GORIŠKA FRATELANCA
s/
Menda je komaj leto dni,odkar se je titovska "Demokratična fron ta Slovencev" v Italiji preimenovala v "Socialistično fronto",pa so že objavili njen razpust. Istočasno so naročili vsem bivšim članom ,
zgrešena takšna politika,ki se odreka.samostojnosti akcije in takti= ke.Tudi nas ne morejo prepričati dopovedovanja goriških titovcev, da bosta Cucchi in Magnani branila slovensko narodno manjšino. Ta dva moža sta namreč sama prešibka,da bi branila sebe, kaj pa šele tujeje žično manjšino.
Tako ostaja "Slovenska demokratska zveza" edina slovenska poli= tična organizacija na Goriškem,s katero je mogoče računati kot čini= teljem.
Ni izključeno, da so se goriški titovci zatekli pod italijansko krilo tudi iz strahu,da bodo na občinskih volitvah. prihodnj e leto še bolj tepeni kot so bili leta 1952. Prav možno je, da vidijo v last = nem umiku, ko jim ne bo treba nas top"ti z ločeno volilno listo in se Pred vsem svetom izpostaviti sramoti poraza, edino možnost, da popol noma ne izgube še tistega ugleda,ki jim je preostal. Tega jim namreč Ves denar iz Jugoslavije ne more pričarati. Mar niso končno podobni, razlogi odločali tudi na Koroškem, ko so se tamkajšnji titovci vrgli v naročje avstrijskim socialistom? Komunisti predobro čutijo, da ne mogli dovolj Zgodaj zaznati, da se njihova politična stavba na Goriš kem nevarna maje. Od dobrih "	. t'soč glasov na občinskih volitvah
leta 1948 . so padli štiri leta kasne je na dobrih tisočjpetsto .Mar za drugo leto upajo komaj še na kak tisoč?
Novo nastali položaj ponuja " Slovenski demokratski zvezi" zla» to priliko, da ga izkoristi. Položaje, ki jih je dosegi:-, pred tremi leti,je treba ojačati.Dovolj ima časa,da se na prihodnje volitve do= bro pripravi: politično in organizacijsko. Zdaj je treba pluti z bar ko, ko piha veter. Če so poročila točna, da so mnogi člani razpušče= he Frr te razočarani nad zadnjim sklepom njenega vodstva, potem jih je s pametno in premišljeno taktiko mogoče pridobiti,da bodo v letu 1956.volili za Demokrate. Toda poslednja izjava "Slovenske demokrat= ake zveze", ki obsoja Prontino odločitev,ugotavlja njene vzroke in Poziva na združitev demokratičnega življa pod znakom Lipe, bi morda bila bolj učinkovita, če bi se poslužila boljše taktike. Y tem tre. «t hutku, ko so v Ljubljani, daleč proč od Gorice, odločili,kaj naj sto re komunistični sekretarji na Goriškem, je treba delati na tem, da se loči ovce od ovnov. Ne zdi se nam modro metati v isti koš vodite= Ije in člane. Ti slednji so imeli pri stvari toliko besede kot pri oranju muha, ki je sedela na hrbtu vola,pa je mislila,da orje. Zakaj Vendar očitati navadnim članom Fronte pomanjkanje narodne zavesti,po litično nezrelost,narodno izdajstvo in podobno, ko pa taktično več koristi in bolj odgovarja dejstvu, če zmečemo vse blato na komunistič he veljake,ki so edini dejansko krivi poslednje lumparije? Članom je dopovedati in dokazati, kako so jih voditelji potegnili in izi
naj vstopijo v italijansko socialistično skupino Cucchija in Magnani ‘,a’ Ne zdi se nam pot:, bnč na .tcm mestu pbroboj dokazovati, kako je
\
grali. Pri tem je treba posebej misliti na še trdne frontovce,ki niso komunisti, na omahljivce, na skeptike, pa na razočarance in končno od padnike ter vsakim po svoje vbrizgati demokratično cepivo.
