StSV. 49. (Poštno tek. račun,-C. C. con la Posta)
V Trstu, pet8k 4. decembra
Leto III.
Uhaja nak pttak epcUn.
Nulst: Tr»t-Tri»«t» C>mU* Cantro 37 ali pa: vii lmbriani 9/UI. Izdaja: konsoroij M a leg* Usta
MALI
2?
TEDNIK ZA NOVICE IN POHH.I
Slana ■ aaa Iterii	k.
\^r- Puntar)
\ (.1UG0SLAV1 >»: U %
Četrt l.n & lira
Odg. urednik Ivan Prešel
*   ---------------------------------------------------
Mali koledar.
Petek, 4. decembra :	Barbara, Peter
Zlatorek. — Sobota, 5. : Sava, Krispin. — Nedelja, 6.: Nikolaj (Miklavž). — Ponedeljek, 7. : Ambrozij. — Torek, 8.: Mar. brezmadežno spočetje. — Sreda, 9. : Valerija. — Četrtek, 10. : Lavretanska M. B.
—	Petek, 11. : Damaz, Trazon.
MALE NOVICE
Kdo prodaja Ljudsko pratiko.
Dosedaj smo že objavili 26 trgovcev in razprodajalcev, ki so pratiko naročili. Danes objavljamo še sledeče :
Mihael Klavora, Avber.
Izidor Ivančič, Kanal.
Fran Banano, Ricmanje.
Andrej Valenčič, Dol. Košana.
Ivan Ferfolja, Vojščica.
Teodor Paladin, Pazin.
Ivan Tomšič, Knežak.
Rudolf Cergolj, Tatre.
Ljudska pratika.
»Ljudska pratika« je izšla. Dobi se po trgovinah. Zahtevajte jo povsod. Stane 2 Iliri in jih je vredna po svoji koristni in zabavni vsebini. Prinaša veliko slik v Pouk in tudi za smeh, seznam državnih praznikov, pomnožen seznam sejmov po naši deželi, dalje pregled’ poštnih pristojbin, naslove raznih uradov in naprav po Trstu in Gorici. «Razgled po svetu« opisuje v kratkih obrisih dogodke preteklega leta in razvoj svetovnih vprašanj. Dodanih je par člankov gospodarske vsebine, ki se ozirajo zlasti na našo sadjerejo in vrtnarstvo. Dva članka sta o zdravstvu, za gospodinje pa je posebej koristen drobiž pod naslovom «Za domačo rabo«. Vmes pa je po celi pratiki: polno smešnih, katere naj vedre lica in srca v teh težkih časih. V nobeni družini ne sme manjkati ta pratika. Še pred Božičem bodi na mizi.
DOBITKI.
Tudi letos smo namenili za čitatelje "Ljudske pratike« pet koristnih dobit' kov s
1. Volneno odejo.
2. Par čevljev (po meri).
3. Uro budilko.
4. 24 finih žepnih robcev.
5. Dežnik.
Kdo bo dobil ? — Vsaka pratika ima prilepljen rdeč listič, kjer so nagrade naštete. Vsak listič Ima svojo številko. Te zaporedne številke se bodo vlekle dne 15. februarja, t. j. čez dva meseca. Prva vlečena številka zadene prvi dobitek, druga drugega itd. do pet. Potem bo Mali list izžrebanih pet številk objavil, Vsak, kdor ima doma pratiko, bo takoj Pogledal na svoj listek in ako bo njegova številka zadela, bo listek odtrgal iz Pratike in ga poslal v Trst na upravo Malega lista; zraven bo napisal svoj na slov, da mu bo uprava poslala dobitek na dom. Kdor bo pa zadel čevlje, bo napisal, kakšne Čevlje si želi, da mu bodo Po nogL — Torej ne zavreči tistega listka I
Poslanec Srebrnič — hribolazec.
Poslanec Jože Srebrnič ima s sabo noč in dan angela varha, policaja. V Pondeljek po kosilu je vzel Jože nahrbtnik, natlačil vanj jabolk in kruha in je žel iz Solkana. Začel je plezati proti Sv. Gabrijelu. Policaj, ki je zelo trebušen, se je kmalu upehal in je začel kričati: »Onorevole, la speti, dej, un poketo, no Pošo miga koši presto kaminar kome lej..» Jože se ozre in mu laški odvrne : La ge diži ai p ar oni, ke i me mandi drio turisti« in zbezlja naprej.
Nova vlada v Franciji.
S precejšnjimi težavami se je sestavila * Parizu nova vlada. Predsednik je sedaj
Gospod si zdravi živce na letovišču
Mlad, eleganten, bogat kot Škrat.
Dekletom ga prevzame policija.
STARI GREHI.
Pred približno enim letom so se začele pojavljati predrzne cerkvene tatvine po Gorenjskem. Dolenjskem in pa v Ljubljani. Policija in pa občinstvo samo je pazilo na sumljive osebe, ki bi se potikale po cerkvah in v soseščini. In res se je posrečilo, da sta zalotila dva tajna policista nevarnega cerkvenega tatu ravno pri tatinskem poslu. Pri aretaciji so ugotovili, da je policiji in sodišču že dobro znani potepuh in vlačugar, komaj 24letni postopač Lovro Krmelj. Ker mu svojčas niso mogli dokazati vseh tatvin, so ga obsodili zaradi poskusa, pri katerem so ga zalotili, samo na večmesečno ječo.
DENAR PO MEŠTIRJU.
Zaplenili so mu manjšo vsoto denarja, skoro same natrgane papirnate bankovce, katere je izvlekel očividno in cerkvenih nabiralnikov, in pa par dolgih, ozkih prožnih kleščic, ki so bile opremljene spodaj z bodicami, na katere je natikal bankovce. Mož je imel v Ljubljani dve stanovanji in pa zveze z raznimi ničvrednimi ženskami. Nekatere so goljufale njega, nekatere pa je ukanil tudi on.
NA GORENJSKEM JE FLETNO.
Ko so mu postala tla v Ljubljani prevroča (preveč so ga namreč že poznali), je odšel po prestani kazni na Gorenjsko. Ko si je nabral na bogvekak način precejšnjo vsoto denarja, se je umaknil v mirno vasico Ljubno na Gorenjskem.
Tam se je nastanil v neki gostilni in je pravil, da je prišel tja po nasvetu zdravnikov, da si pomiri živce. Imel je dosti denarja, živel je razkošno in kmalu je imel stalno veselo družbo okrog sebe. Tudi ženil se je in prav malo je manjkalo, da mu ni nasedlo neko čedno bogato domače dekle.
POLICIJA NE VERUJE V LOS.
Ljudje so rekli, da je tako delal z denarjem, kot bi se mu prav nič ne smilil, ali kot bi mu ga sam škrat nosil. Ženske so govorile, da je moral zadeti «veliki lcs» ali pa je izkopal «šac». Končno pa je postal le sumljiv in orožniki so vprašali končno ljubljansko policijo, če pozna tega imenitnega in radodarnega gospoda letovnika. Odgovor iz Ljubljane je prišel nepričakovano hitro. Policija ga je takoj spoznala in obvestila orožnike, s kom imajo opravka. V gostilni so orožniki samozavestnega gospoda aretirali.
