st. 43 «ec8«»l*F 24 ofcuoor* 1937. dldeči viha, Povest iz prve indijanske vojne za Ohio — Po starih virih pripoveduje Frie Steuben vil kratek boj s Svampora. Ta boj je bil poln obupa ki ogorčenja. Naenkrat se je zgrudil tudi ta belec. Toda ni bil mrtev, temveč samo ranjen. In ranjenemu Kokneju se je posrečilo, da je hitro nabasal svojo puško Ampak divji Indijanec je s svojo bojno sekiro izbil nasprotniku puško iz roke, ne da bi tem pustil drugega sovražnika is oči. Boj zdaj ni več dolgo trajal. Logan se je vrnil h kolibi. Skrbno in ravnodušno je mrličem posnel skalpe. Potem je nabral bičja, ga naložil v kolibi in zažgal kupček smodnika, ki ga je še imel s seboj Ždeč na tleh je motril, kako so se plameni lotili kolibe. Hitro je še v kolibi poiskal žganja. In ko je zdaj gledal, kako je koliba gorela je počasi srkal požirek za požirkom, pri tem pa je strmel v ogenj. V svoji notranjosti je čutil nekakšno praznoto. Da, bil je nekoliko razočaran. Kajti prepričan je bil pred bojem, da ga bo tokrat dosegla smrt. A četudi se je boril z zvitostjo pravega Indijanca, se je to godilo bolj iz žeje po popolnem maščevanju, kakor zavoljo tega, da bi si obvaroval in ohranil življenje. Mrk m molče je gledal v ogenj. Strahota pred samim seboj ga je prevzela. Kaj« ti zdaj se je zavedal, da ga vodi v bodočnost pot. ki je morda dolga toda krvava in neslavna. Edem Izmed slovečih indijanskih poglavarjev na ameriškem zapadu. Slika se je ohranila iz dobe, ko se vrši naša povest. V Loganu so bili napeti vsi čuti, kakor v zveri sredi gozda. Takoj, ko sta od reke sem zagrmela oba strela, je z divjim krikom skočil izza kolibe, v desnici je imel tomahavk, v levici nož. Zdirjal je blazno po kratki poti, ki ga je ločila od reke. Oba graničarja sta ga prepadena uzrla, trepetajoča sta basala vsak svojo puško Tedaj pa je Indijanec že planil proti njima. Koknej se je hotel izogniti, a je naletel naravnost na nož indijanskega poglavarja. Zdaj ae je raz- Tekumseh je bil pred požigom koli* be zaman iskal med mrliči črnega Boba Lajtona. Ni ga našel. Logan se zdaj ni brigal za Tekumseha. A Tekunv> seh je hotel poglavarja podžgati k te« mu, da bi zasledovala Boba Lajtona, Opomnil ga je, da je Lajton umoril Loganovega sinčka, »drobno sonda-ce«... Toda Logan je dalje srkal ognjeno vodico. Njegove oči so postajale bolj in bolj steklene, ko se je oziral s Tekumseha in ponovna srknil globok požirek. Kmalu je bil popolnoma pijan in se je zgrudil kakor nezavesten. Nato je začel odprtih ust glasno smrčati. Tekumseh ga je opazoval m si ni vedel kaj pomagati. Sicer ni smatral za sramoto, če se je indijanski glavar napil, toda prej kdaj se pri Lo-ganu to ni zgodilo. Mladi Savan je zdaj spoznal izpre-membo, ki se je zgodila v samega sebe obvladajočem, ponosnem in vendar tako skromnem možu. Presenečen je tudi videl, kako umazan je Logan, kako zanemarjen, ko je vendar doslej bil na glasu enega najbolj čistih in. snažnih mož, ki je tudi pri drugih zahteval snago. Bridko se je Tekumseh oziral naokrog. Logana zdaj ne more pustiti samega — a črni Bob Lajton mu je že drugič pobegnil. »Črni lovec« je bil