Telefm št. 119. Poštnimi plačana v gotovini. PoHameana številka 125 Din. DELAVSKA POLITIČEN DNEVNIK St. 15. V Ljubljani, torek 19. januarja 1926. Leto I. Izhaja vsak delavnik ob 11. dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Breg štev. 12./II. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uprava: Ljubljana, Breg 12. pritličje. Ček. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo. Naročnina za državo SHS znaša mesečno: v Ljubljani in po pošti 20'— Din, po raznašalcih izven Ljubljane 22'— Din, za inozemstvo mesečno 32'— Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1'— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, slane beseda 1’— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 3'— Din. Pri večjem številu objav popuBt. Naša je zmaga! Velik uspeli včerajšnjih shodov. Včeraj so se vršili širom Slovenije nešteti mani fes tačni shodi za volitve v Del. Zbornico. Vedeli smo že prej, da je borba, za zmago razredno 'zavednega delavstva v tej velevažni delavski ustanovi (močno .raizgiiibala naše mase, včerajšnji ■shodi So (pa vendar .pokazali, da .preveva ves naš proletairijat iše vse večja in odločna boribena volja, nego -mo računali. Shodi so bili inno-gobrojnii po'seeeni, zanimanje in zavzemanje za. stvar tako odlično in veliko, da ne dvomimo več niti najmanj v končni uspeh. (Značilno za izglede klerikalcev v tej borbi je, da. jo moral včeraj klerikalni potel. Kremžar doslovno ubežati iz svojega volilnega okraja od našega dela. Zadružoni sovražniki delovnega ljudstva, od 'klerikalcev do demokratov, bodo dobili ipri teh volitvah odgovor, ki iso ga zaslužili. 0 'Zgovornem uspehu teh shodov poročamo nekoliko že na drugh stram. Koda.j vemo, da se proleta-rijat bori s tako vnemo ne samo 'zato, da pribori sebi »Del. zbornico«, nego tudi zato, ker vidi pri delu za »Del. zbornico« udeležene in ‘združene se razredne frakcije, ker odobrava stremljenje in delo na Sili »strokovnih organizacij za popolno zedinjenje vsega razrednega delavstva, brez razlike. Naše delavstvo se pogumno in požrtvovalno bori za »Del. 'zbornico«, ker ve, da utemeljuje s tem delo za zedinjenje pro-letarijata.. Borba za »Del. zbornico« zavzema zato za vse nas posebno velik za Vso bližnjo dolio odločuljoč pomen. Na včerajšnjih shodih je masa izpregovorila tako, da mora biti njene sovražnike strah in sram. Naš pok ret stopa v novo fazo. Za nami so težki časi razcepov in Številnosti. Že .zopet zmagujemo, že zopet se. dviga združena moč tisočih 'n tisočih, ki bo zlomila reakcijo in bognala v beg vse izkoriščevalce in ^Vajalce in vse njihove sleparske ^tonike. \ Kvišku suva! ^clavs-ka zbornica — delavcem! Kazžeuite ljudske ikskoradčeval-ce, ubijalce in sleparje! Naj obve-k1. razredna zavest in moč! Naj živi m zmaguje enotna fronta združenih raZrcvino zavednih, revo-lucijonarnih delavce^! KONCENTRACIJA KAP|Tala , Berlin, 19. ian. Pod imenom .Združene jeklarne", d. d. se je ustanovil v Nemčiji po večmesečnih pogajanjih montanski trust, ki je združil štiri največja montanska nemška podjot-ia. Ta trust predstavlja sedaj nai-večjo kapitalno- silo v Nemčiji in razpolaga s celotno montansko industrijo nemškega Porenja. Koncentracija kapitala pomenja seveda poostritev razrednega boja in razrednih nasprotstev. Kapital računa, da o° trustu uspelo dvigniti celotno ••eniško montansko industrijo. Finančni odbor — karikatura. Bel grad, 19. jan. Finančni odbor ■se brezpogojno pokorava diktatu vlade. Po izvršenem načrtu »obdela« dnevno po eno ali dve ministrstvi. Vse delo pa Se vrši tako mehanično, tako nestvarno, da je delo finančnega odbora le plašč za prikrito absolutistično uveljavljanje radikalnih načrtov. ... Včeraj je ali »sol vi ral finančni odbor proračuna ministrstva »za šume in rude in ministrstva za vere. Poročilo ministra za: šume in rude je bilo kratko in ni podalo niti bodočih 'smernic, še manj pa, da bi stvarno obdelal dosedanje delo tega ministrstva. Pri proračunu so po predlogu vladne večine črtali več uradniških mpst in tudi v Sloveniji bodo reducirali pri rudarskih glavarstvih 6 uradniških in inženjerskih mest. Največji odpor pa mora vzbuditi v delavskih vrstah namera tega ministrstva, da se reducirajo mezde rudarskega delavstva. Pri proračunu ministrstva za vere so se spopadli klerikalci in samostojni^ demokrati. Samostojni demokrat Demetrovič bi se bil namreč rad izrekel za ločitev cerkve od države, kar je klerikalce, ki so tožili o zapostavljanju katoliške cerkve v naši državi, silno razburilo. Pribičevičev shod v Ljubljani, kakor tudi Radičev shod v Subotici nista napravila v belgrajski politični jaVnosti nobenega vtisa. Kriza male antante. Praga, 19. jan. Kakor izgloda, je vest o skorajšnji konferenci male antante, ki naj bi se vršila koncem januarja aia Bledu, preuranjena. Gotovo pa je, da so vsaj to namero opustili, ker so se pojavila med državami male antante taka nasprotja in tako težka vprašan ja* da bi konferenca v sedanjem času nujno končala z neuspehom in popolnim razpadom male antante. Predvsem je vprašanje Besarabije, ki je docela razdvojilo države Male antante; Češka in naša država .sta odpovedali Rumuniji vsakršno pomoč pri tem vprašanju smatrajoč, da bodi vprašanje Besarabije izključna zadeva Romunije. Kljub temu :pa išče Romunija zaveznikov tudi ža to vprašanje in zato so vedno bolj pogosta poročila o skorajšnji obnovitvi runrnnško-noljske zvezo. Vprašanje priznanja sovjetske Rusije pa je razdvojita Češko in najso državo. O tein doslej še latern t-. Ji»»m in le »dobra poučenim političnim krogom znanem sporu je pričeta javno razpravljati Beneševo glateilo, sklicujoč »se pri tern na medsebojno bratstvo. »Dr. Ninčič »na to napad oči vidno še ni reagiral. Izjavil še je sicer tza Tjocaimtekt pakt, govoril tudi o balkanskem paktu, vendar pa še ni pokazal »svoje zunanjepolitične orijeu-tacije. Naša država išče sedaj novih zaveznikov, ker je Francija» ne-sigurna in (izgloda, da se bo naslonila na Anglijo in Italijo. Tako kolebanje pa je našlo svojega nujnega odraza tudi v sestavu Male antante in zato preživlja Mala antanta, ki so jo nazivijali za ču-vanieo miru — težko in najlbržo neozdravljivo krizo. 0 možnosti gospodarskega sodelovanja držav v tralni Evropi.!’ cen- Praga, 19. jan. Generalni komisar za Avstrijo dr; Zimmermann je nedavno razložil poročevalcu „Pra-ger Presse“ svoje naziranje o gospodarskem sodelovanju držav v centralni Evropi. V tem razgo»voru se je izjavil dr. Zimmermann, da je tako sodelovanje absolutna gospo- darska nujnost, ki bo uspela le, če se bo to sodelovanje izvršilo stopo-ma in polagoma. Že sedaj pa bi bilo skupno sodelovanje mogoče pri železniškem prometu, poštnem in brzojavnem prometu in pri Donavski plo-vitbi. Pred diktaturi v Rumuniji. Bukarešta, 19. jan. Odpoved prestolonaslednika Karola še Vedno giblje in določa praven notranji ru-monteki politiki. Po njegovi odpovedi so se šele pokazale vse do takrat tajne zveze, ki jih je imel Karol predvsem v vojaških krogih. Pa tudi del nacijonaJnstičine javnosti je pokazal, da hi podpiral brezpogojno vsako Karotavo akcijo zoper ^rotiana in njegov sedanji režim, /rato jo bilo povsem naravno, da so P? *i 'V državi sami težki' nemiri, so hili v stanu povzročiti pravcato anarhijo v že itak neurejeni državi. Bratianova vlada tekuša »zadušiti v kali vsak poizkus javnega in očitnega odpora in upora. Zato je za- čno »z vpokojitvijo večjega števila generalov Zavrla, isvobodo kritike in javnega razpravljanja političnega položaja. Tiskovna, osebna in politična svoboda v Rumuniji ne obstoja. Z največjo' (brutalnostjo pa nastopa vlada proti Časopisju. Časopisna cenzura je zavzela take mere, da resno ogroža finančni obstoj večine listov. Protj taki cenzuri so nastopili lastniki vseh distov, izvzemši seveda vladno Časopisje in dnevnik, ki ga vzdržuje general Avareseu, in sklenili, da bodo ustavili vse časnike, če vlada ne ukine sedanjega cenzurnega načina. Bukureštva, 19. jan. Rumunska, vlada računa, da bo moral Bratianu odstopiti. Vsa politična javnost je prepričana, da 1k> general Avare-scu njen naslednik in odtod izvira tudi njegovo posebno stališče, ki ga zavzema v teh prevratnih rumun-fckih dneh. General Avareseu bi ob Svojem nastopu proglasil diktatu-ro, ker je prepričan, da bi le neomejena diktatorska oblast in suirova sila mogla upoistaviti v Rumuniji red in mir. V STRAHU PRED SOVJETSKO RUSIJO. Pariz, 19. jan. Na povratku skozi Pariz se bosta sestala Chamberlain in Briand. Razgovorila se bosta o vprašanju razorožitve, predvsem pa o stališču do sovjetske Rusije. Povsem novo pa bo, da bosta razpravljala oba državnika tudi o možnosti sredozemske antante, ki naj bi varovala sedanje posestno stanje. Sestanek smatrajo, da je tembolj »nujen, ker se boje, da bi znala sovjetska Rusija izigrati Anglijo proti Franciji ali pa narobe in tako doseči zaželjene diplomatičue in zunanjepolitične uspehe. NEZAPOSLENOST V NEMČIJI SE VEČA IN VEČA. tj fr., « \ Berlfn, 19. jan. Število nezaposlenih v Nemčiji je znašalo 15. decembra 1,060.,397, dne 1. januarja pa že 1,485.931 oseb. Kam bodo te raz-mere vedle?__________________________ Borza.' Dne 18. jan. 1926. Denar. Zagreb. Berlin 13.4016—13.5016 (13.48), Italija 227J6—229.16 (228.375-228u625), London 273.78—275.78 (27525), Mewyork 56.23—56.83 (56.57), Praga 166.70—168.70 (167.85), Dunaj 7.915—8.(1156 j(737), Cu-rich 10.8890—»10.9690 (10.94), Bukarešt 24.90-25.90 Curlh. Belsrrad 9.155 (9.13—9.18). Nečuven teror pri volitvah v Delavsko zbornico. * * - N " ( ' h . ‘ C " V soboto popoldne je bilo izročenih v kartonažni tovarni gr Bonača v Ljubljani okoli 130 glasovnic. Uslužbenka v tovarni je kmalu nato obvestila tajništvo narodne socijalne organizacije, da je glasovnice (79) pobrala, nepodpisane seveda ter da naj pride kdo ponje. Naši zaupniki so zaznali za ta manever, pa so hoteli na licu mesta uvotoviti dejstvo. Zaupniku je dotična nameščenka izročila dotične glasovnice in obenem rekla, da pozove še vse tiste uslužbenke in uslužbence, ki niso oddali .glasovnic, posamezno predse. Kaj takega se ni> še dogajalo pri nobenih volitvah in dovelj jasno označuje tak način terorja, s kakšnimi sredstvi hočejo narodni sncijalci pridobiti tisto peščico glasov. Na,ši z/v^niki so nepodpisane glasovnice, ki so bi|e očividno namenjene za sleparjenje pri volitvah, poslali glavnemu volilnemu odboru na razpolago, da potrebno ukrene. $ takim ravnanjem si narodnosocijalisticna-demokratska kandidatna lista ne bo pridobila ugleda. za Delavsko zbornico. Delavstvo bo zmagalo! V naslednjem podajamo nekaj poročil o včerajšnjih impozantnih shodih za »Del. Zbornico«. Jesenice. Na Jesenicah se je vršil shod v napolnjeni dvorani Delavskega doma. Prvi je govoril s. Štukelj, ki je pozival kovinarje, naj poteptajo in pohodijo vse, ki nočejo razumeti, da so v današnjem položaju potrebne enotne .strokovne organizacije in enoten delavski nastop. Njega napadajo nekateri, da je izdajalec, ker je delal z vso silo za združenje razkropljene delavske armade. Toda delavci,na j ne iščejo izdajalcev med onimi, ki združujejo delavske sile, kajti sovražniki delavstva, pomagači iburžuaizije in agent-provokaterji so oni, ki razih i ja jo delavske organizacije pod to ali ono firmo. Najboljši odgovor na nove nameravane ukrepe ministrstva za socijalno smrt proti delavstvu — bo strnjenje proletarijata in zmaga njegove združene liste v »Del. zbornico«. Delavstvo naj iztrebi denuncijante, razdirače, strahopetce, naj ne trpi nobenih gadov več na svojih prsih in naj uveljavi proletarsko odločnost, proletarsko besedo v tovarni in organizaciji. Ne se izgubljati v brezplodnih debatah in malenkostih, ampak korakati naprej, zmagati v »Del. zbornici« in potem se boriti za nove uspehe. Bregant je hotel potem v imenu Bernotovem pojasniti, da je potrebno, da gredo ©ernotovci z razbijaško listo v boj za »Del. zbornico«. Burni klici: Proč z razbijalci in denunci janti! Škandal! — so spremljali in končali njegovo čvekanje. S. Jeran je pozval vse, da tako nastopajo pri volitvah v »Det. zbornico« kakor so nastopili pri volitvah obratnih zaupnikov. Objavil je sklepe zbora obratnih zaupnikov, ki niso pri srcu dr. Obersnelu, ki bo pa moral upoštevati njihovo avtoriteto. Povedal je imena vseh zapeljanih Jeseničanov, ki kandidirajo na razbijaški Bernoto- vi listi. Delavstvo.bo z njimi obračunalo. Popoldne se je vršila konferenca vseh strokovnih in obratnih zaupnikov z Jesenic, Dobrave, Javornika, Bleda, Lesc, Krope, Žirovnice, Mojstrane in Bohinjske doline. Konferenca je sklenila vse potrebne ukrepe za popolno zmago ZDSiZ (združene del. strokovne zveze) v radovljiškem okraju. Gorenjska je rdeča. Gorenjska se prebuja v znamenju delavskega vstajenja. Tržič. Tržiš ki delavci že dolgo ne pomnijo tako dobro obiskanega in navdušenega shoda, kakor je bil ravno v nedeljo. S. Toka 11 je v vznesenem govoru pokazal pot, po kateri mora hoditi delavstvo, da zlomi ofenzivo kapitala in Charles Dickens: 15 Božična pesem v prozi. „Hola, tje! Ebenezer! Dick!