Izhaja vsak pondeljek, sreflo^n petek. Velja za celo leto 30 lir, za pol leta 15 Ur, ta tri mesece 7 lir 50 stot, za en mesec 2 liri 80 stot. Naročila se sprejemajo Vsak dan a narofa naj se tako, da poteče rok naročbe ob koncu meseca. — Posamezna številk'! 20 st — Uredništvo in uprava: Trst, via delle Zudecche štv. 3. Telefon 19-50 in 588. — Dopisijnaj se pošljejo na uredništvo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Oglasi se lačruiajo v širokosti ene kolone 67 mm. Finančni oglasi po 1 liro; osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila po 80 stot.; trgovski in obrtniški oglasi po 60 stot. — Plača se naprej. — „ Oglase sprejema Inseratni oddelek .Dela*. — ■ -- ■' — V TRSTU, pondeljek 29. novembra 1920. DELO GUR&IUO SOCIfllilSTIČrlE ZVEZE V JlJlilJSKI BENEČIJI Nadjcnalisti govore proti komunizmu kakor da je sad želje in volje posameznikov. Oni nočejo razumeti, da je komunizem orjaško zgodovinsko socijalno gibanje, proletarskih mas, ki mora prej ali slej zmagati. Leto I. - Štev. 78. m ZBORNICA ODOBRI RAPALLSKO POGODBO Socialisti se zdržijo glasovanja Izjave socialistov in ministra Sforze RIM, 26. Seja se9£»wrftSEl5. uri pod pred* 'gedniŠTvom Dfr-Mfcole. . fejDjtttfftS^onalec Coloiina dl Ccsare tozi nad žrtvami, katere nalaga rapallska pogodba Italiji in izraža skrb za Italijne v Dalmaciji, kateri so odtrgam od italijanske družine. Glede rešitve reškega vprašanja povdarja, da bi se moralo priključiti Italiji tudi prista* nišče Baroš. Tudi z mejami mesta Zadra ni zadovoljen; iste so mu pretesne, ker ločijo me* sto od okolice, katera je bila vedno spojena z Zadrom. Dvomi, da bi mogla ta pogodba spremeniti javno mnenje ljudstva Jugoslavije napram Italiji. . , . Fašist Federzoni povdarja, da m znala ita* lijanska vlada popolnoma izrabiti novega položaja, ki je prisilil Jugoslavijo do popušča* n j a. Italijanski delegati bi lahko dosegli po njegovem mnenju večje uspehe, ako bi znali u v;1 že vati resnično situacijo nasprotne stran* ke Z rešitvijo reškega vprašanja ni zadovo* Ken, kajti življenski interesi Reke niso do* volj zavarovani. Italija ne sme izprazniti o* nih krajev, katere ima zasedene na podlagi londonskega dogovora, dokler ne ratificira ustavodajna skupscma rapal* Sociialist reformist Ciccotti izjavlja, da se bo sociialistična parlamentarna skupina zdr* žala glasovanja za rapallsko pogodbo v ime* nu teženj za mirom, ki zanika burzuaziiske pogodbe, ker ie nad istimi in išče svojo pra* vico in jamstvo v edinstveni volji narodov. Samo v vojni obogateli in gnjili fanatični im* periialisti ne želiio resničnega mira. Oovomik protestira proti spletkam navedenih elemen* tov in proti poskusu, da se ustvari nove ire* dentizme, in naglasa, da morajo po ratifika* ciji mirovne pogodbe vse stranke napenjati svoie moči, da jo utrdijo in ustvarijo trajnim, spoštujoč nieno vsebino in njen duh. Vec ka* kor od uradnega odobrenja pričakuje govor* nik in njegovi priiatelji od razpoloženja ju* goslovanskega ljudstva, katero bo našlo brat* ski spreiem pri italijanskemu proletariatu. Želi, da bi pogodba vsebovala dodatne do* govore o medsebojnem za jamčenju avtono* mii obem narodom, posebno pa v obmejnih krajinah. Izraža bojazen, da se skrivajo za ranallsko pogodbo tajni nacijonalistični na* 'meni, seme bodočim voinam. in raditega ne sme glasovati za pogodbo. V podrobnem ne odobrava klavzul, ki se nanašajo na avtono* miio Reke in naglaša načelo internacij on ah* zacije važnih prometnih cest in pristanišč.