takoj po drugem vzkliku: »Maščevanje za Loganat« v divji grozi planil iz kolibe. Spomin na neslišno smrt šestih tovarišev na bivoljevi sledi ga je tako prevzel, da je mahoma uplahnil njegov divji pogum. Tekumseh je ponesel svojega glavarja Logana na breg reke Poiskal je čol-nič, s katerim je bil Logan prejšnji dan priveslal semkaj. Zbral je vse orožje, mošnjičke s kroglami in rožičke b smodnikom vseh padlih belcev. Imel je mnogo smodnika, ki si ga je bil vzel, preden je Logan zažgal kolibo. Zdaj je odveslal nizdol po Mononga-helL Novica o činu obeh prijateljev, ki sta sama samcata zmogla štirinajst belcev je brzela vzdolž rek in potokov in po divjih stezicah. Po štirih dneh se je že kakih trideset Indijancev zbralo okrog Logana in Tekumseha. A tudi stotnik Kresap je zvedel za ta dogodek. Črni Bob Lajton je prihitel naravnost k njemu in mu pripovedoval z grozo, kako se je vse to zgodilo. Zdaj je stotnik Kresap preklinjajoč zbral četo preizkušenih mož in jih poslal nad Logana. Toda tudi ta tolpa ni imela sreče. Logan je s svojimi Indijanci popolnoma pobil vso belo družbo. Zdaj je Kresap zbral šestdeset ostrostrelcev. To je bilo za obmejno pokrajino prav visoko števMo S četo se je odločno odpravil nad Irokeze. Ali usoda mu zopet ni bila milejša. Sleherni dan 90 se Loganu pridruževali novi indijanski bojevniki Pričele so se praske s Kresapovo četo Kresap je kakor divji bik rohnel po gozdovih in vsepovsod iskal samo Logana Niti zavedal se ni, da ga venomer opazujejo Loganovi ogleduhi. (Dalje.) g—Mn« lena pokrajina na ameriškem sapadn, kjer so bili tudi boji 1 Indijanci tkal hrib in reka — povsod so bili Indijanci doma in so se lahko dolgo ^— n^brtj Min mitMtoffBkrim k flaMŽafr dobe. atičkov žalosten konec Spisal in risal Hotko D., uč. mešč. šole v Žužemberku Čez nekaj časa je prikrevsal debelušni kuhar z velikim nožem v roki. Ime mu je bilo Kumbo in smejal se je na ves glas: »O, o, o, kako sladka pečenka! Se nekaj tednov vaju bom hranil, da bosta bolj debela. O, o, o, kakšna pečenka!« In spet odkrevsa v kuhinjo. Kar naenkrat prične telegrafist Bom-bek pošiljati v svet vest med druge naselbine, da je ukazal glavar Guki vsem vojščakom, ženam in otrokom plemena Rux, da zapuste domove in se skupno podajo na goro Lu zahvaliti se bogu za dobro letino. Nedaleč od kurnika, v katerem sta bila ujeia Stanko in Matiček, je imel kuhar Kumbo kuhinjo. Požiral je debele sline ter veselo brundal zamorsko popevko in zadovoljno vrtil veliko ku-halnico v roki. Vsi so odšli, le stražar naselbine je ostal doma. Stanko hitro izrabi priliko, potegne iz žepa velik nož, naredi luknjo pri strani in urnih nog jo oba odkurita iz taborišča, da jih straža ne zasači pri begu. Leteči zmaj (Po starih spisih pripoveduje Ivan Vuk.) Bilo je nekoč, nekako pred sedemdesetimi leti. Slapi reke Niagare so privabljali popotnike, da so si ogledovali krasoto in veličino mogočnih valov, ki so padali bobneče, peneče, ustvarjali v soncu krasen pajčolan mavric. Ali vso lepoto teh slapov ni bilo mogoče videti, ker ni bilo preko Niagare nobenega mostu. Ce bi bil pa narejen most preko slapov, bi se lahko