Leto XIV. štev. 137
| TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 f UPRAVE: 25-67 Ib 28-67 J POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 280 1 TELEFON LJUBLJANA: 46-91	Maribor, sreda 19. junija 1940	NAROČNINA NA MESEC Preleman v upravi alt po poiti 14 din. Dostavljen na dom 16 din. tnlina 30 din. postni Čekovni račun: 11.409	Cena din 1.*—
Monakovski pogoji v Bordeauiu
Popolna §n brezpogojna kapitulacija pred premirjem — Francija bo razoro-žena in zasedena do konca vojne — Francoska vlada na usodni seji, ki bo pogoje sprejela ali odklonila
BAZEL, 19. junija. STEFANI. HITLERJEV ODGOVOR MARŠALU PETAINU S MIROVNIMI POGOJI JE PRISPEL DAVI V BORDEAUX PREKO MADRIDA. FRANCOSKA VLADA SE JE Z VOJAŠKIMI POVELJNIKI TAKOJ SESTALA NA SEJO, DA SKLEPA O SPREJEMU HITLERJEVIH POGOJEV. ZMAGOVALEC ZAHTEVA POPOLNO IN BREZPOGOJNO KAPITULACIJO PREDEN BO PRISTAL NA PREMIRJE. GLAVNE ČRTE MIROVNIH POGOJEV SO PRIKLJUČENE ODGOVORU. FRANCIJA BO POPOLNOMA RAZOROŽENA IN DELOMA ZASEDENA DO KONCA EVROPSKE VOJNE.
VČERAJŠNJI SESTANEK
MONAKOVO, 19. junija. DNB. Vodja in državni kancelar Hitler je prispel včeraj v Monakovo, kjer se je sestal z italijanskim ministrskim predsednikom Mus-solnijem, ki je prispel sem s posebnim vlakom ob 15. uri. Posvetovanja med vodjem in ducejem so trajala nad dve »ri.
NEKJE V NEMČIJI, '19. junija, Stefani. Hitler se e vrnil iz Monakovega v svoj glavni stan.
SAMO ŠE MONAKOVO
LONDON, 19., junija. Reuter. Nemški mirovni pogoji, o katerih sta se včeraj posvetovala vodja rajha in italijanski ministrski predsednik v Monakovem, še niso znani. NI znano, ali so bili francoski vladi že sploh sporočeni, če so bili sporočeni, pa se o njih vsebini ni moglo do-
1
slej še izvedeti ničesar. Včeraj je italijanski radio poudarjal, da bo Franciji ob strani Italije in Nemčije mnogo bolje, kakor ob strani Anglije, četudi bi bila Francija sprejela ponudbo o medsebojni uniji. Nemški radio pa je poudarjal, pod kakšnimi poniževalnimi pogoji je bil sklenjen mir v Versaillesu. Speaker ga je imenoval »nemir v Versaillesu« in dodal, da so vojni hujskači na zahodu izdali geslo: Nikoli več Monakovo! Toda odslej se bo glasilo geslo: Samo še Monakovo!
NEMŠKI KOMENTARJI
BERLIN, 19. junija. DNB. Nemški listi posvečajo največjo pažnjo včerajšnjemu sestanku Hitlerja z Mussolinijem. Nagla-šajo, da se operacije v Franciji nadaljujejo, ker še ni ne kapitulacije ne premirja. Francoska vojska je popolnoma zlomljena. Nemčija ni pozabila na vse, kar je
občutila v preteklosti proti svojemu obstoju in časti. Narod ne more pozabiti ponižanj, ki jih je moral prenesti. Tudi proti njemu so bili brez milosti oni, ki zdaj apelirajo na velikodušnost.
GLASOVI ITALIJANSKIH LISTOV RIM, 19. un. DNB. Vsi italianskd listi nišejo o sestanku Hitlerja z Mussolinijem Pod naslovom: »Zmaga ideje« piše »Me-saggero«: Prva faza vojne se je končala z veliko zmago velesil osi nad državami, ki so hotele vojno in so se nanjo dolgo pripravljale, a se končava drugače, kakor so se mislile. Francija prosi za premirje, ki pa bo sprejeto tedaj, kadar bodo osvoje ni vsi oni pogoji, ki sta jih stavila Hitler In Mussolini že v Monakovem. Brez dvoma je, da gremo nasproti novi Evropi, ki bo osvobojena nemira, naspro-
ti Evropi, ki bo otvarila trajen mir ter popolno politično, gospodarsko in moralno ravnotežje v sodelovanju vseh evropskih narodov. Evropa bo končno dobila svoje edinstvo, brez katerega ni zahodne civilizacije, osnovane na načelih In moralnih vrednotah. Danes se šele vidi o-gromen značaj idej, ki so ustvarile nacionalno enakopravnost v Italiji in Nemčiji.
BOJI SE BOJUJEJO DALJE
NEW YORK, 19. junija. United Press.
V	pričakovanju Hitlerjevih pogojev se bori francoska vojska naprej. Včeraj je generalisim Waygand izdal povelje, v katerem e rčeno, naj prebivalstvo in vojska pazi na vojne trike. Nemci so poizkušali ponekod z belimi zastavami brez boja napredovati. Dokler Francija ne sprejme pogojev za mir, bo bitko nadaljevala.
Prvi večji napad na Anglijo
V pretekli noči so nemška leta prvič v večjem obsegu bombardirala angleško ozemlje — V pričakovanju pričetka bitke za Anglijo, ki je sklenila voditi vojno dalje do konca
LONDON, 19. junija. Reuter. Angleško letalsko ministrstvo je davi ob 7. uri izdalo sledeči komunike: Komaj par ur za tem, ko je ministrski predsednik Churchill v svojem govoru, ki ga je imel sinoči ob 21. uri po radiu na angleški narod, pripravil javitost na bližnjo možnost množestvenih letalskih napadov nemških letal na Anglijo, so nemška letala v resnici izvedla prvi veliki letalski napad na Anglijo. Sovražna letala so danes ponoči izvršila najobsežnejši napad doslej. Nemški zračni napad je trajaj 4 ure in jo bil dan alarm v 9 grofijah, zlasti v East Angliji, Hincolnshirvv in Yorkshire-u. V nekem kraju so bombe razrušile celo vrsto hiš. II ljudi je bilo ubitih 14 pa ranjenih. Takoj je stopilo v akcijo protiletalsko topništvo ter lovska letala. Sestreljenih je bilo 7 nemških letaL Škode na vojaških objektih ni bilo nobene.
LONDON, 19. unija. Reuter. Letalski maršal G hib er t je sinoči takoj za Churchillovim govorom svarilne besede ministrskega predsednika še podčrtal rekoč, da bodo Nemci verjetno že v par dneh, ko zberejo svoje zračne sile iz Franclje, Izvršili zračne napade v velikem stilu na Anglijo. V začetku bo verjetno precej žrtev, kar pa naj ljudi ne oplaši, kajti je že tako, da lastne žrtve ljudi Izučijo, da se bodo znali bolje varovati. Razen tega pa naj zaupajo v močno protiletalsko obram
Upor dveh francoskih generalov
General de Gaule je Iz Londona napovedal nadaljevanj vojskovanja, dela francoskih žet pod njegovim poveljstzom —■ Tudi general Mitelhauser za nadaljevanje vojne — Mogoče je tudi, da se upreta mornarica In letalstvo ?
LONDON, 19. junija. Reuter. Francoski general de Jaule je spregovoril sinoči na angleškem radiu in izdal oklic za zbiranje nove francoske armade na angleških tleh. Dejal je m. dr.: Vladi Reynauda je sledila vojaška vlada francoskih generalov stare šole. Ta je na usta svojega predsednika izjavila, da je francoska vojska poražena in da zato prosi za mirovne pogoje. Jaz pa vam pravim, da francoska armada ni poražena! Ml smo še vedno močni na kop nem, zlasti pa na morju in v zraku. Francoski generali, ki so zastopani v vladi, so se dali prestrašiti po trenutnih uspehih močne nemške vojne tehnike. Toda to še ni povod za prenehanje odpora, kajti trenutno močnemu nemškemu orožju je mogoče postaviti nasproti že v bližnji bodočnosti še močnejše, prav tako orožje. Franclja še ni izgubljena! Mi nismo sami. Ob strani stoji ves britanski imperij in na raz polago so nam vedno bolj naraščajoče materialne vojaške dobave USA.
Sedanja vojna ni vojna za osvojevanje francoskega ozemlja ali ozemelj sploh. Sedanja vojna je svetovna vojna, v kateri posamezna ozemlja ne igrajo več bistvene važnosti. In ta vojna bo izvojevana z najmodernejšimi tehničnimi sredstvi, ki bodo končno na razpolago le nam! Zato pozivam vse Francoze, ki so na tleh britanskega imperija ali, ki bodo na tla prišli, naj se nemudoma zglasijo pri meni! Poleg vojakov, naj se zglase predvsem tehnične čete in vojno industrijski delavci. Naj se zgodi kar koli, čast francoskega orožja bo zopet zasvetila!«
LONDON, 19. junija. Reuter. Poveljnik francoske vojne sile na Bližnjem vzhodu, general Mittelhaaiser, je včeraj izdal sledeče vojne povelje: Vojaki! Vojna se nadaljuje tako na zemlji kakor na morju in v zraku.
BERN, 19. junija. Ag. Suisse. Splošna napetost je usmerjena na rezultate mona-kovskega sestanka, od katerega bo zavi-
sela bodočnost Francije. Prevladuje vtis, da francoska armada deloma ne sledi več poveljem francoskega vrhovnega poveljstva. Vedno večji deli se priključujejo komandi in zadržanju francoskega brodovja
bo in v številčno moč lastnih obrantbeaiji letal. »Zavisl pa od vas, da bodo Nemci imeli čim manj koristi od svojih napadov,« je zaključil maršal.
LONDON, 19. jun. Reuter. Po Churchillovem govoru je duh vsega naroda ob njegovi strani. Vrgel bo rokavico sovraž niku, ki naj se pomeri z Angleži. »Da% Mail« zahteva splošno mobilizacijo naroda. Vsak poedinec na) zavzame svoje mesto.
in vojnega letalstva.
BERN, 19. junija, Ag. Suisse. Včeraj so ob balearskem otočju opazovali velike dele francoskega sredozemskega brodovja, kako pluje proti severu. Med njim! je bilo opaziti več velikih edinic. Verjetno plujejo te ladje v svoje baze v Toulon. Na drugi strani pa so včeraj opazovali na istem otočju številne eskadre francoskih letal, ki so letela v sev. Afriko v smeri Oran in Alžir. Iz tega sklepajo, da sl vrhovna komanda glede razporeditev sil še ni edina.
Splošna obveznost v Ameriki
WASHINGTON, 19. jun. Reuter. Pre zident Roosevelt je včeraj podpisal predlog, da se uvede v USA splošna vojna obveznost za moške in ženske. Prezldent je pripomnil, da je treba razumeti to vojno obveznost v najširšem smislu. Tikala se bo vsake službe, ki bo važna za splošno obrambo, žene bodo zaposlene zlasti v vojni industriji. Vsak deček bo s 16 letom moral opraviti enoletno predvojaško služ bo. Zakonski predlog bo v kongresu vložen prihodnji teden.
WASHINGTON, 19. jun. Reuter. V iz.
javi novinarjem je predsednik Roosevelt naglasil, da bo morala svaka služba v vojski biti za vse mladinlče brez razlike stanov enako stroga. Ko sem pred dnevi hvalil uvodni članek nekega lista, Id je priporočal uvedbo vojaške obvezne službe, sem mislil pri tem na vojno obveznost v širšem pomenu te besede, na izvežbanje Hudi, ki delajo po tovarnah za oborožitev ter obče koristnih komunikacijah in ustanovah. Kasneje no moralo oriti do vojaške službe, ki bi vzgajala neke vrste disciplino med mladeniči. Vežbanjs bi trajalo po predsednikovem mnenju leto dni.
Anglija bo vojno nadaljevala
Včeraj je angleški ministrski predsednik Winston Churchilla podal historiat bojev za Francijo in obrazložil vzroke poraza — Obenem je napovedal, da se bo angleški imperij bojeval dalje, če bo treba tudi sam
LONDON, 19. junija. Reuter. Včeraj popoldne je imel v spodnji zbornici govor ministrski predsednik Churchill, ki je uvodoma poročal o napakah francoskega vojneg vodstva v Belgiji. Dejal je, da je vrhovno poveljstvo storilo prvo napako, ko ni pravočasno umaknilo vojske iz Belgije kadar je videlo, da je fronta pri Sedanu prebita. V tem primeru bi imelo na razpolago nadaljnjih 25 najboljših in najmoderneje opremljenih angleških in francoskih divizij. Te divizije bi bilo bitko za Francijo lahko drugače odločile. Toda sedaj ni čas ne za rekrknina-cije vojaškega ne političnega značaja, ne glede Francije ne glede Anglije doma, kajti prepiri ne le ne bi nič koristili, ampak slabili odporno moč.
Že pred dvema tednoma sem dejal, je nadaljeval Churchill, da bomo vojno nadaljevali, pa naj bi se zgodilo karkoli. Ta Sklep velja tudi po izgubljeni bitki za Francijo. Zadnje dni nam je uspelo prepeljati iz Francije sedem osmin naših čet, jci so se tam še vojskovale, t. j. 350 tisoč mož z vso opremo in vsem orožjem. Nekateri naši oddelki so pa tam še v boju. Sedaj imamo v Angliji 1 milijon in 250 tisoč vojakov ter pol milijona državne obrambe. Vrše se novi vpoklici in vež-banje čet. Več orožja je še na poti. V Angliji so dalje tudi čete iz dominkmov.
Zakaj te velike sile niso bile udeležene v bojih v Franciji? Zato ker je bilo samo 12 naših divizij tako opremljenih, da so jahko služile za ekspedicijsko armado. To število pa je bilo ono, ki ga je Francija sama zahtevala od začetka in se z njim zadovoljila. Bitko za Francijo so odločili drugi momenti, in ne pomanjkanje vojaštva. Pred vsem nemška ogromna premoč v motorizaciji in letalstvu. Mi smo to nesorazmerje sil popravljali stalno, in sedaj je naš položaj glede lovskih letal boljši, kakor je bil kdajkoli, bombnikov pa imajo Nemci še vedno več kakor mi. Zato se moramo pripraviti na možnost letalskim bombnih napadov na Anglijo, ki se lahko prično takoj. Upam, da bomo tedaj pokazali vse sposobnosti svoje rase.
Govoreč o možnosti direktnega nemškega napada na Anglijo, je Churchill dejal, da bi morali Nemci v ta namen prepeljati čez morje zelo velike sile. Razen (ega bi morali stalno vzdrževati zvezo s temi silami. Toda Anglija ima še vedno svojo mornarico, dočim ima Nemčija samo nekaj večjih bojnih ladij, o katerih se t»e izplača govoriti. Angleška pomorska sila. seveda ne more popolnoma preprečiti,, da ne bi v zaščiti noči in megle pri-Šk) v Anglijo nekaj manjših nemških 'bojnih oddelkov. Toda ti ne bi predstavljali nobene nevarnosti. Ako bi hoteli Nemci prepeljati v Anglijo samo 5 divizij, bi za to potrebovali 200 do 250 ladij. Toda tudi njihova pot ne bi bila lahka, če pa je naš sovražnik pogumen, zvit in iznajdljiv, moramo biti taki tudi mi. Naše siie ob Kanalu so velike.
