LEDENE JAME Jure Tičar, 1 Matej Blatnik 2 V ledenem objemu podzemnih jam Ledenice 1 ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika. 2 ZRC SAZU, Inštitut za raziskovanje krasa. 4 Ko nas pot ponese v gorski svet, na pohod v planine ali krajši izlet v gozdove, bomo verjetno kaj hitro naleteli na katero izmed 14.169 jam. Kar 47 odstotkov Slovenije namreč gradijo karbonatne kamnine (predvsem apnenec in dolomit), v katerih nastaja pester splet površinskih in podzemnih oblik. Navpičen odtok vode v podzemlje in posledičen izostanek površinskih voda, pomanjkanje prsti in kamnito površje so na teh območjih zagotavljali skromne življenjske razmere, zaradi česar se je tu razvil spoštljiv odnos do redkih naravnih virov. Laminirane plasti ledu ter zavese v Ledeni jami na Stojni Foto Peter Gedei 5 oktober 2021 PLANINSKI VESTNIK Navezanost na naravo in njeno nenehno spre­ minjanje danes najbolj poudarjamo s spremembami temperature in umikanjem ledenikov tako na Zemlji­ nih polih kot tudi v visokogorju in alpskih dolinah. A le malokdo pozna zgodbo ledenih jam, ki v sebi skrivajo zapise o podnebnih spremembah, nas učijo o delovanju procesov v jamah, nudijo hladno zave­ tje v poletnem času ali pa obilico ledu, ki so ga nekoč s koristjo uporabljali za hlajenje hrane in pijače. Ob umikanju ledenih pokrovov Triglavskega ledenika in Ledenika pod Skuto se v redkih jamah tako ohranjajo podzemni ledeniki, katerih usoda počasi odteka proti kraškim izvirom. Ledene jame v Sloveniji Med ledene jame uvrščamo tiste jame, v katerih je prisoten stalen led. Med najpogostejšimi izrazi pri nas zasledimo ledene jame, snežne jame, ledenice in ledenik. Ledene jame je treba razlikovati od ledeniš­ kih jam, ki so jame, nastale v ledeniškem ledu. V Sloveniji se ledene jame po večini nahajajo v visoko­ gorskih območjih in na visokih kraških planotah, saj je eden izmed osnovnih pogojev za nastanek in obstoj ledu v podzemlju nizka povprečna letna temperatura okolice. Tako je največ ledenih jam v Julijskih Alpah, Kamniško­ Savinjskih Alpah, Trnovskem gozdu ter na Snežniku. Obenem so to tudi območja, kjer je bila v pleistocenu (2,6 milijona do 11.700 let pr. n. š.) pri nas dokazano prisotna poledenitev. Posamezne lede­ ne jame pa se odpirajo tudi na Kočevskem in Nanosu. Kataster jam je bogat arhiv podatkov, ki na ravni dr­ žave zbira podatke o raziskanih jamah v Sloveniji. V svetovnem merilu je edinstven in v zgled preosta­ lim državam, ki se ukvarjajo z raziskovanjem jam in krasa. V njem zasledimo, da je registriranih le 229 jam (1,6 odstotka), v katerih najdemo led. Med ledenimi ja­ mami prevladujejo brezna s stalnim ledom (179 jam), sledijo pa jim jame s stalnim ledom (50 jam). Praviloma se te jame odpirajo na višjih nadmorskih višinah, saj jih kar 70  odstotkov leži nad 1500  m. Med najvišje ležeče uvrščamo jamo Zlatorogov r a z g le d nik, ki se odpira vzhodno pod vrhom Trigla­ va na nadmorski višini 2669 m. Nasprotno se najnižje ležeča Ledena jama pri Kunču odpira v osrednjem delu Kočevskega Roga na nadmorski višini 755 m. T ovrstne jame so praviloma majhne, saj jih kar 71 od­ stotkov dosega dolžino le 100 m, najkrajše Snežno brezno pri Pečani na Ratitovcu je dolgo le 6 m, naj­ daljša Velika ledena jama v Paradani pa kar 7311 m. Velika ledena jama v Paradani je ena izmed naj­ bolj znanih ledenih jam v Sloveniji. Vhod v jamo se odpira v Trnovskem gozdu, natančneje med vrhovo­ ma Mali Golak in V eliki Bukovec na nadmorski višini 1135 m. Jama je