“ Scroogejevo prejšnje bistvo, sedaj mladenič, živahno vstopi, spremljano od sovajenca. „Dick Wilkins, seveda!" de Scrooge duhu. „Res, on. Tu je. Imel me je zelo rad, zelo rad Dick. Ubogi Dick! Dragi, dragi!" „Hola, fanta!" se oglasi, Fezzivvig. „Nič več dela nocoj! Sveti večer, Dick! Božič, Ebenezer! Zaprita!" vpije Fezzivvig in ostro ploskne, „pre-den more kdo reči Jack Robinson!" Ne bi verjeli, s kako ognjevitostjo sta se mladca vrgla na to. Planeta z oknicami na cesto — ena, dve, tri — jih imata gori — štiri, pet, šest — so zapahnjene in pritrjene sedem, osem, devet —' se vrneta, preden ste mogli prišteti do dvanajst, zasopla kot konja dirkača. „Holad,ihoj!“ se zadere stari Fezzivvig in skoči s čudovito gibčnostjo od visokega pisalnika. ..Pospravita, mladiča, in storimo tu obilo prostora! Holadihoj, Dick! Hej Ebenezer!" Pospravita! Nič ni, česar ne hi; hotela pospraviti, ali ne bi mogla pospraviti, medtem ko stari Fezzivvig gleda. Storjeno je v eni minuti. Kar se da odnesti, odneseta, kakor b,ii bilo za vedno odpuščeno iz javnega življenja; vežo pometeta in reakcijo. V Tržiču bo z absolutno večino zmagala združena delavska lista. Zagorje. Popoldan so se polnoštevilno udeležili rudarji in steklarji shoda v rudniški restavraciji. Govorili so ss.Sve-tek, Weinberger in Čobal. Enodušnost je vladala na shodu, taka enodušnost, kakor že davno ne. Nihče ne bo mogel več zlomiti delavske volje — po nujni zmagi. Zagorje je rdeče: steklarji in rudarji, socijalisti in komunisti, vse voli samo združeno delavsko listo. Pro-letarijat danes popolnoma obvlada Zagorje, ki bo v polni meri prispevalo k zmagi liste ZDSJJ v delavsko skupščino. Klerikalni poslanec za litijski okraj — moral pobegniti iz Litije. Dopoldne se je vršil v restavraciji na pošti naš shod, ki je bil tako polnoštevilno obiskan kakor še sploh noben shod v Litiji. S. Svetek je v svojem govoru obrazložil, kako mora delavstvo korakati v lepo bodočnost. Prvi in najbližji korak k temu je osvojitev »Del. zibornice«. Istočasno je imel v Litiji shod gospod Kremžar, klerikalni poslanec za litijski' okraj. Proti njemu je nastopil s. Weiinberger iz Zagorja in on kot navadni steklarski delavec je razkrinkal Kremžarja do kosti in mu dopovedal, da klerikalci nimajo ničesar iskati med delavstvom, najmanje pa v »Delavski zbornici«. Medtem so prišli še delavci z našega shoda in na oder je stopil s. Svetek, ki je bral g. Kremžarju kozje molitvice. Kremžar se je hotel rešiti odgovornosti pred ljudstvom na ta način, da je zaključil shod in pozval svoje pristaše, naj zapustijo dvorano. Toda njegovi pristaši so ostali v dvorani in zapustil jo je sam, dočim so mu pretile dvignjene delavske pesti. Po kratkem trovoru so naši sodrugi zaključili klerikalni shod s pozivom, da naj vsi volijo listo ZDS.T.T, ki bo zmagala v litijskem okraju z absolutno večino. Hrastnik. V Hrastniku sta se vršila dopoldne in popoldne dva shoda za rudarje in za steklarje ter kemične delavce. Glavni referent je bil s. Klenovšek iz Trbovelj. Hrastniško razredno-zavedno delavstvo je zlomilo klerikalni in orjunaški teror in bo v teh volitvah dokazalo, da je Hrastnik bil in bo proletarski. Velenje. V Velenju je govoril s. Sedej, naj tudi velenjski rudarji strnejo svoje vrste in se pridružijo splošnemu delavskemu pohodu proti reakciji, za osvojitev Delavske zbornice. Naj se ne dajo razbijati po bernotizmu, temveč naj se bore za zboljšanje svojega po- ložaja v znamenju proletarske razredne sloge in enotnosti. Izredno dobro >so bili obiskani tudi protestni shodi v Ptuju, v Murski Soboti, v Ljutomeru, v Rušah, v Prevaljah, v Krmelju in še polno drugih krajih. Delavska Slovenija je v nedeljo jasno in odločno spregovorila: Delavsko zbornico — delavcem! Proč s socijalno reakcijo! Proč z razbijači! — Delavci — skupaj! Trbovlje voli enotno. Klerikalci so želeli, da se trboveljsko delavstvo razbije in da sami potem žanjejo uspeh. Toda rudarji vedo, tla so močni le, če so složni. Vsi rudarski zaupniki brez ozira na komuniste in socijaliste so sklenili, da bodo napeli vse sile, da klerikalci in orjunci izginejo iz rudniških rovov. Tudi ber-notovci so sklenili, da volijo listo ZDSJJ. ker sedaj ne gre za pravilnik, ampak gre za delavsko zmago. Berno-tovci-rudarji ostro obsojajo Bernota, da je postavil razbijaško listo, ki je vrhu tega še neveljavna, ker še do danes ni definitivno sestavljena. Vrhniški delavci se pridružijo enotni fronti. Na Vrhniki je Bernot s pomočjo Langofa dolgo ribaril v kalnem. Te volitve bodo pa napravile konec njegovemu početju. Delavci Bernotove struje so silno ogorčeni na svoje vodstvo, da jih paziva na glasovanje za listo, ki je neveljavna in katere -glasovi so vsi izgubljeni — kar je samo v interesu klerikalcev in demokratov. Bled — rdeč. Na Bledu so sleparili delavce narodni socijalisti. Odkar so se pa njihovi voditelji zvezali z demokrati, se narodno-soci jalni delavci z gnusom obračajo od njih in uvidevajo, da morejo glasovati le za listo ZDSJJ. Ne oddajajte neveljavnih glasov! Nu vsaki kuverti se mora volilee na oddajnem listu podpisati iu v ku-verti naj ostane glasovalna lepritiimi- cija ter naša glasovnica, ki piše: Glasujem za listo »Združene delavske strokovne zveze Jugoslavije«. Le tako oddane kuverte so veljavni glasovi. Opozorite vse delavce, da so njihovi glasovi tudi neveljavni, če sto oddani za neveljavno listo in taka lista je takozvana »Neodvisna delavska lista«. Glasujte pravilno! Klerikalci nimajo nobene služkinje na listi. »Slovenec« se strašno zavzema za služkinje, a na njihovi kandidatni listi »Jugoslov. strokovne zveze« ni niti ene. Zato je tekom sobote in nedelje'v Ljubljani glasovalo 253 služkinj za »Združeno delavsko,,, strokovno zvezo«, ki ima štiri ženske delavke na svoji listi. Delavke — vaše interese more razumeti in zastopati le delavka! Zato volite listo ZDLZJ! — Pojdite po kuverte! Poraz demokratov in klerikalcev na Štajerskem. Iz najvažnejših industrijskih krajev