ŠAC JE PA LE BIL.
Ko so odprli .njegov potni kovčeg, so našli v njem veliko vsoto denarja in pa cel zavoj samih dragocenih srebrnih in pozlačenih cerkvenih predmetov, ki pred-| stavljaia veliko vrednost. Skrivnostni že-'| nin je bil torej za dolgo časa preskrbljen ; in si je lahko privoščil par veselih uric ; na varnem letovišču v Ljubnem. Prepeljali so ga takoj z zakladom vred v ! ljubljansko zapore in uvedli obsežno pre-I iskavo.
MljHtEC JIAKEC
Ml UP P1 Preljubi sveti Nikolaj,
HI lil LUi prinesi tudi nama kaj. iivrn , Naročnikov veliko število, J A n LU ■ prijateljev povsod obilo.
Briand, kateri ostane tudi zunanji minister. Dosedanji predsednik Painleve pa je sedaj za vojnega ministra. Finance ima bogati Loucheur (izg. Lušer); vprašanje pa je, če bo tudi državno blagajno znal napolniti.
Iz Trsta v Belgrad.
Jugoslovenski generalni konzul v Trstu, g. Dušan Stepanovič, je imenovan za načelnika v zunanjem ministrstvu v Belem gradu, in sicer v oddelku za sklepanje mednarodnih pogodb.
Neurje po Južni Italiji. -
Listi so poroča,li o silnem viharju, ki je napravil na milijone škode in zahteval ■tudi človeške žrtve. V Catanzaro je razkrivala hiše, ruvalo drevesa, polomilo brzojavne drogove. Po polju je uničilo pridelek pomaranč in oljk. Na morju se je potopilo mnogo bark; morje je stopilo zelo visoka in prišlo po hišah. Podobno se glase poročila niz drugih mest.
Preiskave.
Neki Istran je kupil na postaji »Pučki Prijatelj« ter se je odpeljal z vlakom proti Trnovemu, Ko pride do Opčin, pride železničar in vpraša našega človeka, kako da bero «Pučki Prijatelj?«. Pokliče orožnike, ki preiščejo našega človeka od pete do glave. Ko se pripelje naš prijatelj do Trnovega, ga aretirajo orožniki ,in ga peljejo k maršalu. Šele ta mož je spoznal, da sme človek svobodno brati časnik, ki ga jo vlada cenzurirala. «Edinost» bo seveda trdila, da je «Pučki Prijatelj« zaveznik vlade.
Smrt.
Dne 30. novembra je umrl v Pregari pri Buzetu č. g. Ivan Valentin, katehet v pokoju. Naj v miru počiva 1 Dolarska zbirka.
V Milanu so nabrali za dolar čez 10 milijonov lir, v Trstu poldrugi milijon.
čičerin v Parizu.
Ruski komisar zunanjih reči Čičerin se je zdramil na Nemškem že dalj časa. Čakal je priložnosti, da obišče Francoze. Ta prilika je prišla sedaj, ko sd Francozi v denarnih stiskah in nadlogah. «Sedaj», si je mislil, «bodo že bolj krotki in prijazni«, pa se je odpeljal v Pariz. Ni se motil. Upati1 je na zbližanje med obema državama.
BELEŽKE.
Spomina vredno. V božični številki 1923. smo izjavili, da če imajo edinjaši' kaj zoper nas, češ da jih obrekujemo,, da smo pripravljeni izročiti vso zadevo častnemu razsodišču, ki mora sestoj ati iz enakega števila, članov, pol teh pol onih. To razsodišče naj razsodi. Mi smo t.a predlog dali, ker smo se zavedali, da smo v pravici. Edinjaši; so v uvodnem članku naš predlog odklonili. To si morajo zapomniti tisti, ki nas sumničijo letos.
Gospodu drju Wilfanu. Časopisje vaše stranke je zagnalo strahovit vrišč, ker je Mali list Vaši stranki očital framason-stvo. Hrup je bil tak, , da je nepoučeno občinstvo mislilo, da »e bliža Slovencem sodnji dan. Ker je vsled tega ta zadeva dobila velik pomen za javnost, morali bi se tudi Vi zavedati, da se v takem momentu be,siede natančneje tehtajo. V Edinosti z dne 29. nov. ste zapisali, da je Mali list «očital framasonstvo dan dva po tržaških izgredih proti framasonom.« Isto trditev ponavljate v istem članku še enkrat dobesedno «dan dva«. Ta Vaša trditev ne odgovarja dejanskemu stanju stvari. Izgredi so bili 5. novembra, Mali list. pa se je tiskal ravno teden pozneje tekom četrtka 12. nov. Tu je raz-
like sedem dni, ne «dan dva«. Po 5. no<v. so izgredi prenehali takoj; za izgrede bi mogla priti v poštev kvečjemu sledeča nedelja 8. nov., pa ni bilo niti sledu? vlada je nakratko odrezala. Ko bi bil Mali list res hotel poziivati na, izgrede, bi tak poziv ne imel smisla cel teden pozneje. Da bi vseeno mogli vzdržati neopravičene očitke, ste stisnili teden na «dan dva«. S kakšnimi tiskarskimi znaki naj označimo to Vašo točnost ?
Otroci. «Novice» so po dolgem odlašanju dobile «orden», da morajo napasti Mali list in ponoviti napade iz Edinosti. Kaj zahtevajo od Malega, lista? Da naj Mali list javno prinese imena slovenskih pravih framasonov. To je otročje in zlobno. Ako bi Mali list objavil kaka določena imena, tedaj bi še hujši vrišč zagnali, češ da je dotične može ovadil fašistom, da naj jim vse pokončajo; to bi bilio zmerjanja na cente ! Le mečite kamenje izza plota, otroci.
Delo za nared. «Istarska Riječ« je objavila nedavno v podlistku povest pod naslovom «Kadar se vžge mlada kri«. O tistem pisanju je rekel neki kmet: « M a zač pišu takove svinjarije ?» Tako je sodili kmet o kulturnem poslanstvu istrskih edinjašev. — Da kdo, ne poreče, da si take beležke izmišljamo pri Malem listu, naj ve, da je to sodbo iz kmečkih ust objavil župnik Banko v Pučkem Prijatelju ter se je’ s celim imenom podpisal (dopis v P. P. 26. nov. 1925. pod naslovom «Iz Sv. Ivana od Šterne«).
—	Umazane povesti, s katerimi naj se zastruplja nravstvena moč istrskega ljudstva, to je liberalno «delo za narod«.