Obstaja še možnost prihoda po zraku. Toda tudi po zraku ni mogoča nobena večja invazija, dokler ni naše letalstvo čisto zrušeno. Škoda je le, da že zdaj ne lazpolagamo s tako letalsko silo, kakor Nemci. Toda naše letalstvo je po materialu in ljudeh boljše, kar se je pokazalo v vseh bojih, kajti sovražne izgube so bile vedno mnogo večje kakor naše.
Ob koncu je Churchill govoril o tem, rakaj bo Anglija vojno nadaljevala ter dejal, da So po mnenju vseh strokovnfa tov izgledi za to vojevanje na strani An gfije dobri. Prav tako s« za nadaljevanje vojne tudi vsi dominioni. Čeprav stojimo pred letalskimi napadi na Angliji, bomo blokado lahko nadaljevali. Na razpolago $a nam ogromni in stalni viri dobav boj nega materiala iz Zedinjenih držav in domnnanov. Zagotovljen je tudi pritok letal in pilotov. Zato ni nobenega razlo-ja za to, da bi mogli kakršni koli faktorji odločiti pred zimo boj proti nam. Razlogov za paniko in obup ni. Francija bo zavrgla velike možnosti za bodočnost, ako vojne ne bo nadaljevala. Mi Je ne mo remo rr 'hoditi obveznosti, ki jih ima iz (tršo, zveze, Naj se na zgodi karkoli, mi
ne bomo do nje izgubili čuta tovarištva. Sedaj bomo trpeli sami to, kar je doslej trpela Francija, če Francija z nami nadaljuje vojno, bo z nami delila zmago in osvobojeni bodo vsi oni narodi, ki so se postavili na našo strmi:	čehi,	Poljaki,
Norvežani, Holandci in Belgijci.
Boj za Francijo je za nami. Pričela se bo bitka za Anglijo. Od izida te bitke bo
odvisna bodoča usoda našega življenja in našega imperija. Hitler ve, da nas mora premagati tu, v Angliji, ali pa izgubiti vojno.
POMEMBNI POUDARKI
LONDON, 19. junija, Reuter. Zelo opažen je bil oni del obeh včerajšnjih Churchillovih govorov, s katerima se bavi z
razmerjem do Francije. Dejal je: »Ne vemo, ali bodo Francija in njene prekomorske posesti boj nadaljevale. Francija bo vrgla vstran vse, kar ima in bo uničila svojo bodočnost, ako ne izpolni svojih pogodbeno prevzetih obveznosti (po katerih Francija ne sme brez predhodnega sporazuma z Anglijo skleniti separatnega miru, op. ur.). Naj bo temu kakor hoče, mi nismo v stanu osvoboditi je od teh obveznosti. Davi ste mogli v časopisju zaznati o pripravljenosti Anglije, da podpre Francijo v njeni najtežji uri s tem, da if je ponudila unijo. Kakršnakoli bo odločitev francoske vlade z ozirom na to ponudbo, mi ne bomo nikoli izgubili prijateljskih čustev do francoskega nar oda. c
Nemško prodiranje
Po zadnjih vesteh je nemška vojska že prekoračila Loiro in stoji pred Lyonom — Francoske čete se ločeno še vedno upirajo
BAZEL, 19. junija. V TEKU DANAŠNJEGA DOPOLDNEVA SO NEMCI N APRED OVALI NA VSEH FRONTAH. PREKO 100.000 MOŽ JE ŽE PREKORAČILO LOIRO. OGROMNE MNOŽICE NEMŠKE VOJSKE STOJI PRED LYO NOM.
NEMŠKO VOJNO POROČILO
BERLIN, 19. junija. DNB. Vrhovno vojno poveljstvo je včeraj objavilo, da se razkroj francoske vojske pod nemškim pritiskom vedno hitreje nadaljuje. Nemške čete so na več krajih prekoračile reko Orno med Caenom in Le Mansom. Ob Loiri so predrle nad Orleansom do Ne-versa. Dalje so nagli oddelki zasedli francoski oboroževalni center Le Creu-zot in Belfort. Trdnjava Dijon je padla brez odpora, prav tako se vdala tudi trdnjava Metz. Predor skozi Maginotjevo črto južno od Saarbriickna se je razširil do prekopa med Renom in Marno. Ob gornjem Renu se nadaljuje prediranje proti Vogezom. Colmar je zavzet, ujetih je bilo znova nad 100.000 Francozov. — Zaplenjena je bila vsa oprema mnogih divizij in trdnjav. Letalstvo je nadaljeva-
lo	zasledovalne akcije. Posebno uspešni so bili napadi na vlake, natovorjene s streljivom in bencinom. V zrak so zleteli kar celi vlaki. Ob izlivu Loire je u-spel najučinkovitejši napad na sovražne transportne ladje. Uničenih in poškodovanih je bik) več velikih ladij do 30.000 ton. Angleška letala so tekom noči znova bombardirala kraje v severni in zahodni Nemčiji. Sovražnik je izgubil 5 letal, mi eno.
FRANCOSK AVOJNA POROČILA
BORDEAUX, 19. junija. Francoska vlada je po radiu izdala v teku včerajšnjega popoldneva sledeče povelje svojim četam, ki so ga ponavljali še v teku noči: Vsem častnikom, podčastnikom in vojakom francoskih in zavezniških armad stavljamo do znanja, da Francija še ni položila orožja in da se boji nadaljujejo Nišenikakega premirja! Vsak mož na od rejenem mestu stori svojo dolžnost!
LONDON, 19. jun. Reuter. Francosiko vojno poročilo javlja:	Sovražnik je v
močne mnavalu pritisnil na naše čete, ki branijo tla Normandije in Betanje. Prodrl je do Cherbourga in Rennesa. Južno od Chateauduna je prišlo do hudih bojev. Med Orleansom in Neversom se je sovražnik polastil več mostobranov čez Loiro. Med Loiro in Vogezl predira sovražnik dalje k Juri. V Alzaciji in Loreni se bitke nadaljujejo, naše čete zadržuje, jo sovražnika.
BORDEAUX, 19. junija. Havas. Sinočnji francoski vojni komunike se glasi: Sovražnikove predhodnice so včeraj pro drle v Bretagno. Dosegle so Cherbourg in Rennes. Center francoskih armad je prizadel sovražniku ob priliki njegovega prekoračevanja reke Loire velike izgube. Vzhodno odtod se je nemško prediranje pri Dijonu razdelilo v dva rokava, od katerih eden predira proti Neversu, drugi pa proti Besanconu in švicarski meji. — Severno odtod se je posrečilo delno ob' kroženlm francoskim oddelkom v Magi notovi črti izvesti pregrupiranje danih naredb.
ŠVICARSKE VESTI
BALE, 19. jun. Nemške čete so zasedle Cherbourg, dosegle so zaliv Mont Sahit Michela. pristanišče Saint Malo in zaliv
coske vojne mornarice. Velike nemške sl. le operirajo med Orleansom in Neversom Maršal Petain še ni prejel odgorova na svojo mirovno ponudbo. Računajo, da bodo ostale v glavnih famcoskih ozemljih do kraja vojne z Anglijo nemške in italijanske čete.
ANGLEŠKA VOJNA POROČILA
LONDON, 19. jun. Reuter. Letasko ministrstvo je sinoči objavilo: Preteklo noč in davi so močne formacije angleškega letalstva izvršile bombne napade na Porurje, Porenje in nad severozapadno Nem
čijo. V Homburgu so bila zažgana petro. lejska skladišča. Ognjeni zublji in stebri dima so se dvigali več milj visoko. Prav tako je bilo zažgano skladišče bencina v Hamburgu. Nadaljni napadi so bili izvršeni na celo področje med Hamom in Aachčnom ter dalje med Duisburgom in Koblenzom. Zažgana so bila bencinska skladišča, razručani kolodvori in proge. Britanska letala so napadala tudi nemške kolone v Normandiji.
LONDON, 19. jun. Reuter. Kakor se izve iz Francije, se nemške čete poslužujejo nove taktike, ki pojasnuje njihovo nenavadno hitro napredovanje. Poslužujejo se belih zastav. Zato je morala francoska komanda izdati svarilo, da premirja še ni.
Boji na italijanskih bnjiščili
RIM, 19. junija. Stefani. Italijansko vrhovno poveljstvo je včeraj poročalo, da je bilo z uspehom bombardirano vojaško oporišče v Bizerti in izvršeni so bili napadi na Malto in Korziko. Podmornice so potopile dve petrolejski ladji. V Severni Afriki se nadaljujejo operacije ob libijski meji. I z Vzhodne Afrike so bili izvršeni letalski napadi na Sudan. Sovražnik je izgubil 4 letala. Sovražni letalski napadi niso povzročili znatnejše škode. Pač pa so sovražna letala znova napadla posamezne kraje v severni Italiji in poškodovala'v Milanu nekaj stanovanjskih hiš ter neki samostan. Dva sta bila ubita in nekaj ljudi ranjenih. V Liguriji je protiletalska obramba sestrelila 4 sovražna letala.
LONDON, 19. junija. Reuter. V teku včerajšnjega napada italijanskih letal na Malto je bilo ubitih 37 ljudi. Od teh 10 žensik in 9 otrok izpod 16 1et.
KAHIRA, 19. junija. Reuter. Včeraj so italijanska letala napadla 2 egiptski mesti
Titi Baraua in Buk-buk. Takoj za tem je egiptski kralj z letalom odletel v Kahiro, nakar se je sestal kabinet na izredno sejo. Iz Alexandrije so evakuirali 50.000 ljudi. Angleško južnorodezijsko in južnoafriško telastvo je bombardiralo Včeraj italijanska oporišča v Tobruku, Barderi ter Ne-galeu. 8 sovražnih letal je bilo poškodovanih, 3 pa uničena.
MALTA, 19. junija. Reuter. Včeraj je RAF izvršila številne bombne napade na vojaške objekte v sev. italijanski nižini. Zlasti v Lombardiji. Letala so bombardirala Milan, Monzo ter še 2 druga vojaško važna kraja.
KAHIRA. 19. junija. Reuter. Južnoafriško in južno-rodezijsko vojni letalstvi sta bombardirala južno Abesmijo, zlasti Mas-sauo in Asmaro. Na kopnem so angleške čete ujele 600 sovražnikov, od teh 200 Italijanov, med njimi 1 inženirskega generala. Pri spopadu tankov so Angleži zajeli 7 sovražnih tankov.
Največia mornarica na svetu
WASHINGTON, 19. junija. Reuter. Poveljnik USA vojne mornarice admiral Stank je včeraj vložil nov zakonski predlog, po katerem zahtvea naknaden kredit za vojno mornarico v višini 4 milijard dolarjev. S tem se ameriško brodovje po-
veča za zahtevanih 23% za celih 70%> Zgrajenih bo v celem novih 250 vojnih ladij med njimi 8 novih superdreadnough-tov po 40.000 ton. S tem bodo USA imele največjo vojno mornarico na svetu.
Vesti brez podlage
BEOGRAD, 19. jun. Avala. Uradno jav Ijajo, da so se vesti, ki krožijo tudi v tujini o izpremembi vlade, brez kakršnekoli podlage.
UMIK ANGLEŽEV IZ RANCIJE
LONDON, 19. junija. Reuter. V zadnjih 3 dneh so bile prepeljane skoro že vse angleške čete iz Francije v Anglijo. Prepeljan je bil tudi že ves ogromni vojni material, ki so ga Angleži nakopičili v teku
9	mesecev na francoskih tleh. Sodelovalo je približno tolikšno brodovje pri prevozu, kakor pri Dunkerque.
FRANCIJA ŠE NI ODGOVORILA ANGLIJI
LONDON, 19. junija. Reuter. V lordski zbornici je podal lod Caldecott enako izjavo kakor Churchill v parlamentu. Govoreč o Franciji je dejal: Francija na angie-
Saint Btieux. Ena kolona koraka k Bre-1 Sko ponudbo glede medsebojne unije še sin, ki je za Toulonom največja baza tran | ni dala odgovora. Pričakujemo pa, najsi
bo njen odgovor že tak ali tak, da bo odstranila vse ovire za njne zaveznike, da bodo lahko nadaljevali z vojno.
KANADA ZASEDLA ISLAND
OTTAWA, 19. junija. Reuter. Kanadski ministrski predsednik Mackenzie King je včeraj v parlamentu objavil, da je kanadska ekspedicijska vojska zesedla Islandijo. Prav tako bo Kanada izvršila zasedbo vseh angleških in francoskih kolonialnih posesti na zapadni polobli.
USA GREDO V VOJNO LE ZA AMERIKO WASHINGTON, 19. jun. Reuter. Pred. stavniŠkl dom*je izglasoval s 382 proti 8 glasovom deklaracijo, v kateri naglaša, da bodo šle USA v vojno edinole za obrambo Monroeve doktrine. V deklaraciji m omenjena nobena država.
ANGLEŠKI FOND ZA BOMBNIKE LONDON, 19. junija. Reuter. Že prvi dan zbiranja za fond za nabavo bombnikov v Angliji so zbrali v Britski Guayani .7000 funtov* v Trinidadu pa 6000 funtov.
Kolonialni imperij republike Francije
Francija ima 10,888.390 km2 kolonialne posesti z nad 70 milijonov prebivalcev - Važnost severne Afrike, Madagaskarja in Indokine • Položaj v plodnem Tunisu
3 padcem pariške kotline in francoske prestolnice same se je položaj na zaho. dnem bojišču naglo zaokrenil v korist Nemcev. Ne smemo pozabiti, da so departmaji severne Francije s pariškim bazenom najplodnejši, oziroma najbolj obdelani del Francije. Tu je bila koncentrirana francoska vojna industrija in pod vti som prerokovanj, da je Maginotova in v podaljšku nje Daladierova utrdbena črta nepremagljiva, so bile postavljene v široki okolici Pariza mnoge tovarne za letala in motorje ter druga vojna industri. ja. Ko se je po padcu prestolnice zlomil še obroč fronte med Marno in koncem Maginotove črte pri Montmedyju, ko je bil zrušen trdnjavski trikot Verdun -Metz - Nancy in je padla zadnja nada, da bo mogoče v strategičnem umiku armad le postaviti nekje vojsko v bran in protisunek, se je zrahljala odpornost hrabre francoske oborožene sile.
Kolonialni imperij
Prvo vprašanje, ki se javlja v sedanjih mirovnih pogajanjih, je poleg francoske mornarice vprašanje kolonij francoskega imperija. Francija ima naslednja prekomorska posestva:
km* prebivalcev 207.480	6,900.000
1,987.600	850.000
125.000	3,450.000
415.000	6,420.000
3,738.000	15,541.610
2,255.870	3,900,000
592.350	3,800.000
Alžir sev. del Alžir juž. del Tunis Maroko Zah. Afrika Ekv. Afrika Madagaskar Kergueli i dr. Reunion Fr. Somalija Togo Kamerun Skupaj Afrika
Indokina
Sirija
manjše posesti skupaj v Aziji
i dr.
dr.