na Štajerskem so dospele vesti, da so delavstvu sovražne liste klerikalcev in demokratov popolnoma propadle. Klerikalci ne bodo popravili tega svojega lokalnega poraza uiti z bedastimi karikaturami v »Slovencu«, niti s tem, da so sse zvezali z vladno stranko, v imenu katere se je menda pritožil Pucelj proti volitvam. Gospod Pucelj in dr. Korošec, zakaj protestirate proti ljudski vol j it Zakaj sedaj ne spoštujete volje slovenskega delavstva! Protestirajte — delavstvo pa voli tako, kakor samo hoče. „SIovenec“ in „Jutro“ besnita. Slovenčevo besnenje, denunciranje, blatenje in klevetanje zaradi; volitev v Delavsko zbornico, je naravna stvair. Ko bi »Slovenec« pisal drugače, bi ne bil več ..Slovenec". Da se prav take taktike poslužuje „in-teliaentno napredno" „Jutro“, to pa je tudi znak današnje dobe. Ker „Ju-tru" očividno delodajalci ne parirajo zadosti, zato tako kriči proti; socija-listom. širite »Del. Politiko«! Pravijo... Tudi pasjo zalogo (bo težko .zadelo štedenje kristjanske in selja-čke vlade. Kar 'za 100.000 Din so znižali pasjo postavko. In to se bo pri notranjem ministru dobro poznalo. Za 300.000 so lahko pojedli policijski kužeti pljučk in vampov, in iza nameček in priboljšek so dobili še kako oglodano kost, in kruha. Dobro so se redili, dobro počutili 'in lepo so se množili dretsirani policaj-skl (Vsi. Res, lepo je bilo doslej biti dresiran policijski pes s plemenitim rodovnikom. Sedaj pa, oh sedaj, pa bodo’ iz-premeriilii jedilni list, poslabšali in skrčili bodo porcije in p ar-jo hrano in le za praznike ter nedelje Ibodo kuhali tudi 'za psičke im policijske a r esta n t e bol jšo »k o š to«. Pa še ena je. Sta lož policijskih psov se ne sme povečati. Nobenega repa več ne sme sprejeti policija več v svoj stalež. Toda! Kaj pa, če bo le greli... in če bo kljub temu zacvililo pod' mizo kakega, na komisiji nahajajočega se policijl~kega uradnika, v policijski hiši spočeto srene? Ne ho šlo drugače, kakor zahtevati za tako isirotico piotom jugoslovanskega parlamenta naknadni kredit, —s Ki cer pa bo moralo paziti društvo: za varstvo živali, da 'se tudi policijskim p set o m ne bo godila krivica. poškropita, svetilke osnažita, na ogenj nasujeta kuriva. Prodajalna je spremenjena v tako udobno, toplo, suho in svetlo plesno dvorano, kakor si jo le morete zimsko noč poželeti. Vstopi goslar s šopom not, mahne jo h pokončnemu pisalniku, napravi iz njega orkester in oglaša kot petdeset želodčnih bolesti. Vstopi gospa Fezzivvigova, velik klen smehljaj. Vstopijo tri gospodične Fezzivvigove, od veselja žareče in ljubke. Vstopi šest mladih častilcev, kojim so srca strle. Vstopijo vsi mladi in mlade, ki imajo opraviti v hiši. Vstopi hišna z bratrancem pekom. Vstopi kuharica z zaupnim prijateljem svojega brata mlekarjem. Vstopi deček od nasprotne strani, o katerem govorijo, da pri svojem gospodarju kruha strada; skuša se skriti za deklico iz bližnje hiše, ravno tako, o koji se je dognalo, da ji je gospodinja ušesa nategnila. Vstopijo vsi drug za drugim; nekateri boječe, drugi pogumno, nekateri dražestno, drugi nerodno, nekateri vsiljivo, drugi kasno; vstopijo vsi kakorkoli in vsekakor. Iakoj se odpravijo vsi, dvajset dvojic, v krogu tja in nazaj, v različnih krogih ljubkih skupim \ stara prva h dvojica se obrača dosledno na napačnem mestu, nova prva dvojica zopet in zopet pričenja, ko bi se morala ustaviti; naposled so same prve dvojice in ni ga, ki bi jim pomagal! Ko se stvar tako konča, ploskne stari Fezzivvig, da se ples neha in zavpije „Sijajno!“, goslar pa porine vroči obraz v vrč piva, ki so ga nalašč za to pripravim. A jedva se zopet pojavi, začne zdajci mrzeč počitek znova, četudi še ni nobenega plesalca; prav kakor bi bili odnesli prejšnjega goslarja utrujenega domov in bi bil ta čisto drug mož, k;ii je odločen, prekleti prejšnjega v pozabljenje ali poginiti sam. Sledi zopet več plesov in iger, še več plesov, pojavi se potica, pojavi se kuhano vino, pojavi velik kos mrzle pečenke, pojavi; se velik kos mrzlega kuhanega mesa, pojavijo se mesne paštete in potoki piva. A največji učinek večera pride po pečenem in kuhanem mesu, ko ubere goslar (spreten fante, vain pravim! Človek, ki je razumel svojo stvar bolje, kakor bi ga mogla vi ali jaz naučiti) ..Gospoda Roge rja dc Cover!ey". Tedaj vstane stari Fezzivvig na ples z gospo Fezzi\vig«vo- Se celo prva dvojica! Čaka ju težko delo, izbiano za njiju: tri ali štiri in dvajset dvojic plesalcev -— ljudje, s katerimi se ne da šaliti, ljudje, ki nočejo plesati in nimajo pojma o hoji. Pa če bi jih bilo dvakrat, da, stinkrat toliko, stari Fezzivvig bi se jih ne usti asi I in tudi ne gospa Fezzivvigova. Ona zasluži biti negova plesalka v slehernem zmislu izraza. yc, 111 velika pohvala, povejte mi večjo, in dal ji jo bom, Zdi se, da izvira iz meč Fezzivvigovih prava svetloba. Sijejo :in bliskajo v vsakem delu plesa kakor dva meseca. Ni vam mogoče ta trenotek povedati, kaj se bo zdajci z njim zgodilo. Ko stari Fezzivvig in gospa Fezzivvigova preplešeta ves ples, odseka Fezz,iwig tako spretno, kakor bi z bedri mežikal in se postavi zopet na noge brez omahovanja. (Dalje prih.) Kultura. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Drama: Torek, 19. jan.: Zaprto. Sreda, 20. jan.: »Obrt gospe War-renove«, premijera. Izven. Opera: Torek, 19. jan.: »Povratek«, »Glu- mači«. Red C. Sreda, 20. jan.: »Srce iz lecta«, »Poziv na ples«, »Capricio espagnole«, E. Umetnostna razstava slikarja A. Trstenjaka. Ugotavljamo takoj uvodoma, da smo s to razstavo lahko zadovoljni. Mladi umetnik, ki kaže tuintam vrzeli v poznanju perspektive in prirodnega gledanja (št. 17., 19., 20., 22., 24., 25.) se je izkazal enega naših najboljših akva-relistov, poleg' tega pa portretistov. Italija, ki je s svojo prirodno lepoto in romantično prošlostjo navdala največje genije, je prepojila s svojo le-* poto tudi Trstenjaka. Baš njegovi akvareli iz Italije (Rim, Napoli, Fi-renze, Benetke) so res umetnine po živem tonu in pravilno pojmovanem razmerju med temino in lučjo. Motivi iz Murske Sobote so se mu manj posrečili. Kar se tiče njegovih portretov, moramo reči, da so prav izraziti. Iz nevtralnega ozadja jasno izstopajo plastični obrazi, predočeni v št. 10. do 16. (oljnate slike) in pa št 78 (lesorez), med njimi ena oljnata slika in en lesorez umetnikove