«Glas z dežele«. «Edinost» je postala pravi misijonski list. Same pobožne prir dige prinaša. Tako pridigo so napisali tudi duhovnikom in deli za podpis besedico «duhovnik». Kaj poreče k ti pridigi «Mali list«? Prvič nič kaj lahko ne verjamemo, da bd bil tisto napisal duhov-nik in rodoljub z dežele. Če pa se je res našel tak nepremišljen duhovnik, naj ve, da mu ne bomo odgovarjali, dokler se ne podpiše z imenom. Ako je siguren, da. je stal na pravi prižnici in da je pridigal prav, naj se pokaže; ako pa ni siguren, rrftj pa ((zdravnik samega sebe zdravi«. Če je seveda res duhovnik. Bolj verjetno je, da je brat-lajik iz ulice sv. Frančiška Asiškega..
Kaj votlo doni? Namišljeni «duhovnik» je v fregati napisal, da «so «Mali list« ustanovili z namenom, da med preprostim ljudstvom širi krščanstvo«. O preljubi Avguštin ! saj krščanstvo vendar širiš ti in tvoja teta «Edinost», kaj je drugah treba?' Saj bo zanaprej tudi namesto katekizmov in zgodb kar ((Edinost« predpisana po šolah. «Mali list« še dolgo ne bo tako pobožen in sivet, da bi škofom in župnikom nauke delil in jim delo prevzemal. To zna samo «Ed!i>-nost«.
Komu škoduje
Izpregovo-riti moramo resno besedo glede na gonjo, katero vprizarja, proti mam časopisje edinjaške stranko. Gospodje, kateri to gonjo vodijo, so prepričani, da bodo1 ubili; Mali list, ubili krščansko-soci-alno gibanje sploh ter neomejeno zavladali na polju slovenske domače politike, kakor so v Trstu bili že petdeset let vajeni.
To je zmota.
Gospodje prii «Eidinosti« se zelo motijo. Opozicionalno gibanje proti njim ni de-
lo	par oseb, kakor si oni to domišljujejo. Par oseb bi oni kaj hitro ukrotili. Toda naše gibanje ima svoje korenine v ljudstvu, v tistem ljudstvu, ki so ga edinjar ši skozi desetletja več zanemarjali, kakor vodili in vzgajali. Naše gibanje ima svoj koren v razmerah in potrebah slovenskega ljudstva, ne morda v razpaljenih glavah nekaterih časti žel j n ih oseb. Edinost pa vedno nabija to laž in je prepričana, da bo iz laži skovala resnico. Vse zaman.
Časi se menjajo.
Pri Edinosti so še vedno prepričani, da smo tam, kjer smo bili pred 50 leti. Med tem pa se je marsikaj preo-krenilo ne le v naši; deželi, ampak po celi Evropi. Novi časi so nastopili, nove razmere, nove potrebe, nove ideje. Pri Edinosti hočejo vse to utajiti, zato ker jim ne prija po lastnih željah. Vsa zaman. Zgodovina gre svojo pot in ideje zmagujejo.
Trdovratnost.
Edinjaši trdovratno vztrajajo v obrambi starih predpravic. Ne morejo se vživeti v to, kar je zgodovina prinesla novega, ne morejo razumeti, da je njihova politika zastarela, pusta in nerodovitna. Oni so vedno živeli previsoko nad ljudstvom, zato ne morejo opazovati globokih dzprememb, ki so se v življenju naroda pojavile, ne opažajo in ne umejo novih idejnih tokov, kateri prešinjajo življenje. Trdovratno bijejo svoj justa-ment, kakor rajni cesar Franc Jožef, ki je bil star liberalec brez razumevanja za potrebe svojih parodov.
Sovraštvo.
Poleg trdovratnosti pa kuhajo edinjaši srdito sovraštvo proti naši struji. Tekom treh let, odkar izhaja Mali list, so se na svoje veliko začudenje prepričali, da mu ne morejo do živega. Veliko so agitirali, proti njemu po Trstu in zunaj po deželi, a dosegli niso nobenih uspehov. Razširil se je vedno bolj; ljudstvo samo ga ceni, ga rado kupuje, naroča in bere. Edinost se z groznimi zakletvami in rotitvami zaletuje v, Mali list, a ne škoduje mu nič. Ustanovili so «Novice», da bi odvrnili naročnike od Malega lista. Letno žrtvujejo iz blagajne čez 30 tisoč lir za «Novicc», a po dveh letih niso dosegli. niti sence uspeha. Ti neuspehi so rodili obupno sovraštvo.
Pridigarji ljubezni.
Širokih slojev slovenskega naroda niso; mogli nahujskati proti Malemu listu, zato so pa vnemali strasti v ozkem kro-
gu mladih ljudi. Od takih nerazsodnih, zapeljanih ljudi je dobil g. Y. šček grozilno pismo, kjer so mu pretili z ubojem. Ob istem času je prejel grozilno pismo tudi g. Miianovič na račun svojega delovanja v Istri. Tak nahujskan mladenič je pisal na uredništvo Malega lista dne 31. junija (fant še koledarja ni poznal !) 1924. takole pismo : «Prosim izročite to pismo g. Ščeku ! Vi ste največji neznačajnež, kar jih je mali rodila. Prenehajte s hujskanjem. Ne pišite več po «M. listu« v prilog duhovnika Korošca 'An izdajice Davidoviea. Naj se sramuje duhovnik Korošec in ravnotako Vi njegov sozaveznik (slovenščina «pet» 1). ...Zelo se je pregrešil g. Pašič, ko je
dal tem umazancem katolikom in Hrvatom Radič-Republikanskim separatistom toliko svobode... Radič naj gre na Ma-žarsko ustvarjat svojo umazano republiko.... «
(Ta dokument edinjaške vzgoje si lahko gg. liberalni duhovniki pridejo osebno ogledat, da ne bodo Malemu listu Očitali, da laže).
Komu škoduje ?
Povedali smo že, da triletna borba in rastoča besnost ni škodovala Malemu listu. Trdimo pa s polno zavestjo, da je pisava Edinosti mnogo škode povzročila v narodnem pogledu med našim ljudstvom. To bomo obširneje pojasnili v drugem članku.
Volitve na Češkem
Češki narod je med slovanskimi najbolj napredoval v moderni evropejski kulturi, tako da prav nič ne zaostaja za Francozi, Angleži, Belgijci ali Danci. Zato so tudi oči vseh Slovanov vprte v zlato Prago, kjer se je mogoče toliko koristnega naučiti. Naši Slovenci pa so iz Prage posebno radi vlačili cele zaloge svobodomiselnih rečenic in zabavljic. Tako je prišlo med Slovence prepričanje, da so Čehi tudi hudi brezverci. Tako je pa mogel soditi le površen opazovalec. Verski čut je v Čehih globočji, kakor v Slovencih. Celo slavni Ma-saryk, sedanji predsednik republike, ni nikakšen pocestni brezverec, ampak zelo resen mož, kateri zavrača puhlo svobodomiselstvo.
Ni čuda, da jo v takem narodu tudi katoliška zavest krepko vzplapolala po vojni, ko so svobodomiselci že verjeli, da bo vse vere konec. Prepričani in borbeni katoličani so na Češkem in Moravskem krasno organizirani v verskih, prosvetnih, telovadnih, gospodarskih društvih in zvezah. Imajo pa tudi krepko politično organizacijo v «Ljudski stranki«, katero podpira številno časopisje.