Bitka za te zapeljane duše bo izgubljena, če se bo "Slovenska de mokrato&a zveza" posluževala stereotipnih formul, ki so veljale za drugačne ljudi v drugačnih prilikah.Majhna nerodnost prinese lahko ve liko,nepopravljivo škodo. Mnogim razočarancem namreč utegnejo biti po tem dr.Besednjakovi "krščanski socialci" bliže kot pa Demokrati. Niko li ne smejo ti pozabiti, da imajo končno tudi nekomunistični frontov= ci svoj ponos, svoje osnovno prepričanje? ne smejo pozabiti, da je pot v drugi tabor navadno dolga, po ovinkih,pa je zato treba paziti, da takšnih potnikov ne odbijejo že takoj spočetka. Politično bi bilo hudo zgrešeno, če bi jim zapirali pot v demokratični tabor, ker imajo morda nekoliko bolj skrajne poglede glede socialnega vprašanja.Öe gre za razočaranje širših razmer, potem je treba tudi na. demokratični sira ni širših obzorij. Goriška Demokracija se bo pomladila, idejno, akcij sko in organizacijsko, če se ji bodo pridružili zmerni elementi iz razpuščene Fronte. V mnogih vprašanjih je možen kompromis. Tega ne mo re biti v vprašanju demokracije in slovenstva, dveh načel, ki si jih je "Slovenska demokratska zveza" zapisala v svoj naziv.
Ko prebiramo slovensko demokratično časopisje iz Italije se vča= sih vprašujemo,če more imeti njihovo pisanje kakšen večji uspeh med titovci. Prav dobro Čutimo, da je treba v prvi vrsti hraniti svoje lastne ljudi in skrbeti, da še ti ne uidejo. Toda nobeno politično or ganizacijo ne sme zadovoljiti status quo. Stremeti mora, da s pametno politiko in propagando širi svoje vrste in pridobiva somišljenikov tam, kjer jih more edino dobiti. Ako pozabi na to, potem postane ali stoječa voda ali pa izgubi vpliv.
Kar se tiče skrbi za organizacijo pri volitvah drugo leto,upamo, da se ne bodo ponovili primeri iz leta 1953.,ko 'volilni shodi niso bili potrebni’... In da bo več letakov in lepakov.
Gotovo moramo upoštevati volilne prilike,ki so daleko težje za narodno manjšino kot pa za državno večino.A prav zato opozarjamo na prevdarnost in modrost, ker ne smemo izgubiti nobenega slovenskega člo veka, če ga lahko pridobimo. Morda bi se goriški Demokrati kaj naučili iz izkušenj slovenskih Krščanskih demokratov na Koroškem,ki se ne morejo dvigniti nad ustaljeno število svojih pristašev. Nikakor ne bi radi videli, da bi bila tudi na Goriškem reakcija prenekaterega kme = iS.iaklna^kot_je_bila_na_Koroškem. Ko so namreč tega hoteli prepriča= TTTTn Trtct AVA	"	kako 3® vse gnilo in zanič v
S7 Totland Road	komunistični Jugoslaviji, a vendar
5 TTTTn-p^rrvT?	Jugos 1 a vi j I, j e trden slovenski knet
---^----- resignirano izjavil: Öe pa je v Ju
goslaviji tako zanič,potem sem pa Izhaja l.in 3.ponedeljek v mesecu rajši - Avstrijec.
VLADA
V Jugoslaviji so dvignili cene žitu,kruhu,tobaku in maščobam.Via da je utemeljila ta odlok, češ da bodo tako vzpodbudili poljedelsko proizvodujo,ki je bila doslej niž ja od predvojne, dasi se je po dru gi strani zelo povečala industrij sk@ proizvodnja.Tako naj bi kmet= je pridelali več,ker bodo dobili ža pridelke več denarja.Da bi pa omogočili nabavo živil nekmetske= mu prebivalstvu, bodo zato zviša= li po celi državi plače,pokojnine
IN KMET
in otroške 'doklade. Kljub temu pa utegnejo biti kadilci močno priza= deti; cena tobaku v maloprodaji je za 21% višja od dosedanje.Zvišali so tudi železniško tarifo za 20 Tudi letos se je hrošč spravil na krompir,bolj kot lani.Kmetje se boje,da bo vlada - podobno kot svo je čase na Holandskem - prepoveda= la za nekaj let saditi krompir, če se ne bo posrečilo ustaviti napa = dalca. V tem primeru bi seveda bi= lo treba ves krompir uvoziti. ^	^
MED VZHODOM IN ZAPADOM - IV.
