično rešitev, se naši reakcionarni krogi v emigraciji na Ortopedski delavci v skrbi za vejite invalide Ortopedski delavci smo začeli z intenzivnim delom. Velika je naloga našega zavoda. štiriletna borba je zaključena, pu-sitla nam je domove v razvalinah in postavila pred nas ogromne naloge. Pred nami, ortopedskimi delavci stoji še posebno važna naloga. Junaki naše osvobodilne vojne, naši invalidi, upravičeno pričakujejo od nas, da jim čimprej napravimo aparate - proteze, kot zasilne pripomočke in nadomestke za izgubljene ude. Pri nas iščejo pomoči tudi vojni invalidi iz prve svetovne vojne, ki so bili ves čas okupacije zelo slabo oskrbovani ali sploh zanemarjam. štiri leta strahot in tegob pod okupacijo je tudi med civilnim prebivalstvom povzročilo mnogo žrtev pri raznih eksplozijah, bombardiranju ih drugih nesrečah. Naš delavec se danes zaveda dolžnosti do velikih žrtev naših invalidov, zato daje vso svojo fizično in strokovno moč za to, da bo olajšal njihovo gorje. Ortopedski zavod IV. armije je prevzel posle bivše Državne protezne delavnice. Prostori te delavnice niti v stari Jugoslaviji niso odgovarjali svojemu namenu in niso zadoščali. Današnje potrebe so še enkrat večje, zato težko čakamo na skorajšnjo osvojitev prostorov, katere smo dobili po izselitvi ustanove, ki se je dozdaj nahajala tam. Z novimi prostori bomo vsaj nekoliko pridobili za razmah našega dela Tudi število delavstva se je zvišalo od 19 na 45 delavcev, ki so večinoma partizani. Ti novi tovariši so zelo pridni in požrtvovalni in stremijo za izpopolnitvijo v tej stroki. Kljub težavam zaradi pretesnih prostorov, zaradi pomanjkanja potrebnega orodja in materiala, smo vendar od osvoboditve do danes dosegli lepe uspehe in izvršili nad 1600 naročil, raznih aparatov, protez in ortopedskih čevljev. Pri vsem našem delu nismo pozabili na politično in prosvetno delo. Imeli smo že vrsto sestankov in priredili tudi lep kulturni večer, katerega čisti dobiček 5000 din smo poklonili za partizanske sirote. Od svojega rednega zaslužka pa smo prispevali v fond za obnovo vsoto 2484.— din za spomenik Zmage v Murski Soboti pa 1242 din. Pred nami stoje volitve, za katere se zelo zanimamo in bomo vse storili, da bodo te volitve res enodušen glas naroda, ki si hoče pod Titovim vodstvom sam zgraditi močno državo in sam odločati o svoji usodi J. A. Ha prMnjens kongres« se bci»9 kol; izkazali Tržiški čevljarji smo se polnoštevilno udeležili I. kongresa ESZDNS v Ljubljani ki nam bo vedno ostal v lepem spominu. _ Ponosni smo lahko na podružnico tvrdke K. Ahačič, ki je v sprevodu nazorno prikazala način dela v svoji stroki. Kar nas je bilo ostalih navzočih na kongresu, sme-ugotovili, da smo bili pač malo preskromni Spričo tega, kar smo videli. =mo se zdeli samim sebi tako majhni in revni in težko nam je bilo pri srcu, ko smo videli, da so čevljarji iz drugih krajev mnogo bolj razumeli pomen prireditve. Tržičani pač sedimo doma in si domišljamo, da smo na prvem mestu v svoji stroki. Res je. da mora biti naša prva skrb soliden izdelek, vendar bi morali imeti tudi za take prireditve, kot je bil I. sjndikalrv kongres — malo več smisla. Tako smo Tržičani pod vtisom močnih slik s kongresa sklenili, da se bomo na drugem kongresu še mnogo bolj postavili z novo originaln »sliko, da bodo vsi vedeli, da smo med prvimi v naši čevljarski stroki Kare’ Legat. vse načine trudijo, da bi uveljavili svoje osebne in strankarske interese. Ogromna večina delovnega ljudstva Primorske, ki je 25 let prenašala strahote italijanskega fašizma, vidi danes samo v Jugoslaviji rešitev svojega narodnega, političnega in kulturnega življenja, V mesecu novembru se bodo pri nas vršile volitve v Ustavodajno skupščino. Zdi se mi, da je vprašanje oblike vladavine že davno rešeno in odločeno. Odločilo se je že leta 1941, ko je kralj Peter pobegnil z vsem svojim dvorom in ministri daleč na varno, kamor se ni slišalo grmenje topov in regljanje strojnic partizanskih borcev, ki so osvobajali košček za koščkom svoje zemlje. Te volitve bodo dale trdne temelje naši državi ter zagotovile našim narodom mimo, zadovoljno in srečno življenje!« Z ustanovnega občnega zbora. Nabavljal-ne in prodajne zadruge na Jesenicah smo poslail maršalu Titu brzojavni pozdrav: »Delavci, kmetje in delovna inteligenca, zbrani na svojem ustanovnem občnem zboru Nabavne in prodajne zadruge na Jesenicah, Vam pošiljamo plamteče in borbene pozdrave. Ob tej priliki Vas zagotavljamo, da bomo tudi na tem novem področju našega udejstvovanja storili vse, da utrdimo pridobitno moč težkegn dela in ustvarimo enotnost vsega delovnega ljudstva. Obljubljamo Vam, da bo naša nova zadruga služila obnovi naše domovine, utrditvi naše oblasti, zboljšanju gospodarskega in socialnega stanja 'širokih ljudskih množic, katerega cilj izraža program Ljudske fronte Jugoslavije.