Nasprotniki.
Razume se, da imajo borbeni katoličani liude nasprotnike. Ti -so v bistvu dvojne vrsto. Prva vrsta so tak-ozvane «na-rodne« stranke. To so stranke, katere nimajo Gospodarskega in socialnega programa za ljudstvo, ampak le bolj v prazno govore o «narodu sploh«. Te ljudi so zadnje volitve pometle s poti. Načeloval jim je slavni dr. Kramar, mož velike politične skušnje in velikega osebnega ugleda. A vsa njegova slavna preteklost, ves njegov osebni ugled ni zalegel nič :	čas je šel preko narodnih
rečenic.
Ljudje, ki hočejo imeti ljudsko zaupanje pri volitvah, morajo imeti program, načrt za delovanje: razložiti morajo, kako bodo delovali in pokazati tudi v dej a-n j u, da res kaj delajo. Taka stranka so češki svobodomiselni agrarci (kmetij-ci).
Dva tabora.
Vedno bolj razločno se zbirata dva glavna tabora : vse kar priznava vsebino in pomen vere ter višjega duhovnega življenja, se zbira na strani borbenih katoličanov; vse ostalo, kar veruje samo v ta svet in njega užitke, se steka pod zastavo revolucionarnega komunizma. Stranke in struje, katere se ne morejo odločiti na eno ali drugo stran, cincajo sem in tja, med tem pa izgubljajo pristaše in moč ter kopne, kakor sneg. Ta razvoj -stvari so zadnje volitve jasno osvetlile,
Kulturni boj.
Vnanji minister Beneš jo imel nado, da bo po volitvah napovedal hoj katoliški cerkvi na Češkem. S to parolo se jc njegova stranka spustila v volitve. Rešila pa je komaj svoje postojanke, dočim so njeni zavezniki propadli. Krščanske stranko so vse izšle iz volitev kot zmagovalke. Te stranke in število izvoljenih poslancev so -sledeče :
Češka ljudska stranka	31
Slovaška Ij. str. (voditelj Hlinka) 23 Mažarski kršč. socialisti	4
Nomškii kršč. socialisti	13
Te štiri po svojem programu krščanske stranke imajo tedaj v parlament'1 skupno- 71 poslancev. Ako se obe ljudski stranki, češka in slovaška, združita, ime-
li	bos-ta 4 poslance v enem klubu in bo tako združena Ljudska stranka najmočnejša v državi : njej potem pripade ministrsko predsedstvo. Da tudi, če se to ne zgodi, bodo krščanske stranke za sedaj lahko preprečile kulturni boj.
Liberalizem je že tako opešal, da nit' no more več začeti javne borbe -proti ka-lol-ičanslvu. To bodo naredili komunist'1, mod katero se bo večina sedanjitT*lihe' ralcev zatekla. Za enkrat pa je to še v bo”dočnosti.
Kako	je	v
Zadnjič smo sporočili nakratko, da je hrvaški voditelj Štefan Radič vstopil v državno vlado in prevzel prosvetno (šolsko) ministrstvo. Za splošno državno po litiko ima ta korak velik pomen. Pred letom dni si- ni mogel nobeden človek misliti tako velike in nagle izpremembe To je važen znak, da je popolnoma zrna gala državna misel in da sc ni več bati nobene notranje nevarnosti. Če pomislimo, da je država še prav mlada, ustanovljena 1. 1918. pred 7 leti, spoznamo, da je premagala zelo zgodaj svojo otro ško bolezen. Radič sam je izjavil, da sedaj ni; nikogar, ki bi bil protidržaven, vsi so za državo. In to je velik korak na boljše. Dokaz je tudi to, da se zdaj čuti država bolj krepko na zunaj, kakor je- bila pred leti, ko je bila v zunanji politiki kakor zvezana. Zunanji minister danes nastopa z večjo samozavestjo im ga morajo evropejske vlade upoštevati. Njegova moč pa bo še naraščala, čimbolj se urede še nerešena vprašanja notranje politike.
Notranje težave.
Danes vsi državljani z večjim mirom gledajo na razne težave v notranji politiki, ker se zavedajo, da bo prišlo polagoma do zboljšanja. Važno je vprašanje davkov. Dosedaj davčna uprava ni še bi.la izenačena po celi državi. Davki se ne pobirajo po istem ključu. Razmeroma največje davščine zadevajo Slovenijo, kar je povod, da Slovenci mrmrajo. V Srbiji se mnogo manj iztirjuje. Za prva leta je bilo to deloma opravičeno, kajti med vojno so Nemci in Madjari strašno gospodarili po srbskih krajih, odpeljali vso živino, požgali -cele vasi in tudi ljudi pobijali. Zato je -davčna moč dežele zelo pešala. Čim si opomore, bo prišlo tudi do- tega, da bo prevzela več davčnega bremena na svoje rame in olajšala breme Sloveniji. Novi davčni sistem pa se tudi ne da kar tako naglo vpeljati.
Slovenska politika.
Slovenci so od vsega početka hoteli imeti Jugoslavijo in hočejo imeti še večjo. Seveda pa v ti državi ne drže križem rok, tudi ne jezika za zobmi;, ampak zahtevajo, da se država uredi tako, da bo vsem trem bratom prijetno v nji bivati. Slovenski poslanci se živahno udeležujejo' posvetovanj v držav-
Naše narodne pesmi.
Pesem mlatičev.
STik/toko kohov	v.vlan vvlo
-AU.	/Lfrnv.
n
nem zboru, pridno ,se oglašajo k besedi in se bore za opravičene koristi svojih volilcev. Poslanci Slov. ljudske stranke zato uživajo velik ugled v Belgradu. Slo venci pa tudi kot uradniki in nameščenci delujejo po -celi državi, kjer se odlikujejo s točnim vršenjem dolžnosti in z visoko izobrazbo. V Zagrebu in v Belgradu je povsod najti Slovenca.
Jugoslavije si ni možno misliti brez Slovencev. Zato bodo tudi (prej ali -slej dobili primeren delež pri vladni mizi. Zato se tudi ne silijo preveč v vlado, ampak čakajo trenot-ka, ko bodo povabljeni.
Za Ljudsko stranko.
Slovenski voditelj dr. Korošec je začel veliko akcijo za razširjenje Ljudske stranke na hrvaške dežele. Prepotoval je Dalmacijo in Hercegovino, bil je v Splitu, Šibeniku, Mostarju itd. ter govoril na shodih. Spremljal ga je predsednik «Hr vat-ske pučke stranke« dr. Barič. Ljudje so ga povsod poslušali z zanimanjem, ko je razkrival Radičevo po-liitiko. Vse kaže, da bo pri prihodnjih volitvah mnogo volilcev zapustilo Radiča in volilo za «Pučko stranko«. Ako hi se tako število ljudskih poslancev pomnožilo, dobil bi dr. Korošec v državnem zboru večji vpliv in lažje dosegel svoje zahteve.
Radič proti Korošcu.