dolga kar 7311 m ter globoka 858 m, stalen led pa je prisoten do globine okoli 100 m. Led v jami nastaja zaradi spuščanja hladnega zraka v jamo v zimskem času ter dviganja hladnega zraka iz jame v poletnem času. Najnižje temperature v jami so v vhodnem delu, zaradi česar se je tu ohranilo še oko­ li 8.000 m 3  ledu. Vse od leta 1950 beležijo dinamiko spreminjanja ledu, pri čemer zaznavajo pospešeno zmanjševanje od leta 1986 (Mihevc, 2018). Že vse od druge polovice 19. stoletja je v jami potekalo intenziv­ no izsekavanje ledu za namene hlajenja pijače in hra­ ne v bližnji okolici, Trstu ter v oddaljenih deželah vse do Aleksandrije. Led so v tej jami pridobivali do leta 1962 (Nagode, 2002). V vhodni udornici je prisoten tudi značilen temperaturni in vegetacijski obrat, ki je bil s tem primerom prvič opisan v literaturi. Pri ra­ stlinskem si od vhoda z globino sledijo različni pasovi Zemljevid ledenih jam v Sloveniji Foto Jure Tičar 6 alpskih rastlinskih združb, ki so sicer značilne za več­ je nadmorske višine. Triglavsko brezno je ena izmed najvišje ležečih jam v Sloveniji, ki se odpira na Triglavskih podih na južni strani vrha Glava na nadmorski višini 2377 m. Brezno je globoko 274 m, dolžina vseh rovov pa je 402 m. Vhodi v brezno so se odkrili ob umikanju Tri­ glavskega ledenika, prve raziskave pa so se začele že leta 1955. V preteklosti je brezno delovalo kot odtok ledeniških voda, danes pa se v vhodnem delu večji del leta zadržujeta sneg in led. Nenehen pritok snega in snežnice pa vpliva tudi na pretok zraka med različni­ mi vhodi, zaradi česar se raven ledu v vhodnem delu spreminja. Dostop v globlje dele jame je tako mogoč le v posameznih letih, kar je vplivalo tudi na dinamiko raziskav brezna. Za vhodnim delom se jama prevesi v niz manjših brezen, ki so deloma zapolnjena z ledom. Na globini približno 100 m se odpira tako imenovano Gigantsko brezno, ki sega vse do globine okoli 200 m. Dno prekriva ogromen leden čep, globok tudi več kot 60 m, ki predstavlja največjo podzemno maso ledu v Sloveniji. Zadnje raziskave brezna v letu 2015 so raz­ krile nova potencialna nadaljevanja. Ivačičeva jama se odpira v bližini Triglavskega brez­ na, in sicer pod Triglavskim domom na Kredarici, na nadmorski višini 2471 m. Jama je dolga 219 m in glo­ boka okoli 33 m. Raziskali so jo že leta 1961. Klasičen pristop do jame je skozi zgornji vhod, za katerim se odpre velika Podorna dvorana, ki se spušča proti se­ verovzhodu. Med podornim kamenjem in meliščem se spustimo do večje dvorane, imenovane Ledeno Ledeni kapniki in ledena gmota v Ledeni jami pri Planini Viševnik Foto Miha Staut Načrta Triglavskega brezna iz leta 1961 (levo) in leta 1977 (desno) kažeta na spremembe obsega ledu v breznu. Vir Kataster jam, 2021 jezero, ki je široka več kot 30 m. Dno prekriva veli­ ka ledena površina, na katero s severovzhoda priteka gradivo z večjega podora. Rovi se nadaljujejo v smeri proti jugovzhodu, proti drugemu vhodu v jamo. Ob zahodni steni lahko opazujemo plasti ledu, ki so se skozi desetletja odlagale v Ivačičevi jami. Ker je jama zaradi bližine koče pogosto obiskana, smo v preteklo­ sti v jami za obema vhodoma odkrili večjo količino odpadkov. Jamo smo pozneje očistili ter odpadke od­ nesli v dolino. T ako je bilo sanirano tudi najvišje leže­ če podzemno smetišče v Sloveniji. Brezno pod velbom se odpira na zahodnem robu Kaninskih podov, na nadmorski višini 2055 m med Kačarjevo glavo ter Vrh Žlebi. Skupaj s Češko jamo sestavlja jamski