videla vsa krosota umetnice narave. Tuhtali so inženerji, kako bi se dal narediti viseči most preko niagarskih slapov, da bi lahko ljudje, avtomobili, železnica prihajali z ene da se Niagara trdovratno brani, da bi njeni obali okovali. Dneve in dneve je opazoval Inženjer silno reko in veličastne slapove. A kako priti v okom tej sili, ni vedel, ni mogel iztuhtati. Ali vedno se zgodi, ko se zazdi, da nI najti nobenega izhoda, da bi se uresničil tak ali drugačen načrt, da se pojavi nekaj čisto priprostega, enostavnega, kar reši zagonetni problem. Inženjer je namreč nekega dne zapazil papirnatega zmaja, ki ga izpuščajo otroci kot igračo, kako je obtičal na nekem grmu. Zmaj je bil še vedno privezan s tanko vrvico, katere konec je bil še v otroški roki. Bilo je jasno, da je zmaj preletel reko. Zdajci je šinila inženerju rešilna misel v glavo. Poiskal je otroka, ki je puščal te papirnate zmaje. Mali deček mu je vesel pripovedoval kako to dela in kako pozna zračni tok nad reko in kako njegovi zmaji vedno z gotovostjo prile-te na drugi breg reke. »Ali bi ne hotel narediti velikega zmaja,« je rekel inženjer,« tako velikega, da bi odnesel preko reke na drugI breg tudi debelejšo vrv?« »Bi,« je rekel deček in z veseljem in nekakim ponosom začel delati. Naredil je velikega zmaja iz papirja. Začeli so se poizkusi. Kmalu se je posrečilo z zmajem vreči preko ogromne reko na drugi U*eg obale na drugo in kako bi tako s samega mostu lahko opazovali in gledali veličino slapov in njih mogočnost. Nekemu ameriškemu inženerju je bilo posebno pri srcu, da bi postavil tak most. Tuhtal je, hodil po obali, študiral, kako bi se to izvršilo. Tak most bi moral takoiekoč viseti v zraku. Ob §ami reki Niagari se ga namreč ne bi moglo postaviti, kajti silni udarci vode v padajočih slapih bi ga kaj hitro porušili. Inženjer je mislil in mislil. Opazoval je reko in slapove . Vedel je, da bo tre-balo najprej napeti žico-vrv z ene obale na drugo. Skušal je to s čolnom. Privezal je na čoln vrv, da bi tako čoln z zanj privezano vrvjo priplul na drugi breg in tako potegnil vrv z ene obale na drugo. Ali slehern tak poskus se je ponesrečil. Vsak čoln so valovi razbili in ljudje so se potopili. Bilo je, kakor vrv. Na to, še dokaj tanko vrv so nato privezali debelejšo in tako je bila ovira premagana. Zveza z enega brega Niagare na drugi breg je bila ustvarjena. S pomočjo debele vrvi so potegnili čez železne žice-vrvi in delo, zidanje visečega mostu se je začelo. Lepa je igra s papirnatim zmajem. Dobro narejen papirnati zmaj se dvigne v ugodnem vetru v daljne višine m dolgo plava v zraku. Zdaj mirno visi, zdaj zopet se trga in hoče nekam odle-teti, skače kakor razigrano žrebe. S tem se tudi lahko opazuje strujanje zraka, ki je kakor potoki in reke na zemlji. In ti zračni potoki zraka povzročajo, da ali visi zmaj mirno v zraku, ali se trga m hoče nekam odbrzeti. Ure in ure lahko traje taka otroška igra. In ta igra z zmajem je bila tista misel, ki je ustvarila preko mogočnih slapov reke Niagare viseči most. Danes visi ta most preko reke, preko silnih slapov, ki grme tako močno, da se jih sliši