Razume se, da Radiču ni všeč ta Koroščeva propaganda, kajti Korošec mu lahko odkrhne kakih 10 poslanskih mest. Da bi ga ost.rašil, je zamenjal z njim vlogo ter šel -delat propagando med Slovence. Imel je shod v Ljubljani; in v Veliki Loki na Dolenjskem. Tudi on je imel veliko poslušalcev. V svojih govorih je zelo polivali! Slovence. Slovenska dosedaj «Samostojna kmečka stranka« pod vodstvom Puclja in Prepeluha se je združila z Radičevo «Seljačko stranko«. V ostalem težko da bi dosegel kaj velike uspehe proti Koroščevi stranki.
Srbske stranke.
Med Srbi ima vso moč Pašičeva «Ra-dikalna stranka«. V opoziciji proti nji je Davidovičeva «Demokraška stranka« im zadnje čase tudi stranka «Samost;ojnih demokratov«, katero vodi Svetozar Pri-bičevič. Opaža pa -se tudi med. radikalci samimi; nekaj notranje nesloge : niso vsi zadovoljni z načinom vladanja in menijo, naj bi namesto Pušiča kdo drugi stopil na krmilo države; eni predlagajo Ljubomirja Jovanoviča., drugi Živkoviča, tretji spet tega ali onega. Po vsej priliki pa se bo še obdržal Pašič, ki uživa v svoji stranki silno velik ugled.
Strankarsko življenje torej gre počasi svojo- pot naprej in se razvija ugodno za državo.
Razprodajalci!
Naročite takoj „ LJUDSKO PRATIKO44
Prodaja se po L> 2.— Razprodajalci dobe običajni trgovski popust. Pišite no „MALI LIST" TRIESTE, cosella centro 37.
Kal nam z dežele pišejo
Hrušica v istii.
Prav za sv. Krševan so nam zaprli, /uPno cerkev. Strop se je hotel podreti! lri namesto, da bi, ga popravili, so ukazali cerkev zapreti, da ne bi kaj ljudem glavo priletelo. Dolžnost popravila Pritiče državi, ker ima ona patronat čez flušo faro. Sedaj imamo božjo službo v cerkvi sv. Vida pod lipo na sredi vasi. ■Naredili smo za silo pevski kor in pri -Peljali harmonij .iz Podgrada. Upamo, 4a bo za sv. Marino že vendar farna cer-|ev zopet popravljena.
OSP.
Prejeli smo .in priobčujemo :
Moj odgovor na napade, priobčene v »Novicah® z dne 22-10-1925. in 12-11-1925. Pod naslovom : «Vzoren slov. učitelj« -in kam bo to prišlo ?
Ne vem kako se je to zgodilo, ali zdi se mi^ da sle pozabili na svojega poročevalca, ker morda ni imel več Časa se °{?lašati tako pogostokrat, kot nekoč. Vendar pa vam ni dal s tem še nikakega Povoda, da bi ga bili upravičeni tako očitnib napadati z izrazi, ki nikakor niso v soglasju z resnico. Vsekakor sem toliko pošten in vam ne bom zameril, ker Pac opažam, da imate za dopisnike No-vic posebno v zadnjem času elemente, ki «o tako malo politično kvalificirani; da človek takoj spozna razliko med sedaj 111 poprej in ne ve, ali bi jokal vsled žalosti, da smo Slovenci tako ubogi na duhu, ali pa smejal se čudnim dokumentacijam ki jih stresajo ti dopisniki s tako zadirljivostjo.
Uredništvo samo pa menda uvideva čimdalje bolj to nespametno početje, ker j,| gotovo ne objavljalo takih član-Hov, fe bi imelo boljših na razpolago. »Strah je torej lepa reč: boljši slab časopis na šestih straneh, kakor pa do-iwr samo na štirih; s čim naj bi si sicer ljudje kratili čas v teli dolgih zimskih Večerih ! ? Pomisliti bi pa morali pre.l-Vsem, da trpi radi tega le ugled poslancev, ki vodijo njih politiko. Mesto da bi ■«Novice» ostale dosledne svojim ciljem, Hi so si jih postavile, sc pričenjajo opotekati kakor pijana baba in se nikakor »e morejo več smatrali za glasilo, ki mu Je resno delo in izobrazba na.šega ljudstva na srcu. /dražba in , epigramstvo sta za nas Slovence v sedanjih časih in Razmerah za vsakega poštenega človeka "v nebo vpijoče delo. Ti gospodje pa se #oenda ne zavedajo tega, ker mislijo in Ravnajo tako, kakor bi bila naša politika vlačuga, ki jim je le zato tukaj, da zabosti njihovim osebnim strastem in sovraštvu naprarn ljudem, katerih sploh rie poznajo. Taki gospodje znajo politjzi-•atj ie pri polnih litrih in pri «fest punčkah«. Nevedneži, kateri v svoji narodni Poštenosti verjamejo njihovim gromovitim frazam, so dado nazadnje toliko zapeljati, da jim tiste puhle besede poplačajo še s kakšnim dobrim prigrizkom. Ti gospodje pa niso še taki gospodje, da i’i grmeli tja, kjer se ne izplača.
Da pa konkretiziram svoj odbor dopisnikom iz «Ospa», ki mi očitajo, da sem «mešana učna moč, odpadnik, čuden slovenski-tič i. t. d. ter da sem pre-Preči] poduk slovenščine v dodatnih ^rah» navajam še sledeče:	Dopisi so
Polni podlih in sramotnih trditev, ki že sarne dovolj pričajo o duševni vrednosti ''tistih«, ki so jih sestavili. Vneto dokazujejo v ^»vojil) dopisih veliko skrb in ijubezen za šolo in narod, v resnici jim Je vse to pa le dobrodošlo sredstvo, da Vstopajo proti osebam, ki jim niso všeč ^flcli strahu za materialne koristi. Da prava skrb za šolo in narod, s ka-t<?l’o se ponašajo po časopisih, ni ravno ®.Vi srcu, se pač lahko razvidi iz uspehov šol v «lJregu«, ki so bile tudii pod boljšimi razmerami v njih rokah - in tu-
di
na krčmarjevi «črni tabli« v Ospu.
^aj pač niso iskali idealov v šoli in mod Narodom, temveč so jih kar v gostilni ®*ii «na kredo« in jih še pijejo. Kar se Pa tiče očitka, da sem se protivi.l uvedbi
pouka slovenščine v dodatnih urah, moram javnosti na ljubo tukaj ugotoviti, da sem se zanimal pri didaktičnem ravnatelju za ureditev te zadeve, a sem še pred njeno rešitvijo bil prestavljen ter je moje učiteljevanje v Ospu sploh trajalo samo celih petnajst šolskih dni, kar pač ne dovoljuje delati tako drzne sodbe o mojem značaju, ter sploh tudi moje kratko učiteljevanje v Ospu ne dokazuje nobene naklonjenosti do moje osebe od strani šolske oblasti.
Kopriva, dne 22. novembra 1925.
Franjo Batič, učitelj.
PODGRAD.