matere, obe sliki z izrazito prodirajočimi očmi, kot je to delal Lionardo da Vinci. V anatomijo umetnik še ni prodrl, kar kažeta št. 67 (»Polaganje v grob«) in št.. 71 (»Kovač«). Ženska akta se mu nista posrečila, in z estetskega, in z anatomičnega stališča, tudi št. 9 (»V kavarni«) se bo zdela banalna. Prav posrečeni pa so prospekti na Prago. Št. 70 (»Resnica«) pa bo pač malokdo -razumel. Umetnik je poleg 78, v katalogu označenih del, razstavil še nekaj drugih. Predstavil se nam je z oljnimi slikami, akvareli, bakrorezi in lesorezi. »Obrt gospe >Varrcn« (Mrs. \Var-renis Profefssion) se imenuje prihodnja noviteta v naši drami. To delo slavnega angleškega darmatika Bernarda Sli a w a ima -zanimivo predzgodovino, Drama je bila napisana 'že, leta 19112. Uprizoritev je dvignila bur-■ 'jo: pitorčekja v -asspm angleškem časopisju. Oez nekaj let, ko je Shaw postal slaven, je drama nastopila zmagoslavno pot po vseh' evropskih odrih* Naslovno vlogo igra gospa Nablocka. Premiera bo v sredo 20. januarja 1926 izven abonementa. Pravila Zveze gospodarskih zadrug v Jugoslaviji r. z. -z o. z. so izšle. Dobe se pri Zvezi. Brez naslova. Odgovor g. Pcterkovjču. Od s. k. Lovra Jakomina in dr. Jelenca smo prejeli: Odgovarjava gosp. veterkoviču, da vzdržujeva vsako besedo, ki sva jo izgovorila na šentjakobskem sestanku. Namesto da g. Peci kovi^ preobrača in grize besede, s." t". Vn’° P«nagal pri delu zn upo-s n\ i e\ močnih in zavednih strokovnih in gospodarskih delavskih organizacij. h tem b„ najbolje zaščitil delavski pok ret pred morebitnimi škodljivimi vplivi posotoezn;kov Sicer pa njegovo kričanje nikomur n',p, ne koristi niti ne škoduje. Zveza z morjem in s Pametjo.. Že parkrat smo se vprašali, ap ju »Nar. Dnevnik« res tako n9VGrjetno naiven in neumen ali »e samo delu. Polemiko imamo radi, toda če ti na-sprotik tako revno ugovarja, se ti zdi škoda črnila in papirja. Kaj moremo pričakovati od polemičnega razgovora z listom, ki pravi, tla smo socijalisti proti zvezi Slovenije z mor jem, ker smo primerno opisali novomeški »miting«. Naše, na političnih komedijah dosti bogato politično življenje, ni še doživelo nekaj podobnega. Snov za burko. Še pred maseci so bili ministri, ki so se udeležili novomeškega shoda, odločno proti Pucljevi železnici. Poslanec Škulj, n. pr., 'sedi še danes v odboru za »Kočevsko« železnico, njegov politični tovariš Sušnik je pa šel na novomeški shod in se izjavil za novomeško železnico. Ljubljanski niagi-stratni ravnatelj je še pred kratkim bil v Belgradu z deputacijo, ki se je zavzemala za »kočevsko« železnico, pa smo nekaj dni kasneje videli taistega gospoda ravnatelja na novomeškem shodu. Čudne, prečudne stvari se gode, in če vse to primerno glosirpmo, pa pravi preduhoviti »Nar. Dnevnik«, da smo proti zvezi z morjem ... Kaj s takim čudakom? Mi smo za zvezo z morjem, smo pa tudi za logično in dosledno zvezo tudi v politiki, in za zvezo med novinarskim poklicom ter logiko in pametjo. Sveta cerkev je bila vedno prosvit-ljena. V srednjem veku najbolj in je takrat tudi največ zaslužila. Zlasti njeni generali, v cerkvenem jeziku se .imenujejo škofje, so znali izkoristiti vse pridobitno vire. Papeži so jih seveda posekali, tako je popež v 16. stoletju prejel na ta račun dvajset tisoč dukatov! Kaj to pomenja v našem de-narstvu, je lahko razumljivo. Zanimivo je, odkod so črpali te dohodke. Ali si moremo misliti? Iz javnih hiš! Mestni svet samostojne občine frankfurtske je 1. 1561. iz dobička neke javne hiše vzdrževal ves klošter. Kaplani terorizirajo. V četrtek, 14. t. m., so bile dostavljene glasovalne kuverte za volitev v 'Del. zbornico delavcem na žagi g. K obija v Borovnici. Organ OUZD je, kakor predpisano, izročil volilni materijal prvim trem delavcem, ki so vpisani v volilnem imeniku. Eden od teli je prevzel kuverte, drugi pa glasovnice in jih izročil g. kaplanu. Ker pa delavci niso voljni oddati svoje glasove klerikalcem, so zahtevali, da jim g. kaplan te glasov- , niče povrne, kar pa g. kaplan ni hotel. Kolistatiramo, da ta dični g. kaplan zadržuje glasovnice Zavednega delavstva. ki noče glasovati za klerikalce;' •Slovenec« naj sedaj pove, kdo terorizira, kdo moti pravilni in pravični potek volitev v Del. zbornico. Dnevne novice. Konkurz Bernotove »Sloge«. Vsled prezadolžen j a je . ljubljansko sodišče razglasilo konkurz nad Bernotovo zadrugo »Slogo«, katero je že pred dvemi leti Zveza gospodarskih zadrug v Ljubljani .morala izključiti iz svoje srede, ker je .Kila revizija te .»zadruge« nemogoča. iMpd glavnimi upniki je s. Varlee, ker je svoj čas zaupajoč v g. Bernota posodil »Slogi« precej denarja. Ko s. Varlee ni mogel posojenega denarja dobiti nazaj, se je po dolgem čakanju moral obrniti na sodišče, ki je, V zmislu obstoječih zakonov razglasilo nad »Slogo« konkurz. G. Bernot je vložil proti temu priziv, ki je bjl seveda .zavrnjen, ker je prezadolženost dokazana. Na poziv sodišča, da se upniki zglase. se jih je takoj odzvalo vse polno. Že na prvem sestanku je bil izvoljen upniški odbor. Pri ugotovitvenem naroku se je soglasno odobrilo sklep, da naj bodo zaenkrat med upniki le tisti, ki jim ne ugovarja načelstvo »Sloge«, zato se je iz velike liste upnikov priznalo le terjatvi' s. Varleca.. Splošnega kreditnega društva. tiskarne Rumprecht in davkarije. Drugi bodo morali potom tožbe 'zahtevati, da se njihove terjatve pripoznajo. Aktiva »Sloge« so enake veliki 0. — G. Bernot v svojem listu, ki ,ie last v konkurzu se nahajajoče »Sloge« in bi ne smel več’izhajati, poroča o vsem tem na dolgo in široko. Seveda samo neresnično! Prihaja s sumničenji, da je »Sloga« zato v konkurzu, ker se je »Del. Politika« hotela iznebiti — »Napreja . Konstatiramo. da je konkurz razglasilo sodišče. G. Bernot in njegovi somišljeniki naj plačajo dolgove, pa 'bo konkurz končan in mirna Bosna! Skrajno predrzna za pamet in zdravje pa je trditev »Napre-ja«, »da hi hiln le vsaka zadruga tako trdna, kakor je »Sloga«. No, če so tem ljudem vzori zadrug tiste, ki so v konkurzu. jim res ni. več pomagati. Nai bodo zato prepuščeni svoji usodi... V četrtek, 21. t. m. se vrši v Mestnem domu recitacijski večer z izbranim programom. Vabimo vse proletarce, da se tega večera zanesljivo udeleže. t Franc Hribar. V nedeljo so pokopali v Ljubljani enega najstarejših slovenskih tiskarjev, znanega Franceta