« M. Sušnik. Lepi isspehi . zabukovških rudarjev Premogovnik Zabukovca je v septembru pokazal več izrednih primerov požrtvovalnosti. Rudarji odkopa štev. 12 so kljub težkim prilikam srednje dobrega odkopa izkopali 1083 vozičkov premoga, kar je za Zabukovco vsekakor lep rezultat. Tesarska skupina štev. 34 je pretesarila preko 50 m zračnih nadkopov. Skupini štev. 3 in 11 sta od vseh skupin pri pripravljalnih delih dosegli najboljše uspehe. Rudarji so se izkazali tudi v tem, da so v treh mesecih prebili tri mesta iz jalovine v nova premogovna polja, nadaljnji dve delovni mesti se pa nahajata pred prebojem v premogovne sloje. Tudi delavci pri zunanjih delih niso zaostajali. Kovaška skupina je predelala in popravila v septembru 52 jamskih vozičkov ter jih stavila na razpolago jami za izvoz premoga, poleg teh pa še .4 vozičke-preokretače. Dva ključavničarja sta spravila v promet novo lokomotivo, ki že vozi premog v Žalec. Omeniti je treba tudi zidarsko skupino, ki je hitro obnovila med okupacijo porušeno stanovanjsko hišo. Rudniški klepar je izdelal 80 m zračnih cevi, poleg tega pa je bilo še več drugih lepih primerov in vzgledov požrtvovalnega dela, kar dokazuje dvig proizvodnje in napredek rudnika. Delovna sila rudarjev Zabukovce raste iz dneva v dan, a z njo tudi proizvodnja premoga, katerega moramo dati čim več na trg, česar se zabukovški rudarji dobro zavedajo. Reorgaatizaclja Krajevnega streksmieg odbsara v Trbovljah Pred nedavnim se je dosedanja podružnica ESZDN v Trbovljah zaradi preobilnega dela in prevelikega števila članstva, v duhu danih smernic Glavnega odbora ESZDN Slovenije, reorganizirala tako, da je bilo ustanovljenih 5 obratnih podružnic, ki vsaka povezuje približno 550 članov. Odbornike teh podružnic so delavci in nameščenci volili neposredno na javnih zborovanjih, sklicanih v posameznih obratih. Obenem je bil iz delegatov, izvoljenih v obratih, ustanovljen Krajevni strokovni odbor. Namen te reorgai izacije je bil predvsem pritegniti čim večje število tovarišev k aktivnemu sodelovanju v organizaciji, tesno povezati članstvo z odborniki v posameznih podružnicah in dati možnost intenzivnejšemu delovanju podružničnih odborov na kulturno-prosvetnem polju in vseh ostalih panogah lavnega udejstvovanja. Potreba po reorganizaciji se je pokazala zlasti zaradi premajhne povezanosti med bivšim strokovnim odborom in vodstvi obratov v pogledu proizvodnje, odnosa do dela ter vseh ostalih perečih vprašanj. Pri-pominti moramo, da je ta reorganizacija rodila takoj po osamosvojitvi podružnic prav razveseljive rezultate, zlasti na polju udarništva ter pri odpravljanju neupra vičenih izostajanj dela. Med poedininr podružnicami se je razvil duh tovariškega tekmovanja. Tako so na primer rokodelc' na posameznih obratih po svojem rednem delovnem času izdelali tudi nekaj poljskega orodja za naše kmete v izseljeniškem pasu, ki se sedaj vračajo iz pregnanstva na svoje porušene domove. Podružnični referenti za vzdrževanje delovne discipline in odnosov do dela, javno ožigosajo na obratnih zborovanjih vse one, ki samovoljno izostajajo od dela in predčasno zapuščajo svoja delovna mesta. Te delomrzneže, ki so sicer redki, bodo trboveljski rudarji izločili iz svojih vrst, ter jih poslali obnavljat druge predele naše porušene domovine, sledeč geslu: »čast In oblast discipliniranemu delu!« Delavci Izbolišujel® način svojega dela v tovarnah V Cvetlčevi tovarni perila v Murski Soboti delamo kljub težkočam, ki se postavljajo pred nas zaradi pomanjkanja raznih nadomestinh delov strojev in vsled slabe kvalitete blaga. Tako smo dvignili proizvodnjo že skoro na predvojno višino. Redno obratovanje najbolj otežkoča pomanjkanje nadomestnih strojnih delov. Tako se je med drugim rezijski nož v prikrojeval tji cl tako pokvaril in obrabil, da Je obstojala nevarnost? da bi morala tovarna prenehati z obratovanjem, ker nismo imeli rezerve, novega se pa danes ne dobi. To vprašanje, ki je postajalo z vsakim dnem hoti pereče, je rešil naš mehanik 8a*etw Jože, ki je sam izdelal rezilski nož. S svojim delom je tovarni spet omogočil nepretrgano obratovanje. Isti nož je izdelal tudi za tovarno Šiftar, ki bi morala zaradi pomanjkanja istega tudi stati. Tovariš šarotar ima mnogo veselja do dela. Začel je z izdelovanjem raznih strojnih delov, ki jih danes povsod primanjkuje in se jih na trgu ne dobi. V rezervi ims 30 šivalnih strojev, ki jim manjkajo razni deli in jih bo tovariš šarotar izdelal ter tako spravil v pogon, da bomo lahko zaposlili pri njih 4,0 novih delavcev. Naši delavci večkrat mnogo pripomorejo k dvigu naše proizvodnje in s svojimi dobrimi idejami in zamislimi čestokrat odločijo o uadaljnem načinu dela v /ar- J, i_Li-I«, W,l 1.-—-U.. —.1. . Otroški vrtec za nafmlcpe V Gaberju obnavljata podružnici kovinarjev Cinkarne in tovarne Westen prav pridno otroški vrtec za mladino delavskega centra. Organizacija polaga posebno važnost na vzgojo delavske mladine in ji daje vso pomoč. Obnoviti je potrebno vso notranjost stavbe, ki jo je okupator v svojem besu zelo razdejal, prizanesel ni niti opremi niti vodovodni instalaciji, to popravljajo sedaj pridne roke našilPtovarišev. Poleg delovnih' moči sta dali obe podružnici ca razpolago tudi 3000 din v gotovini za najnujnejše potrebe otroškega vrtca Zbirajte n tiskovni sklad! V črnem revirju Zagorja Točno ob pol šestih zjutraj me je čakal tom svojega ročnega dinamo-strojSea zaupnik rudarjev Prašnikar Polde. Oble- vžgal in razstrelil premog. Kopača Uročen v rudarsko obleko, s sivočmim klobu- šelj Ivan in Povšner Ivan sta se ukvarjala kom na glavi, se mi je hudomušno smejal z zadnjimi pripravam1, postavljala sta pred vhodom v jamo Kotredeš. podpornike, zabijala z deskami steno, do- »Ne, tovariš, tako ne bo šlo. Pojdi in čim je Bizjak že postavljal na prtprav-se preobleči!