^ Take važne prometne ceste in pristanišča vscbuieio internacionalne interese, ki mo* rajo ustvariti domeno edinstva. Odločno mora obsojati krivice, katere so povzročila pariška pogaianja malim državam z namenom, da bi služile slednje kot slepo orodie pohlepnim in reakcijonamim ciljem velikih narodov. Nadalje se poteguje za ne* odvisnost Čmegore in za svobodo Grčije, ki ima pravico, da zopet pokliče svojega kra* Ija na prestol. Želi, da se s podporo ljudske volie revidira vse pogodbe, začenši od rapall* ske do sanžermenske in verzejske. Ker ždi odkritosrčnega in trajnega mira, izjavlja, da iz navedenih razlogov ne more on in njegovi sedruci odobravati rapallske pogodbe; radi* te°a se zdržijo glasovanja. Predloženih je bilo nekaj zakonskih načr* tov, med temi tudi oni. ki ie naperjen moti , hranilcem in imejiteljem bomb in drugih ek* splozivnih snovi. Nato poda minister zunanijlh zadev Sferna sledeče izjave: Po dveletnih skrbi in trudapolnih diolomatičnih borbah, tekom ka-ten h se ie večkrat pokazalo, da se bomo mo* rali zadovoljevati z manj obširnimi in goto* vimi pridobitvami, smo dosegli z rapallsko noeodbo največje uspehe. Dosegli smo svo* boden sporazum s sosednim mladim in živ* ljeniaoolnim narodom, ki ne bi nikdar pri* znaval nasilno mu vsiljenih mej. Naše zahte ve. postopanje zmagovalcev, toda nikakor tlačiteljev, so razumeli zastopniki junaških Srbov, kojih zgodovina je le samo ena borba proti nevarnosti, na katero smo mi oporni* niali: razumeli so naše zahteve tudi zastop* niki hrvatskega ljudstva, ki je po kulturi nam najbližje. Ojunačiti se moramo in reči: Lju* bežen do naše domovine ne sme pomeniti neuvaževanja domovinskega čuta drugega plemena, čeravno je isto mlajše in ima manj slavno zgodovino. Da uresničimo Dantejeve verze, ki določa* jo na nesmrten način meje Italiji pri K var* neru, da si zagotovimo julijske meje, katere je posvetila kri naših vojakov,, morali smo sprejeti v našo sredo na stotisoče Slovencev, kateri so navezani na stalne stike s svojimi nabavnimi, toda najbolj italijanskimi sredi* šči, Gorico in Trstom. Tem Slovencem bomo zagotovili na j večjo svobodo jezika ih kultu* re-To bo naša častna dolžnost in akt modre politike. Z gotovostjo smemo torej računati, da se bodo naši novi državljani čutili v tem oziru zadovoljne, da pripadajo mogočni ve* 'levlasti, ki bo spričo svoje neprimerne kul* ture spoštovala njihovo krajevno življenje. Jz ljubezni do italijanske domovine ne sme ©d svoje strani prebivalstvo Reke zahtevati :aneksije, ki je ne moremo sprejeti, ker bi Ita* Sija na tak način kršila dano besedo, katera je v interesu tudi Reke. Mi smo. v stanu, da lahko postavimo trdne temelje sreči Reke. Kmalu se začnejo v Rimu »in Belgradu pogajanja v svrho ustvaritve in razvijanja vzajemnih financijelnih, gospodar* : iških in kulturnih odnošajev med obema na* : irodoma, kojih izdelki se čudovito spopolnju* jjejo med seboj. Naše trdo delo v Rapallu je podpirala na prisrčen način francoska in an* , Srok Ivan, Matelič Fran, Milič Ernest, Mihelič