sistem, ki je dolg 2665 m in globok 910 m. Jamski sistem na seznamu najglobljih jam v Sloveniji zaseda 12. mesto ter na seznamu najglobljih jam na svetu 135. mesto. Prve raziskave so bile opra­ vljene leta 1990. Vhod v Brezno pod velbom je lija­ kaste oblike, ki se nato prevesi v 501 m globoko ver­ tikalo, dolgo do 30 metrov in široko 10 metrov. Stene glavnega brezna so vse do globine okoli 450 m obda­ ne z ledom, katerega količina se z leti manjša. Kot za­ nimivost naj poudarimo, da so leta 2016 v vhodnem delu opravili eno izmed najdaljših in najtežjih lednih plezanj v Vzhodnih Julijskih Alpah, visoko kar 280 m. Vrtiglavica se odpira na južnem robu Kaninskih po­ dov, zahodno od Velikega Babanskega skednja, na nadmorski višini 1900 m. Z globino 643 m velja za najgloblje enovito vertikalno brezno na svetu in je na 22. mestu najglobljih jam v Sloveniji. Brezno so odkri­ li italijanski jamarji leta 1995 in se sprva spustili zgolj do globine 50 m. Naslednje leto so ga med avgustom in oktobrom skupaj s slovenskimi jamarji v več akcijah tudi raziskali in dokumentirali. Prvi del brezna do glo­ bine 50 m ima premer med 5 in 10 m. T emu sledi lede­ na polica ter spust skozi ledeni blok do globine 130 m. Na globini med 50 in 250 m so stene brezna prekrite z do 4 m debelim slojem ledu. Prisotnost ledu je že one­ mogočila varne raziskave brezna v preteklosti. Slapenski ledenik se odpira v osredjem delu Na­ nosa med Črnjavskim vrhom in Debelim hribom na nadmorski višini 996 m. Brezno je globoko 112 m, ce­ lotna dolžina objekta pa znaša 153 m. Brezno so raz­ iskali že leta 1952, ko so se spustili v večjo dvorano dolžine 30 in širine okoli 10 m. Ledeno telo v tej dvo­ rani je bilo visoko okoli 15 m. Na vzhodnem delu so v letu 1981 raziskali prehod v nadaljevanje, ki ga sestav­ lja vsaj 60 m globoko brezno. Na dnu tega brezna se je nekoč odlagal led, danes pa ga na tem mestu ni več. Slapenski ledenik je bil ena izmed najpomembnejših ledenih jam, v katerih so sekali led in z njim zalagali tudi oddaljene kraje. V ta brezna so namestili lesene lestve, katerih ostanki so se ohranili vse do danes. Ledena jama pri Kunču se odpira v osrednjem delu Kočevskega Roga, v okolici zapuščene vasi Kunč na nadmorski višini 755 m. Je najbolj znana ledena jama na Dolenjskem. Jama je žepaste oblike in je dol­ ga 81 m ter globoka 42 m. Zaradi svoje oblike se vanjo pozimi ujame hladen zrak, ki zaradi neprevetrenosti vztraja vse leto. Starejši obiskovalci zatrjujejo, da je bil nekoč led v jami stalen oz. je bilo v jami tudi ledeno jezero, zdaj pa led poleti popolnoma izgine. V pretek­ losti so led iz jame tudi izsekovali ter ga uporabljali za hlajenje živil v širši okolici. Snežna jama na planini Arto se odpira na jugo­ zahodnem pobočju Raduhe, na nadmorski višini 1507 m. Vodoravna jama je dolga kar 1327 m in glo­ boka 75 m. Raziskana je bila relativno pozno, saj so vhod vanjo odkrili šele leta 1981. Večja količina ledu je prisotna predvsem v vhodnem delu jame zaradi značilnega pretoka zraka med vhodom in notranjim kaminom. Tu so več kot 10 m debele plasti ledu, ob­ časno pa se oblikujejo tudi ledeni stebri in kapniki. Jama je izjemno pomembna tudi z znanstvenega vidi­ ka, saj jo je oblikoval nekdanji vodni tok pred dvigom Kamniško­ Savinjskih Alp. Snežna jama je tudi edina ledena jama, ki je namenjena turističnim ogledom v Sloveniji. V poletnih mesecih jo obišče do 3400 obi­ skovalcev. Vhodna dvorana Snežne jame na planini Arti Foto Anton Podgorski 