« ljane pragove tračnice za vozičke. Sveto- Zamotal sem se v široke črne hlače jn ka, na stisnjeni zrak je visela na podpor- suknjič, obul gumijaste škornje, v kate- niku in osvetljevala delo rudarjev. Stopit rib mi je noga plesala in jo moško udaril sem bliže. Videl sem, da iz stropa kaplja za njim. Toda ne b la bi rudarja, če ne bi voda m rudarji so bili vsi premočeni. Ni- imela tudi svetilki v rokah. Dobila sva so se ozirali na to, da jim voda curlja v jih v zbirališču, kjer tudi popravljajo in rokave, da jim škropi po usnjenih rudar- napolnjujejo izpraznjene svetilke. Star mo- skih kapah in jim moči ramena. Globoke žakar je vpisal njih številki in naju po- luknje v premogu so čakale, da jih stre- zdravil s »srečno!« Ustavila sva se pred lec Jože napoln z eksplozivom. Ko bo vhodom, prižgala cigareti; izpuhtevala potem zavrtel svoj dinamo stroj in se bo sva zadnje d me cigaretnih ogorkov, ki črn premog razletel v drobce, bodo v ča- ri aj bi zadostovali za ves čas najinega su, dokler se zrak ne razčisti, pojedli svoj obiska v jsmi. Kmalu je izginil za nama vhod jame. Na Levi in desni so stali vozički, napolnjeni s premogom in zasipnim materialom. Električne luči nad nama so nama osvetljevala pot. Nekajkrat me je moj spremljevalec Polde opozoril, kam naj stopim, da se izognem vozičkom .kmalu pa je uvidel, da sem se že udomačil in sprijaznil z jamskimi razmerami. Začul sem ropot, stala sva pred jaškom. Pravkar sta se iz globine pokazala vozička s premogom, že sta priskočila dva vozača, potegnila napolnjena vozička na tir; zabrnel je signal in prazna vozička sta izginila v globino. »Zdaj greva še rndva. Dobro se primi. Vožnja je kratka, toda prijetna, šla bova v drugi hori zont, približno 150 m globoko. če boš dobro gledal’ boš videl, kje je b i naš ■ prvi horizont. Danes ne delamo več niti na prvem, n ti na drugem, ker sta že izčrpana. Naravnost v tretjega pa tudi ne moreva, šla bo-va po upadniku Pojdiva, drži se!« Stopila sva v jašek. Komaj sem še utegnil odzdraviti na pozdrav: »Srečno!«, ko sv-a se že z vel ko hitrostjo vozila v črno globino, želodec sem začutil v grlu. v ušesih ml je zvenelo in šumelo. Le žarometa najinih svetiljk sta osvetljevala jašek in stene, ki so se “zgubljale urimo naju. Brzica se je zmanjšala, prišla sva v drugi horizont. Na desni strani sem videl stroj za črpanje vode. Sem so se stekale dolge široke n ozke cevi za vodo in stisnjeni zrak, ki te spremljajo ves čas. do zadnjega kopača. Malo naprej je bazen — rudniški vrelec. Kar okopal bi se — veda ima 289 c. »V tej vedi se boš pozneje okopal v naši kopalnici. Nameravamo zgraditi tudi vel ko kopališče. Poglej, zdaj sto jiva pred upadnikom« Rov 'se je počasi spuščal, v sredini so bile stopnice, na levi in desni pa je poseben stroj vrtel želesno vrv, ki je dvigala n spuščala vozičke. »Srečno!«, sva pozdravila tovariša, ki sta skrbela, za hiter odvoz prihajajočih in odhajajočih vozičkov. Delo jima je šlo lahko in htro 'zpod rok. odklop, zaklop in že je bT drugi voziček na redu. »Poglej žico nad seboj. Nanjo se s posebnim pasom privežejo rudarji, ko odhajajo od dela. Trudni sto in po teh stopnicah se še bolj utrud jo ko se vzpenjajo navzgor. Sicer pa boš lahko sam videl. Pas privežejo na to srednjo vrv, k1 jih vleče po stopnicah vse do vrha. — Tovariša, ustavita stroj, da greva naprej.« Obrnil se je k meni n mi pojasnil, da stroj 'ustavijo vedno, kadar gre kdo po stopnicah. »Lahko bi se utrgala napeta vrv. ki bi te prerezala, prav tako bi tudi vozičk zbrzel' v globino in se tara raztreščili, ah pa še med potom iztirili in te ubil.« Tako sva počasi prišla v,tretji horizont želel sem si, da b' že enkrat prišel do pravega rudar ja-kopača. »Tu so stroji« ki dvigajo vodo v tret’1 horizont,« mi je poiasnjeval Polde. »Ti stroji dvigajo vozičke, po on cevi gre stisnjeni zrak, s katerim si rudarji v jami svetijo ali s pomočjo njega s strojem vrtalo po črnem d amsntu. Ta debela cev dovaja zrak, oziroma vsrkava izrabljenega. edaj sva v Grofovskem polju, rov je dolg okrog 2 km. še mslo. pa bova pri kopačih. Pazi!« Stisnila sva se k steni, prihajal je vlak vozičkov. Mala bencinska lokomot va se nama ie približevala. »Srečno!«, naju ’> pozdravil strojevodja. »Srečno!«, sem odgovoril. žarek njegove svetilke, ki jo je obesil nad svojo lokomotivo. mi je za nekaj časa vzel v'd. Stisnil sem se še bo V k steni. Počasi se je pomikale okrog trideset vozičkov proti koncu rova. N.rto sva zavila od glavnega rova v desn stranski rov. V temi sem zagledal svetilke rudarjev Kmalu sv,a b la pri njih. Ravno so se pripravljali. da bodo razstrelili nekaj premoga. Tukaj sem se spoznal s starim »knap1« Jožetom šmiglom —- strelcem — ki je pripravljal »kapslne«. j h ovijal, revni žico in jo napeljeval da bo potem p» » mn 111111111 um—b— i/ tovarni „Intex“ 2 % nad predvojno proizvodnjo V naši tovarni v Kranju se proizvodnji, z gotovostjo dviga, tako da smo v predilnici dosegli že 2 odstotka nad predvojno proizvodnjo in to skoraj s samimi novinci. Tež-koče nam dela posebno premog, ker bomo prisiljeni omejiti obrat v raznih oddelkih če ne bomo prejelj zadostne količine premoga. Mnogo naših najboljših delavcev in delavk je že prejelo nagrade za svoje požrtvovalno delo: tako sta jih prejeli ‘udi tovarišici Fende Jožica in Mahovec Marija, ki pa sta ju odklonili in ju darovali za vojne sirote. Delavci imajo neprilike tudi zaradi prevoznih sredstev. Posebno oni, ki se vozijo s kolesi od daleč 5—20 km. delo večkrat zamujejo, zaradi predrtih koles ki drugih težkoč, kar se prj delu že precej