Anton, Široia Josip. Jsrdas Mate, Mihelič Lojzo, Mihelič Mirko, Mladenič Mate, Lučič Ivan, L ič ivi n, Tibljac Mate, Tibljac Rade Široia B žo, Široia Ivan, birola Franc, Širo a Milan, Široia Ernest, Široia Dušan, u To jo?ip, tirok Vinko, Široia Anto , Bitola Ivan,_ Brriasi Rudolf, Jugo Fran, jugo Ivan,. Široia Milan, Peterc, Josip, Kalčič Anion po 2 L; " Mihelič Anton, Mladenič Ivan, Lenac Izidor, Široia Frano, Srok Mate, Ju ;o Jos p, ugo Mate, Bezjak Vinko, Dukič Josip, jukii Ivan, Dukič Vjekoslav, Široia osip, Mladenič Anton, Jelovica Milan po 1 L; Peščica Franjo, Peščica Ivan po L ‘50 ; skupaj......................... Kumar Andrej, Kojsko..................... -Hlede Hilarij L 5, Ernest Vogrič L 2, K«ez Jožef L, 3, Knez Ivan L 2, Mačus Peler L 2, Hlede Izidor L 3, Ma injo Franc L 2, Bratuž Jernej L 2, Bajt Štefan L 2, H!ede Anton L 2, Hlede Boštjan L \p, Reja pl Jožef L 10, Gra-vnar Anton L 5, Gravnar Rudolf L 9, Gravnar Jožef L 4,'.Neimenovani, Pod-gora L 2, Benčič N., Snežatno L 1, Rožič Jožef L 2, Mirko N. L 5, Jejčič Alojz L 2, Knrara Franc L 2, Prinčič Franc L 5, Gravnar Alojz L 4, Jak’n Franc L 5, Koniič Josip L 5, “ onic Albin L 5, Ivan Feri L 1, Neimenovani L 3; — skupaj . . ...................... Skupaj ...• . . Prej izkazanih . . . . . . Skupaj................L 3723-35 Manj svota Joipa Saršona v št. 60 od 9. oktobra, ki je bila za drugi namen ......................................L 34-— 109--35-— L 101-— L 245 — „ 3478*35 Ostane za tiskovni sklad....................L 3689*35 ieSavske prireditve Pevski odsek Zveste pekovskih delavcev priredi v če- ♦rtek., dne 2. decembra ob 19. uri v kico-gledališču &o-cijalnih študij (Sv. Jakob) komično-alegorično .»pero v enem dejanju: »Imenitna obravnava« —- Pri predstavi svira mandolinisUčna sekcija krožka. »Gilberto Sinijjaglia« iz Ro col a. — V petek, dne 3. decembra odsek ponovi predstavo edino v prid »Lavoraterja«. Vlili kulturni svet Vsi »Ljudski odri so naprošeni, da naznanijo žtevilo število izkaznic ki jih potrebujejo za XVI.—XVII. društveno lefo, to je, za leto 1921. Takoj ko to naznanijo, lahko pošljejo svojega zastopika ponje. Ob enem naznanjamo, da Loino takoj priobčili v »Delu« izkaz nabrane »vete vseh »Ljudskih odrov«, ki so dobili nabiralne pole za »Tiskovni sklad«, ko bodo vsi iste poslali 7 zneskom vri-d na nasloy označen na ovitkih. Siov. tajništvo V. K- S. | občinskih in vojaških oblasti, je naš sin-dakat ustanovil pred časom Stavb insko zadrugo za Julijsko Benečijo. Ta zadruga je bila ustanovljena, po volji malega števila navdušenih in zavednih so-drugov, prijateljev razrednega zadružnega gibanja. Zadruga je polagoma dosegla j moč in življenje, da je postala zavod, ki grozi že obstoju močnih privatnih tvrdk, ier se je deloma uveljavila in pridobila ugled pred javnostjo in priznanje vladnih krogov. Boj, katerega mora voditi zadruga, je nepretrgan in srdit, ker se skuša ovirati zadrugi od vseh strani in na razne načine njen napredek. Radi tega je dolžnost vsakega organiziranega delavca, da na vse načine podpira to našo proletarsko institucijo. Zadružno, strokovno in politično gibanje so tri veje orjaškega delavskega gibanja, ki so sklenile medsebojni splošni zavezniški pakt, kateri veže vse tri in določa vsaki