8 Ledene jame v svetu Ledene jame so se praviloma oblikovale na večjih geo­ grafskih širinah ali na večjih nadmorskih višinah ter na območjih s povprečno nizko temperaturo okolice jame. Na območju Severne Amerike se ledene jame pojavljajo nad 35° severne geografske širine, medtem ko so v Evropi in Aziji (predvsem zaradi visokih gor­ stev) značilne tudi za območja nad 25° severne geo­ grafske širine. Ledene jame pa niso značilne le za kra­ ška območja, ampak se pojavljajo tudi na območjih Snake River Plain v ZDA in na Etni v Italiji, kjer so zna­ čilne vulkanske jame. Posamezni zapisi o ledenih ja­ mah so znani tudi z južne poloble, čeprav tam razme­ re za nastanek ledenih jam niso tako ugodne. Jama Scărișoara se odpira v Transilvaniji, v gorov­ ju Apuseni, in se uvršča med sedem naravnih čudes Romunije. Prvi jo je raziskal avstrijski geograf Arnold Schmidl davnega leta 1863. Jama se odpira na nad­ morski višini okoli 1150 m in je 120 m globoka ter 720 m dolga. Del jame je odprt za turiste, vanjo pa se spustimo po kovinskih stopnicah skozi 50 m globoko in 60 m široko brezno. Ob prihodu v Veliko dvora­ no, ki je dolga 108 m in široka 78 m, naletimo na ve­ čje količine ledu in ledenih kapnikov. Ocenjujejo, da je v jami kar 75.000 m 3  ledu, ki je na nekaterih mestih debel do 20 m. Najstarejši led naj bi bil izpred okoli 13.000 let. Jama Svarthammar se odpira v fjordu Fauske na severnem Norveškem in velja za jamo z največ­ jo podzem no dvorano v Skandinaviji. Dvorane so izoblikovale nekdanje ledeniške reke. Vhodi v jamo se odpirajo na nadmorski višini med 250 in 300 m. Lede­ na gmota v največji dvorani je dolga kar 150 m, široka 20 m in visoka okoli 20 m ter prekriva okoli 4500 m 2  tal. Na podlagi datacij so ugotovili, da se je led v jami začel odlagati že okoli leta 1200. Na izjemno krhek jamski sistem močno vpliva organiziran in občasen turizem. Jama Eisriesenwelt je ena izmed najbolj znanih in največjih ledenih jam na svetu, ki se odpira južno od Salzburga v Avstriji. Jamski sistem je dolg kar 42 km, odpira pa se na nadmorski višini okoli 1150 m. V pr­ vem kilometru rovov je prisoten stalen led, ki je debel več metrov in prekriva površino okoli 28.000 m 2 . Led naj bi bil star okoli 1000 let. Jama je bila odkrita že leta 1879, turizem pa se je začel razvijati po letu 1920. V sa­ ko leto jo obišče okoli 200.000 turistov. Jama Dachstein-Rieseneishöhle se odpira oko­ li 40 km vzhodno na Unescovem zavarovanem ob­ močju gorskega masiva Dachstein. Vhod v jamo se odpira na nadmorski višini okoli 1455 m, sama dol­ žina jame pa presega 2 km. Jama je bila odkrita že leta 1897, v turistične namene so jo začeli uporabljati leta 1912. Led v jami prekriva območje več kot 5000 m 2  in dosega debelino do 20 m, tako da ocenjena skupna količina ledu presega 13.000 m 3 . Na podlagi pelodnih analiz so ugotovili, da je led star okoli 500 let. Zaradi njene izjemnosti so jamo že leta 1973 razglasili za na­ ravni spomenik državnega pomena. Dobšinská Ice Cave se odpira v osrednjem delu T a­ ter na Slovaškem okoli 20 km južno od mesta Poprad. Plasti ledu v Ledeni jami pri Planini Viševnik Foto Miha Staut PLANINSKI VESTNIK oktober 2021 9 Vhod v jamo leži nad reko Hnilec na nadmorski višini 971 m. Celotna dolžina jame je skoraj 1,5 km, od česar je 475 m jame mogoče tudi obiskati. Jamo so sicer od­ krili davnega leta 1870, že leto pozneje pa so jo odpr­ li za turistični ogled. Jamo skoraj v celoti prekriva led, katerega debelina dosega 