daleč naokrog. Stotine in tisoče ljudi prihaja vsako leto gledat in opazovat ta veličastni prizor niagar-skih slapov. Na visečem mostu stoje in kapljice odbijajoče se od silnega padca vode jih škropijo. V sončnih žarkih se spreminjajo kapljice v krasne mavrične pajčolane in gledalci so oviti v njih, kakor v pravljici. In ko tako občudujejo to lepoto, gotovo niti ne vedo, kdo je bil, ki je dal misel, kako postaviti viseči most, ne vedo, da je to naredil deček, igrajoč se s papirnatim zmajem. Manica: Mekaj kratkega »Pozdravljeni očka Kcmajnarjev! Kako vas imamo radi!« »Hm, hm, kaj pa spet želite od mene? Le kar odkrito in naravnost! Torej ven z besedo!« »Prosimo, povejte nam kaj fletnega!« »Tako se govori, da! Čemu bi hinav-čili! Torej nekaj kratkega in fletnega! Tam nekle v daljni prašumi so medvedji lovci ulovili devet mladih medvedov. Ko so jih za silo ukrotili, so se podali z živalmi na pot. Seveda kar peš. Dolgo so hodili. Čelih petnajst kilometrov so rabili do prvega počivališča. Zdaj mi pa povejte otroci, kakšni vendar so bili ti ubogi medvedki, ko so slednjič prikobacali do tiste staje?« »Gotovo zelo trudni, jelite očka!« »Ah ne .idvedi hodijo sicer počasi, todč. zelo dobro.« »A tako. Ampck gladri so prišli, gladni!« »Ne, ne!« »Morda žejni!« »Tudi ne!« »Potem pa ne bomo uganili. Povejte očka! Prosimo!« »I kosmati so prišli. Saj vendar ne morete zahtevati, da bi se medvedki med potjo obrili!« »Oj ti presneti očka! No, pa hvala lepa!« Vsak vezan letnik „Mladega Jutra" stane samo Din 60.— Moderen pas iz celofana Danes se bomo seznanili s prav koristnim m zanimivim ročnim delom. Napravili bomo lep pas iz papirja. Celofan je trpežen papir; po trgovinah ^a uporabljajo za zavijanje bonbonov. Dobimo ga v vsaki papirnici in skoro v vseh barvah. Pas je posebno lep če je napravljen iz več barv. Papir zrežemo najprej v 9 cm široke in 10.02 cm dolge koščke papirja. (Slika 1.) Nato jih po dolgem prepognemo (slika 2), potem pa vsak prosti konec še enkrat na zunanjo stran (slika 3), nato spet oba konca zapognemo na notranjo stran, tako da dobimo ozek podolgast košček kakor ga vidimo na sliki 4. Opa- zili boste, da postane papir po tolikem pregibanju zelo močan. Te zložene koščke papirja na sredi prepognemo (slika 6), potem pa še vsak konec enkrat po sredi na notranjo stran (slika 7). Tako je napravljen prvi člen pasu in po tem vzorcu jih napravimo toliko kolikor jih potrebujemo za pas. Kako se dva člena združita drug z drugim kaže slika 7. Delo ni težko, le posamezni členi morajo biti skrbno izdelani. Pas sestavljamo v smeri obeh puščic (slika 8), dokler pas ni tako dolg, kolikor obsega šinna pasu dotičnega, kateremu je pas namenjen. Na oba konca pasu prišijemo lepo zaponko. Dragi stric Matic! Danes sem se namenila in Ti opišem svoje počitnice. Lahko Ti rečem, da je bilo prav prijetno Napravila sem prav lepe izlete Prvi izlet sem na Goro Oljko napravila. Izlet sem napravila tudi v Mozirje. Seveda nisem pozabila iti na Vimperk. Vsi izleti so bili prav lepi, najlepše je bilo na Vimperku. ker smo se vozili po čevljih dol po hribu Vsi skupaj smo se prijeli