Hribarja. Nad 50 let je služil v Narodni tiskarni, poizkusil je vse grenkosti svojega poklica, bil pa vedno zvest član svoje organizacije. Družabno je bil ljubezniv, prijateljem udan, za vsakogar pa dober in uslužen. Po občnem zboru Zveze industrij- cev. Na petkovem občnem zboru Zveze industrijcev so sprejeli več resolucij v zadevi carine, železniških tarif, dalje glede kreditov Narodne banke in končno je protural g. Jelačin svojo resolucijo proti novemu protidraginj-skemu zakonu. Na občnem zboru se je videlo ,da se industrija Slovenije grupira okoli 'slovenskega pravca in namerava v bodoče nastopati pod parolami: za slovensko industrijo proti belgrajski čaršiji. Ta orijentacija je seveda popolnoma napačna in bo zato občni zbor Zveze industrijcev le podžgal srbsko odporno in sovražno stališče. Mi poznamo industrijski, podjetniški razred, ne poznamo pa sMven-sko industrije. Za nas čifutski akcijo-narji ne predstavljajo slovenske industrije. Na občnem zboru vehementno izraženo slovensko stališče ni zadelo bistva krize, v kateri se danes nahaja industrija. Pa tudi Sušnikovo besedičenje in Koroščevo telegrafiranje je ne bo potegnilo iz 'Mata. Avtonomija Slovenstva in procvit industrije v naši pokrajini sta dve različni stvari. Srbijanci bodo naše industrijske izdelke takrat kupovali, kadar bo cena zanje primerna in njim všečna. — Zaradi lepih in svetlih slovenskih oči pa ne bo potrosil tudi ujedinjeni Srbi-janae niti pare. Tudi bolnicam nekaj. Radičevci še gotovo ne vedo, da je zloibno zavijanje trditev opozicije in »Delavske Politike«, češ, da bolnice ne dobe zadostnih kreditov. Radičevci vedo, da je ravno nasprotno res. Sedaj je v deželni bolnici kar pet pleskarjev, ki pleskajo nekatere oddelke. Prepleskali so že precej razpadlih vrat, prebelili že nekaj zamazanih hodnikov in če bo sreča, pa delo po ceni, se zna zgoditi celo, da bodo prebarvali še eno ali dve bolniški sobi. Ljudje božji, zahvalite se dobrotljivosti režima. — njegovi neizmerni dobrotljivosti. Khornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Po smrti zborničnega predsednika gospoda Ivana Kneza je prevzel predsedniške posle zbornični podpredsednik gospod Ivan Ogrin. Sejem za kožuhovino v Ljubljani. V pondeljek, dne 25. januarja ise bo vršil v Ljubljani, v prostorih Ljubljanskega vzorčnega velesejma tradicijo-nelni detajlni sejem za kužnhovino. Zbrali se Ibodo kupci in prodajalci — lovci iz vseh krajev naše domovine. Lovski plen se bo prodajal po komadih. Tstega dne pa bo na prostoru velesejma sprejemala kožuhovino vse vrste tudi Lovska zadruga z upravo velesejma. Zbrana kožuhovinu se bo sortirala in nekaj tednov kasneje dražbe-nim potem prodajala inozemskim in večjim kupcem. Sprejemalo se bo po-samne kože od lovcev in večje, evont, že sortirane partije, od trgovcev s kožuhovino. Uprava velesejma z Lovsko zadrugo je sprejela od zakupnikov lovišč v prodajo že večje število raznovrstnih kož. Vendar pa je količina še premajhna, da se sme povabiti inozemske kupce v Ljubljano. Zbog tega se je sklenilo, prirediti najpoprej, to je dne 25. t. m. običajni kožni sejem z prodajo v detajlu, istočasno pa se sprejema na velesejmskem prostoru še nadaljne kože v svrho kasnejše, organizirane prodaje na veliko. Državna borza dela v Ljubljani. V času od 1. do 9. januarja 1926 je bilo Državni borzi dela razpisanih 49 -lužbeni mest, 159 oseb je iskalo dela, " 21 slučajih je borza posredovala z uspehom in 39 oseb je odpotovulo. Letošnji nabori rojstnih letnikov 1901 do 1906 in nesposobnih vseh letnikov se vrše letos v Ljubljani. Zgla- siti se morajo v navedenih dnevih od 20. jan. do 20. fčbr. vsi leta 1906 rojeni mladeniči in oni rojeni v letih 1901 do 1905, ki so bili pri lanskem naboru spoznani za začasno nesposobne, in sicer v vojaškem uradu Mestnega doma. Zglase .se tudi lahko letniki 1876 do 1906, ki se sami smatrajo nesposobnim. Začasno ali trajno odsotne, v Ljubljano pristojne mladeniče morajo zglasiti sorodniki, samski ali pa drugi pooblaščenci. K zglasitvi naj vsakdo prinese s iseboj: rojstni list in domovinsko iz-kazilo, rodbinki list, potrdilo svojega davčnega urada o neposrednem davku, ki ga plačuje rodbina, event. vojaška potrdila, eventuelno potrdilo o inozemskem državljanstvu. Prošenj za priznanje vojnih olajšav ni vlagati ob zglasitvi, pač pa šele pri naborni komisiji, ki se določi naknadno. Mladeniče, ki 'bivajo v inozemtsvu, morajo svojci o dolžnosti obvesitti, da se jih ne smatra dezerterjem. Istočasno od 20. .jan. do 20. febr. se vrši tudi popisovanje mladeničev, rojenh 1908. Vsi naj prinesejo s seboj domovnice. Bolne in odsotne naj zglase sorodniki. V letu 1926. ob priliki glavnih naborov se vrši tudi naknadna zaprisega obveznikov rojenih v letih 1875—1905, ki iz kateregakoli vzroka niso bili zapriseženi. Vsi v Ljubljani stanujoči teh letnikov, ki še niso zaprisegli, se morajo zglasiti do 30. marca 1926 s svojimi vojaškimi listinami v Mestnem vojaškem uradu Mestnega doma. Dan zaprisege se objavi pozneje. Tozadevne razglase je magistrat že izdal. »Buddha« čaj je okrepčilo, v sto slučajih ozdravilo, piješ trikrat ga na dan, zdrav, vesel boš in močan! 75 Zagoneten avtomobil. Dne 18. t. m. je po Ljuibljani daljčasa krožil ponoči zaprt avtomobil, črno pleskan, z zasneženo evidenčno številko. Okrog 3. ure zjutraj je privozil na levi strani Dunajske ceste in sicer v smeri proti mostu. V avtomobilu sta sedela dva moška in dve ženski. Ker je bil en vlak ravno pripravljen za odhod, je bila za-tvorica izaprta. Šofer jo je najbrž iz-pregledal in se z vso brzino zaletel vanjo, jo podrl in pretrgal, na tračnicah je pa obstal. Prisotnim železničarjem se je posrečilo izpeljati avtomobil s tračnic. Šofer jim je izpovedal, da ne gre za zlobno poškodbo zatvornice in da karambol ni nastal flo njegovi krivdi: odpovedala mu je zavora. Na vedel pa- je vsekakor napačno številko. Škoda je precejšnja, ugotovi se pa šele komisijalno. Požar. V Močilnem št. 4 v bližini Radeč je na noč nenadoma Izbruhnil ogenj v hiši Franca Kreka, ki se je pred pol leta priselil z ženo in štirimi otroci v Močilno in kupil hišo ter nekaj zemljišča. Pri požaru je bil Krek odsoten, tako, da so neke malenkosti rešili samo žena in otroci: Krek, ki ni bil zavarovan, je zgorelo vso premoženje in še obleka. Požarne hrambe ni bilo, "imela je isti dan veselico. Ker je bilo stropov je leseno, so mu zgoreli tudi ■sodi z vinom, na podstrešju pa nad 5000 kg sena. Tatvina. M. Rudolf, star 20 let, rodom Ljubljančan, je v Šiški ukradel Bogomilu Čampuljka 1 novo moško •obleko v vrednosti 1200 dinarjev. Po izvršeni tatvini je pobegnil. Pobegnila je ali kaj, Grebenc Dragica, stanujoča na Krakovskem našimi št. 4. Stara je 17 let, visoke, sloke postave, črnih las in oči, oblečena v zeleno zimsko suknjo s kožuhovina-stim ovratnikom in zapestnicama. Baje se je odpeljala z neko Blatnik Dragico, in sicer v družbi treh nepoznanih gospodov proti Zagrebu. Kdor bi kaj natančnejšega vedel, naj sporoči policiji ali staršem. Policijska kronika. V dneh 17.