svoje delo in medsebojno podporo v slučaju potrebe. Zato je potrebno, da vsak organiziran delavec, ki mora gledati tudi na takojšnje osebne koristi, gleda tudi na koristi splošnega delavskega gibanja. Ta splošna korist mora preprečiti cepljenje delavskih moči. Male zadruge, katere smo zgoraj omenili, pospešujejo to cepljenje, katero se mora stavbinskim delavcem odsvetovati, ker je v škodo našemu razredu, kakor tudi našemu končnemu osvobojenju. Stavbinski delavci! Delavski boj je vsak dan težavnejši in odločnejši; treba je, da delavstvo združi vse. svoje moči ter da si ustanovi močne organe ne samo v pobijanje svojih nasprotnikov v sedanji kapitalistični družbi, temveč tudi zato, da lahko prevzame produkcijo in delitev iste takoj, ko bo delavski razred, ki je edini producent bogatstva, poklican, da to izvrši. Vsi stavbinski delavci naj se oklenejo svoje strokovne, zadružne in politične raz* redne organizacije. Proč od lokalnih in ne-razrednih zadrug, katere donašajo delavstvu samo razočaranje in neizogibno škodo. Vsak organiziran delavec bi moral biti zadružnik. Ako tudi ne bo imel takojšnje in vedne koristi, bo vsaj pomagal izpodkopavati tla kapitalističnim inštitucijam ter bo pospeševal delo, ki nas povede v čase, v katerih ne bo več delal delavec za bogatstva in za komodnost previligiranih, temveč zase, za svojo družino -in za človeško družbo sploh. Stavbinski delavci! Premislite to in izvršile svojo dolžnost! Sindakat stavbinskih delavcev za Julijsko Benečijo Predpreteklo soboto In nedeljo se je sesral v Trstu okrožni svet omenjenega sindakata. O poteku i tega podajamo sledeče poročilo: Sodr. ji u d i n o tv ori konferenco, na kateri so navzoči vsi člani. Preden re preide na dnevni red, se ratificira nove čiane, ki so nastopili mesto odsio; ivših. Se vzame v znanje, da je bil imenovan za okrajnega tajnika v Tržiču sodrug De Mauro. Sodr. Petejan poroča, da osrednja zveza ni sprejela našega predloga, da bi posiaii na splo-šni zvezini svet tri svoje člane, ker je to proti pravilom, k tera pravijo, da ima vsak sindakat pravico ?amo do ene::a člana ; radi tega je zastopnik našega sindakata na splošnem zvezinem svetu samo sodr. Bresatz in sodr. Petejan, ki ima pravico kot okrožni tsjnik. Sodr. Budin poda finančno poročilo sindikata za Julijsko Benečijo, iz katerega posnemamo sledeče : Od ]. januarja do 31. oktobra je sindakat Imel 226.708 55 L dohodkov in J99.339-51 L izdatkov; pr bitek tega leta je 27.369-04 L, pribitek bla-gai e lanskega leta 52.091,07, tako da ima blagajna skupnega pribitka 79.570 11- K. Med Iz 1 tke se računa tudi prispevke, katere je treb t poslati na osrednjo zvezino blagajno in sicer po 50 stotink za vsaki prispevek prvega razreda, 40 od drugega razreda in 30 od tretjega raz e la. Zraven tega smo izdali za stavkino podporo okrog 80.000 L. Kar se tiče ob!ig?.!oričnega prispevka, ki ga pridržujejo • eiogajalci in odračunajo bolniškim blagajnam, morajo vse podružnice odračunafi sin-dnkatu toliko prispevkov, kolikor so jih prejeli od bolniške blagajne, brez ozira na to, če so vsi delavci dobili čansko knjižic-* ali ne. To se pravi da podružnice morajo odračunsti sindakttu toliko prispevkov po 90 - 70 - 50 stotink, kolikor so jih doiili od bolniške blagajna za pridržane