eden je pa vlekel tako je šlo po hribu dr dr. Elga Ludvig, uč. II. r. os. šole na Jesenicah. Dragi stric Matic. Danes se Ti jaz oglašam v Tvojem »Mladem Jutru«. Zopet se je pričela šola. Zelo prijetno je v šoli. jaz zelo rada hodim in se tudi rada učim Rada bi Ti opisala kako je bilo v počitnicah. Preveč dobrega sem doživela zato Ti ne morem opisati, se bojim da bi predolgo mogla sedeti pri mizi. Da boš vedel, kdo ti piše, Ti povem, da sem sestrica od EJge Ludvid. Te prav lepo pozdravlja Eva Ludvig, učenka II. r. os. šole Jesenice. Prebrisane! V prejšnjih časih so morali odrasli fantje pod Avstro-Ogrsko služiti vojaščino po štirinajst let in še več. Kajpada so se fantje temu zakonu upirali in so si morali fante naloviti. To delo so opravljali občinski možje z županom. Na sv. večer je bilo pri Boštjanu žalostno. Sin Janez je pričakoval, da pridejo ponj občinski možje, ter ga vtak- ne j o v vojaško suknjo. Sicer se je Janez pridušal, da njega ne dobijo, vendar mu je bilo tesno pri srcu, češ štirinajst let tudi ni kar tako Ko je bila ura sedem, se je začel Janez odpravljati. Nameraval se je skriti v senico sredi travnika. Ko je stopil na prag. ga je zgrabilo nekaj močnih pesti in povezali so ga od glave do pet Vrgli so ga na voz k tovarišem, ki jih je čakala enaka usoda. Župan je še stopil v hišo povedat, da so ptička ujeli in voz je oddrdral v noč. Fantje na vozu so ležali kakor otepi slame. Janez je v svojem tovarišu spoznal Gašperjevega Petra, ki mu je zaupal, da ima v hlačnem žepu nož, pa ne more do njega. Petrinov Tonč, ki je zaradi boječnosti bil le slabo zvezan, si je raztrgal vezi in Petru izvlekel nož iz žepa, ter vsem razvezal vezi. Fantje so se porazgubili v noč Janez je na cesti nekaj pobral, zlezel na voz in čez nekaj časa izginil v noč. Okrog polnoči je župan pripeljal voz z bodočimi vojaki v mesto. Ustavili so se pred vojašnico, kjer je čakala vojaška komisija. »Vseh dvajset smo dobili,« je dejal župan. Nekdo je prinesel luč in dva občinska moža sta zlezla na voz. Toda kako sta se začudila, ko sta videla, da je voz prazen. Na dnu voza so ležale tri konjske fige in listič z napisom: »Prav dobro se imamo in pridite nas iskat!« Vojaški komandant je bil ves divji: »Tri leta vojaščine!« se je zadri in jeza mu je splahnela, ko je videl, kako se je držal župan ko se je moral za tri leta nemudoma posloviti od domače vasi. Naši junaki pa so drugo leto hočeš-nočeš morali k vojakom v tedaj že skrčeno dobo petih let. V vasi pa so še tisto leto volili novega župana. Pahič Stanko, dijak v Mariboru: Mlademu sokolu Krila močna vzpeš visoko v daljave neizmerne, grom, strela in vihar Te ne splašijo nikdar! Mlada moč naj bo v pomoč kralju in pa domovini. Zvesti vedno bomo vsi mladi, močni sokoli! Zore Četina, dijak krib sv. Jožefa ▼ Celja Split Stoji ob lepem Jadranu, Split, mestece izbrano. Prišle so hude ure nanj, Rimljan korakal je na plan Lotil se tebe je močan hotel te zdrobiti je sam. In vendar se ohranil si ko davno več Rimljana ni Ti stal si vedno trdno tam v slavo vsem in največ nam. Kaučič Milan, dijak drž. real. gimn. v Ptuju. Listnica urp