26,5  m. Skupno prekriva 7171 m 2  površine, masa ledu pa je več kot 125.000 m 3 . Ekonomski pomen ledenih jam v preteklosti Zaradi stabilne nizke temperature in velike količine ledu so bile nekatere ledene jame določen čas tudi go­ spodarsko pomembne. Gre predvsem za jame, ki so bile dovolj blizu naselij ali vsaj delno dostopne (Na­ gode, 2007; Rojšek, 2014; Kolenc, 2019). Domačini so določene jame uporabili kot hladilnice (npr. v jami Kajevka) in v njih skladiščili hrano in pijačo, ki bi se v običajnih razmerah hitreje pokvarila. Tu ne gre nuj­ no za ledene jame, temveč tudi druge lahko dostop­ ne jame, ki so hladnejše od okolice (npr. Jazbina pri Podturnu, v kateri so skladiščili pivo), ali celo teme­ ljito predelane vrtače, v katerih so skladiščili led (npr. Ledenica pri Kačičah). Gospodarsko še pomembnejše so bile ledene jame, v katerih so led rezali in ga prevažali v velika naselja ali celo pristanišča (Mihevc, 2018). Ta dejavnost je bila razširjena predvsem v ledenih jamah v Trnovskem gozdu in na Nanosu, najbolj razširjena pa je bila v dru­ gi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja, ko so led uporabljali za hlajenje živil z omejenim rokom upo­ rabe. V jamah so led rezali na kar se da velike bloke, a dovolj majhne, da so jih še lahko premeščali. Delo je po večini potekalo ročno, ponekod pa so si pomaga­ li tudi z naprednejšo mehanizacijo, kot so preprosti vagoni ali žičnica (npr. v Veliki ledeni jami v Parada­ ni) (Nagode, 2007; Rojšek, 2014; Kolenc, 2019). Led so nato natovorili na vozove in s konjsko vprego po­ časi prepeljali do želenega kraja. Iz ledenih jam v Tr­ novskem gozdu so led najpogosteje vozili v pristani­ šče v Trstu; poleg razdalje je bil zahteven podvig tudi spust v dolino. Da se led med potovanjem ne bi pre­ hitro tajal, so ga tovorniki izolirali z listjem, pot pa ve­ činoma opravili v nočnem času (Zajc, 2021). Delo je bilo težaško, a v tistem času je predstavljalo pomem­ ben vir zaslužka. V sredini 20. stoletja je dejavnost postopoma zamrla, predvsem na račun pojava hladilnikov, tudi sicer pa se v ledenih jamah led ne obnavlja s takšno hitrostjo, kot se je nekoč. Pravzaprav nasprotno, led v zadnjih dese­ tletjih žal pospešeno izginja, a ne zaradi sekačev ledu, temveč zaradi naraščajoče temperature, spremenje­ nega režima padavin (manj snega in več dežja) in po­ nekod tudi zaradi spremenjenega kroženja zraka, ki je pomemben dejavnik pri nastajanju in tudi izginjanju ledu v jamah (Perşoiu idr., 2021). m Viri in literatura Kolenc, P ., 2019: Velika ledena jama v Paradani med ledarstvom, speleologijo in turizmom. Izvestje, 17, 15–25. Mihevc, A., 2018: Ice Caves in Slovenia.­ V: Perşoiu, A. in S.E. Lauritzen: Ice Caves. Elsevier, 752 str. Nagode, M, 2007: Led – naravno bogastvo Trnovskega gozda. Gora, 33, 11–16. Perşoiu, A., Buzjak, N., Onaca, A., Pennos, C., Sotitiadis, Y , Ionita, M. idr., 2021: Record summer rains in 2019 led to massive loss of surface and cave ice in SE Europe. The Cryosphere, 14, 2383–2399. Rojšek, D., 2014: Jamski led v Paradani. Proteus, 76, 8, 343–349. Zajc, I, 2021: Tritonski vozovi in kričanje sredi noči: kako so v Afriko drago prodajali led iz ledenih jam. URL: https://www.rtvslo.si/okolje/tritonski­vozovi­in­kricanje­ sredi­noci­kako­ so­v ­afriko­drago­ prodajali­led­iz ­ ledenih­ jam/548349 Zaradi nizkih temperatur in ledu v tovrstnih jamah ni kapnikov, z organskim gradivom, kot je les, pa lahko posredno določimo starost ledu. Foto Peter Gedei 10