—18. so bile vložene sledeče ovadbe: 1 radi izgreda, 1 radi poškodbe javne naprave od avtomobila, 1 radi prepovedane agitacije na volišču, 1 radi prestopka sanitarnih predpisov, 1 radi nedovoljene nošnje orožja, 10 radi prestopka cestno-polieijskega reda, 1 radi prekoračenja policijske ure. Stran 4. »DELAVSKA p o liti k a- Štev. 15* Celje. Železničarska godba bo imela dne 25. t. m. v gostilni pri »Zelenem travniku« svoj redni letni občni zbor. Ob tej priliki želimo godibi mnogo uspeha in čimprejšnjega združenega solidarnega de-, lovanja z ostalim delavstvom. Mestna in okoliška občina poživljata vse j one osebe, ki imajo pravico do vpisa v stalne volilne imenike in morda še v iste niso vpisane, da se tozadevno zg lase ob uradnih urah na mestnem magistratu ali okoliški občini na Bregu. Prinesti je seboj: krstni list, domovnico in uradno potrdilo o bivanju v eni teh občin. Ravno tako se tudi lahko zahteva črtanje oseb, ki morda niso več opravičene, da so še vpisane v volilnem imeniku. Tako osebe, ki so več ko 6 niesecev odsotne, nadalje osebe, ki so umrle itd* Interesente poživljamo, da se v lastnem interesu pozivu točno odzovejo. Važen dogodek se je izvršil v Celju 9. t, m. Pristaši sv. Bernota so vložili četrto listo za volitve v Delavsko zbornico. Vrabci na strehah čivkajo, da je ta lista vložena samo zato, da bo delavstvo zbegano in da, ne hi šlo na ta način volit. Govori se tudi, da baje nekdo to početje financira. Na vsak način je to strogega obsojanja vredno. Obsodili pa bomo te razdirače samo na ta način, da jim pri volitvah nihče ne zaupa niti ene glasovnice. Vse zavedno delavstvo pa tbo glasovalo edino za listo »Združene delavske strokovne zveze Jugoslavije«. Ali je to dopustno? Vodstvo celjske cinkarne pošilja vsak čas, kadar je gospodom po godu, delavce na več tednov in mesecev na dopust. V tem času pa, mesto, da ‘bi poklicalo vodstvo na dopustu se nahajajoče delavstvo zopet na delo, kadar jih rabijo, se nastavlja novo delavstvo. Delavstvo, ki je v cinkarni zaposleno, je včlanjeno v bratovski skladnici in se mu odtegujejo prispeki za takozvani penzijski sklad. Vsl.ed tega se jim -najbrže tudi služba ne odpove, ker bi sicer ne mogli si zasigurati že vplačanih prispevkov, ki jih izgubi delavec že po šestih tednih. Tako se pa puste na dopustu izstradati, da pozabijo potem na vse svoje pravice. Gospodje bodo sicer trdili, da je to dopustno, mi pa pravimo, da je to kršenje pridobljenih pravic in nujtio bi bilo, da bi se za zadevo zanimalo rudarsko glavarstvo. Trbovlje. Proletarčeva usoda. '6L žitnik Avgust, ključavničar pri Trb. prem. družbi (Savska delavnica) je skočil v petek, dne 15. t. m. pri postaji Trbovlje v Savo, kamor ga je gnala dolgotrajna bolezen. Končno je postal umobolen. Našli ho ae. »Jutro« prepisuje notice iz »Kmečko del. lista«, slednji pa iz »Slovenca«, potem pa se sprašujejo, kaj je na teb noticah resnice. Vsi skupaj se pa kislo drže, ker se jim ni posrečilo razbiti zavednega delavstva, da bi šlo razbito v občinske volitve, ter jim omogočilo, da bi združeni bratci še nadalje lahko izrabljali delavstvo v svoje politične, občino pa y svoje sebične namene. Prekmurske novice. Murska Sobota. Volilci v Delavsko zbornico pozor! ■ Cim so se začele razdeljevati glasovnice za volitve v Delavsko zbornico, smo prišli na sled, da delodajalci na »primeren« način vplivajo na volilce, oziroma volilke, li a j glasovnice njim izročijo. Posebno jim gre to postopanje v klasje pri služkinjah, ki ise seveda ne zavedajo, zakaj gre ter iz strahu pred »gospodom« izročajo glasovalne kuverte. Med takimi služkinjami je sledeči slučaj zabeležiti. Naš zaupnik je imel priliko videti šestdeset let staro postrežeičo, ko je dvignila glasovnico. Ne da bi jo kaj vprašal, je povedala, da jo je poslal gospod, ki ji je obenem rekel, da mora kuverto njemu izročiti. Ta ženica je v službi pri javnem uradu, oz. inštituciji, vsled česar imamo tu slučaj, v katerem je javni funkcijonar ukazal uslužbenki, da mora glasovnico njemu izročiti. Poleg nedovoljene volilne agitacije je to zloraba uradne oblasti. Ako pa pomislimo, da je dotični gospod pristaš stranke, ki se imenuje »demokratska«, stranka, ki očita delavskim organizacijam, da vršijo pri volitvah v Del. zbornico teror in manipulacije in če še pomislimo, da je ta gospod na »primeren« način obdelal šestdeset let staro ženico, se mora tako postopanje poštenemu človeku gabiti! Naše zaupnike in vse volilce v Del. zbornico opozarjamo na take slučaje in jih pozivamo, da vsak služaj javijo našemu krajevnemu volilnemu odboru, ki bo od svoje strani javil vsako vmešavanje delodajalcev v volitve uradnemu volilnemu odboru, kakor je že naredil v gorinavednem slučaju. Krščanska skrb za služkinje. V nekem večjem kraju v Prekmurju se je dogodil sledeči slučaj: Klerikalni tajnik, ki ima nalogo agitirati za vele-krščansko strokovno zvez«, je hotel dobiti glasovnico sobarice gospoda ošperješa (dekana). Ko je pa zvedel, da sobarica ni v volilnem imeniku in da sploh ni prijavljena v bolniški bla« gajni, se je silno ustrašil in opustil namero, sobarico vprašati za glasovnico, rekoč, da bi ga gospod dekan »s prižnice dol egučil*, če bi .zvedel, da so on v.take reči vmešava. Zopot en dokaz, kako klerikalci in celo duhovni skrbijo za socijalni položaj njih uslužbencev, da jih uiti ne zavarujejo za slučaj bolezni. Kaj bi šele bilo, če bi Delavska zbornica in drugi socijalni zavodi prišli v roke takim ljudem? Poštna avto-vožnja. Od 15. jan. dalje vozi' poštni avto zopet po prejšnji poti in sicer čez M a r t j an ec -D ob r o v n i k v D. Lendavo in nazaj. Odhaja