pozna. Visi želijo, da bi imeli na razpolago avto-prevoz vsaj za smeri Vodice — Kranj — Cerklje — Kranj in Preddvor — Kranj, da bi tako prenehale nepotrebne zamude, kar škoduje delu in skupnim naporom za dviganje proizvodnje. Nekoč so delavci preko zime lahko stansvali v Kranju, kar danes zaradi stanovanjske krize ne morejo več Naši delavci dobro vedo, da bo treba premostiti še marsikatero težavo in še nekajkrat stisniti zobe, če bodo hoteli zadostiti potrebam našega ljudstva. kruh. »So,mo malo »Špeha« b: se »urajmalo« zraven. Sicer pa kar gre — tudi ta črni mokri blagoslov nam nagaja, poglej, kako smo mokri. Veš tovariš, saj mi stari »knapi« ne godrnjamo; dobro vemo, da je okupatorski hudič rudnik precej »pustošil in ne samo to, tudi izropal je naše magazine; zato pa smo zdaj tembolj stismll krampe v roke. E, stari »knap« bo že izkopal iz teh sten toliko premoga., da bo dosti za našo industrijo in kurjavo!« Ivan je vzel vrtalni stroj in mi pokazal, kako pripravljajo za razstrelitev in vrtajo. Nisem jih hotel več motiti, zahvalil sem se jim in odšla sva nazaj prot1 glavnem« rovu. »Poglejmo še malo navzgor v naše etaže!« Obesil sem si svetilko za pas in stoptt za spremljevalcem po ozkih lestvah v deveto etažo na začetek odkopa. Tu sva našla dva kopača Rogliča Alojza in Klanca Franca ter vozača Viktorja Juvana. Delali so pet metrov širok in dvanajst metrov dolg odkop. Njihova skupina je imela številko 117; tudi njihovi vozički nosijo to številko, da jih, ko pridejo preko izvoznega jaška na separacijo, tam prometni vozač prevzame in vpiše. Nazaj gredoč sem se vstavil na lestvi. Nekje je votlo zabobnelo. Pomislil sem na strelca Jožeta. Ko sva hodila po glavnem rovu, sva srečala na poti starega tir-ničarja Martina Višnikarja. Že 22 let *!-ka in vrta po jami. Sedaj popravlja tračnice. Toda ta še ni najstarejši »knap«. Hudomal Jaka, k: danes nosi že 59 križev, je prebil v jami. 45 let. Obiskal sem ga doma. Kdo bi si mislil, da je brkati možak oče devetih otrok. Danes so žvi šemo še trije; en sin je v Rusiji, drugi v vojski, hči pa je cd vsega začetki, osvobodilnega gibanja aktivistka. Takih starih »knapov« je precej v jami. Ker sem hotel videti še pripravljalna dela. sva se spustila za 60 metrov globoko v četrti horizont. Tukaj so Nemci delo zanemarjali. Kaj bi! Rudarji so odšli v partizane. Nemcu se je mudilo, in ker ni imel dovolj delovnih moči, je ril samo po premogu. Kaj b’ se ukvarjal, kjer ni nič haska! Teko so pripravljalna dela opustili. Zato je sedaj tukaj zaposlenih precej delavcev, ki kopljejo glavni rov in ga betonirajo, napravljajo zbirališča in odtok vode, kstero bodo črpale sesalke, postavljajo nove cevi, tračnice itd. Težko in veliko je to delo; na dan se podaljša rov le za pol metra. Sem je treba tudi dovažati cement, les, cev", rit; po trdnem kamenju, betonirati, odvažati itd. Občudoval sem ta ritem dela. Niti1 ene kretnje ramen — vsak je vedel, kje je njegovo mesto, kaj mora napravit . Polnih osem ur neprestanega dela, dokler ga ne nadomesti drugi tovariš., Vračala sva se po isti noti nazaj in ko sem stopil na zadnjo stoprico upadnika iz tretjega v drugi horizont, sem se oddahnil — tristeosem in sedemdeseta stopnica. Ob pol dvanajstih naju je sprejelo toplo sonce. Vendar moj ob sk s tero še ni bil konč"n; moral bi si ogledati še druge jame kakor Kisovec, Pod st rano in šemnik. ki vsi skupaj z jamo Kotredežem tvorijo rudnik Zagorje. Toda ogledati sem si moral še separacijo, kjer delajo tudi delavke. Zaposlene so v rudniku samo pri delih izven jsme. Cim pride voz1 ček v separacijo, ga prevzame vozač, ki vpiše številko vozička. Pogledal in prečita! sem eno od stoterih številk, bila je to številka 117. Tedaj sem se spomnil na tretji horizont, deveto etažo, kjer so delali rudarji Roglič, Klanc in Juvan, S posebno pripravo vozač obrača vozičke. Premog se vsuje na dno, kjer se ustavi na posebnih sejalnih napravah, ki pretresajo nečisti premog in mečejo velike kose na desno, ostale manjše na levo. Trak, po katerem pride ta premog zopet na dan, pregleda delavec ali delavka. Nečistega meče v pripravljen voziček, Cist pa teče po traku naprej, dokler ne pada na eni strani prečiščen kosovec, na drugi pa drobnejši orehovec, grahovec in kostanj v vagone. Dve tehtnici sproti tehtata premog, ki gre na trg. Danes delavec rudar ne premaguje samo junaško vse te težave, popravlja okupatorjevo nestrokovniaško rudarjenje — sad njegovega brezobzirnega izkoriščanja. Dvignil je proizvodnjo v kratkem času dela v svobodi — na dve 'tretjini predvojne proizvodnje. Silen delovni zagon naših delavcev kaže, s kakšno močjo se dvigajo iz prejšnje zaostalosti, danes, ko je rudnik v njihovih rokah, — last delovnega ljudstva. Dvigajo se iz kulturne zaostalosti, napenjajo vse sile, da bi vzgojili čini več strokovnjakov. Danes Imajo že rudar-sko-kovinarsko šolo, ki jo obiskuje okrog petdeset mladih fantov, bodočih strokovnjakov. Tu se vzgajajo v političnem, teoretičnem in praktičnem znanju. V času vojne je ta mladina zelo zaostala, mnogi od njih ne znajo nit! pisati. Obupna beda, v kateri je delavstvo živelo poprej, je preprečevala vsako kulturno dejavnost. Danes pa delavci z veljldm navdušenjem pripravljajo prostore za novo čitalnico, za katero so že pripravili veliko število knjig. Tudi v šoli, kjer se vzgaja mlad1 na v ljubezni do domovine in do vsega delovnega ljudstva, se že v** pouk. Iz te