prispevke po L 2-70, 2 itd. Nadal e 'e •obvešča podružnice, da delavci morajo bili člani podružnice, tam kjer so zaposleni in ne tam, kj r stanujejo; iu to radi lažje kontrole in uprave. Član, ki se preseli na delo z enega kraja v drugi, mora vedno prej i/roči i svojo člansko izka nico tisti podružnici, kje de a in ista mu bi prilepila znamke za vse prispevke, katere mu je delodajalec pridržal. Budin poroča o naših posredovalnici za delo in o njih de ovanju Povdarja potrebo ir. en-zivae agitacije med delavci, da bodo spozna! po-t ebo teh inštitucij. Poroča nadalje, da je izšla v italijanskem jezi ku brošura, v kateri je delavna pogodba za Goriško, opr vilnika brezposelne blagajne in po redovalnice za delo, kakor tudi druge razprave in tatistični podatki; enaki brošura bo izšla tudi v slovenskem jeziku. Sodr. Petejan poroča o potrebi z mske agi-ta ije po vseh kra ih,' binski delavci; -lave m natančno goob, brezposelne blagajne, posredovalnice za delo; š odliivost akordnega dela, potrebo produkti v ih zadrug in tovarniških svetov in posebno pa namen splošne zveze siavb.nske zadruge za vso Italjo. Sklene se, da se bo vršila redna deželna kon ferenca meseca januarja i52l. in sicer v Gorici. Sodr. Petejan poroča nadalje o konferenci ope arskih delavcev v Italtii, katera d c mbra mes ca t. I v Vogheri namenu. Sodr. Bresatz poroča q sklepih in razpravah splosmga zve?inega sveta, ki se je vršil v Milanu 13., 14. in 15. t. m. ter pojasni razne sklepe, kateri so bili že objavljeni. Okrožna konferenca vzame na znanje poročilo in sklepe s polni .i ,aeoščenjem. Sklece se ob tej priliki, da se pošlje ministrskemu predsedniku rezoiucijo, v kate: i se zahteva takojšnjo ra tegn tev zakona za pospeševanje < ko-nomkn.h stanovanj tndi na novo deže o, kakor tudi takojšnjo določitev sredstev za zidan e teh stanovanj. Sodr. Petejan poroča, da mu je osr dnja zveza naročila da naj izdela proračun, na podlagi katerega bi zveza mogla najceneje dajati enkrat na mesec v slovenskem jeziku pisan list za vse slovenske člane, k bodo zahtevali. Sodr. Pe-ttjan omeni da je v tem oziru že napravil korake pri upravi „De!a“ da bo isto dalo na razpolago vsak mes« c eno stran lista za stavbinske de'avce, katerim se bo ta številka „Dela“ brezplačno oddajaia. Nadalje se sklen.-, da se vzame 50 deležev naše stavbinske zadruge ter da se odda 1000 L podpore za zgradbo Delavske zbornice v Pulju, katero so fašbti zažgali. Sodr. Petejan poroča q sta\ki lesnih delavcev v Gorici, katerim se izreče popolna solidai nost Sodr. C at tal a n poroča, da izide v decembru „Zadružni list“ v italijanskem jeziku kot glasilo stavbinske in konsumne zadruge Julijske B ne-čij . Slovenskim zadružnim članom se bo oddalo „Delou, H bo mesečno prinašalo zadružno gradivo. Slednjič se delegira sodr. Budina na zadružno konferenco tr h Benečij, ki se bo vršila 28.