TITOVI POGLEDI
(Od stalnih sodelavcev)
Preden pričnemo razpravljati , kako Jugoslavija gleda na vpraša = £je svojega odnosa do Vzhoda in Zapada, je treha najprej ugotoviti,za= ^aj je prišlo do izključitve Komunistične partije Jugoslavije iz Komin forma. Res je, da jugoslovanski komunisti niso izstopili iz komunistič internacionale, ampak da so bili izključeni. Toda po drugi strani ninič manj res, da je prav stališče Jugoslavije vodilo po vsej nujno= i^i do njene izključitve. Ta je namreč imela svoje vzroke in ti so bi= 11 po stalinističnih pojmih nekaj nezaslišanega, ako naj ne bi trpela ugled in moč Sovjetske zveze.
Do spora in nato do izključitve je privedlo stališče jugoslovan = ®kih komunistov, da je Jugoslavija neodvisna država in da mora tudi Sov Oetska zveza računati z njo kot takšno. Tako do spora ni prišlo zaradi geoloških trenj, ker da je Jugoslavija zapustila marksistično-lenini= stično ideologijo, kot so to očitali v Moskvi. Nikakor ne! Jugoslovani so vedno poudarjali, da ostajajo zvesti marksizmu-leninizmu, toda da Atn to ne preprečuje, da bi bila njihova država v svoji politiki neod= 'isna. Nasprotno: Jugoslavija se je pri obrambi svoje državne neodvi = stiosti sklicevala prav na Lenina.
Na seji Centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije 12. sprila 1948.,ko so obravnavali pismo Stalina in Molotova v imenu Vse = ^ezne komunistične partije(boljševikov), to je obtožnico proti jugo = jtovanskim komunistom, je Tito takole zavračal Stalina: 'Tu ne gre'za GJkšne teoretične razprave, tu ne gre za napake KPJ, za kak ideološki stfklon. Tu gre predvsem za odnos med državo in državo. Imamo pravico govoriti s Sovjetsko zvezo kot enaki z enakimi. Nihče nima pravico manj Rubiti svojo državo kakor Zvezo socialističnih sovjetskih republik.' t V tem leži bistvo vsega spora. Sovjetska zveza je hotela s poli = Jlonim in gospodarskim pritiskom obvladati Jugoslavijo, toda Tito se i .je uprl. Pri tem ga ni samo vodila zavest, da je predvsem sam sebi aDveč pomagal na oblast, temveč je tudi smatral, da se Jugoslavija ne
slepo ravnati po sovjetskem vzorcu in se ni mogel sprijazniti z jpspodarsko odvisnostjo od Moskve, ki je vedno bolj slabila politično eodvisnost Jugoslavije. Vkolikor so bili ti razlogi ob samem sporu ^ikriti, so se jasno pokazali v kasnejšem razvoju.
Neodvisnost
Temu načelu, tej neodvisnosti ostaja Tito zvest do danes. To smo ^aeli pri njegovih odnošajih z Zapadom, ko je sprejel vso pomoč pod TJgojem, da od njega ne bodo zahtevali nikakršnih notranjepolitičnih a zunanjepolitičnih koncesij. Isto načelo pride do izraza v prijatelj ^vu z nevtralističnimi azijskimi narodi, ko se je z .Nehrujem izrekel aS ®Uverenos't in neodvisnost, nenapadalnost, enakopravnost,medsebojno Poštovanje in nevmešavanje v notranje zadeve drugih držav. Ko je šlo a Polno normalizacijo odnosov z Moskvo in ko je bil naznanjen ruski Pisk Beograda, je Tito 15.maja 1955. v Pulju poudaril, 'da se želimo izgovarjati na enakopravni podlagi, kot neodvisna dežela, do želimo o Gati popolnoma neodvisni glede vseh svojih dejanj, da je vprašanje na p notranje ureditve naše vprašanje in da se v to ne bo nihče vtikal •‘■ti v Vzhoda niti z Zapada.'
. To je osnova jugoslovanske zunanje politike na vseh straneh. Tito J® ostro reagiral proti Zapadu, ko so skušali vsiliti tržaški sporazum. Jtra je bila tudi Titova reakcija, ko je Molotov namignil, da je Jugo ^avija spoznala svojo krivdo. Titov glas je močno odjeknil v Moskvi p ta je hitro uredila stvar z izgovorom,da je bil po sredi zgolj "ne= P°razum".