Naše snoparje zelo žgačejo naše pesmi. To so pokazali v jeseni, ko je bil tukaj nabor za vojake. V buffetu g. Baudaža so se pele naše lepe narodne pesmi in sam major, ki je bil pri naborni komisiji, je petje laskavo pohvalil, ker mu je bilo všeč ijm rekel da «to ljudstvo ne more biti slabo, ker tako lepo opeva naravo«. Pa glejte, kmalu nato pridejo v buffet, sno-parji in začno rohneti nad tistimi, ki so peli, in se jeziti zlasti nad Baudaževo gospo, zakaj da dovoli tako petje v buffetu. Mislili so, da jih bo major pohvalil, češ da delajo tako za domovino. Pa g. major je imel več razuma kot oni in jim je prav pošteno povedal, da se na tak način ne pridobivajo srca. Snoparjem pa, kakor vidimo, to ne gre v glavo ker nam hočejo prepovedati slovensko petje še celo v gostilnah. To pa posebno, odkar smo dobili novega občinskega tajnika. Mi pa povemo, da najrajši pojemo doipa in na polju naše pesmi, ker so nam najlepše in najljubše, tako, kakor so njim njihove. Te pesmi smo peli, gospodje, ko še Vas ni bilo v Podgradu in jih bomo peli še za Va,-mi. Te pesmi so nam najljubše in zato jih hočemo hraniti kot dragocen zaklad prednikov ter jih hočemo zapustiti našim mlajšim. Če pa komu ni naša pesem všeč, v goril je dosti praproti in perja.
ŠMARJE pri Kopru.
Vedno stara pesem. Na roženvensko nedeljo je tukaj običajen velik prazndik in seveda ples (bolje bi bilo brez plesa, ne ?). Pretepači so za lo priliko sklenili napraviti kraval; dobili so revolverje in z njimi grozili po vasi. Nato je menda priletel proti njim kakšen kamen. Potem je bilo mnogo domačih fantov odgnanih v zapor. Kdaj bo konec tega izzivanja ? Najpohievnejši človek ne more v miru živeti, če se nekateri za vsako ceno h o č e j o pretepati.
DEKANI.
Dragi Mali list. Ti sii nam dne 9. oktobra javil, da bode pri-nas od 18. do 25. oktobra sv. misijon. Z veseljem smo to vest čitali in pritrdili; saj misijona ni bilo v fari od 1. 1901. Naša želja se je uresničila. Dne 11. oktobra so g. župnik oznanili s prižniice in nas povabili, da naredimo misijonarjem slovesen sprejem. Ko je v soboto 17. okt. ob 10. uri zazvonilo, podala se je velika množica v procesiji na postajo. Z dospelimi misijonarji se je vinila "nazaj v cerkev, kjer je vodja sv, misijona imel kratek nagovor in napovedal cerkveni red za celi teden. Vsak dan so bili po trije govori in ob 3. pop. križev pot. Pevski zbor pod vodstvom g. organista Andreja Gregoriča je moral nastopiti po štirikrat na dan in je požrtvovalno vztrajal. Vsa čast! Misijona pa se niso udeleževali samo verniki domače fare, ampak jih je zelo veliko prihajalo iz sosednjih krajev, s Tinjana, iz Lazareta, iz Šmarij, Marezig, Sv. Antona, Kubeda, Loke in Ospa. Tudi njihovi dušni pastirji so prihajali, da so bili domačemu g. župniku in misijonarjem v pomoč pri spovedovanju. Posebno velik naval je bil ob sklepu misijona v nedeljo 25. oktobra. Popoldne ob 2'A je bil govor na prostem pred cerkvijo. Navzočih je bilo kakih G tisoč vernikov. Procesije s sv. Rešnjim Telesom so je udeležilo' 7 sosednih duhovnij z zastavami. Domačinii so postavili po vasi 11 sla-
volokov. Vse hiše so bile okrašene. Ko se je procesija zvršila, zapela se je v cerkvi zahvalna pesem. Na koncu je še mons. Slavec iz Trsta podelil vernikom v škofovem imenu sv. blagoslov in potem so se polni svetega veselja začeli razhajati, nekateri do tri ure daleč. Drugi dan, so bile molitve za mrtve in procesija na grobe, ob 11. pa so misijonarji, »prevedeni od Marijine družbe odšli zopet na postajo. Misijon je zapustil prelep vtis in bodi zahvala č. g. misijonarjem in g. župniku A. Slamiču, ki se je toliko potrudil in žrtvoval za dober uapeh.
KORTE.
V nedeljo, 22. novembra se je vršilo slovesno blagoslovljenje novega studenca, ki se j^napravij po prizadevanju bivšega vaškega načelnika. Pri slavnosti je domača, godba prav pridno svirala sno-piarsko himno. Hvaležni smog. komisarju iz Izole, ker se je potegnil za našo vas, ki je bila res v mučnem položaju zaradi vode. Vse je bilo v redu, ker se je vršilo v duhu časa, ali oni nepotrebni ples, ki goni našo mladino v moralno in materi-jalno škodo in pogubo, bi bil lahko 'izostal. G. vaškemu načelniku svetujemo, naj drugič prepreči take plese, ki niso pri nas v navadi in naj se pokaže kot odločen mož, če hoče, da ga bomo spoštovali za vaškega načelnika.
Drugače pa smo vsi zadovoljni, ker bomo imeli dobro letino oljk; olja tedaj ne bo manjkalo za bakala, ki nam tako u-saja!	Vaščan.
Naia poita.
A. K. Ponikve. Naročnina za Francijo znaša 20 lir za celo leto.
Slavko J. Poslanec Josip Srebrnič biva v Solkanu pri Gorici1. Vse njegovo gibanje nadzoruje policija.
Brozina. Preveč osebna reč.
Studena gora. «Pi,li» se menda nobeden ne piše tamkaj.
Darovi za „Mali List“.
Na svatbi' gdčne S. Sperne in g. Edvarda Vodopivec, Skopo-Tublje ter gdčne Ivanke Česnik in g. I. Žezlina. Zagorje-Skopo, nabrali L. 48.— z željo, da bi mogel «Mali list« še naprej odkrivati skrite nasprotnike kmečkega in delavskega stanu. Obenem voščimo novoporočencem oblilo1 sreče. — Svatje. — To naj bo od naše strani odgovor «Edinosti« na brutalne napade proti «Malemu listu«.
Nekdo 2 liri. Petaros Ivan, Zabrežec 10 lir. N. N. 5 lir.
Po čem je lira?
One 2, decembra si dal ali dobil;
«a 100 dinaijer — 43.25 L.
M 100 6. kron — 73.25 L. la 100 fr. frankev 95.25 L. m 100 šilingov — 345.— L..
»a 1 dolar — 24.60 L.
» 1 fnnt — 120,— L.
Bejteške obligacije (papirji vojne odškodnine) ‘imajo borzno ceno okroglo 68 za sto.
ZobozdravniSkl amiulatoril
TRST, v. Settefontane št. 6
od 9. do 12„ ure In od 15. do 19 ure
Ljudske cene.
GORICA, VRH PLACUTE, 18.