-29. t. m. v Trientu. — Ko se je rešilo še več no-ranjih zadev, se je konferenca zaključila ob pol sedmih zvečer kjer prebivajo stavna takih sho ih naj bi se de-pojasnilo potrebo delavnih po- se bo vr ila in o i jenem KANAL IN OKOLICA. Imeli smo tragične (dogodke v Desklah, provzročene od pijanega vojaštva. Nato se spominjamo, ker je devet sodrugov iz Plavi brez vsakršnega vzroka bilo zaprtih več mesecev v koprskih ječah. Neštetokrat bi imeli stopiti pred vojaškega sodnika, — ki so si v vseh cleželaii enaki zbog njih nekvali* ficiranosti, a vedno je bil kakšen orožnik ali vojak odsoten, da se razprava ni mogla vršiti. Naši fantje so medtem prenašali vse duševne in telesne muke, ki jim jih je pri* pravila ta voj. — sodnijska uprava s svojo brezskrbnost] o. Pred‘tedni so zopet prijeli dva sodruga. Zakaj, in kaj je dalo povod aretaciji, to bi znale povedati le brihtne glave mož postave Neutrudljivega našega tovariša, ki se je za? vzel za dva mladeniča, ki sta bila v zaporu suvana in tepena, bi ga kmalu še vtaknili v luknjo. Le energičnemu postopnju tega se ie posrečilo, da sta bila mladeniča takoj izpu* ščena. A sedaj pride šele komedija! Aretira* na sodruga sta mogla podpisati neko pisanje, . . . . kjer je ostalo pisano, da sta bila pijana, da sta! oz J.e med tem nasprotovala oblasti, itd. Tistega zapisnika omenjena nista nista razumela.'Li ko sta za* hlevaki tolmača, seveda ga ni bilo nikjer. Namesto, da bi bila ta stvar s tem končana, kot je osebno in uradno to sporočil zapoved* nik postaje posredniku, zgodilo se je. da je, da ie bil klican eden izmed onih dveh v Go* rico, kjer je lahko videl tisti od njega nodpi* san? zapisnik. In tu ie bil zastonj vsak ugo* vor! Pod pritiskom sile, in ker se mu ie bi* navsko nekaj obljubljalo, je podoisal tisto listino. Pred oblastjo v Gorici so ga vprašali, oziroma dali so mu na izbero: zaoor ali globo! Tako je dragi prijatelji! Vedro je bilo tako in tudi v nadalje nimate pričakovati ničesar boljšega. Zakaj mi živimo v časih, kjer ni zakona, ampak v času kjer je vsak navaden policaj suveren gospodar! Strnite svoje vr* ste. bodite jeklena falanga v rdeči armadi! Nobenega premišljevanja več! Le v trdni organizaciji je moč, zato na* prej! * . IZ ANHOVEGA. Pozdravim tovariša, štiridesetletnega moža, ■neoženjenega, vedno Zadovoljnega. Četudi je močno razburljiv in so njgovi živci bolni. A pošten je, dobra duša. ki naj bo glavna odporna sila proti komuni* zmu obdrži, agitirajo pri nas in po Cerkljan* skem za to kramarijo kaplani in fajmoštri vsako nedeljo na prižnici. Vabijo svoje ver* nike za pristop, ter oznanjajo, katere vrste blago imajo v zalogi. V prihodnje bo baje cio* bil vsak vernik tudi vzorec blaga v cerkvi. To bo kšeft! Kadar jo bodo tako zahirali, kot so jo te vrste možje zafuraii pri »Pogreb* nem društvu« v Idriji, da so izpraznili iz b!a» gajne ves ljudski denar, potem pa pridejo kol Dlačniki na vrsto tisti, ki so se dali izvabiti; da so pristopili kot člani k reakcijonarni k!e* rikalni zadrugi. — Smisel za krščanski komu* nizem, kje si? IDRIJA. Idrija dobi železnico. Pred kratkim se je mudil v Idriji višji čast* nik ter zatrdil, da se bo v kratkem pričelo graditi železnico v Idrijo. Da bi le bilo res. Mož v zaporu. V Idriji so zaprli nekega karabinjerja, ker je v družbi treh vojakov v noči od 19. na 20. t. m. pretepel na cesti nahajajoče se ci* vilne osebe. Gozdni čuvaj Ivan Car je dobil take udarce, da ne more niti službe opravlja* ko je šel v službo. Druga dva, mesar Kavčič in rudar BJaj sta bila sicer manj, a vendar precej te* pena. Pozivamo merodajne oblasti, da se teke varuhe postave in miru, pošlje med di* vjake, ker mi jih ne