Po poteh
vojno-
političnega
vodstva
Stlrideset udeležancer mladlnske pohodne enote
•Uubllana -mesto heroh
le v dneh od 16. do 18. JmH/a počastflo latošn/a
Jublleja In ožMlo spomln na zatčltno anoto natega
YOJaikopollUčnega rodstva Iz časov NOB.
Dež in hladno vreme nista mogla prav nič pokva-riti dobre volje udeležencev četrtega pohoda po poteh vojnopolitičnega vodstva NOVin POS -prvi je bil leta 1975, naslednja dva sta mu sledila konti-nuirano, potem pa leta 1978 takega pohoda ni bilo. Letos je štab pohodne enote pri mestni kortferenci zveze socialistične mladine Slovenije v Ljubljani v sorazmerno kratkem času pripravil traso in vsepo-trebno za to, da je pohod zelo dobro uspel Pri postavhanju trase jim je pomagal tovariš MATIJA BOŽIČ, izvršni sekretar pri mestnem komiteju za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Po brigadni konferenci na skupščini občine Ši-ška so pohodniki v soboto, 16. junija najprej priso-stvovali proslavi v Tacnu, potem pa jih je čakalo osemnajst kilometrov hoje do Brezovice preko To-škega čela in Dobrove. Na Brezovici so jih s pravo gostoljubnostjo iz partizanskih časov sprejeli na domačiji Fajtovih, ki so premočene mladinke in mladince posušili, nahranili in jih prenočili - de-kleta v hiši, fante pa na seniku.
Ko smo se z nekaterimi udeleženci pohoda pogo-varjali o tem, kajjimje ostalo vnajlepšem spominu,
so ravno za sprejem na Fajtovi domačiji imeli haj-več pohvalnih besed. Drugega dne jih je pot vodila z Brezovice čezprogo do Ljubljanice, čez katero so jih prepeljali s čolnom pri Liparjevi hiši. VTomišlju so jim domači mladinci priredili prisrčen sprejem in kar težko se je bilo posloviti, saj je bilo treba ta dan, ki je bil »dolg« dvajset kilometrov, priti še na Rakitno. Utrujenim udeležencem je spanje na ko-zolcu še kako prijalo, žejo in lakoto pa so si delno tešili tudi z izdelki Ljubljanskih mlekarn, ki so na ta način prispevale svoj delež.
Čeprav se je tretjega dne vreme malce popravilo, šibko sonce ni moglo posušiti premočenega pra-pora pohodne enote. Slavko, zastavonoša iz Goriš-nice, ga je krepko občutil na ožuljenih ramenih, žulji pa so zacveteli že prejšnja dneva tudi na marsi-kateri nogi, nevajeni dolgehoje. Pomagalajepesem kotje tako pogosto pomagala partizanom na dolgih pohodih. Utrinjale so se domislice in šale, ki so pregnale utrujenostin morebitno slabo voljo. Neka-tere od njih so udeleženci tudi zapisali v bilten, ki so ga izdali takoj naslednji dan po končanem po-hodu. Pot jih je tretjega dne vodila z Rakitne nazaj proti Ljubljani preko partizanske bolnišnice Krva-vice do Iga, kjer je bila tudi zaključna slovesnost.' Na njej je Matija Božičgovoril udeležencem opoteh vojnopolitičnega vodstva NOVin POS v letu 1943. VDomu obrambne vzgoje na Igu pa so imeli udele-ženci zaključno brigadno konferenco s kulturnim programom. Do Ljubljane jih je odpeljal avtobus. Na koncu so položili venec na grobnico narodnih herojev.
Čeprav štab pohoda ni imel za organizacijo na razpolago ravno veliko časa, je ta manifestacija do-bro uspela. Tretjina udeležencev je bila brigadirjev, ki so se pred kratkim vrnili iz Črne gore, druge pa so predlagale ljubljanske občine. Mestna konfe-renca ZSMS Ljubljana si prizadeva, da bi obliko-valiin opremili jedro stalne pohodne enote tridese-tih mladink in mladincev, s katerimi bi se udeleže-vali podobnih akcij in ki bipritegnili k sodelovanju tudi druge. Tako bi postala udeležba na pohodih, ki so pomembna oblika nadaljevanja in ohranjanja tradicij narodnoosvobodilnega boja, bolj povezana in stalna. Pripraviti nameravajo informativno bro-šuro o pomenu in vlogi zaščitne enote, ki naj bi sedanje in prihodnje pohodnike bolje seznanila s tem delom naše zgodovine.
Olga Mežan