Saint Pierre Martinique Guadehipe i Fr. Guyana Skupaj v Ameriki
Nova Kaledonija manjši otoki Novi Hebridi skupaj v Oceaniji
3,510
2,400
22.000
52.000 439.800
9,841.140
700.842
200.000
513
901.355
240
985
1.780
88.240
91.245
18.650 4.000
12.000
34.650
190.000
65.000 743.190
2,100.000
43,959.800
21.850.000 2,500.000
300.000
24.650.000
8.000
310.000
290.000
60.000
668.000
80.880
50.000
90.000 888.880
Severna Afrika
Po vsem svetu
- druga Franclja
ima torej Francija 10,888.390 km! kolonialne posesti s 70,166.680 prebivalcev.. Površina kolonij je dvajsetkrat večja od Francije v Evropi, na njej pa biva le poldrugokrat več ljudi kakor v* matični zemlji. Najvažnejše francoske posesti so seveda v severni'Afri ki, Maroko, Alžir in Tunis, kjer je Francija s svojo spretno kolonialno politiko ustvarila tako rekoč drugo Francijo. Dežele so ji tu najbližje, iz njih pronica politično in kulturno življenje v tesni povezanosti z evropsko velesilo, katere politična sila sloni vprav na širokopotezni ko operaciji s severno Afriko.
Velike ploskve afriške posesti so peščena neplodna tla Sahare. Večje koristi ima velesila od Zahodne in Ekvatorialne Afrike ter Kameruna in Toga. Slednji dve posestvi sta francosko mandatno ozemlje, ki je pred vojno pripadalo Nemčiji. Prav-tako ima Francija mandat nad Sirijo, na Novih Hebridih pa kondominij, skupno upravo z Anglijo. Z demografskega in strategičnega gledišča je važen tudi Madagaskar na jugovzhodu Afrike ter Indokina, ki zapira vhod japonski penetraciji v Indijo. Posestva v Oceaniji in pred zalivom Srednje Amerike so manjšega obse ga, pa večjega pomena za vsakršno penetracijo tuje sile v Avstralijo ali na ame-iško celmo.
Nemike kolonije 1.1914
Kolonialna posest Nemčija je pred vojno obsegala naslednja ozemlja:
Zahodna Afrika: Togo, Kamerun, Nem. Južnozahodna Afrika 1,712.300 km* 3 milijone 866.300 ljudi;
Vzhodna Afrika 995.000 km2, 7,661.000 prebivalcev;
Južno morje: Cesarja Viljema dežela, Bismarkov arhipel, Salomonsko, Mar-shallsko in Samoansko otočje, Karolini in Mariani 245.050 km2 ter 639.200 duš;
Vzhodna Azija: najeto ozemlje Kiaut-čova 552 km2, 192.000 prebivalcev.
Nemčija je iz svojih kolonij uvozila pred vojno blaga v vrednosti 263 milijonov 923.000 mark, izvozila pa predmete v vrednosti 200,519.000 mark. Po večini nezdravo ozemlje ni bilo povlojno za naselitev, na vsej prostornini, ki je merila skupaj 2,952.000 km2 in imela 12,358.000 prebivalcev, je bivalo le 28.000 belcev. Z izjemo Oceanije so bile vse te kolonije pa sivne.
Boj dveh imperijev za Tunis
Za Italijo najbližja francoska kolonija je Tunis. Po zadnjem štetju je tu bilo 2.4 milijona domačinov, 108.000 Franco-
zov in 94.000 Italijanov. Italijanski viri navajajo, da je v Tunisu 127.000 njihovih rojakov in mnogo manj Francozov. Mesto Tunis šteje 220.000 prebivalcev, med temi je 43.000 Francozov in 50.000 Italijanov. Dopisnik »Baseler Nachrihten«, ki je bival dalje časa v Tunisu pravi, da so mnenja Italijanov glede priključka Tunisa k Apeninskemu polotoku zelo deljena. Fašistični elementi ne skrivajo svojega prepričanja, da spada Tunis le k Italiji, dočim so arabska plemena zelo rezervirana. O kakšnem panarabskem gibanju, kakor vedo o njem v Evropi, tu ni sledu. Vse gre po stari rečenici, kakršna žetev, takšno zadovoljstvo in razpoloženje. Tuniški domačini so zado-voljnejši od onih v Libiji, ker je zemlja plodnejša. V Libijo pošiljajo Italijani svoje kmete, da bi jo kultivirali, to pa spet ni prav Arabcem, ki nočejo tujega priliva. Zato so pod francosko upravo v Tunisu prav zadovoljni. Kolonialna vojska v Tunisu ima veliko zaupanje, tvorijo
jo v glavnem Afričani, senegalski strelci in tujske legije. Poveljuje ji izbran častniški zbor Francozov in ima defenzivni značaj, kar je v mnogem slabo, ker so črni vojaki znani ofenzivni borci. Obale Tunisa so močno utrjene, poizkus izkrcavanja bi tu naletel na hud odpor. Napad iz Libije bi pa bil oddaljen več 100 km od izhodnih baz in italijanska ekspedicijska vojska bi morala prekoračiti velike puščavske predele. Vendar je pa Italija zgradila več dobrih cest skozi puščave in postavila ob njih mnoge arterijske studence, tako da je za primer potrebe zavzetja Tunisa s te strani tudi pripravljena.
*
Usoda zadnjega koraka maršala Petaina še ni jasna. Francoske kolonije pa ostanejo slejkoprej veliko odprto vprašanje. In naj se novi zemljevid kolonialnega sveta izpreminja kakor koli, eno bo gotovo: Francija je ponosna na svoj prekomorski imperij in vsak udarec s te strani, bo legel svobodoljubnemu narodu globoko v srce. Zgodovina se obnavlja in po katastrofah evropskih vojn se menjavajo vselej tudi razmerja prekomorskih posesti velesil. Kakšna bo to pot usoda imperialne sHe Francije, bo pokazala bodočnost.	-ine
Hrvati in francoska mirovna ponudba
»Hrvatski Dnevnik« piše v uvodniku med drugim: »Mirovna ponduba francoske vlade potrjuje glasove ki so se še pred italijansko intervencijo širili v svetu. Angleška vlada jih je demantirala in baš zaradi pogostih demantijev je bilo slutiti, da je na stvari nekaj resnice. Zdi se, da je separatni mir pripravljal že Daladier, zato je moral najbrž tudi iti. Mi smo konec vojne na zahodu dočakali v miru. Velika je to stvar in lahko smo srečni,
da smo se izognili zapletljajev vojne. — Treba je dati priznanje vsakomur, ki ima na tem zasluge. Ko se bo pisala zgodovina teh burnih dni, bo spominjano tudi ime dr. Mačka kot velikega državnika, ki je znal v najbolj kritičnih dneh očuvati svojemu narodu mir. Njegove državniške sposobnosti nas krepe v prepričanju, da bomo tudi iz slednje krize izplavali in ohranili svoje narodne sile za veliko delo gospodarskega in kulturnega preroda.«
Problemi malih narodov v novi Evropi
V »Savremeniku« piše dr. Ilija Jakovljevič med drugim: »Čim je beseda o novi Evropi, že le s tem povedano, da mali narodi v njej ne morejo biti zapostavljeni Kajti, če bi se to zgodilo, bi ne biio nove Evrope, nego razširjena Azija. — Vojna je sama na sebi veliko zlo. Ce pa zmaga v vojni prinese nova zla, potem so odgovornosti še večje. Odium vojne krivde ni nikoli ugoden. Mi ne bomo obtoževali krivcev sedanje vojne. Krivec se bo pokazal sam. Zmagovalec, ki ne bo poskrbel za takšno obliko Evrope, ki bi vsem omogočila boljše, dostojnejše življenje, bo kriv prelivanja krvi in porušenih domačij. — Dvajset let smo prouča-vaki to državo, končno smo spoznali, da
nam je potrebna. Treba jo je le reorganizirati. Le v koncepciji širokogrudne kmečke demokracije lahko edinstveno nastopamo proti tretjemu. Brez te duhovne koalicije bi nam ostala le mehanična povezanost, ki nima pogojev za sožitje ne v velikih imperijih ne pri malih narodih. Nova Evropa bo našla pomir-jenje samo v skupni misli, ki bo povezala narode: v pravični misli, v svobodi vseh sestavnih delov zajednice in v njihovi solidarnosti. Nova Evropa bo demokratična, morda še ne jutri, sete čez leta. Ne bo identična z onim, kar se je do-zdaj imenovalo z njo in kar ni prineslo socialne pravičnosti ne svobode.«
čiji ne pa Italiji. Francoska vlada da ne misli voditi pogajanj z Italijo.
Dramatičen potek demisije Reynauda
»Jutarnji List« prinaša od posebnega poročevalca iz Švice naslednje informacije: »Pred ostavko Reynaudove vlade je nastal velik spor med predstavniki vlade m vrhovnim poveljstvom vojske. Reynaud, Weygand, nekaj ministrov in generalov je bilo za to, da se vojna z vso odločnostjo nadaljuje, brez ozira na to, kar bi sledilo, čeprav bi vlada morala zapustiti Francijo. Predsednik Lebrun, maršal Petain in več generalov je skuša-
lo pomirljivo delovati in zagovarjati separatni mir s častnimi pogoji. Reynaud je moral popustiti in demisionirati pod pretnjo, da bo zapustil in sestavil v Al-žiru novo vlado, ki bo skupaj z vsemi francoskimi kolonijami in Veliko Britanijo nadaljevala boje do zmagonosnega konca. Reynaud je res že zapustil Francijo, ne ve se, kje se je ustavil. Slutijo, da je odpotoval v London ali Alžir. Naglašajo, da je Petain ponudil separatni mir le Nem
Povratek ministrov v Beograd. Predsednik vlade Cvetkovič se je vrnil z binkoštnih praznikov v Beograd. Prispel je tudi dr. Maček z ministri iz Hrvatske. Dr. Budisavljevič, ki je bil tri dni v Zagrebu in imel med tem važne konference vodstva SDS, katerih se je udeležil tudi predsednik slovenske SDS dr. Milan Šu-klje, ki je dospel z letalom v Beograd.
Konferenca predstavnikov srbske opozicije je bila včeraj v Beogradu. Razpravljali so o mednarodni in notranji politični situaciji.
Italijanov je v Jugoslaviji po zadnji statistiki 9396. Od teh je 5849 italijanskih, 3547 naših državljanov. V bivši savski banovini je bilo 4176, v primorski 1580, v dravski 434 Italijanov.
Slovaška je za Hitteija »stvar srca"
Berlinski dopisnik grškega lista »Nya Hellas« (Nova Gtočija«, je na odločujočih mestih v Berlinu povprašal o odnošajih Nemčije do Slovaške. Razlog za ta intervju, pravi Slovak Press, so bile nekatere londonske vesti, ki so hotele vedeti o nesoglasjih na Slovaškem, zaradi katerih je moral nemški poslanik v Bratislavi poročat v Berlin.
»Naši odnošaji, so odgovorili novinarju, slone na pogodbi iz marca 1939, ki ■velja za dobo 25 let. Misel, da bi mogla Nemčija zavreči dano 'besedo, je absurdna in žaljiva. Ob začetku vojne, s Poljsko je Slovaška brez premisleka stavila svojo vojsko na razpolago. V Nemčiji tega Slovakom ne bodo nikoli pozabili.« Grški novinar dostavlja, da ne izdaja nobene tajnosti, če izjavi,, da »posveča Hitler, ki je v svojih antipatijah dosleden, velike simpatije slovaškemu narodu. Slovaška je za Hitlerja stvar srca.«
Francoz o oboroženi sili sovjetske Rusije
Rusija lahko postavi od 19. do 39. leta 30 milijonov mož ali 360 divizij pod orožje
V reviji »IHustration« razpravlja francoski polkovnik Grasset o oboroženi sili sovjetske vojske in prihaja do naslednjega zaključka: »Sovjetska Rusija šteje 183 milijonov ljudi. Med njimi ima v starosti od 19 do 26 let 16.8, od 30 do 39 leta pa 12.6 milijonov obveznikov. Vštev ši novo pridobljene kraje na Poljskem lahko postavi Rusija od 19. do 39. leta 30 milijonov mož pod orožje.
Seveda, številčno stanje vojske še ne odloča. Treba je imeti dovoljno število dobro izvežbanih mož in edinic, ki se vežbajo že v mirnem času. Mirnodobska sovjetska vojska je formirana v takšnem sestavu, da bi lahko bila v vojni dvakrat močnejša od največje evropske vojne sile. Sovjetska vojska ima v mirnem času 120 divizij, v vojni lahko postavi trikrat več, 360 divizij raznih vrst orožja.
Sovjetska Rusija je za moderniziranje
svoje vojske vložila ogromne napore, povečala je petkrat proizvodnjo jekla in železa za vojne potrebe. Gospodarska baza sovjetov je sestavljena na osnovi, da lahko vodi dolgotrajno vojno v kakršnikoli vojni koaliciji, ker se lahko zalaga z vsem iz lastne industrije. Produkcija tankov se nadaljuje z naglico, tako da šteje Rusija sedaj 43-krat več tega orožja, kakor ga je imela 1930. Letalske sile so v istem času narasle za 6.5-kratno, artilerija vseh vrst za 7-krat-no množino. Protitankovski topovi so se v istem času nakopičili v 70-kratni rezervni množini. Motorizirane sile, uporabljene za vojne namene, ki so štete 1929 2.6 milijonov konjskih sil, so se pomnožile deset let kasneje na 13 milijonov ks. 80 odst sestava sedanje sovjetske vojske predstavlja tehnični kader, ki uporablja mehanično orožje. Ena sama divizija predstavlja 20.309 kg kovin-
ske težine, pri Nemcih 19.754, Francozih 16.139, Angležih 13.109 in pri Japoncih 7543 kg.