šole, iz strokovnih organizacij, preko kulturnega dela, samostojnega in svobodnega izobraževanja, bodo žaSfi novi ljudje, ljudje udarnega dela v rudniku, ljudje, ki bodo znali razvijati to čo-vatj priobitve težke šteriletne domovinske vojne. AjflSfc - Tako dejalo v Sovietski zvezi! Naper! sovjetskih kovmarjev In elektrliarjev v času vejite Dve veliki skupini delavcev sovjetske industrije — kovinarji in električarji — so dobili visoke nagrade. Sovjetska vlada je nagradila z raznimi redi in medaljami več kot šest tisoč kovinarjev in električarjev. Kovinarji so nagrajeni za uspešno izvršene naloge državnega Komiteta obrambe, za zalaganje vojne industrije s kovino, za iznajdbo novih vrst jekla in za uspešen razvoj podjetij. Električarji so nagrajeni za uspešen razvoj novih sil, za pridobitve zadostne količine električnega goriva in za preskrbo vojne industrije z električno energijo. Tudi vsi drugi so zaslužili visoko priznanje za svoje težke napore. Točno in neprenehoma je sovjetska vojna industrija oskrbovala Rdečo armado z prvorazrednim orožjem in z vso vojno opremo. Ne samo po kakovosti, temveč tudi po količini je vojna tehnika Rdeče armade že davno prekosila tehniko sovražnika. Pri tem imajo velike zasluge prav sovjetski kovinarji in električarji. V prvi vojni etapi je bila sovjetska država začasno brez Donskega bazena in Prldnje-provja, kjer so temeljne podlage kovinske industrije. Sovražnik je že slavil zmago in se je bahavo hvalil, da se bo sovjetska vojna industrija zadušila v pomanjkanju premoga, kovin in elektrike. že v mirnodobskih letih je Sovjetska zveza gradila drugje premogokopno-kovinsko industrijo. Na podlagi teh novih graditev je v letih vojne tako povečala svojo proizvodnjo, da je uspela v znatni meri nadomestiti začasno izgubljeno kovinsko in električno industrijo v Donbasu in Pridnijeprovju. Proizvodnja vzhodnega industrijskega dela so more presoditi po dokazih, ki dajo značaj delu velikih podjetij. Na primer: proizvodnja v zadrugi topilnic Magnilogorske kovinske industrije se je v letih vojne dvignila za 50 odstotkov, zadruga za predelavo koksa fe proizvodnjo dvignila za 10 odstotkov. Znatno so dvignile proizvodnjo tudi druge zadruge. Od meseca do meseca, iz četrtletja v četrtletje je kombinat znatno dvignil svoj industrijski program. Isto se lahko reče o kovinskem kombinatu v Kuzneeku. V letu 1944. je dal državi 134 tisoč ton jekla več kot v letu 1843.. valjanega železa za 170 tisoč ton. Kombinat stalno presega svoj načrt proizvodnje. Samo v marcu. 1945. leta so kovinarji iz Kuznecka presegli načri proizvodnje za 3000 ton litega železa, 6000 ton jekla in 3500 ton valjanega železa i. t. d Prt tem je treba še upoštevati zimske mesece v Uralu in Sibiriji, ki so za kovinsko delo zelo težki. V času vojne je kovinska industrija v vzhodnih krajih dvignila proizvodnjo topljenega železa za 47 odstotkov, topljenje jekla za 43 odstotkov, valjanega železa za 47 odstotkov, topljenje elektro-Eeleznih mešavin — trikrat toliko, proizvodnjo cevi petkrat toliko. Ti uspehi so rezultat neprestanega napredka kovinskih podjetij in velikega razmaha glavne izgraditve novih kovinskih tovarn. V začetku leta 1945. je bilo na vzhodu izgrajenih 10 visokih peči. 43 martinovih peči za elektro-kovinske industrije in 21 skladišč. Izgrajene so nove kovinske tovarne v Čeljabinsku, Aktjabinsku. Uzbekistanu. Kazahstanu in v drugih krajih. V vojnih letih so iznašli nove zaloge želenih rud. Samo v Sverdlovski oblasti je pridobivanje ronngan-ske kovine za prvo polovico leta 1944 osemkrat preseglo proizvodnjo iz leta 1940. 0 tem sploh ni treba mnogo govoriti, saj se za temi številkami jasno izražajo industrijski napori in požrtvovalno delo ogromne armade topilcev, delavcev najboljšega jekla, izdelovalcev koksa, vsiljenega železa In rudarjev — ljudi, ki so dali vse svoje moči in energije za dvig tehnike Rdeče armade in za pospešitev zmage nad sovražnikom. V vrsti s kovinarji gredo tudi sovjetski električarji. Tudi njih so v vojnih letih čakale težke naloge Ker se je v prvih mesecih vojne izgubila električna energija, . je bilo nujno potrebno, da se jo nadomesti v najkrajšem času. Z izjemno marljivostjo in nevidljivimi napori, so električarji zgradili montirali električne postaje v vzhodnih kra- jih Zveze. Pripomogli so, da uspešno izkoristijo del električnih energij, neprenehoma so oskrbovali industrijo Vzhoda z električnim tokom, ki se je razvijala v ogromnih razmahih. V vojnih letih se je moč električnih postaj v Uralu, Novosimbirsku, Taškentu in Kazanu dvakrat povečala, v Omsku, Kujbi-ševu trikrat, a v Krasnojarsku — se je moč električnih postaj povečala skoraj za petkrat. V februarju tega leta so sovjetski električarji dosegli nove uspehe. Dovršili so zgraditev in stavili v pogon dve največiih postaj Zveze: Krasnogorsko z energijo 250 tisoč kilovatov in Srednieuralsko z energijo _200 tisoč kilovatov V Čeljabinsku se je v časti vojne zgradila nova močna električno-topil-na centrala, na kateri je postavljena turbina za stotisoč kilovatov. Pet. novih električnih postaj je zgrajenih v Uzbekistanu. Zdaj so v obratu že močna podjetja na jugu, M so postavljena in urejena od kovinarjev in električarjev. Samo v enenp letu je postavljeno na jugu 15 visokih peči. 47 martinovih peči, 27 skladišč za valjano železo in cevi in 50 plasti koksa. Z naglim se tudi gradijo postaje v krajih, ki so bile za