Vežo preprosto in najbolj elegantno za zasebnike, občinske, župne in šolske urade, za društva. Medmestni telefon Štev. 253.
»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■m
ZOBOZDRAVNIK
Dl. L MEIHOLJI
specijalist
za zobne in ustne bolezni
sprejema
v Goi na Uku št. 5, II.
od 9-13 in od 3-5
1
EannEE
Prvi in edini slovenski urar in zlatar v
GORICI
Gosposka ulica 19
Priporoča svojo vallko zalogo vsoh vrst ur, zlatnina In arabrnlna, vsa po nizkih oanah.
S
Cerkvena umetnost - Dober tisk
NOVA TRGOVINA
ENRIC0 T0FF0LETT0
TRST, Via del Pesoe 4
Velika izbira slovenskih molitvenikov, nabožnih knjig, podobic, svetinj in in drugih nabožnih predmetov. Cerkvena obleka in potrebščine. KONKURENČNE CENE.
ODVETNIK
i S0DNIJSKI TOLMAČ, za sloven-Z slu, srbsko-hrvaški in nemški I J. i	jezik.	|	J
j = TRST =
■ Via Torre bianca 41, telefon 5 37 i
■•■•■■•■■■■■■■■•a
nniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHuiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu Najvišje čene plačujem za v
 ---------------------------- kun,	zlatic,lisic
dihurjev, vider, jazbecev, mačk, veveric, krtov, divjih in domačih zajcev.
D. WiND$PHCM
Ust, Via [osate HattiitUt. 10II. aadst., vrata 16
Sprejemajo se pošiljatve po pošti
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllHIIIIIIIIIIII
■6N!/e)6N£/''č>0	■
Jakob Bevc
urarna In zlatarna
TRRT ' Čampoi s. Siacomo št. s
Zi-ATO kupuje v vsaki množini po najvišjih cenah.
KRONE plačuje više kot vsi drugi. ZAIOOB raznovrstnih ur in zlatenine.
inliski i
PRIMARIJA
dr. JI. de Fiori
= v Gorici =====
Corso Vittorio Em. til. 14
Sprejema od 9*12 in od' 2*4
Malarija je bolezen vlažnih in močvirnih krajev. Predi vojno je bila v naših krajih popolnoma neznana, zanesli so jo med vojno k nam vojaki iz Rusije, Balkana in Italije.
Kako se kaže malarija ?
Malarija je prenesljiva bolezen in izbruhne nenadno 8 do 10 ali tudi več dni po 'piku posebne vrste komarjev z viso-^ ko mrzlico, ki se ponavlja v gotovih presledkih. Razločujemo trodnevno, če-tverodnevno in tropično malarijo. Pri trodnevni se ponavlja mrzlica vsak tretji d srn, pri četverodnevni vsak četrti dan, pri tropičnii pa so presledki posameznih napadov zelo neredni. Človek se lahko -okuži tudi z dvojno trodnevno malarijo. V tem slučaju nastane enodnevna malarija in mrzlični napadi mučijo bolnika vsak dan. Isto opazujemo; pri četverodnevni malariji::	dvojna	četverodnevna
malarija, povzroča mrzlične napade po dva dni zaporedoma, nato sledi enodnevni presledek, pri trojni četverodnevni malariji pa se vrstijo napadi vsak dan. Mrzlični napadi pričenjajo s tresenjem in mrazom po celem telesu ter prehajajo v teku ipol ure v visoko vročino (do 41° C), trajajo- navadno 6, 8 včasih celo do 30 ur in prenehajo z močnim potenjem. Ako -se človek ne zdravi, se ponavljajo enaki napadi približno vedno ob isti uri po cele mesece, nato izostanejo za nekaj časa in se ob priliki zopet povrnejo. Slednjič, če bolnik prej ne podleže, preide bolezen v kroničen (trajen) položaj.
Nevarna bolezen.
V Evroipi je razširjena malarija po Italiji, Španski, Grški: in Balkanu. Bolezen ni nevarna samo človeškemu življenju, ampak nje posledice segajo tudi globoko v socijalno gospodarstvo, kajti kronična malarija razjeda polagoma telesne sile človekove in ugonablja njegovo energijo. Bolniki hirajo po več let in niso zmožni skoro za nikako delo.
Vojska proti malariji.
V Italiji, je pričela bolezen v zadnjem desetletju fired vojno izdatno ponehavati in sicer vsled energičnih vladnih ukrepov in redpega zdravljenja s kininom. •Italijanski znanstveniki in italijanska država si z vso pravico lahko prisvajajo zaslugo, da so našli: pot, kako je mogoče odrešiti človeštvo tega socijalnega zla. Še pred letom 1900. je pomrlo v Italiji letno nad 15.000 ljudij na malariji. Ko je pričela vlada boj zoper malarijo, ko je zaukazala malarične temeljito zdraviti in razdeljevati kinin v veliki meri v malarične kraje, je začelo število umrlih hitro padati, najprej na 10.000, potem na 8.000, na 6.000 in 1. 1913. ima uradna statistika zaznamovanih le 3135 smrtnih slučajev.
Gospodarstvo
Glavni tajnik vseitulijansko Zadružne zveze v Rimu, g. dr. Julij Tamagnini je •obiskal nemško Zadružno; zvezo v Bocnu, nato pa tudi; našo slovensko Zadružno zvezo v Gorici, kjer si je ogledal delovanje zveze. O tem svojem obisku je priobčil, v svojem zadružnem glasilu «La. Co-operazione« dolg članek, iz katerega prinesemo mi samo nekaj stavkov.
Tamagnini piše : «Govo-ril sem z g. Davidom Doktoričem, mladim duhovnikom v Gorici, ki je tajnik slovanske Zadružne zveze. Gospod Doktorič vam je sila nadarjen človek, ima za vse odprto dušo ter poseduje izredno delovno- in neutrudljivo voljo. Vrhutega je močno izobražen in spada v tisto vrsto ljudi, ki s svojo genijalnostjo- in fineso opazk človeka kar zavzamejo.
VstopKši v njegov velik in lep urad, sem ga našel, ko je študiral vprašanje
domovinst-va nekaterih slovenskih zadrug, ki jim birokratizem mestne pod-prefekture dela ovire. Opazil sem pri Slovanih, prav kakor pri; Nemcih na Tirolskem, tisto točnost uradovanja, ki nam Italijanom tako primanjkuje, tisti čut za zakonitost, za red. Gospod Doktorič mi je pokazal «Gospodarski list«, mesečno glasilo Zadružne zveze v Gorici, ki ,se tiska v Zadružni tiskarni. «Kolikb iztisov« sem ga vprašal. «Sedaj tiskamo list v 2060 izvodih, pa bomo prišli na 3000, ker dosledno rastemo«. «Pa kako je to mogoče, ko imate vendarle samo poldrugo sto; članic ?» «Treba pomisliti« — mi je odgovoril — «da pri nas na deželi ni analfabetov. Vsi znajo brati in pisati in vsi želijo pouka v vseh vprašanjih,ki jih zadevajo. Vsi, tudi zadnji' kmet. Ko sem bil zadnjič v družbi na Triglavu, sem spotoma v visokih gorah srečal p asi,ir j, a, ki me je najpoprej vprašal, alii imam pri sebi kak časopis.......