Vojaška sposobnost plemen Rusije se je izkazala že skoro na vseh bojiščih Evrope. Sovjetska zveza je sestavljena od 76.6 odst. ruskih plemen in duh vojske se vrača v stare čase. Kip carja Petra Velikega v Viborgu, ki so ga bili Finci odnesli v neko skrivališče, bodo z velikimi svečanostmi vojske postavili na staro mesto. Sovjetski listi pišejo s priznanjem o velikanih ruske preteklosti. V reviji »Die europaisdren Heere und Kampfverfahren«, Berlin, je bilo 1938 napisano: Ruska vojska ni le zaradi svoje ogromnosti, nego tudi zaradi strogo discipline, odlične, moderne oborožitve velik oiniitelj vojne moči. Od dobe carja Petra Velikega se ruski vojski nikoli ni pripisovaJa vrednost, kakor jo ima dandanes,«
Novice
Človekoljubna akcija Rdečega križa
Predsednica društva Rdečega križa Jugoslavije N j. Kralj. Visočanstvo kneginja Olga je naslovila že 11. decembra 1939 na vse prebivalstvo v Jugoslaviji poslanico, v kateri je poudarjala izredni pomen društva Rdečega križa tako v mirnem času, posebno pa v primeru vojne. Ob koncu svoje poslanice je navedla sledeče:
»Sedanje prilike v svetu nam nalagajo vztrajno in naporno delo, da bomo pripravljeni za vsak primer. Vzvišne in človekoljubne ideje Rdečega križa odgovarjajo plemenitim lastnostim našega naroda. Naše društvo dela čast naši domovini in je potrebno, da predstavlja tudi element njene moči. Zato se obračam na vse sloje našega naroda s prošnjo, da pristopijo k društvu kot člani in tako pomnožijo vrste njegovih sodelavcev ter da s posebnimi darovi v gotovini In naravi, katere bodo po navodilih Glavnega odbora pobirali vsi odbori društva Rdečega križa v kraljevini Jugoslaviji, okrepijo njegovo materialno pripravljenost.«
V	smislu te poslanice je dravski banovinski odbor društva Rdečega križa že decembra 1939 pozval vse svoje edinice, da pomnože agitacijo za nabiranje rednih in podpornih članov ter da nabirajo darove v gotovini in naravi. Ker pa uspeh ni bil popolnoma zadovoljiv, smo se ponovno obrnili na sVoje cdinice s tem pozivom.
Sedanji časi so pač tako resni, da nam nalagajo neodložljivo dolžnost, da takoj zastavimo vse moči v dosego cilja, ki ga je imela s svojo poslanico pred očmi Vzvišena predsednica našega društva, to je da bo društvo Rdečega križa tudi v materialnem oziru popolnoma pripravljeno izvrševati svoje naloge v resnem primeru.
Zato se obrača dravski banovinski odbor društva Rdečega križa na vse prebivalstvo dravske banovine z gorečim apelom, da se vneto odzove prošnjam društvenih funkcionarjev in društvenih odborov v mestih in na deželi, ki bodo v teh dneh sodelovali pri akciji za zbiranje materiala in denarnih prispevkov.
Društvo Rdečega križa potrebuje predvsem posteljno opremo, perilo in sanitetne potrebščine, obvezilni material itd. Skoraj v vsaki hiši in rodbini je nekaj takega materiala odveč na razpolago; zato bo lahko ustreči prošnjam naših požrtvovalnih nabiralcev. Kdor pa nima nobene odvisne stvari, ki bi prišla v prid društvu Rdečega križa, naj pokloni vsaj svojim premoženjskim razmeram primeren dar v gotovini, s čimer bo omogočil nabavo teh za nevarnosti bodočih dni neobhodno potrebnih predmetov.
Ta naša akcija je zelo potrebna in nujna, ker nočemo prikrivati, da ima naš banovinski
odbor na razpolago mnogo premalo bolniške opreme in sanitetnega materiala za resen primer. Nekaj materiala ima še iz prejšnjih časov, nekaj pa iz novejših dodelitev Glavnega odbora Rdečega križa v Beogradu. Dasi je tudi naš banovinski odbor ravno v zadnjih dneh iz svojih sredstev izdal preko 250.000 din za nabavo nadaljnjega neobhodno potrebnega materiala (posteljnega in telesnega perila, slamnjač, odej, obvezilnega materiala, zdravil itd.), je vendar vse to, kar imamo na razpolago, mnogo premalo, da bi moglo le deloma zadoščati, če nastopi sila.
Organizacije društva Rdečega križa v drugih banovinah so, kakor nam poroča Glavni odbor, že mnogo storile v smislu omenjene poslanice Nj. kralj. Vis. kneginje Olge. Tako so zlasti beograjski oblastni odbor, dunavski, vardarksi in vrbaski banovinski odbor Rdečega križa nabavili ni nabral zelo velike množine posteljnega in sanitetnega materiala.
Slovenija nikakor ne sme zaostajati za ostalimi banovinami! Uverjeni smo, da bo tu. di naša nabiralna akcija imela najboljše uspehe, ako sc vsi zavedamo resnosti položaja, v katerem se nahajamo! Vsak naj po svojih močeh priskoči na pomoč društvu Rdečega križa ni naj nikar ne odklanja prošenj naših požrtvovalnih nabiralk in nabiralcev!
Zgodovina celjskega Sokola
Sokolsko društvo Celje-matica je izdalo v prikupni obliki knjigo o svoji zgodovini. Na 180 straneh je opisal uvaže-vani zgodovinar ginra. profesor g. Janko Orožen vso dobo, počensi z letom 1855., ko opisuje takratno celjsko družbo. Omenja v posebnem poglavju ustanovitev Sa vinjskega Sokola v Mozirju, ki ji je kasneje sledilo rojstvo Celjskega Sokola. — RazvrSčena so nato poglavja po razdobjih poedmih starost, ki so vodili društvo do danes. V knjigi so navedeni vsi javni nastopi, izleti, tekme in tečaji, razvoj telovadbe, družabne in telovadne prireditve, prosvetno delo m gospodarsko stanje. Vmes so prepletena zanimiva po-slavja kakor ustanovna slavnost 1. 1890 v Žalcu, balgoslovHev sokolske zastave in otvoritev Narodnnega doma 1897., blagoslovitev zastave Celjskega pevske* ga društva 1898, Češki študentje v Celju 1899, otvoritev Sokolskega doma in ž njo spojen Celjski zlet 1910, v vojni senci 1914—1918 in zaključuje s poglavjem v jubilejno leto 1940, V drobnem tisku so vmes navedene vse društvene uprave in vaditeljski zbori od postanka do danes. V knjigi je nanizana kopica do-
godkov, ki je v tesni zvezi ne le z dru* štvi v naši župi temveč tudi z društvi v naši banovini. Kdorkoli se zanima za narodno delo v prošlosti in sedanjosti, bo našel v knjigi mnogo poučnega. Na zadnji strani je graifikon o gibanju pripadnikov v dobi od leta 1890 do 1940. Knjigo krasi 60 sKk in stane v platno vezana 50 din. Poštnina se zaračuna posebej. Zunanjo opremo je dal knjigi akad. slikar brat Miroslav Modic.
Bratje m sestre, ki so knjigo že ob prvem razpisu bodisi sami pismeno ali po kom drugem naročili, jo bodo dobili prve dni prihodnjega tedna. Društvo vabi bratske edinice, da s« to sokolsko zgodovinsko delo nabavijo za svoje knjižnice, priporočijo ga pa tudi drugim bratom in sestram. Prav posebno bo zanimala knjiga še one brate in sestre, ki so btli včlanjeni v Celjskem Sokolu ali se pri njem celo udejstvovali. Mimo lahko trdimo, da je knjiga po svoji bogati vsebini takšna, da bi jo moral imeti vsak Sokol in SokoMca. Naročila sprejema Sokolsko društvo Celje-matica, ki bo pošiljki priložilo tudi čekovno poiožnioo.
SMRTEN SKOK IZ DRUGEGA NADSTROPJA
Včeraj ob 14.30 je skočila neka okrog 60 let stara, kmečko oblečena ženska iz okna na stopnicah v hiši Cankarjeva cesta 9 v Cehi iz drugega nadstropja več metrov aloboko na dvorišče. Priletela je na glavo, katero si je popolnoma razbila, zlomljen pa ima tudi tilnik. Bila je na mestu mrtva. V isti hiši stanuje zdravnik dr. Drago Mušič, ki je takoj prihitel na dvorišče, pomagati pa ženski ni več mogel. Samomorilke ni mogel nikdo spoznati. Sumijo pa, da je neka PHihova, doma iz Trnovelj pri Celju. Komisija je odredila prevoz trupla v mrtvašnico n$ okoliškem pokopališču.
Kasneje so ugotovili tudi identiteto samomorilke. Je to 74 letna zasebnica Ivana Svetličič iz Zavodne 54, ki je že pred kratkim skočila v Volajno. Stariča je izvršila samomor v duševni zmedenosti.
c Združenje avtobusnih podjetij dravske banovine v Ljubljani Im imelo reden letni občni zbor jutri ob 10. dopoldne v sejni dvorani na mestnem poglavarstvu v Celju.
c Koncert pianista Angela Jarca bo jutri ob 20.30 v mali dvorani Celjskega doma. Koncert se vrši pod okriljem Glasbene Matice. Sodeluje prof. Vasilij Mirk, pri klavirju pa ga. Vrabccva.
c Zletnl odbor za sokolski pokrajinski 5det v Celju se je razšel. Društveni arhiv bo pričal o velikem delu, ki ga je odbor izvršil za eno največjih manifestacij, ki pa je Celju ni bilo usojeno doživeti.
c Umrla J* v Zavodnl 34 pri Celju 79 lema Marija Jerič.
c S stavbe je padel zidar Mihael Košec ocl Sv. Miklavža pri Škofji vasi. Pri padcu si je zlomil desno roko.
e Nesrečen padec. 12 letna hči delavca Marija Čretnik iz Malega vrha pri Šmartnem ob Paki je na cesti padla In ti zlomila desno roko. c Mestni svet celjski bo imel sejo v sre-
do, 26. t. m., ob 18.30 v mestni posvetovalnici. Na dnevnem redu so poročila odborov.
c »Vodnik po Celja in okoltei", ki bo
obsegal okrog 100 strani in vseboval več krasnih slik, bo v kratkem izšel pri Mohorjevi družbi v Celju. Knjigo je napisal celjski prof. g. Janko Orožen.
Pfaif
p Ptuj Se vedno brez župana. Od kar je
podal ostavko na položaj župana dr. Breznik Vladimir, je preteklo že več dni. Javnost moli, da to pač mora biti huda kriza za župansko mesto, ker ga že toliko časa noče nihče prevzeti.
p Zvočni Uno Ptuj predvaja danes in jutri „Skozl puščavo". Pustolovni film po romanu Karla Maya.
p Uradni dan Zbornice TOI bo za Ptuj, Ormož, Ljutomer, Mursko Soboto m Lendavo 20. L m. v prostorih trgovskega gre-mija mri Narodnem domu.
p Nevihte pustošijo gorice. Vinogradniki, ki se pečajo še z drugimi kmetijskimi panogami, ne utegnejo sproti vezati naglo rastoče nastavke trte. Zato so nevihte s sunkovitimi vetrovi ponekod Se polomile mnogo mladja.
p Na Jug se je preselil. Dolgoletni in priljubljeni prof. veronauka na ptujski gimnaziji in tukajšnji domačin je prodal v Ptuju svojo hišo in sc preselil v llidžo pri Sarajevu.
o. Pripravljenost Rdečega križa v drugih državah je bila tudi v sedanji vojni potrebna. Koliko gorja so lajšale ustanove Rdečega križa ranjencem, bolnikom in beguncem! Brez Rdečega križa bi bilo gorje §e večje! Zato pomagajmo tudi našemu Rdečemu križu in darujmo mu v naravi razni sanitetni material, posteljnino, perilo; če ga pa nimamo odveč, pa v denarju!
o Sprejemni izpiti za 1. razred bodo na drž. realni gimnaziji v Murski Soboti 24. in 25. junija. Učenci naj bodo v gimnaziji do pol 10. dopoldne.
o Kapetan Vranješevie zapušča Slovenj Gradec. Te dni zapušča naše mestece priljubljeni komandir 66 čete granične trupe g. kapetan Vranješevic Slavko, ka-
teri si je v času triletnega bivanja v naši sredi prfdobil simpatije vsega prebivalstva ne oziraje se na politično pripadnost. Z njim odhaja največja opora strelskega športa na severni meji; z njim izgublja Sokolsko društvo zvestega člana Želimo priljubljenemu kapetanu mnogo sreče na novem službenem mestu v Slavonski Požegi z željo, da ne pozabi severne, meje in se še povrne med svoje zveste čuvarje severne meje — svoje graničarje.
o Osebna vest iz Slovenjgradca. Za komandirja 66 čete granične trupe v Slovenjem Gradcu je imenovan mesto odhajajočega kapetana g. Vranješeviča Slavka g. Jekič Svetislav, kapetan II klase.
o Toča Je zasula Mursko Soboto v ponedeljek popoldne. Padala je med sitno
ploho, ki je poplavila soboške ulice, da se voda 2 uri ni mogla odteči. Toča je padala v pasu med Rakičanom in Tišino m je napravila precejšnjo škodo.
o Težka nesreča pastirčka. Pri metanju krme s kozolca je padel v globino in si zlomil desno nogo nad kolenom 10 letni pastirček Moric Jožef is Legna pri Slovenjem Gradcu.
o Pozdrav sezonskih delavcev Prekmurcev. Iz Slavonije so nam poslali prekmurski sezonski delavci pozdrave za svoje nepozabno Prekmurje in drage domače. V imenu vseh so sc podpisali Gergar Ludvik, Zrinski Peter, Cifer Ludvik, Cahuk Evgen, Malačič Janez, Vajda Ludvik, Smodiš Geza, Kerčmar Ludvik, Belec Vendel in Keric Ludvik.
POVIŠANJE CEN VSEM VRSTAM GRAFIČNIH IZDELKOV
11.	junija t. 1. je stopilo v veljavo no,o povišanje cen papirju, kartonu in lepenki. To povišanje je tako zelo občutno, da so se nekatere vrste papirja podražile od lanske spomladi kar za 40% in tudi več. Z ozirom na novo podražitev papirja in drugega materijala so se povišale tudi cene vsem grafičnim izdelkom kakor smo to že pred kratkim objavili.
Povišane so cene vsem tiskovinam ter litografskim, kartonažnim, knjigoveš-kim. in cinkografskim izdelkom od 25 do 30% v primeri s cenami pred enim letom.
V	teku so tudi pogajanja za zvišanje plač grafičnemu delavstvu, ker so se od zadnjega povišanja plač življenske potrebščine ponovno podražile. Povišanje plač pa v gomjem povišanju cen še ni vpošteto in bo občutno vplivalo na cene grafičnih izdelkov. Celokupna javnost se opozarja na ta povišanja s prošnjo, da vpošteva težak položaj grafične industrije. Savez graf. podjetij Jugoslavije.
AKACIJA JE DALA LETOS DOSTI MEDA
Naši čebelarji so letos že obupavali, ker so mislili, da bodo morali sredi cvetoče pomladi krmiti svoje čebele. Drevje je sicer obilo cvetelo, vendar je bilo takrat vreme skrajno neugodno in čebele niso ničesar nabrale. Panji so se praznili, namesto da bi se polnili.
Pač pa so se naši čebelarji oddahnili, ko je začela cveteti akacija. Ob Muri, v gozdu in drugod je bil takrat opojen vonj, ki je privabljal čebele na sladki med. Tudi vreme je bilo takrat zelo ugodno m pridne čebelice so nadoknadile sedaj prejšnjo slabo pašo.
Da je akacija letos dala res mnogo medu, naj nam pokaže naslednji primer: Nek čebelar na Murskem polju je tehtal panj, predno je začela cvesti akacija m tudi po cvetju. Panj je bil za 14 kg težji. Torej so čebele nanosile toliko meda v teku akacinega cvetenja. To je lep prirastek in če bosta potem še lipa in ajda dobro medile, bo letos dovolj meda in ne bo treba čebelarjem pitati svojih muh.