časa vojne osvobojene. Mirnodobsko delo le dosegla tudi Volhovska hidroelektrocentrala. Že davno oskrbuje s premogom kovinska podietja na jugu močna Znievska postaja v Donbasu. Preuredile so se Stalingrajska in Stalinogorska, ter druge električne centrale. Proti koncu 1944. leta ie že bilo postavljenih v pogon 35 električnih central. Sovjetski kovinarji in električarji pa ne smatrrajo teh uspehov kot mejo svojih sposobnosti V odgovor za visoko državno nagrado enoglasno izjavljajo, da bodo tudi vnaprej delali še z večio močjo in upornostjo. Tudi v bodoče ne bodo zmanjšali svojih naporov zato. da bi v celoti obnovili podjetja, Id so od okupatorjev porušena Poskrbeli bodo. da bodo še večja in boljša kot pred vojno. Kovinarji in električarji Sovjetske zveze ■go dokazali, da je njihova beseda — železen zakon. Država je prepričana da bodo svoje e obljube izpolnili in pričakuje od njih novih uspehov v povečanju gospodarstva sovjetske države. LAV MANDLOV OKPCUtlCCOOMCOC Lesmgrati izgaša mlade delavce Miting smo posvetiti našim Invalidom Leningrajska, industrija hitro napreduje do mirnodobske proizvodnje. Obnavljajo se tovarne, novi tovarniški oddelki že obratujejo, povečavajo se nove kvalificirane delovne moči. Iz evakuacije se vsak mesec vračajo stari delavci naših podjet j, Za vzgojo mladih strokovnjakov igrajo vel ko vlogo obrtne Sole. Pred kratkim časom sem obiskal obrtno šolo v Nevski tovarni, Id ima ime Lenina m spoznal njeno življenje. V tej Soli se uč jo samo mladi dečki, ki živijo v internatu. Ti učenci imajo brezplačno hrano, obleko, čevlje in posteljnino. Ob 's. uri zjutraj učenci vstanejo, pospravijo postelje, 15 minut telovadijo, nato zajtrkujejo. Po zajtrku se pričnejo teoretske ure. Učenci se učijo anatemah ko. liziko, ruski jezik, geometrijsko risanje ter splošno in strokovno tehnologijo. Cilj te šole je, da v dveh letih usposobijo kvalificiranega delavca. V nek drugi strokovni obrtni šoli — arhitektonsko umetniški — sem videl mlade deklice, ki so iz gline lep le poprsja starogrških Junakov in stavbe. Risale so ornamente pod vodstvom izkušenih pedagogov. V tej šoli se vzgajajo strokovnja-k za ornamentiko stavb krt se na primer aa tiskamo vzgajajo grafiki, stavci in tiskarji. Obrtne šole obstojajo v 87 tovarnah. V šole ae sprejme mladina v starosti od 15— 16 let s 4 do 5 razredov, upoštevajoč njihove želje, sposobnost n fiz'čno stanje. Teorijo predavajo inženirji iz tovarn. Centralna oseba vsake šole pa je mojster-vzgciitelj, ki vod! skupino s pribl žno 25 Oseb. To so narodno visoko kvalificirani strokovnjak gotove stroke, katerih cilj je 3COOOOOOOOOCOUOV AX> WUCX>.X naučiti učence vseh »tajen« dotične obrti in jim vliti ljubezen do izbranega poklica. Prisostvujejo učnim uram in praktično vežbajo učene. Na mestni izložbi v Domu tehnike se je lahko videlo na stotine različnih predmetov, izdelanih v obrtri šol-;. Posebno ključavničarsko orodje, pincete, lancete, re-zervri deli vseh vrst strojev, obliči mamke »Ty« in stroji za tekstilne tovarne — vse to so izdelale pridne roke mladih učen- Ces"amo v zadnjih 30 mesecih so izdelali predmete v vrednosti 4 m lijonov rubljev. V leningrajskih strokovnih šolah uči 12.000 učencev — 6200 dečkov in 5800 deklic. Mnogo od njih so sirote, brez staršev, to so otroci Len ngrajčanov, ki so padli v času obleganja Leningrada od topovskih krogelj, od lakote in bombard.ra-nja. Mestne oblasti skrbijo za to mladino in ec trud jo, da na vsak način izboljšajo in olepšajo nj'hovo življenje. Otroci dobro iagledajo, veseli so in kažejo velik uspeh pri učenju "n delu. Ta novi način vzgoje mladih kadrov ec utrjuje in razvija. Kmalu se bo v Leningradu odprlo šest novih obrtnih šol. število učencev bo doseglo 20.000. Pred kratk m je končalo šole 3000 učencev, ki bodo kot ključavničarji, elektro-mefhan!kl in mizarji delali v leningrajskih tovarnah. Bondarenko. ...................................... Za volitve v narodno skupščino ne bomo vzeli iz državne blagajne niti dinarja — plačati jih bomo sami. flOQoy V Dol. Lendavi smo imeli 6. oktobra miting v donpi Titove mladine, ki je bil posvečen vojnim invalidom. Bil je to prvi miting, ki je po vsebini in izvedbi programa ustrezal vsaj osnovnim načelom mitinga. Nastopali so pionirji in pionirke, ženski pevski zbor je zapel osem narodnih in partizanskih pesmi. Ves program je bil sestavljen iz 19 točk. Največji vtis je naredil na gledalce dramatični prizor »Kot žrtve ste padli.. .c. ki je prikazal trenutke iz narod-no-osvoboditne borbe naših junakov. Sestavila in režirala ga je tovarišica Varlova. Celoten program so poživljale tudi deklamacije, končal se je z dvogovorom »Marica in Bariča se srečata«. Vsi želimo, naj bi bila vsaka bodoča kulturna prireditev vsaj na taki višini, saj pri nekaterih do zdaj nisi vedel, kaj so hotele povedati, kaj je bilo bistvo prireditve. Nekateri prirejevalci mitingov so očividno polagali več važnosti na zabavo in ples. kot pa na sestavo sporeda. To se odslej ne smo reč dogajati. Obiskovalci so v prostovoljnih prispevkih vložili 2000 din. v invalidski fond, kar dokazuje ljubezen, ki jo čuti naše ljudstvo do svojih junakov-invalidov. Trboveljski rudarji odhajajo na delo; vhod v talni rov Bsr&a angleških delavcev sa sveje pravice Trh«T*lixki rudar Kako delaj® n®vemešM železničar Novomeški železničarji ne govor mo dosti o svojem delu, zato za bolj pridno delamo. Med seboj