«Gospodarski list« naši zadružniki zelo radi berejo, toliko teoretične članke, kolikor praktične nasvete. Ob koncu letnika ga dajo naši vezati in ga shranijo v knjižnici.«
Nato govori prof. Tamagnini no d«>'go o načinu našega zadružništva, o razti kah med našimi in laškimi Zadrugami, o pomenu goriške Zadružne zveze itd. Tamagnini se izraža nad vso pohvalno o zvezi, o njenem ustroju, o delovanju in jo toplo priporoča rojakom v jjosne-manje.
Kakor smo že javili, je laška Zadružna zveza dala pretvoriti svoje glasilo, ki je izhajalo prej v obliki dnevnikov, v obliko po vzorcu «Gospodarskega lista«.
Semenj v Divači dne 26. XI. Prignanih 200 volov, 50 krav, 20 telet, 50 konj, 100 prašičev. Voli 4-4.25 L za kg žive teže krave 4-4.50, teleta 6, mali prašiči po 75 lir, konji, vprežni po 1500-2000 L., klavni po 300-400 L. Semenj vsled slabega vremena pičlo obiskan, vsled tega cena 'za kupca'ugodna.
Zobozdravniški ambulatorij
Dr. GICERO - Postojna
sprejema vsak dan od 9-12; 14-18
Vsa dela zajamčena in po ljudskih cenah.
Stab. tip. S. Spazzal, Trieste, C. C. I. 7469.
MALI OGLASI
CENA Malih oglasov : navadni tisk 20 stotink beseda; mastno 30 st. beseda; vse Z VELIKIMI ČRKAMI 40 st. beseda. VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz in izvoz na vse kraje. Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastone Dolinar, Trst — Via Ugo Polonio 5. KUPUJEMO in plačamo po najviših cenah drva za kurjavo, oglje, hrastove in bukove hlode, suhe gobe, med, mleko, jajca, maslo itd. — Kmetijsko-trgovsko društvo — Trst, via Rafil-
_ neria 4.	_ ___________
PRSNI SIRUP izkušeno sredstvo proti kašlju, prehladu, navadnim pljučnim boleznim in influenci, za odrastle in otroke. — Lekarna «Pri Odrešeniku« v U. Bistrici.
REVMAZAN, (tekočina ali mazilo) u-spešno sredstvo proti trganju v udih in kosteh, proti bolečinam in trganju v plečih in križu in proti revmu. — Izdeluje Lekarna «Pri Odrešeniku« — II. Bistrica.
PRIPOROČAM svojo staroznano zganjamo v Trstu, Scala Belvedere št. 1. Imam v zalogi najboljši špirit, razna vina in likerje. - Ferdinand Pečenko,
lastnik.______________
KROJAČ izdeluje po nizki ceni vse obleke za civiliste, vojake in duhovnike. • Jakob Šemerl, Trst - via della Guardia štev. 48 (blizu slovenske šole).
DOBER SVET JE ZLATA VREDEN.
Proti slabosti in bolečinam v želodcu, slabemu teku in prebavi, grenkosti v grlu, in zaprtju vživajte «GASTRIN» -Lekarna «Pri Odrešeniku« v U. Bistrici
LEPO POSESTVO NA KRASU z vinogradi, živino, prašičjerejo, se odda na polovico pridni in pošteni družini. — Naslov pri upravništvu.
Privatna klinika
D.r Cicero
v Posto
izvršujejo se vse farm-gične in notranje operacije
vsa električna zdravljenja
Žarfy X.
Nova izbera spi-iiače, čebuljčkov in drugih semen. Po konkurenčnih cenah prodajfi tvrdka
SEVER Sc C.°
Trst, ul. Machiavelli 20.
-BIBIIIBIIIIBIIII3IIII8B8I8SIIDIBBI8B IllK
;■ ;• ::	Primarij	kirurg	sanatorija
Vida S. Giusto in občinske •:
::	bolnišnice	v	GORICI i*
1 Dl. LOJZE 111
■*
I; prej asistent na dunajski vseučiliščm I*
J; kliniki profesorja Hohenegga, spreje- I*
;; ma vsak delavnik od 2-3 popoldne Ij
i; Corso Verdi 21-11, telefon štev. 196. I; ■■ •_ -.\v-v.v.v.v.v-vv.w.w.v.v.v.v.v.v.v-A%%"-
ALOJZIJ POVH
URAR IN ZLATAR
Diazza Garibaldi 2, L a. Tel. 3-29
Lastna tovarna in delavnica. Prodaja, kupuje, popravlja vsakovrstne prodmete. — Korist vsakega je, da se prepriča o cenah.
■
■
■
■
■
■
■
Kdor rabi
PabiStva. iivalae stroje Singer
naj sl ogleda zalogo pohištva G. BREINER
S TRNOVO =
pri Bistrici in OPATIJA, predno kupi kje drugje.
■
*
■
s
m
■
*
■
■
■
■
■
a
jliiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^
1 Največja zaloga pohištva 1
I na GoriSkem - GORICA, Via Carducd (Gosposka ui.) 14 §
Ustanovljena leta 1897.
Na izbiro 50 celotnih oprem
I bodisi za spalnice	bodisi za obednice §
od prav preprostih do najbolj raskoinlh
| Cene zmerne 1	Oelo	trdno!	f
| PohiStvo lastnega Izdelka, Izvrieno od prvovrstnih delavcev | |	vsake	stroke
IANTON BREŠČAK}
VIA. CARDUCCI (GOSROSKA UL.) IA ^liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiil^
■      ■■■■■— ■ ,, — =-=■>
S
.Ljubljanska kreditna banka
Podružnica v prstu: Via XXX Ottobre 11
Brzojavni naslov; Bancalubiana ■ Telefona: 5-18, 22-98
•*	Podružnice:
OOBZOA, Brstiči, Cilji, trnoinilj, Kranj, Lagaler, ; Maribor, Mitkorlt. K. Sad. Ptoj. Sanjava, Split. • . * .
• ■
m.
Centrala v Ljubljani
Dolnilka glavnica In razetvni zaklad:
— 60.000.000 dinarjev------
s
!
Bavi se z vsemi bančnimi posti. - Sprejema vloge na vložne knjižice ter jih obrestuje z 4%, a vloge na tekoče račune v lirah in v dinarjih po dogovoru najbolje - Izvršuje borzne naloge in daje v najem varnostne celice (SAFIiS)
je odprla od 91/, do 12.30 In od 14V2 do 16 ore.
Cevljamica FORCESSIN
odlikovana v Parizu in Genovi 1924. z veliko premijo, diplomo In zlato svetinjo
TrSt v*a Caprtn S ppf Sv. Jakobu JfSf
Za božič in novo leto je najprimernejše darilo par dobrih čevljev.
Bogata izbira pri FORCESSINU.