Poudariti moramo še, da lani ni akacija dala od sebe ničesar, ker je bilo ravno v času najlepšega cvetja stalno deževno vreme, vendar pa je lani sadje dobro cvetelo, dočim je ajdo umorila zgodnja slana. Čebelarji upajo, da bo v tem oziru letos bolje m da bodo deležni obrlega sladkega blagoslova.
Spomnil« se CHDI
Ceste in avtobusi v Slov. goricah
Nobenih cest se običajno v poletni dobi ne gramozira. Ni to strokovno prav, kajti gramoz se v več mama suhem in toplem poletju ne veže s cestiščem, niti ni to ekonomično, ker razna vozila, pred vsem avtomobitoa, gramoz razlueajo križem po cestišču, pa tudi preko njega na bližnja zemljišča ter je tako delo v Škodo. Edino naj se zdaj z drobnim gramozom pokriva vse večje cestne kotanje, ostali gramoz pa naj se v tem času odstrani s cest. Prosimo, naj se to ukrene na sedaj državni cesti skozi Slov. gorice!
Po zadnjih časopisnih vesteh je prenehal voziti avtobus Maribor-Slatina Radenci. Vsekakor tega našega edinega, letos sicer — kakor povsod — težje prizadetega letovišča in zdravilišča na našem obmejnem severu ne smemo prometno kar prepustiti samemu sebi! Avtobusni zvezi Maribor-Ljutomer in Maribor - Murska Sobota naj to medsebojno uredita! Zeto važno je, da vsi zjutraj v
Maribor vozeči avtobusi dospejo v Maribor najpozneje do 8. ure, če mogoče radi dijakov in drugih opravkov ob %8. uri, kot je to bilo v zadnjih tednih. Naj ostane tako tudi v bodoče, tudi v zimski dobi! Ne več tako, kot doslej, ko so tudi v normalni zimi dohajali v Maribor nekateri avtobusi ob pol 9., celo 9. uri! — Ugotoviti moramo, da je ves avtobusni promet načela in v najtežjih prilikah u-stvarila v Slov. goricah šentlenarška avtodružba ter smo pač njej za vso otvo ritev naših sicer prometno zatvorjenih Slov. goric hvaležni in ji bomo tudi v bodoče, le jo prosimo, da vzdrži še dalje in da nam daje možnost, dospevati v Maribor zjutraj ob J* 8. uri. Tudi bi kazalo, da vsi avtobusi skozi Slov. gorice vozijo vedno isto smer, tako n. pr. za Maribor-Ljutomer ne le v slabem, ampak tudi v lepem vremenu skozi Košake, Sv. Marjeto, Sv. Lenart Hd.
Resnica o cenah iivine in mesa
Naravnost smešno je čitati v zadnjem času priobčene cene živine in mesa. Navajam po en primer z živinskega sejma m mesnega trga ozir. iz mariborskih mesnic.
O priliki živinskega sejma dne 4. t. m. so nekateri Časopisi navajali, da je bila cena volov I. vrste 8—9.50, II. vrste 7—8 dtn. Bil sem ves predpoldne na sejmu, kjer je od vsega pričetka bil razširjen glas, da je cena živini zelo padla in to za 2—3 din pri kg. In res so najboljši vo-
li	prišli na le 7 din kg. Prigon živine, zlasti volov je bil res velik bi bila to baje posledica ukrepov oblastnega od-
vzema vprežnih volov. Pričakovali smo po tem sejmu padec mesnih cen. Toda — kaj smo doživeli — mislim na Maribor, Bog varuj na Ljubljano in predloge njenih mesarjev glede zvišanja cen mesa! Res so časopisi objavili — po ne vem kakih virih — nekoliko nižje cene mesa, a te cene obstojajo le na papirju. Tako čitamo v »Večerniku« z dne 18. t. m.: govedina 12—14 din, v resnici 16—18 din, teletina 12—14 din, v resnici 16-20 din. svinjetina s kostmi 14—16 din, v resnici 16—20 din itd. Zakaj se »hvalimo« in sami sebe »farbamo«? Prihodnjič pa nekaj o trditvah nekaterih mesarjev, kako »dra gi« smo z živino na deželi! M. V.
Maribor
Potrebna je uredba o znižanju najemnin
Priznati je treba, da je vlada izdala vrsto uredb z namenom, da se z njimi uredijo in ublažijo razmere, ki so nastale zaradi evropske vojne. Res je tudi, da so ostale nekatere uredbe samo mrtve črke, ker so ali neizvedljive ali pa se jih prizadeti izogibajo, ker vedo, da bi bili z njimi prizadeti.
Velika rak-rana današnjega življenja je vprašanje stanovanjskih najemnin, ki so za sedanje izredne razmere previsoke, saj so se najemniki stanovanj in lokalov pritoževali nad visokimi najemninami ce-
lo	v urejenih razmerah. Ta problem zadaja vsem velike skrbi, ker mnogi ne zaslužijo dovolj niti za prehrano, kaj šele da bi zmogli visoke najemnine. Znano je, da so pri nas najemnine višje kot kjer koli v tujini.
član naše trgovinske delegacije, ki je bila nedavno v Moskvi, dr. B i č a n i č, je objavil v svojih vtisih iz Rusije zelo zanimive podatke o tamkajšnjih stanovanjih in najemninah. V Rusiji izdajo za stanovanje največ 10 dohodkov, pri nas pa povprečno 30 , pa tudi do 50 v večjih mestih! Tako mora na pr. državni uradnik, ki ima mesečno 2000 din dohodkov in številno družino, dajati za primerno stanovanje 1000 din mesečne najemnine, torej celo polovico svoje plače. Vprašajmo se, kakšen umetnik mora biti takšen družinski oče, da z drugo polovico dohodkov krije vse potrebe svoje družine glede prehrane in obleke?
Prav tako so pri nas visoke najemnine za lokale, kar ubija razvoj obrti in trgov.
zlasti sedaj, ko doleti obrtnika in trgovca itak od časa do časa kak nepričakovani udarec. Zaradi tega pa trpijo tudi konsu-menti, ker si trgovec in obrtnik zaračuna najemnino pri svojem blagu in izdelkih
Če upoštevamo dejstvo, da so naši hišni posestniki v zadnjih 20 letih itak uživali razne olajšave pri davkih in drugih dajatvah in pa dejstvo, da so se zaradi visokih najemnin njihove hiše že zdavnaj amortizirale ter da so sedaj zaradi vojne njihove hiše najmanj za 30 več vredne, bi bilo pač prav in pošteno, da se najemnine znižajo. Zato bi bila potrebna uredba o znižanju stanovanjskih najemnin. Italija je nedavno znižala najemnine za 30%, zakaj bi se to ne zgodilo tudi pri nas?
-ig-
»Mariborskega tedna" ne bo !
Upravni odbor »Mariborskega tedna« je na včerajšnji skupni seji načelstva in nadzorstva sklenila preložiti letošnji IX. Mariborski teden, ki bi se bil moral vršiti v času od 3. do 11. avgusta 1940 in za katerega so bile že vse predpriprave v polnem teku. Merodajno je bilo pri tem predvsem dejstvo, da je bil Mariborski
teden osnovan predvsem kot tujsko prometna ustanova, ki naj pokaže tujcem vse lepote Mariborskega okrožja ter nje gove gospodarske sposobnosti in njegov kulturni razvoj. Ker radi vojnega stanja ni pričakovati nikakega dotoka tujcev, je uprava sklenila letošnjo prireditev pre loži ti na poznejši čas.
Poskusna evakuacija mariborskih otrok
Mestni zaščitni urad v Mariboru, ki ima nalogo skrbeti za otroke, sirote, pohabljence, starčke in bolnike v primeru vojne, je napravil včeraj prav zanimiv poizkus: evakuiral je 200 mariborskih otrok. Starši so dobili poziv, naj pripeljejo svoje otroke v torek (včeraj) k popoldanskemu osebnemu vlaku proti Ljubljani. S seboj morajo imeti predpisane predmete, o čemer smo te dni že poročali. Podčrtati je treba izredno discipliniranost staršev in otrok. Vseh 200 otrok je prišlo pravočasno na kolodvor in vsi
so imeli za evakuacijo predpisane stva-ri. Odpeljali so se v spremstvu učiteljev na za Mariborčane odrejena bivališča v okolici Rogaške Slatine in Šmarja pri Jelšah. Otroci bodo ostali tam mesec dni in bodo imeli lepe brezplačne počitnice na račun mestne občine. Zato so bili izbrani za poskusno evakuacijo samo siromašni in slabotni otroci, ki potrebujejo sonca in zraka. Evakuacija se je lepo obnesla in pokazala, da je bila skrbno pripravljena.
Draginja na trgu vedno večja
Naše gospodinje, ki se še kar ne morejo navaditi na visoke mesne cene, so enako razočarane tudi na zelenjadnem trgu. Tudi tam je draginja vedno večja. Kljub temu, da so vrtovi polni razne zelenjave, so cene stalne in zelo visoke. Podražil se je krompir, ki je sedaj že po 2.75 din kg; novi krompir je po 6—8 din/italijanski ima isto cčno,'merica pa je po 17—20 din. čebula je po 6 din kg, česen po 12—18 din kg, zelje (glava) po 6 din, kislo zelje po 5 din kg, kisla repa po 3 din, kumarce komad 2—8 din, karfiola komad po 1.50—12 din, glavica ohrovta je po 1—5 din, hren je po 7—9 din kg, buče
so po 6—12 din komad, italijanski paradižnik je po 20 din kg, solata po 2 din glavica, špargeljni so po 10—12 din kg, fižol v stročju 12—14 din kg, grah v stročju 5—8 din kg, luščen grah 7.50—10 din liter; ostala zelenjava pa ima stalne cene. Tudi mlečni izdelki so dražji, zlasti pa smetana in maslo. Smetana je liter po 12 din, čajno maslo po 40 din kg, surovo maslo pa po 32 din kg. Jajca so še vedno po dinarju. Prav takšna draginja je na perutninskem trgu, kjer prodajajo kokoši po 25—35 din, par piščancev pa po 32—70 din.
Boj na nož med tukajšnjimi kaznjenci
MORILEC ŠTERN ZARADI PRETEPA V KAZNILNICI SPET PRED SODIŠČEM
Letos 22. februarja je nastal alarm v mariborski kaznilnici zaradi pretepa med kaznjenci. Prihiteli so pazniki, ki so ugotovili, da sta 27-letni, na dosmrtno ječo obsojeni roparski morilec Karl Štern, ki je na Pobrežju umoril finančnega stražnika Strajnšaka, in 31-letni kolar Jovan šteg napadla z noži Tajnika Alojza, Šešerka Franca in jima prizadejala hude poškodbe. Med obsojenci, ki prestajajo kazen v moški kaznilnici, je prišlo do hudega spora. Dve skupini sta se pozvali
na boj na nož. Ko so zvečer vsi sedeli pri večerji, je začel napad šteg in navalil na Tajnika. Nato je tudi Štern potegnil nož in napadel Kolarja Dragotina in Šešerka Franca. Huje sta bia ranjena Taj nik in Šešerko, dočim je bi Kolar le lažje poškodovan. Obtoženca dejanje priznava ta, pravita pa, da sta bila izzvana k napadu od nasprotne skupine. Seveda so pazniki kmalu napravili red in obtoženca vtaknili v okove.
Razprava ob času poročila še traja.
Brata ubijalca pred sodniki
Mariborski mali kazenski senat je sodil brata Franca in Antona Gum žeja iz Cigoncev, ker sta letos'31. marca prizadejala v Hošnici z noži Kristijanu Mra-k u smrtne poškodbe na trebuhu, da je poškodovani 14 dni kasneje zaradi za. strupljenja krvi poškodbam podlegel. Poleg tega sta hudo ranila še Franca Urlepa. Obtožnica pravi, da sta se brata Gumzej vračala nekoliko vinjena iz Hoš-
nice v Vrhole. Spotoma sta v nekem sadovnjaku naletela na pokojnega Mraka in Urlepa, ki sta klicala »aufbiks«. Zato sta stekla k njima in ju napadla. Gumzej Anton priznava dejanje in krivdo, dočim njegov brat Franc vse taji. Ker se je so dišče prepričalo o njuni krivdi, je obsodilo Franca Gum žeja na 4 leta in 3 mesece, njegovega brata A n t o n a, pa na
3	leta in 2 meseca strogega zapora.
Vlomna tatvina
Anton Jauk iz Limbuša je prijavil žan-darmeriji, da je bilo 16. trn. zvečer vlomljeno v njegovo stanovanje ter ukradeno 700 din gotovine. Osumljen je bil dejanja 28 letni Ivan Žunkovič iz Limbuša. Žunkovič je pri zaslišanju tavino priznal ter izjavil, da je vlomil s ponarejenim klju-
čem. Denar je našel v žepu neke suknje in sicer 500 din, ostalih 200 din pa je našel v omari. Z denarjem se je nato odpeljal v Št. Ilj in ga tam zapravil, od vsega mu je ostalo samo 6 din. Jauk navaja, da mu je že dalje časa izginjalo razno blago in denar. Žunkovič je bil izročen sodišču.
POŽAR V TOVARNI KOVIN PENGG
Včeraj ob pol 13. je plat zvona alarmiral mariborske gasilce, da v mestu gori. Kmalu nato so gasilci že piteli v Mother-jevo ulico v Melju, kjer je izbruhnil požar v Penggovi tovarni kovin. Ognjeni zublji so švignili iz velikega kotla za kuhanje smole, ki je montiran pod streho ter oblizali strešno tramovje, ki je pričelo goreti. Ker je bilo v tovarni in okoli nje zelo mnogo sodov smole, raznega lesa in kovin, bi bila požarna katastrofa ogromna, če bi se mariborskim in pobreškim gasilcem ne posrečilo ognja lokalizirati. Škodo cenijo na okoli 80.000 din.
m Dijaški kuhinji v Mariboru je nakazal g. dr. Faninger Rihard, odvetnik v Mariboru, mesto venca na krsto rajne ge. Josipine .rakijeve 100 din, g. prof; Rakuša Rudolf mesto venca na grob pokojnega učitelja v p. Franca Zacherla 100 din.
m Peronospora je pričela že v precejšnji meri nastopati, posebno v vinogradih, kjer se je pravočasno škropljenje opustilo. Deževno vreme zadnjih dni bo razvoj in širjenje bolezni zelo pospešilo, vsled česar se vinogradniki opozarjajo, da izvršijo tretje škropljenje do 21. t. m. — Banovinski vinarski in sadjarski zavod v Mariboru.
m Kupujte mariborske razglednice v knjigarni „Tiskovne zadruge", Maribor, Aleksandrova c. 13. Telefon 25-45.
m Za težko bolnega trgovskega pomočnika, o katerem smo včeraj pisali v našem listu, sla poklonila po 100 din ca. Lukeš Helena, trgovka in g. Sernec Janko, preds. okr. sod. v pok. Posnemajte!
m Premeščen je na tehnični oddelek v Mariboru inž. Evgenij Meder, [»godbeni inženir banske uprave v Novem Sadu.
m Pomotoma se je zastrupil. V bolnišnico so pripeljali poštnega služilelja Karla K. iz Bohove, ki je pomotoma izpil kozarec sleklene vode.
m Šolske vesti. Za upravitelja deške ljudske šole na Ruški cesti je bil postavljen Ivan \Vomer, doslej upravnik banovinskega clečjega doma. Vodstvo dečjega doma pa je prevzel bivši šolski upravitelj pri Sv. Križu nad Mariborom g. Hlebec.
m Zadruga »Sokolska planinska koča“ ima drevi ob 20. v restavraciji Narodnega doma občni zbor.