imamo mnogo tovarišev, v katerih je zavest in dolžnost do dela tako visoka, da s svoj in zgledom požrtvovalnosti pritegnejo k vzajemnemu delu tudi druge tovariše, ki morda stojijo ob strani skupnega prizadevanja. Naša tovariša Gantar n Avber sta s pomočjo tovariša Ikota organizrala popravi j alnico čevljev, ki bo te dni pričela z obratovanjem. Zadal smo si nalogo, da L sme noben delavec niti uslužbenec ostati čez zimo brez obutve. Tovariši Sladič, Avber in Zupančič so organiz rali zbiranje starega železa, katerega so naložili v treh dneh 5 vagonov In S‘Vzor°prbtoega in požrtvovalnega delavca je tovariš Grgič Anton mlajši. Poleg svojega rednega dela je v prostem času obnovi in popravil tri kretnške nastavke ter s tem prispeval svoj delež pri obnovi naših železnic. Tudi tovarišice ne zaostajajo; Šebenik Ančka, Mužič Slavca, Anzelc Slavica in Jožica to Staut Kristina so z neprekinjenim 48 urnim delom izgotovile našo novo, vezeno sndikalno zastavo, da smo se z njo lahko udeležili kongresa v Ljubljani. Vendar se vsi tovariši še danes ne morejo vživeti v nove prilike, v novo žvlje-nje in nove potrebe po vzajemnem delu vseh Ne uvidijo dejstva, da je treba danes še iti preko osebnih vprašanj, preko vprašanj osebne koristi. Naš gospodar tovariš Gantar je v tem emisl . podal upravičeno kritiko: »V času, ko je predvsem potrebno, da se zaščiti pred uničenjem državne objekte, imovino, k je last naroda, kot na primer postaja Novo mesto, k! je še danes neprehrita in pušča v deževnem vremenu vodo, si nekateri omišljajo kopalnice n predirajo zidove, hoteč s1, na račun službenih prostorov povečati svoje, že tako veliko 3 sobno stanovanje, med tem pa drugi tovariši niti nimajo stanovanj n podobno.« Mi vemo, da je pred nami danes v pre vrsti naloga, da obnovimo našo narodno imoirno, da obnovimo- zgradbe, ki so važne za državno gospodarstvo a!i promet. šele potem, ko bomo zadost il naj-potrebnejš m nalogam, ko bo spet vstala naša domovina iz ruševin, bomo lahko mislili tudi nas* S. G. V stavki pristaniških delavce, ki traja že dalje časa, gre med drugim za osnovna vprašanja državne mezdne politike in ustroja delavskih strokovnih zvez. Stavkujoči hočejo s svojimi zahtevami zavarovati pristaniške delavce proti padcu povojnih zaslužkov na ta način, da bi se povišala osnovna dnevna mezda in znižalo število tedenskih delovnih ur od 44 do 40 ur. Ustanovljena je bila stavkovna organizacija, katere nasvete so delavci mnogo raje poslušali kakor nasvete sindikalne zveze. Stavka je zajela, vso deželo. Pristaniški delavci so ned vojno zaslužili mnogo več, toda tudi njihov delovni čas je bil izredno dolg. Delali so 70—80 ur na teden. Ko se je končala vojna, se je zaslužek mnogih delavcev zmanjšal na polovico prejšnjega zneska. Sindikalni odbor pristaniških delavcev je izdal izjavo, v kateri pravi, da se bodo zastopniki zveze pristaniških delavcev sestali z delodajalci 18. oktobra in da zato ni nobenega opravičila za nadaljevanje sedanje stavke niti za en dan. Arthur Deakin, glavic tajnik Prevozne in splošne pristaniške zveze je obtožil britanski Komunistično partijo, da je s svojim vplivom povzročila nadaljevanje obširne stavke. Odbor Komunistične partije je izdal odgovor na Deakinovo obtožbo, v katerem jo je opisal kot sramotno potvorbo. Pristaniški delavci so že odgovoriti na ta nesmisel s tem, da so izraziti nezaupanje voditeljem zveze. Ge bi Dakjn in njgova družba z isto energijo nastopili proti delodajalcem, kot jo uporabjajo za podminira-nje delavskega boja, bi se stavka končala juatri in pristaniški delavpi bi dobili po 25 šilingov na dan in bi delali 40 ur na teden,« Vzroki stavile »Daily VVorker« piše o vzrokih stavke: »Pristaniški delavci v Angliji, ki stavkajo, imajo za to tudi svoje razloge. Stavke pristaniških delavcev se vedno bolj širijo. Delo je zapustilo skoraj 50.000 pristaniških delavcev. V londonskih dokih so oblasti namestile vojsko, da izkrcava ladje. Glavni tajnik sindikata' transportnih delavcev Arthur Deakin je pozval delavce naj prenehajo s stavko in takoj nadaljujeje z delom. Deakin je izjavil, da so povzročile stavke osebe, ki so podrejene gotovim političnim organizacijam.« »Daily VVorker« posveča vprašanju stavk uvodni članek in se noče pridružiti velikanskemu kriku proti pristaniškim delavcem. »Pripisovati to stavko odgovornosti samih delavcev, ali celo mahinacijam zlonamernih agitatorjev je tako neumno, da ni mogoče z besedo izraziti. Delavci imajo svoje razloge in treba jih poslušati. Važno je tudi zapomniti si, da nezadovoljstvo med delavci ni omejeno samo na pristanišča. Delavci v drugih industrijah tudi zahtevajo svoje pravice in z največjim zanimanjem spremljajo razvoj borbe, ki jo vodijo pristaniški delavci. Delavci v deželi, skupno s pristaniškimi delavci, so se moško prizadevali, da so dobili vojno. Pri teh naporih so jih pozdravljati in jim obljubljali mnoge stvari. Sedaj je prišel čas ,da se izpolni vsaj del teh obljub, posebno obljube glede delovnega časa, plač in bolših delovnih pogojev. Delodajalci naj to upoštevajo. Pristaniški delavci, ki stavkajo, imajo za to svoje razloge. Njihovo delo je težko in često neredno. če sami ne dvignejo svojega glasu, se njihove težave enostavno prezro. Borba pristaniških delavcev je bila dolgotrajna in težka. 