potrebujemo. Dvajseto sloiefje. »Petit Parisien« poroča, da se živi v Parizu 30.0000 oseb z napovedanfem sreče iz kart in raznovrstnih ugibanjem, bodočnosti. Novo pleme pritlikavcev. Raziskovalec Vaudeuberg, ki se je po daljši odsotnosti vrnil iz Afrike v Ameriko pripoveduje, da je odkril novo pleme pritlikavcev, ki se le .iieio razlikuje od opic. Odrasli človek tega plemena je L i34 cm visok in se z. neverjetno spretnostjo giblje po drevesih. Visoka starost. Po statistiki prer-jega stoletja je bilo leta 1890. v Nemčiji 78 Ljudi, stari' nad ICC let, v Franciji 213, v Španiji 401, v Angliji K6 v Irski 57a, v Romu- niji 100, v Zedinjenih državah 3931 V mali Srbiji je bilo leta 1897. ljudi starih od 1C5 do 1’0 le*. V Rasi ji je živel leta 1850. mož, ki je bil star 1^8 let- Ljudski upori v IcdijL V Kalkuti j<' bilo 70C0 predilniii delavcev vrženih na cesto, ker so r- cpli nekega delovodjo. V Bcnibayu je prišlo ir rd hj.vri-.T-' dela virom in policijo do krvavih spopadov, kar i« zah‘evaio 13 žrtev. Iz Londona poročajo, da so izbruhni is:d v drugih po- krajinah indijskega domink-na krvavi nemiri, iz katerih »Kaj bi, dobro mi! sc lahko izcimi sploina vstaja. Tudi ‘rugic kažeo znamenja, da Anglija ne bo megla več d<~M '-.rotiti osvobodilnega gibanja v podvrženih kolrrijah. Tako v Južri Afriki, kjer ji dela organizirano delavstvo velike preglavice V Port-Elisabethu je morala po!ici;a na ucorne domačine streljati, da je napravila »red«. Bilo je okrog 40 mrtvih. Izdaja za socij. zvezo v Julijski BeneJiji in odgovarja za uredništvo IVAN REGENT Tiska tiskarna .Lavoratore’ v Tr«ta 0: Mm natege u M, tun in Manilo je! Vesel sem, da te vidim, saj je tako malo iskrenih sodrugov, s katerimi bi lahko govoril.« »»Kako je z organizacijo?«« »Sku* paj smo, a kaj hočeš. Povem ti!« Očesi se mu zabliskajo gneva. »Oni dru£i imajo doma hišo, imajo družino, imajo vse. Jaz nimam ničesar. Imam te svoje žuljave, vse razjede* ne roke in prosto cesto. Druzega ničesar. Pravil sem ti že, da sem delal -po vseh deže* lah. Tisti moji papirji govorijo bolj glasno od mene. Sedaj sem na visokem štirideset metrov visokem stolpu in delam. Jaz sam. Oni drugi prinašajo gospodarju mleka, ma* sla, mu predstavijo lepo sestro še; jaz ne mo* rem tega! Oni, pomisli, vseh 250 dela po de* vet in deset ur na dan, jaz ne! Delam osem ur. Držim se navodil, ne ganem se za stopnjo! Razumljivo, ori inženirji, asistentje, me nič kaj lepo ne gledajo, a vedo da sem dober delavec in me trpijo. Ti razumeš, kolikokrat naj bi šel delavec še v klavnico za kapitali* zem. Kolikokrat, povej, naj mu proletariiat še varuje njegovo polno blagajno. Vojni do* bičkar vihti bič nad tvojo glavo, -ali ga ne ču* ti|5_? Ampak povej mi, li niso odprli še vsi oci?« Zaškripal je in se stresel po životu.. »»Odprli bodo, tovariš, pomagaj jim!«« »Ne. I dragi dovolj ie; jaz ne morem več, preveč je us, ehom najmanj peti razred ljudskih šol, ter _______1___• * M t i >_____________ x a.. ~ T"»_-J__^ t__„ J_ r. z. z. o. z Hoteča! za KgA vajence v razproftolalnicnU Jestvin v Trsta in na deželi. Odprt je natečaj za 80 mest trgovskih vajencev v razprodajainicah jestvin Del vskih zadrug 'v Trstu in na deželi. Na ta mesta lahko iei'ektir?jo mladeniči ne starejši od 15 let in ne m ajši o