iz M. Sobote ob’ 7. uri zjutraj. Ptuj. Ptujski orjunaški mojstri ho res skrbni in. dobrosrčni ljudje. Toda, samo sedaj, za časa volitev v Del. zbornico. Sedaj so tako dobri, da obetajo svojim pomočnikom in delavcem zvišanje mezd! Samo, da bi volili »Neodvisno dela v. listo«. Potem, ko bodo volitve končane, pa ne bo seveda iz dobrosrčnosti in iz teh obljub nič. Mi delavci poznamo take ptiče že po perju. Imamo dovolj izkušenj in vemo prav dobro, kako demokratični so ti patroni, kadar gre za njihov žep. Sedaj obljubljajo vse, samo, da bi se njihova nakana posrečila in delavstvo oropa-lo še te bore inštitucije, ki jo še ima. Zato se ti gospodje poslužujejo vseh hinavščin in vseh sredstev, kar jih zmorejo. Tudi pravi pravcati »Orjuna-ši« jim pomagajo; oni so neumorno na delu. Ti so pa še bolj agilni kot mojstri, ker obljubljajo vsakemu, ki bo volil »Neodvisno del. listo« in k njim pristopil, še veliko več! Mi delavci in delavke odgovarjamo s posmehom na take budalosti. Torej vse kakor hoče ta »Neodvisna del. lista«, ki je sicer res neodvisna od delavcev in pa neodvisna od kapitalistov. In vse to delajo z namenom, da zopet razbijejo in oslabijo naše delavstvo. Vendar tega se ni bati, ker pri tajnih zaupniških sestankih, katere prirejajo (zagovorniki »Neodvisne del. liste«, so sami mojstri obrtniki zraven in še ti se potem med seboj le prepirajo. Nič ne bodo opravili ti čudni in nesposobni orjunaško-demokratski obrtniški izveličarji. Guštanj. (Občinske volitve.) Vedeli smo, kaj Se bo zgodilo. Ko smo opisali naše nasprotnike v 7. št. »Delavske Politike« in smo spregovorili o njih na shodu, dne 10. t. m. jasno besedo, smo pričakovali, kje se bo začelo gibati na grčavem telesu trške stranke. Podregali smo v gnezdo in pokukala sta na dan »-Slovenec« s svojo četrtkovo številko in »Jutro« s svojo petkovo številko; oba ta lista sta prinesla dolge kolone, v katerih zagovarjata trško listo in skušata oblatiti naš nastop. Manjka zdaj še »Cillier Zeitung«, ki mora še pokukati iz te luknje, v katero se skriva' trška lista, in potem imamo celo družbo lepo pred seboj. Nimamo namena odgovarjati na odgovora, ker itak ne bosta dosegla svojega nrtmena pni volitvah. Vseeno pa moramo pripomniti k vsemu sledeče: (Slutili smo sicer, da botruje trški stranki SLS, toda da je pri tem prizadeta. tako zelo, kakor to dokazuje zadnji dopis, ko hlasta zmedeni dopisnik na vse načine za sredstvi, kako bi zajezil naš vpliv v trgu, in poslužujoč se sredstev, ki tako »dostojnega« lista kakor je »Slovenec« niso vredna. Oba lista, »Slovenec« in »Jutro« sta se zatekla k zadnjemu sredstvu — k denun-cijaciji. »Slovenec« sicer rad prepeva: Der grdsste Sehnft im ganzen Lami — ist umd bleibt der Denunziant«, sedaj je pa čisto pozabil, da sam opravlja tisti posel, ko naziva našo listo »korau-jiištično«. Vemo gospodje, kak namen imate. Očrniti hočete našo listo in posamezne njene predstavnike pri oblast-vu, da vsaj tako pridete na svoj račun, ker pri volitvah itak komaj pridete v poštev. Zato se Slovenec ni strašil in je kar imenoma začel navajati razne teroriste, ki mu ležijo v želodcu. Sicer razumemo silno jezo »Slovenčevega« dopisnika: guštanjski magistrat je namreč tudi obenem cerkveni patron guštanjske fare in gospodje se seveda lotijo »rdečega« patrona in bi jim bil ljubši na vsak način kakšen »bel« patron! »Jutro« vlači na dan razne afere iz prejšnjega občinskega gospodarstva. Vemo gospodje in smo toliko pošteni, priznamo napake, ki so se storile. Toda ta primer šepa! Desetletja ste gospodarili na občini -— preje seveda kot Nemci — potem kot Slovenci — ge-renti in vaša zmožnost se ' opazi pri prvem koraku, ko stopiš v občino. Zanemarjenost na vseli poljih uprave, ki sega desetletja nazaj. In vso to ded-ščino hočete, da naj popravimo mi v par letih, vse te grehe, ki ste jih storili vi tekom let, naj mi zabrišemo na mali. »Jutro« operira s klavirjem. Toda vsestransko informiranemu dopisniku svetujemo naj opusti zaenkrat »prorp-kovanje«. Najbrž mu ne bo treba dolgo čakati in se bo itak lahko prepričal, kdo ima prav. Dosedaj nismo znali, da zna »Jutrov« dopisnik tudi lagati. Ako ni natančno informiran, naj se potrudi na občino, kjer se mu lahko pokaže, kdo plača stroške dosedanje pravde. Z lažmi ne boste dobili kalinov na lim. Oba dopisnika sta si edina v zatrjevanju, da trška stranka ne sovraži delavstva in se dobrikata delavstvu, pozabita pa v svoji navdušenosti, da v isti sapi kličeta na branik 1 ržane proti delavstvu, ki se hočejo polastiti občine, čeprav imajo le oni sami kot »davkoplačevalci« pravico gospodariti na občini. Ali je vas torej gotovo ljubezen do delavstva združila dovčeraj-šnjei nasprotnike v bratski'objem. Kakor vsa naša nasprotna javnost, tako tudi oba dopisnika molčita o komunalnem programu naše liste. Vzrok nam je znan! Nasprotniki nimajo nobenega delovnega programa, ker ga tudi ne morejo sestaviti. Vsaj so združeni tamkaj ljudje tako različnih »načel« ali »neiiačel«. Vsled našega odkritega nastopa pa so postali nasprotniki zmedeni in »Jutrov« dopisnik je v svoji zmedenosti izblebetal, kje ga čevelj žuli, ko je zatarnal, da se mu smilijo gostilničarji, ki bi morali zapreti svoje lokale, ako bi se izvajal naš program. E, da, to je cela reč! »Vsegavedua dopisnika »Slovenca« in »Jutra« sta odkrila tudi dopisnika članka v »Delavski Politiki« in »Ju-trov« dopisnik se je obregnil ob dozdevnega dopisnika, knjižničarja »Javne dellavske knjižnice« 'ter mu predlba-civa, da izposojuje nemške knjige. Seveda, mi smo internaeijonalni in kot takim se nam gotovo ne more zameriti, da izposojujemo občinstvu na zahtevo tudi nemške knjige zabavne in poučne vsebine. Bolj nerazumljivo pa je gotovo dejstvo, da so razni nacijo-nalni elementi hodili ponujat knjižničarju v nakup zn javno knjižnico razne »Habsburgbanner«. katere je ta odklanjal. Mogoče nam »Jutrov« dopisnik razloži ob priliki, kakšne vrste »nacijonalizem« je to? "'tr rit PRODUKCIJA!to iti ■T i r* d > Kupujte le " , -c x ! ■' V jti’ * ’ v ..Produkcija" kremo ,,Produkcija" mast »Produkcija" p w : jlgDorbO H 91* ..V,- . ... »Produkcija" čistilo »0.( In’ « | K » I % h « f fc*. ~» «v. * r • Lastni Izdelki ,,ProdukclJeM osrednje nakupovalne, proizvajalne In pro-- dajalne zadruge v Ljubljani ■ , ^ , E Kupujte srečke državne razredne H. ■ tl M.fo'd