Stanje po S. kolu je ob šestih nih partijah naslednje: Gerželj 3, Kusfc 2(1), Lukeš B. H/s (1), Reinsberger in So-
lic o’točk.
Maks Jeras, Ljubljana, Miklošičeva 34-VAM BODE SPET OBNOVIL PORABLJENO ZALOGO CIK ŽVEČILNIH BONBONOV
m Od doma je pobegnil 10 letni sin delavke Jožef Cerče iz Limbuša ter se šeni vrnil. Kdor bi o fantu kaj vedeL naj javi žandarmerijski postaji v Studencih pri Mariboru.
m Akcijski odbor SDS ima v četrtek sejo ob 20. uri in se vabijo člani na zanesljivo udeležbo.
m Vrat si je prerezal v samomorilnem namenu z britvijo 27 letni posestniški sin Franc R. iz Osluševcev. Nezavestnega obupanca so prepeljali v bolnišnico.
m S črešnje je padel na Koroški cesti IX letni Franc Siblak in si zlomil levico ter poškodoval na glavi.
m Tovorni avlo v izložbo. Na Meljski cesti 26 je tovorni avtomobil trčil v izložbeno okno frizerskega salona Mile ILreflo-ve ter napravil okoli 2000 din škode.
m Na progi Maribor—Radenci je prenehal promet z Liningerjevim avtobusom, dočim mestni avtobus na lej progi še vedno vozi.
*	Pohorska železnica. Občni zbor v četrtek, 20. t. m., v kavami „Jadran“.
TRG ZA SENO
Na zadnji tržni dan so pripeljali okoliški kmetje na mariborski seneni trg 5 voz novega sena, 1 voz detelje in 3 voze pšenične slame-Novo seno so prodajali po 120—130 din, deteljo po 75 din, pšenično slamo pa po 60 da 65 din metrski stot.
Kino
* Grajski kino. Danes, sreda, zadniič .,Angeli zalemnclih lic". — Od četrtka dalje izborna veseloigra „Kitty in svetovna konferenca", v glavni vlogi Paul Horbiger.
* Kino Union. Samo danes in jutri film »Dan pred pogubljenjem". Senzacija zLc-sVis Stonc-jevo v glavni vlogi. — Od četrtka do vključno nedelje simfonija muzike in barve v velefilmu „Mlkado“, ki je v živih naravnih barvah posnet. Ken-ny Baker in Jean Colin v glavnih vlogah.
* Esplanade-kino. Danes zadnjič »Basker-vilski pes". — Četrtek senzacija, Greta Garbo v svojem prvem novem filmu po dveh letih, ■ najboljši komediji sezone „Ninočfca“.
Radio
četrtek, 20. junija.
Ljubljana:	7 poročila in veseli zvoki:
12 vesele orkestralhc točke; 12.30 poročila; 13.02 dueti harmouik; 14 poročila; 18 vsakemu malo; 18.40 slovenščina; 19 [»oročila: 19.50 deset minut zabave; 20 mladinski zbor; 20.45 reproduciran koncert simf. gl.; 22 poročila; 22.15 veseli zvoki. — Beograd:
13 zabavni konc.; 14.20 baletska gl.; 14.4(1 poročila; 18.30 lahka glasba; 19.10 poročila
20 ura humorja; 21.10 tamburaški orkester; 22 slovenske narodne pesmi; 22.40 poročila.
—	Sofija: 17 lahka gl.; 18.45 mali orkester; 20.30 violinski koncert; 21 havajske kitare; 22 plesna gl. — Praga: 21.30 Japačkova opera „Kalja Kabanova". —- Kalundborg:
20.10 koncert danskih skladateljev; 21.50 glasba iz filmov; 22.20 lahka gl. — Radio-Andora (274 m): 20.15 španske melodije;
21 odlomki iz oper; 21.30 lahka gl.; 22.43 iz operet; 23.30 lahka gl. — Firence: 18.30 mandoline; 19 pesmi; 21 iz operet; 22 lahka gl. — Budimpešta: 17.40 ciganski orkester; 19.25 lahka gl.; 20.40 koncert;
22.10 lahka gl; 23.25 plesna gl. -— Bukarešta: 18.50 valčki; 20.05 francoska gl. — Bratislava: 19.40 pester spored; 21.20 komorna gl.; 22.15 simf. koncert. — Bero-miinsler: 21.10 koncert orkestra.
Turnir za prvenstvo SK »Vidmarja"
Sinoči se je prvenstveni turnir nadaljeval s 3. kolom, ki sicer ni prineslo posebnih presenečenj, pač pa nekaj prav
/4/sKmiK »t-_i i	J __  n . -i_t.	i_	^
®r
 ,	........	 ipaK	mtke
do popolne kapitulacije. — Indijska obramba Lukeš Fr.—Kukovec je že po uvodnih potezah dobila značaj „mesarskega klanja" z razbitimi kraljevimi krili. Lukeš je nekoliko preveč odlašal z veliko roha-do, zaradi cesar je prišel v težave. Po zamenjavi večine figur je nastala divja dirka kmetov, v kateri jc Kukovec prehitel svojega nasprotnika z »rojstvom ‘ nove dame, ki je potem odločila napeto bitko.
—	Senekovič se jc že precej vigral ter s francosko obrambo Kustra presenetil in spravil v veliko stisko. V odločilnem trenutku, ko bi moral požeti sad svoje dobre- igre, pa je popustil in zašel v končnico, ki jo jc Kusler forsirano odločil v svojo korist. — Skralovnik je zaigral Re-tijevo otvorilev proti Lukešu B. zelo ]>od-jetno ter zgradd nadmočno in izgledno pozicijo, ki bi ob dobrem nadaljevanju morala prinesli zmago. Z nekoliko nesmotrno igro pa sc je prednost polagoma razblinila in defenzivni Lukeševi igri jc uspel remis. — Cerlulič je zaigral kol se spodobi pravkar pečenemu maturantu, ki misli, da je z ambicijo osvojil ves svet.
V	španski partiji ki jo fiertalič odlično
obvlada, je strahovito navalil na defenziv* no razpoloženega Marvina. Pozicija Mar* vina se je polagoma spreminjala v „mrtvo mesto", kjer so ostale figure brez potez.
V	takem položaju je imel Marvin seveda en sam izhod — kapitulacijo. — Ketiš je tvegal proti Sonanu nevaren Englun-dov gambit ter prišel do izgledneaa napada z dvema lovcema. Toda ko je ožil malno mrežo okoli nasprotnikovega kralja, je mimogrede spregledal celega stolpa, nakar jc Sonan spet oživel in z lahkoto dobil končnico. — Hvaliču še vedno manjka potrebne rutine; v damskem gambitu jc sicer prav lepo zaigral proti Reinsbcr* gerju. Toda ko je dosegel dobro pozicijo, ni znal nadaljevati, ampak jc flegmatično gledal, kako nasprotnik vdira v njegov tabor. Ob njegovi igri dobi gledalec nehote vtis, da mu pod rokami kopni lepa pozicija tako kot v prvem spomladanskem zelenju mnogo obetajoče drevo, ki ga pa do golih vej obžrejo hrošči. Nadmočno končnico je seveda Reinsberger brez težav dobil. — Peče je izbral proti Gerielju nekoliko tvegano Birdovo špansko obrambo. K temu je zaigral še na hazardni napad, ki pa se je na Gcrželjevi obrambi razbil v izgubljeno končnico. Pomagala ni niti okolnost raznobarvnih lovcev, na katere sc je Peče zanašal. — 4. kolo se igra v četrtek.
Francoska prestolnica ima lep botanični vrt Janin de la Plante. V njem so tudi eksotični ptiči, ki jih obiskovalci radi opazujejo. Toda, neki papagaj je še pred tednom zelo vznemirjal bližnje prebivalce vrta. Naučil se je namreč izvrstno posnemati zvok sirene in tako se je primerilo, da se je krivokljun nekoč drl pol ure nepretrgoma. Ljudje so, misleč, da je dan znak za alarm pred letalskim napadom, drvela iz hiš, se poskrili po kle-
Zanimivosti
Pred 400 leti je prišel krompir čez Atlantik
Treba pa jo bUo 200 let preden se je udomačil v Evropi - Krompirjevec, kraljevski šopek
Pradomovina kormpirja je Južna Amerika. Pravijo, da ga je prinesel v Evropo angleški pomorščak sir Francis Drake. Baje pa to ni povsem gotovo in je tisto, s čemer je mož presenetil goste na pojedini v Londonu, bil neki drug tropski gomolj in ne krompir.
Prvi krompirjevi gomolji so se pojavili v Evropi sredi 16. stoletja. Prinesli so jih Spanci v Italijo. Leta 1601 se je seznanil s to rastlino sloveči botanik Cltishis, oskrbnik dvornih vrtov na Dunaju: dal ji je znanstveno ime »solanum tuberosuin« in objavil njeno podobo in opis. Petdeset let pozneje je to rastlino nasadil veliki knez v Berlinu v svojih vrtovih in jo priporočal tudi podanikom. Vendar ni še našel ta novinec iz Amerike nikjer pravih simpatij, širil se je o njem celo glas, da je strupen in da se od njegovega uživanja lahko naleze gobavost.
šele dve stoletji kasneje so pričeli saditi krompir, najprej v Franciji. Kralj Lu-dovik XVI. in njegova žena Marija Antoi-netta sta se ob svečanih prilikah pokazala s krompirjevim cvetjem v gumbnici, oziroma na prsih. Na kraljevskih pojedinah so gostom vsejej postregli s kuhanim krompirjem kot s posebno poslastico, a ko vse skupaj nič ni pomagalo in kmetje niso kazali volje saditi krompir, Se je dvorni botanik Parmentier poslužil zvijače: dal je vse krompirjeve nasade na kraljevskih zemljiščih podnevi strogo za-stražiti. In takoj se je tudi tukaj izpolnilo »prepovedan sad, najslajši sad«. Kmetje so hodili ponoči krast krompir in ga pričeli saditi na svojih njivah.
V istem času je tudi na Pruskem kralj Friderik Veliki spoznal gospodarski pomen tega poljskega sadeža in je zaukazal splošno sajenje. Upirali pa so se graščaki in so v dolgoveznih spomenicah na kralja prerokovali vse hudo za Prusijo, če se bo sadila ta »nesrečna rastlina«. A ni popustil, dal je vsa državna zem-nasaditi s krompirjem ter prisilil da so storili isto. V sedemletni tudi krompir pripomogel Prusiji zmage — ko ni bilo žita, se je pruska vojska prehranila s krompirjem, avstrijska pa je stradala, ker v Avstriji takrat krompirja še niso sadili.
Nimajo več \veekenda na Angleškem.
Ženske in moški delajo tudi v soboto iere v nedeljo za vojno industrijo.
Priliv zlata v USA je dosegel minuli teden vrednost 43.250 milijonov dolarjev.
Sodelavka bolničarke Edite Cawel, ki
je bila med svetovno vojno ustreljena v Bruslju, Adrienne Diehlimamn, je pred dnevi v starosti 78 let umrla v Londonu.
40-totnico instituta za tropske bolezni bodo slavili v Hamburgu. Ob tej priliki bo tudi kongres zdravnikov in pregled dosedanjega dela na tem polju.
Norvo uniformo dob! slovaška narodna garda, osebna straža predsednika republike. Podobna bo konjeniški uniformi in so za najboljše delo razpisane nagrade.
Tako se je krompir polagoma razširil po Evropi in se v novi domovini brezpri-merno bolj uveljavil kot v Ameriki. Ni dvoma, da so ga Inki sadili že stoletja ali celo tisočletja pred prihodom španskih osvajevalcev. Toda tani je glavni živež bila koruza in je še danes. Vsa Južna Amerika skupaj še danes ne pridela več krompirja pot Jugoslavija. In tudi Zedinjene države so v produkciji krompirja
šele na četrtem mestu. Od 220 milijonov ton, kolikor se letno pridela krompirja na svetu, je 200 milijonov ton zraslo v evropski zemlji.
Največ krompirja prideluje Rusija, okroglo 70 milijonov ton na leto, Nemčija s 50 'milijoni ton, na trtjem mestu je Poljska, nad 34 milijonov ton.
Od celokupnega pridelka krompirja pa gre le tretjina za ljudsko prehrano, isto
toliko za prašičjo in drugo krmo, ostalo porabijo razne industrije. Znano je, da se iz krompirja proizvaja špirit, sladkor, krompirjeva moka, škrob itd. V Nemčiji, kjer izrabljajo vsakovrstne odpadke, ki so jih sicer metali proč in so poprej krom pirjevec navadno sežigali, so s kemično preiskavo dognali, da vsebuje zelo veliko celuloze. In sedaj ga že uporabljajo tudi papirnice za izdelavo časopisnega papirja. Iz krompirjevih olupkov pa delajo zamaške za steklenice.
Krompir vsebuje poleg visokega odstotka beljakovine in škroba tudi mnogo vitamina C, ki je človeškemu organizmu zelo potreben, važen zaščitnik proti skorbutu in drugim obolenjem.
Na levi: Nemški ujetniki odhajajo z angleške podmornice »Snapper« Na desni: Konvoj angleških ladij
Kako je papagaj alarmiral Parižane
teh in zakloniščih. Skoro pol dneva jih ni bilo domov, ker so zaman čakali na drug
sirenski znak, češ, da je nevarnosti konec. Na to je, seveda, stari papagaj pozabil. ..Ko so odkrili pravega krivca alarma, so se meščani pritožili na občino in zahtevali, da se v teh nevarnih časih hudomušni papagaj ubije. Občina je prošnjam ustregla, ne ve se pa, če je bil papagaj ubit še preden je bilo mesto- izpraznjeno... <
Sanjal je o sreči in jo dobil
Res veliko srečo je imel neki Španski obrtnik, ki je več noči zaporedoma sanjal o številki 133.768. Ni miroval, dokler ni našel srečko s tem številom. Obšel je polovico Španije, zapravil mnogo denarja. Toda, ko je srečko dobil, je nanjo stavil in pri prvem žrebanju zadel 1,400.000 din.
Španski listi so obširno poročali o tem.
Še bolj značilen je bil primer neke mlade ženske v Milanu, ki je trikrat zaporedoma zadela v loteriji 1,600.000 din. Bila pa je tatica in ko je hotela dvigniti svoj tretji dobiček, je stopila policija h ko-lektorju in žensko aretirala, preden je dvignila denar. Odpeljali so jo v zapor, toda, ko je prestala kazen, je dobila denar vrnjen z obrestmi vred.