Samo s tako politiko se Jugoslavija lahko uveljavlja v svetu, Če drugače ne vsaj kot vztrajen sitnež, ki vsevprek uči o dobrih odnoša — jih, medtem ko ljubosumno brani svoje lastne notranje odnošaje,češ da se drugih ne tičejo. Na zunaj bo Jugoslavija s tako ipolitiko lahko po= stala odločilen cmitelj na Balkanu, aaj je dejansko ključ do tega oze mlja. Na^njem si prisvaja vodstvo, po beograjskem obisku celo s sovjet sko pomočjo, če.je to Rusom prav ali ne. Jugoslovani celo mislijo, da so zmešali.Ameriki njene račune, ko je hotela napraviti Italijo za sre dozemsko silo; in ne dvomijo, da je jugoslovanska politika v tem po = gledu všeč Angležem.
?Oblast, edina resničnost tega sveta*
Na znotraj jamči taka zunanja- politika, da nihče ne bo vznemirjal komuniste na oblasti. Osnovno dejstvo je, da je Jugoslavija komunistiČ na država in da so komunisti edini nosilci državne oblasti. K0t so spo znali moc svoje.neodvisnosti, ki so si jo ohranili skozi težke preiz = kušnje.m z.velikimi težavami, tako so spoznali sladkost oblasti, ki
na težak način in se je nočejo odpovedati v korist nikakršne zapadne demokracije ali vzhodnega reda. Na oblasti hočejo 0= stati za vsako ceno. To je ključ in razlaga za njihove postopke
Ker hočejo titovci ostati na oblasti in se je oklepajo z vso silo, so najprej zašli v prelom z Moskvo. Znašli so se politično in gospodar sko osamljene. Težavam, ki so sledile iz tega, se je pridružila vola = ška nevarnost napada z Vzhoda. Zato so bili veseli, ko jim je Zapad nudil gospodarsko pomoč in politično oporo. Z Grčijo in Turčijo so se poveza!! v vojaško zvezo. Tako so premagali najhujše čase. Potem so se zaceli vezati s sebi podobnimi v Aziji in končno so omehčali tudi Mo = skvo.
. V beograjski deklaraciji 2.junija 1955. je Jugoslavija dobila tiho priznanje Moskve, da so imeli jugoslovanski komunisti prav. Tako ni verjetno, da bi se po tolikšni zmagi Tito podredil Kremlju; če se ni končno hotel niti Stalinu, zakaj naj bi se Hruščevu? "Ne bomo zapustili položaja, ki smo ga dosegli1', je izjavil Tito. "To je popolna neodvi = snost v zunanji politiki."
Izven vojne
Titovi komunisti so bili pred letom 1948. mnenja, da imajo korist od hladne vojne,^ki je bila v grškem primeru dejansko že vroča. Toda ko so moskovski časi minuli, so spoznali, da je hladna vojna njim sa = mim prav.tako nevarna,kot jim je nekoč prijala. Začeli so se bati voi= Jugoslavija bi prav lahko bila prva žrtev napada in režimu bi bili dnevi šteti. Obkrožena od sovražnih držav bi Jugoslavija vse = kakor težko ostala nedotaknjena, če bi prišlo do svetovnega nožara. Prav lahko bi bila spet podvržena okupaciji in bi izgubila neodvisnost.
n	Tito do zob oborožil. Kajti zanašal se je na orožje,
bklepal je,da je Jugoslavija premajhna država, da bi se lahko zanašala na svetovno javno mnenje; sovražnik bi jo pohodil,preden bi se to zga= nrlo in kaj ukrenilo. Zato je Tito opozarjal, da mora biti sam močan, da se.bo napadalec sam premislil napasti Jugoslavijo. Ker so titovci dovolj zgodaj predvideli, da bodo spremembe v sovjetskem vodstvu pri = nesle spremembo ruske taktike in torej verjetno pomiritev z Jugosla= vrjo, je Tito opozarjal Zapad, da bo močna Jugoslavija laže govorila z Moskvo in s sateliti, kot pa če bi bila šibka.