50 let so se borili proti dvema glavnima nesrečama, proti nizkim plačam in proti delni nezaposlenosti. Pristaniški delavci zahtevajo povišanje plač, zavarovanje proti breposelnosti, 40 umi delovni teden, letni oddih, pokojnino in izboljšanje socialnega skrbstva. Delavci se slabo obveščajo o razvoju pogajanj z delodajalci. Tako je bil odlok, da se skliče konferenca predstavnikov vse dežele, objavljen šele včeraj. Pod takimi pogoji se zdi, da so pristaniški delavci skoraj v vseh krajih dežele spontano sklenili, da lahko stavka pouči delodajalce ter da bi bilo vsako nadaljnje potrpljenje le znak slabosti. Ničemur se ne koristi, če se pripo-vaduje pristaniškim delavcem o škodi. M jo povzroče s svojo stavko. Sedaj je naša naloga, da najdemo praktičen izhod iz sedanjega položaja. Naš predlog je, da se pogajanja pospešijo in da vlada delavcem zagotovi, da bo uporabila ves svoj vpliv za to, da bo spravila delodajalce v red in da se brez kakršnega koli oklevanja reši celotno vprašanje.« Ls2$S:keM $w3sta»"£ki delavci s® preMisaB sklep* da ss vm>e|o na delo Londonski pristaniški delavci so preklicali sklep, ki so ga napravili, da se vrnejo na delo. Do tega začudenja vzbujajočega preokreta je prišlo po množičnih mitingih, ki so se vršiti v štirih pristaniščih — vzhod-no-iindijskem, zapadno-indijskem, mill- wallskem in londonskem. Voditelj londonskih stavkujočih delavcev Tom Powell je objavil, da se bo vrši a v Londonu konferenca stavkujočih delavcev, kateri bodo prisostvovali zastopniki iz Bir-kenheada, Liwerpoola in drugih luk, ki jih je objela stavka. Stavki so se tudi priključili pristaniški nadzorniki v pristanišču Surrey, kar pomeni, da so red a j prenehati t delom vsi pristaniški nadzorniki na londonskem področju. Nadzorniki so važne osebe, ker oni nadzirajo vse tovore, ki prihajajo in odhajajo in če oni stavkajo, se ustavi delo na vseh pomolih. Napsd Makedonije m dvig m sfcsiov® prometa V času te vojne je bila Makedonija v glavnem očuvana od rušenja in uničevanja v takšnem obsegu kot drugi deti države. Zato so b le železnice predmet sistematskega uničevsnja od strani fašistični p okupatorjev, ki so pri umiku uničili vse, kar je bilo mogoče. Najbolj un čem je bil srednji veliki del nove železniške postaje v Skoplju ki je s svojo lepoto in obsežnostjo predstavljal okras vsega Balkana. Porušena je bila tudi velika in modema kurilnica. Razen tega je bilo maniram h 218 lokomotiv iz raznih vrst in onesposobljeni najobčutlji-vejši deli. Koloselti im zunanji kolodvor go popolnoma porušen in vsi vagoni razbiti. Veliki železniški mostovi pri vhodu v Skoplje so biti tudi žrtev faš'stičnega divjaštva. Z eno besedo, vse železniške ustanove in naprave so imele sliko opu stošenja in ruševin. Osvoibojenje je zateklo železničarje v Skoplju med ruševnamii, brez objektov, brez lokomotiv in poslopij, brez voznega, parka in orodja ter drugega materiala. Edino kar so imeli, je bila dobra volja. Samo kurilniško osebje, ki se je nastanilo v stari kurilnic , je zbralo iz ruševin in prineslo od doma najpotrebnejše orodje za delo?. Do 30. julija je bilo popravljeno 23 lokomotiv, 213 vagonov, usposobljeni so tiT stroji, stavljen v promet vozni park za sekcije, ki delajo na popravilu mostov, tunelov in stavb. Popravljeno je dvigalo za premog, pokretno dvigalo od 60 ton in opremljen rezervni vlak. Delavnica je v tol kh" meri reorganizirana, da bi bila v stanju z malo več materiala dajati predvojno kapaciteto. Tako so delavci uspeli, da v relativno kratkem č;::«u uredijo svojo kuriln co. Tudi železničarji ostalih panog so ae tru-d'ti, da odstranijo težke sledove vojne in doprinesejo k postav trii nc-rmalnega prometa. Uprava državnih železnic v Skoplju 94 je zadala ves ko in pomembno nalogo, ki jo mora izvršit1 v najkrajšem času in ki bo doprinesla k definitivni ureditvi m dvigu železnic v Makedonij . Skoplje ni edino mesto, kj je t>iio žrtev uničevanja. Ob vseh progah v Makedoniji so sledovi nemških osvajalcev. Kuriln ca v Velesu je bila 100 odstotno uničena, škoda je bila ogromna in velike so bile težave pri obnovi. Tud tukaj so delavci pokazali veliko zavest in dosegli presenetljive uspehe. Izgradili so delavnico, po-praVT zgradbo za vagone, preskrbeli 90 delavnice s potrebnim orodjem in izvršili druga popravila. Poleg tega je bilo postavljeno v promet do 30. junija 177 vagonov in 2 lokomotivi. Delavcem kurilnice v Bitolju je uspelo, da so delno popravili škodo in da v delavnici začnejo z deltim. Bitolj je dal v promet 3 lokomotive 'n 30 vagonov. Z ozirom na obseg delavnice, materiala in orodja je to zadovoljivo število., ker je poleg tega popravljeno še dvigalo za premog, instalacija za napajanje lokomotiv z vodo n drugi predmeti. Kuritniška izpostava v Djevdjetiji kakor tudi drugi železniški objekti niso bij očuvani pred uničevanjem. Tudi tukaj je marljiva delavska rolta poskušala da temeljito odstran sledove faš stične »kulture in civilizacije« in da nanovo omogoči delo. Delavci so popraviti 4 lokomotive, izvlekli vse lokomotive, ki so jih Nemci vrgli v reko, popravil dvigalo za premog in instalacijo za napajanje »okom-ctiv. Zaradi vojne, ki je neusmiljeno pokosila žf vij en j a z vrst naših strokovnjakov, se močno občuti pomanjkanje strokovno usposobljenega kadra. Uprava državnih železnic v Skoplju prireja tečaje za vzgojo novega kadra strokovnjakov Poleg vseh težav železničarski voditelji in delavci vedno- najdejo možnost, da dopr našajo k normal zaciji prometa. urednica: Boža. — Tiskarna »Slovenskega poročevalce*