Kruto maščevanje zaljubljenega starca
Na čuden način si je hotel podjeten starec, 75-letni Wedelin iz Engeraua v Avstriji pridobiti ljubezen mlade 21-letne žene. Ker mu žena ni hotela vračati ljubezni, s katero jo je zaljubljeni starec obsipal, ji je zagrozil, da jo bo zabodel ali pa ustrelil. Ko tudi to ni koristilo, je izvrtal dva polena, nabasal v luknje strel-
nega prahu in položil polena v drvarnico. Kmalu za tem je odšel ženin mož po drva in zakuril v pe1?. Nastala je strahovita eksplozija, zidovje se je rušilo, vrata peči so odletela po kuhinji. K sreči ljudje niso bili ranjeni. Zaljubljeni starec je dobil 16 mesecev ječe.
Prve podmornice že pred 2200 leti
Stari pisci vedo povedati, da je imel Aleksander Veliki že pred 22 stoletji podmornico. Brl je to iz kož sešit meh z oknom in dolgo cevjo za zrak. Kralja so v tej potapljalni napravi spustili na morsko dno, da je lahko opazoval življenje morskih bitij. Na severu Evrope je pa ostalo ustno izročilo o junaškem Vikingu Maroltu, ki so ga vtaknili v podobno na-
pravo ter se je 14 dni skrival v morju pred sovražniki.
Prvi sorodni model podmornice v obliki cigare je sestavil .1. 1472 Robert Val-turius. Poganjala bi se s kolesi in rokami. Ostalo je le pri načrtu. Prihodnji poizkus je napravil Holandec Cornelius Dreb bel 1622. S svojo napravo sc je vozil dve uri pod gladino Temse. 12 vlačilcev
je vleklo to čudno podmornico, s katero sejeDrebbel spustil pet metrov globoko. Nekoč ga je spremljal tudi kralj Jakob 1.
O prvi vojni podmornici pa vedo povedati 1774. Napravil jo je Američan Bushnell. Leta 1855 je nemški konstruk-ter ladij Viljem Bauer napravil s »podmorskim satanom« 134 uspelih voženj. Nastalo je po tem načrtu še več podmornic. Ko je ena teti plula ob ameriški obali tik korvete. »Housatonie« je eksplodirala mina ter raznesla korveto in podmornico.
Korajžno dekle
Pri reševalnih delih po bombardiranju Pariza so naleteli pod nekim cementnim blokom na mlado šolarko, ki je z zlomljenimi nogami čepela več ur v kritju. Ko jo je vzel reševalec v naročje, je bila prva njena želja, naj o njeni nesreči nikar ne pripoveduje materi. Vprašala je takoj po usodi svojega brata in ko ji je reševalec povedal, da je srečno ušel nevarnosti, so se ji zasvetile oči od veselja. Strežnik ji je ponudil pijače, toda mala je odklonila, češ, naj pije prvi on sam, ker je delal...
...in potem sem mu rekla: — Gospod, če ne boste svinčnike priostroval nad ko šaro za odpadke, si bost© morali poiskati drugo sotrudnico...
Nostradamusova napoved o bodočnosti Evrope
POLJSKI KARDINAL HLGND
'adnjlm vlakom zapustit Rim in se odpeljal v Francijo
Beograjska »Pravda« z dne 11. t. m. piše: V Vatikanu hranijo knjigo Nostradamusa, ki jo živel 1503 do 1563. Ta. je med drugim napisal:
»V začetku tretjega decenija 20. stoletja sc bo v Italiji pojavil izredno energičen mož, sposoben državnik velikega stila, ki bo prerodil Italijo in jo moderniziral. Izsušil bo močvirja, iz pustinj in zapuščenih predelov bo napravil velika mesta ter bo svojo moč prenesel tudi nn druge dele sveta, v prvi vrsti na Afriko,
Na kraju četrtega decenija bo sodeloval v najstrašnejši vojni človeštva, da bi tako ostvaril del svojih načrtov.
Skoro istočasno bo v Nemčiji vstal neki »kapitan«, ki bo napravil v državi velike, pomembne revolucionarne izpre-membe. Njegova zvezda bo sijala na zenitu vse dotlej, dokler bo osvajal brez orožja in izvajal svoje reforme na miren | način. V vojni, v katero bo posegel z I ogromno in močilo oboroženo silo, bo i imel	velike	uspehe,	toda	ta
strašna, v zgodovini neznana vojna, se ne bo končala tam, kjer jo bo on vodil.
Vladavini energičnih vodij v Italiji in Nemčiji, pravi dalje Nostradamus, bo dalo v drugi polovici 20. stoletja vse drugačno obliko močno prodiranje Japoncev, ki bodo z ogromno, močno organizirano vojsko nenadoma vdrli na evropska tla. Zavzeli bodo vso našo celino, prišlo bo do poplave žolte rase v Evropi, ki bo izpremenjpna v razvaline. Evropska kultura in civilizacija bo povsem izginila, Azijati bodo stoletja vladali tej kopnini.«/
LiubSiana
Novo ljudsko kopališče
Z zgodovino stare Ljubljane je tesno povezana tudi Kolezija, idilično kopališče tam ob Gradaščici za trnovskim pred mestjem. Generacije Ljubljančanov so se hodile tja kopat. Zdaj se tudi Koleziji bliža zadnja ura. Zob časa jo je tako oglodal, da razpada, popravila se ne bi izplačala, zato se je mestna občina odločila postviti tam novo veliko ljudsko kopališče.
Po nagrajenem osnutku ing. arh. Marjana Tepine izdeluje zdaj mestni tehnični oddelek podrobne načrte in bodo zadevna dela že v kratkem razpisana. Novo kopališče bo imelo 50 m dolg in 16 m širok olimpijski bazen, ki bo na zgornjem
koncu globok 60 cm, na spodnjem pa do 2Vi metra, ker velike skakalnice ne bo. Za otroke bo poseben bazen, namenjen tudi šolskemu plavanju. V kopališču bo tudi otroško igrišče, ki bo vedno odprto v primernem letnem času, tudi izven kopalne sezone. Vse naprave bodo ustrezale modernim higienskim zahtevam, in bo v kopališču prostora za 750 kopalcev.
Kolezijo je imel v zadnjih letih v najemu SK »Planina«. Najemninska pogodba sicer še ni potekla, toda ni nobene ovire, da se ne bi moglo začeti zidanje novega kopališča takoj, čim bodo načrti gotovi. Predvideno je, da bo novo kopališče že odprto na prihodnjo pomlad.
Zanimiva pevska tekma
Za javno pevsko tekmo, ki jo je razpisala uprava Narodnega gledališča v Ljubljani, vlada nenavadno zanimanje. Ne samo naši meščani, temveč tudi občinstvo iz podeželja zasleduje priprave za to prireditev z največjo pozornostjo in javlja svoj obisk.
. J,	*
Uprava je prejela do sedaj že nad sedemdeset priglasov. Med priglašenci je okrog 15 dijakov in dijakinj, prijavljajo pa se tekmovalci iz najrazličnejših poklicev. Iz podeželja je precej članov raznih pevskih in cerkvenih zborov, razen njih so se prijavili uradniki, delavci, šofer-mesar, fotograf, litograf, graver, služkinje, pismonoša, študenti petja, organisti. učiteljice itd. Njihova starost je med 15. in 36. letom, največ tekmovalcev je starih med 18. in 28. letom. Med temi, ki bodo poskušali svojo srečo na pevski tekmi, je tudi brat našega tenorista Francla in mlada sorodnica dunajskega tenorista Antona Dermote. Zanimivo je tudi to, da ne bodo peli vsi tekmovalci v slovenskem jeziku. Eden izmed n^lt, zagrebški konservatorist, bo pel v hrvaščini, atenski konservatorist pa v grščini. Eden izmed tekmovalcev bo pel s spremlje-vanjem kitare.
Pevske točke, ki so si jih izbrali, so zelo pisane. Prevladuje slovenska narodna in umet na pesem (Prelovec), vendar pa so močno zastopani tudi Schubert, Schumann in Chopin; izmed opernih komponistov bomo slišali: Foersterja, Čajkovskega, Puccinija in Fiotovva, zastopani pa so tudi operetni komponisti. Več tekmovalcev si je zbralo pesmi »Moja kosa je križavna« in »Pojdem na prejo«, pa še nekaj drugih spevov bomo slišali po večkrat, kar bo zaradi primerjave med posameznimi pevci prav poučno.
*
Med pevci je 18 tenorejv, 14 baritonov, 2 bas-baritona, 2 basa, 13 sopranov, 4 alti in 4 visoki baritoni. Nekaj pevcev ni navedlo lege glasu.
Komisija, sestavljena iz gledaliških strokovnjakov, ki bo preizkušala tekmovalce, bo imela prav težavno in naporno delo. Pevska preizkušnja se bo “vršila 23. t. m. ob 11. uri dopoldne in ob 17. uri popoldne v Operi. Komisija bo preizkusila tekmovalce, izmed katerih bodo le najboljši pripuščeni k večerni javni tekmi. Ker je verjetno, da se bo v tem tednu prijavilo še precej novih tekmovalcev, bi bilo že zaradi visokega števila nemogoče
vseh pripustiti k javni tekmi; preizkušnja pa bo seveda tudi pokazala, če so sploh sposobni vsi za nastop.
*
Občinstvo mora biti pripravljeno na prav različne nastope, saj bomo slišali poleg šolanih glasov tudi marsikaterega začetnika, ki ima sicer lep material, a je še tehnično nepopoln.
*
Posebna privlačnost na tej prireditvi bo nastop g. Lipaha, člana Drame, kot konfe-renciera med posameznimi pevskimi točkami. Njegov dobrodušni in duhoviti humor, s katerim nam bo predstavljal posamezne tekmovalce, bo mnogo pripomogel k uspehu tega pisanega večera.
*
Ker je ta pevska tekma za Ljubljano ne-mala senzacija, je pričakovati velikega obiska. Zato bodo vstopnice za to prireditev v predprodaji od 19. t. m. dalje pri dnevni blagajni v Operi, telefon 46-11. Vse, ki se zanimajo za ta izredni dogodek, pri katerem bodo glasovali z glasovalnicami za tri najboljše tekmovalce, naj si pravočasno nabavijo ali vsaj rezervirajo vstopnice. Cena od 30 din navzdol.
a Samomor mladeniča. Včeraj ponoči so na železniški progi pri Zalogu, po odhodu brzovlaka za Maribor, našli strašno razmesarjeno truplo mladega moškega. Pri njem niso našli nobenega dokumenta, samo denarnico z dvema dinarjema. Truplo ie bilo prepeljano v mrtvašnico k Devici Mariji v Polju, kjer so v mrtvecu prepoznali 17 letnega' Jožeta Nahtigala iz Zaloga. Kaj ga je gnalo v smrt, ni znano.
a Preskrba vojske s krmo za živino. Ker vojska še nima zadostnih zalog krme za živino, opozarjamo producente in trgovce, da vojaške oblasti kupujejo in plačujejo po najvišjih cenah vse razpoložljive količine sena, slame, ovsa in koruze. Dolžnost vsakogar je, da tako blago ponudi in proda prvenstveno za vojaške potrebe, zatem šele zadosti naročilom drugih interesentov. Ponudbe za razpoložljive vagon-ske pošiljke stisnjenega sena ali slame je predložiti najbližji garniziji ali pa neposredno intendanturi komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani. Blago je plačljivo na licu mesta takoj po prevzemu.
Soorf
Table-tenis v Celju
Agilni Športni klub Celje je priredil 16. t. m. v klubski dvorani v Gaberju ta-ble-leniški troboj:	Korotan	— Mladika —
Celje. Igre, ki so potekle v najlepšem redu pod vodstvom g. F a t u r j a, so dale naslednje rezultate: Korotan—Mladika 3:6, Celje—Mladika 6:3, Celje—Korotan 7:2,
Rezultati posameznikov so pa sledeči:: 1. K. Vrečič (Slv Celje), 2. R. Schifer (SIv Celje), 3. D. Krečič (SK Mladika).
Od igralcev moramo omenili K. Vrečič® (SK Celje), ki ni izgubil niti ene igre in je gladko premagal prvaka Slovenije, D.. Krečiča.
s BSK—Vcnus (Bukarešta) 3:0 (1:0). Včeraj je bila odigrana v Beogradu prva tekma za SE-cup. Zmagali so Beograjčani po lepi igri 3 K). Prisostvovalo je tekmi tudi moštvo Ujpesta, ki odpotuje danes iz Beograda in bo igralo jutri, v sredo, proti Gradjanskemu v Zagrebu.
s Iznenadenje v Budimpešti. Kakor v Beogradu, tako sta se sestala tudi v Budimpešti v prvem kolu moštvi Hungarije in Rapida v tekmovanju za SE-cup. Po lepi igri je Rapid (Bukarešta) zmagal v razmerju 2:1.
s Izbirni meeting v Ljubljani. V soboto in nedeljo je bil v Ljubljani izločilni meeting za sestavo jugoslovanske reprezentance proti drugi garnituri Madžarske. Zastopano je bilo nekaj najboljših atletov Maribora, Celja in Ljubljane. Doseženi rezultati niso povsem zadovoljivi. Najboljši rezultati so bili doseženi v teku. Tehnični rezultati (navedemo samo najboljšega). V soboto: Troskok: Zoi-ko (Železničar, Maribor) 13.01 m; disk: Kajfež (Primorje) 38.05 m; 100 m: Račič (Ilirija) 11.4; 1500 m: Košir (Pl.) 4:17.2; skok v višino: Zorko (Žel., Maribor) 170 cm; 10.000 m: Kvas (Bratstvo) 34:50; 400 m: Gaberšek (Pr) 52.8. — V nedeljo: 200 m: Pleteršck (Celje)
ODDAJTE
male oelase za sobotno številko »Večernika« že v Detek do 18. ure.
2
24.3; skok'v daljavo: Zorko (Zel., M.) 6.51 m; skok ob palici: Oroszy (Rapid, Maribor) 3.21 m; 5000 m: Kien (PL) 16:41.6; kopje; Dolinar (Pl.) 44.42 m; 800 m: Goršek (C.) 2K)1.6.
s Nov rekord v plavanju na 100 m hrbtno je postavila Norvežanka Bca Ba-lentiju, ki je lastni rekord znižala od 1:23.5 na 1:22.5.
s. Danes Ujpest — Gradjanski. Za SE cup se srečata danes v Zagrebu ob 14. imenovana kluba. V soboto in nedeljo se bodo igrale povratne tekme. V nedeljo pa bo tudi objavljen žreb drugega kola. — Tekma bo tudi v Sarajevu med Slavijo in Ferenczvarosom.
Ne pozabi naročnine!
n Zagrebški gostilničarji bodo štrajkali.
Ker je prišlo v Zagrebu zaradi kolektivne pogodbe med nameščenci in gostilničarji do hudega spora, so ugoslilelji zagrozili s šlrajkom. Pravijo, da bodo ža nekaj dni sploh zaprli obrate.
n Pekovski pomočnik-primarij. Zagrebško sodišče je obsodilo 22 letnega Stjppana Sušnja iz Sokolovca zaradi 27 sleparstev na tri leta težke ječe. Elegantno oblečen je postajal pred bolnišnicami in se ljudem, ki so prihajali obiskoval bolnike, predstavljal za primarija. Na la način je izsiljeval denar.
n Dalmatinski hotelirji zahtevajo moratorij. V ta namen je odpotovalo iz Splita v Beograd zastopstvo, ki bo skušalo zahtevo uresničili.
n Trgovinski sporazum z Romunijo, ki je začasen, so podaljšali za nadaljnje tri mesece, to je do 31. avgusta.
n Četrt milijona študentovskih pisem je prenesel študentovski pismonoša Luka Nikolič. Imenovani hodi vsako jutro na beograjsko pošto, kjer dobi vsa pisma in pošiljke za univerzo. To delo opravlja že 8 iet v popolno zadovoljstvo beograjskih akademikov.
MALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM: V malih oelasih stane vsaka beseda 50 par, najmanjša pristojbina za te odase ie din 10.—. Dražbe, preklici, dopisovania in ženitovaniski odasi din 1.— po besedi. Najmanjši znesek za te oglase Je din 12.—. Debelo tiskane besede se računajo dvolno. Oglasni davek za enkratno objavo znaša din 2—. Znesek za male oglase sc plačuje takoj pri naročilu, oziroma ga ie vposlati v pismu skupal z naročilom ali pa po poštni položnici na čekovni račun St. 11.409. — Za vse pismene odgovore glede malih oglasov se mora priložiti znamka za 3 din.
STANOVANJE ODDA
TRISOBNO STANOVANJE
lepo, z vsem kotnfortom v centru mesta se takoj odda v najem. Vprašati Dr. Thal-man. Stolna ulica 1-4391-5
STANOVANJE
soba in kuhinja, se odda 1. ali 15- julija. St). Radvanjska cesta 3a.	4512-5
STANOVANJE
soba in kuhinja se odda s 1. julijem v najem. Koroška cesta 60.	4479-5
Odda se
ENOSOBNO STANOVANJE
Aleksandrova 16, Pobrežje.
4508-5
Lepo
TRISOBNO STANOVANJE
s kopalnico, parketirano, se odda 1. julija. Aljaževa ul. 4.
4513-5
SOBO ODDA
OPREMLJENA SOBA
se odda gospodu. Koroška cesta 41.	4515-8
Sprejmem na
HRANO IN STANOVANJE
2 gospodični. Slovenska 36.
4504-8
Sergiusz Piasecki
* LJUBLJENEC ZVEZD
27
Roman iz tihotapskega življenja na bivii poljsko-ruski moji
Tonda je igral polko -r- mladina pa je plesala, kar se je dalo. Prijel sem opazovati pare. Med pari sem zagledal Felo, ki je plesala s Hrebikom. To, kar se je bilo zgodilo med nama, mi je bilo sedaj popolnoma nerazumljivo. Fela je bila spet hladna in ponosna, in samemu sebi nisem mogel verjeti, da je 'bil dogodek med nama resničen.
Fela je ujela moj pogled in stisnila obrvi. Videl sem, da me je tudi ona jela opazovati. Pričela je plesati strastno in ognjevito. Izzivala me je. Toda razumel sem jo. Ko sem se razgledoval po sobi, sem opazil Klado, ki je sedela na klopi z Manjo Kouravo. Pristopil sem k njej;
»Gospodična Klada, prosim vas za ples!«
»Ah, ni mi do plesa... Noge me bolijo ...«
»Lepo, prav lepo vas prosim...«
Pogledala me je nekoliko začudeno in se nasmehnila.
»Torej bodi. Toda ne dolgo!«
Pričela sva plesati. Tesno sem stiskal dekle k sebi in skušal tako dokazati, da mi je silno všeč. Plesal sem blizu Fele. Ugotovil sem, da je pričela tudi ona živahno govoriti s Hrebikom, da, celo smejala se je.
Zabava je končala precej kasno. Sprem
ljal sem Klado. Stanovala je na drugem koncu mesta. Odklenila je vežna vrata in nato vrata v svojo sobo. Svetil sem ji z žepno svetilko.
»Ali stanuješ sama?« sem jo vprašal.
»Da. Mati z otroci je v drugi sobi.«
Pritegnil sem jo k sebi. Odločno me je odrinila.
»Vem, fant, kaj bi rad! Toda danes ne. Moram se naspati. Jutri zarana odrinem na pot.«
»In kdaj naj pridem?«
»Kadar hočeš. Imaš čas... Toda sedaj pojdi, ker bom zapahnila vrata.«
Krepko in vendar toplo mi je stisnila roko.
»Kladica, želim vam srečno pot!«
»Hvala! Dobro spite!«
Stopil sem na ulico. Vse naokoli je vladala tišina. Luna je tiha in kot zamišljena plavala med redkimi oblaki. Na severozapadni strani neba je žarelo so-zvezdje Velikega voza. Dolgo sem gledal vanj. Nato sem trudno vzdihnil in krenil proti domu.
11.
Zlato obdobje se je bližalo koncu. Tihotapci so to slutili, pa so zaradi tega napenjali sile do skrajnosti.
Bolek Lord je sestavil našo krdelo.
Sedaj je vodja. Mamut in Vanka Bolše-vik, ki sta hodila s Hrebikovim krdelom, sta pustila Hrebika na cedilu ter se pridružila nam. Manjkajo pa nam Jožef Trofida, Buldok in Kitajec, ki sedijo za rešetkami. Izostal je tudi Petrik Filozof, ki je obolel ter ostal doma v varstvu urarja Mužanskega; a tudi Slavika ni, odšel je k sorodnikom v Molodečno. Namesto njega imamo nekega novinca, visokega, mladega fanta, ki je vedno lepo oblečen. Pravimo mu Elegan. To je njegova prva pot. Za blago je poskrbel Berger. Tokrat imamo cenejše blago: svinčnike, puder, toaletno milo, glavnike in batist. Berger ni hotel hazardirati ter dati za na prvo pot dragoceno blago. Nahrbtnike imamo lahke, jedva po petindvajset liber. Z vodjo Lordom in Zidom Cilindrom nas je bilo deset. Zbrali smo se na skednju v Zahumni ulici na robu mesta. Tu srno imeli pripravljene nahrbtnike.
Ko je legel mrak, smo zapustili skedenj in krenili na sever. Bolek Lord nas je vodil po novi poti, po kateri je hodil svojčas s krdelom Buliga, slavnega tihotapca, vodje, ki so ga ubili boljševiki spomladi 1922, ko je vodil ubežnike iz Rusije na Poljsko.
Zamišljeno stopam in zrem v sedem zvezd Velikega voza ter jim izbiram ženska imena, da sam ne vem zakaj. Prvo z leve sem imenoval Eva, drugo Irena, tretjo Zofka, Četrto (sprednje gornje kolo voza) Marija, peto (spodnje kolo) Helena, šesto Lidija in slednjič spodnjo sed-
mo Alenka. Imena večkrat ponavljam ter se jih skušam zapomniti.
»Dobro je, da fantje ne vedo, o čem raz misijam! Smejali bi se mi! Poslej bo to moja tajnost!« Smejim se zvezdam in zdi se mi, da se tudi one meni smehljao kot prelepe iskreče se oči.
Po počitku v gozdu stopamo dalje, čez dve uri smo že blizu Bombinine domačije. Razgreti srno, ker smo hodili precej hitro.
Hitimo k skednju. Nahrbtnike zložimo ob vratih. Sedimo na slami in počivamo. Trojica, jaz, Lord in Berger se splazimo skozi sadovnjak. Krademo se pod oknom in opazujemo, kaj se dogaja v hiši... Tujih ljudi ni v hiši. Bombina nekaj dela ob mizi ter je obrnjena k nam s hrbtom.
S stropa sveti velika petrolejka. Stopimo v vežo, odtod pa v sobo.
»Dober večer, ljubljena gospodinja!« pravi Lord.
Bombina se obrne k vratom. Nekaj trenutkov nas zaprepaščeno gleda, nato pa tleskne z rokami in se nam veselo nasmehne. ;
»Kaj je novega?« jo vpraša Lord. *
»Vse v najlepšem redu... in pri vas?«
Pripovedujemo ji o slučaju s prejšnjim krdelom, o usodi Trofide, Buldoka in Kitajca. Bombina je žalostna.
»Toda sedaj se znova lotevate posla?« je vprašala po dalšjem molku.
»Kako? Seveda delamo!« pojasnjuje Lord.
(Dalje.)
SLUŽBO DOBI
VOZILA
OBVESTILA
LOKAL
RAZNO
POHISTVO-OPREMA
ŽENSKI KOTIČEK
STANOVANJE IŠČE
OBRT TRGOVINA
V	„Ninončki“ se Greta Garbo smeje in z njo se smeje celi svet! — Greta Garbo ljubi, pleše in uživa življenje in vsi bodo uživali z njo, ko bodo videli njen najnovejši film!
sedanjih vlogah
Vrtne namizne prte „Ind ant hrenM
prinaša v bogati izbiri
Teksdlana BUdef eldf
Maribor, Gosposka ul. 14
Prodam dobro ohranjen globok
OTROŠKI VOZIČEK Ljubljanska 45.	4514-22
za stalno dobavo KUPUJE izvozna tvrdka. Ponudbe na Propaganda d. d., Zagreb, pošt. pret. 472 pod >4100«.
KOLO
moško ali damsko, kupim- — Ponudbe na Vladko Babošek, Maribor, Vetrinjska 5.
4511-22
foški Mmmn
manufakturnega blaga 20-30% ceneje od znano nizkie In stare cene. Zato pohitite vsi v . . • Ne zamudite prilike, dokler zaloga še traja!
POCENI!
Hiša, 5 sob, kuhinja, balkon, vrt 2610 m* 120.000- — Hiša
4	stanovanja po 1 sobo, kuhinja, vrt 68.000. — Posredoval nica »Rapid«, Gosposka 28.
4517-11
Naznanjam cenjenemu občinstvu, da prodajam vsak torek in petek
SVEŽO JAGNJETINO Šerbec Maks, Studenci, Kralja Petra c. 70, tel. 29-33.
4505-26
MODRA GALICA
žveplo, tobačni izvleček, afi-don. nikopren, žveplenoapne-na brozga, nosprasit, meri-tol. sulikol. kvasija les, maza vo milo, škropilnice in žve-plalnike ie dobiti t/ri Kmetijski družbi, Maribor. Meljska c. 12. Tel. 20-83	412-28
Prodam dobro ohranjeno KUHINJSKO OPREMO
in otroško posteljo. Luck-mann, Prešernova 4. 4510-17
POSLOVNI LOKAL
lep, v centru mesta se takoj odda. Vprašati:	Dr	Thal-
man, Stolna ulica 1- 439O—-10
Kreditna zadruga »Mala štednja« v Mariboru, z. z o-j. vabi članstvo na
III.	REDNO SKUPŠČINO ki se bo vršila v četrtek dne 27. t. m. ob 18- uri v prostorih društva »Jadran-Nanos« v Mariboru, Narodni dom s sledečim dnevnim redom:
1. Otvoritev in konstituiranja skupščine. 2. Čitanle zapisnika II- redno skupščine z dne 24. 4. 1939, ter izredne z dne 15. 11. 1939. 3. Poročila: a) upravnega odbora, b) nadzornega odbora 4. Sklepanje o letnem sklepnem računu, o uporabi poslovnega prebitka in podelitev razreš-nice članom upravnga in nad zornega odbora. 5- Volitev: 2 članov upravnega odbora in 2 članov nadzornega odbo ra- 6. Predlogi in pritožbe za družnikov. 7. Določitev: a) vsote do katere se zadruga lahko zadolži: b) vsote hranilnih vlog, ki jih sme zadruga sprejeti; c) najvišjega zneska kredita, ki ga sme za druga podelit! posameznim zadružnikom. 8. Slučajnosti, Č* skupščina ob napovedani uri ne bo sklepčna, se vrši čez V« ure na istem mestu druga, ki bo sklepala veljavno neglede na število navzočih zadružnikov Računski za ključek za 1. 1939- je razgrnjen na vpogled zadružnikom v zadružni poslovalnici v Na rodnem ddmu vsak dan od 10. do 12. ure dop. Unravnl odbor.	4509-26
MODRČKI stezniki, rokavice, nogavice, damsko perilo najceneje pri
S	Ketii-u. Stolna 1. 11406-18
BOGOMIR DIVJAK
Ulica kneza Koclja«
IŠČEM
DVOSOBNO STANOVANJE z vsemi priklinami. po možnosti na levem bregu Drave in sredi mesta za 1. Julij. Kopalnica zaželena. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. »Večernika« pod »Sončno«.
4354-6
Continental
RABLJENE ŠOLSKE KNJIGE
kupujemo. Knjigarna W. Heinz.	4310—21
TRGOVCI, OBRTNIKI!	^
Poslužujte se naših malih PRODAM HIŠO IN VRT oglasov, najcenejšo in naj- Udovič, Aškrčeva 6, Pobrež-uspešnejšo vrst reklame! je. nasproti šole. 4518-11
nriljante, zastavljalne listke išče nujno za nakup
na ugodne mesečne obroke
IVAN LEGAT
Maribor, Vetrinjska ul. 30 Lfilbllana. Prešernove ul, 44
najnovejši modeli, nudi ugodno Lama, Jurčičeva ul. 4
Maribor, Gosposka ulica 15
najnovejši vzorci so dospeli MANUFAKTURA
JURI C Iv.. Koroška c. 19
Čitajte„Večernik'
SPOMNITE SE CMD!
Pozor!
Pozor!
Potrti globoke žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš ljubljeni Boprog, oče, stari oče, brat in stric, gospod
Anton	L
stroj ar
v torek, 18. junija 1940, ob V*3. uri po dolgi in težki bolezni, previden s tolažili sv. vere, boguvdano umrl v 73. letu starosti.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, 20. junija, ob 16. uri iz hiše žalosti, Pobrežje, Gajeva ul. 11.
Sv. maša zadušnica bo v petek, 21. junija 1940, ob 7. uri v magda-lenski cerkvi.
Maribor, 18. junija 1940.
Globoko užaioščene družine LAURICH, VOLAVŠEK, BLECHINGER.
VipL optik
E.PETELN
Pozor
Pozor!
MARIB.OR • GRA0SKI TRD 7
■ Ogluši po ceniku — Rokopisi se Pošto! čekovu! račuu štev 11 W9,
  KINO ESPL AN ADE ==ŽŽ7Ž
Od četrtka 20. do vključno 27. junija 1940
prinašamo biser filmske produkcije, najboljšo komedijo sezone
ii-----------------
HUuuukd
v katerem igra glavno vlogo bo-	M SA	Š!A fflnMJm	žanska	umetnica	Greta	Garfel©
V	tem svojem prvem novem filmu po dveh letih je ta znamenita filmska zvezda nadkrilila vse svoje dosedanje kreacije. — Greta Garbo v vlogi „Ninončke“ je še lepša, in mikavnejša v najnovejših toaletah, kakor je bila doslej v vseh svojih do-