Iz istega namena je Tito ob obisku v Ankari sprožil predlog za u= stanovitev vojaške zveze na Balkanu. Mož je dobro računal, da si mora za vsako morebitnost oskrbeti pomoč, poleg tega da se je s tem d janjan hotel prikupiti Zapadu in obenem ojačati svoj položaj v pogajanjih z I talijo giede Trsta. Toda boječ se vojne, se vendar ni hotel toliko ve= zati, da bi bil vanjo na vsak način potegnjen. Zato je stvar tako iz = peija!, da so prav z balkanskim paktom porasli izgledi, da bi mogla 0= stati Jugoslavija izven spopada med Vzhodom in Zapadom. To namrič do= kazuje borba okoli "avtomatizma" vojaške pomoči. Koča Popovič se je bo
ril proti njemu in ne zanj, kot je zapadni tisk nejasno komentiral. Öe bi Rusija napadla katero od članic Balkanske zveze, bi prišlo do obče vojne, ker bi bile vse članice Atlantske zveze po pogodbi takoj poteg= bjene vanjo.To bi se verjetno zgodilo tudi brez Balkanskega pakta. Öe Pa bi Rusija napadla kje izven Balkana in bi Turčija in Grčija bili Preko Atlantskega pakta zapletene v vojno, Jugoslavija ni obvezana, da se jima pridruži. Izgovorila si je čas za premislek. Tako ima Jugosla= vija od Balkanskega pakta le koristi brez posebnih obveznosti. Öe bi 3o Rusija pustila pri miru, bi Jugoslavija v premišljanju pridobila ne kaj tednov ali mesecev in ohranila svojo moč nedotaknjeno. Lahko bi si zagotovila gotove ugodnosti, če bi pred koncem stopila na zmagovalčevo ztran. V Beogradu so smatrali Balkanski pakt vse do obiska Hruščeva kot svoj največji diplomatski uspeh.
Nikakor pa Jugoslovani niso hoteli vstopiti v vojažko zvezo,ki bi Mejila državno suverenost in dovolila tujim četam bivanje v Jugoslavi 3i. Politična nevarnost se jim je zdela prevelika. Kljub balkanski zve zi so iz političnih razlogov obsojali bloke in se niso hoteli vezati za nobenega. Ker se niso mogli vezati na Vzhod,kamor jih je gnalo po= ^obno gledanje, se tudi niso vezali na Zapad bolj, kot jih je naganja= la gola potreba. S časom so razvili svoja načela o koeksistenci, o ne*r varnosti blokov in o potrebi sodelovanja v svetu.
En blok jim ni odgovarjal politično in drugi ne idejno. Nujno so “ili postavljeni na sredo med obema, toda to nujnost so sčasoma razvi= li v krepost. Strah pred vojno, ki bi mogla preprečiti obstoj komuni = 2Dia v Jugoslaviji in skrajšati titovsko oblast, jim je pri tem poma = gal, Povezovali so se s tistimi, ki so jih okoliščine privedle v podo= lea položaj 5 z azijskimi narodi, ki jim je Zapad v slabem spominu iz kolonialnih časov, a jih ni zajel komunizem. Tako Tito kot ti Azijci Potrebujejo mir za razvoj in dvig svojih dežel.
Nevarnost osamljenosti
1 . Tito je krenil na svoj obisk v Indijo in Birmo, ki je predstav = Ijal vrhunec tega povezovanja z Azijo, tudi iz enostavne potrebe,da pre osamljenost. Režim potrebuje zunanjepolitičnih uspehov,napihnj e = |Uh a propagando, za domačo uporabo. To je stara pesem vseh diktatur, ki naj slepi ljudi doma, kadar zaidejo v notranjepolitične ali gospo = barske težkoče.
Nič ne bi Titu bolj prijalo, kot da bi z indijskim partnerjem i = S^al vlogo posredovalca, pomirjevalca in voditelja sveta v boljše,mir= ^■e3še čase. S tem bi se v svetu dvignil njegov ugled in pomen države, ^ooia pa okrepil režim, ker bi bilo lahko prepričati svoje podanike, da 3e jim ne more bolje goditi kot se jim pod vodstvom modrega svetovnega voditelja Tita.
Vendar je zanimivo, da Jugoslavija titoizma ni nikdar oznanjala, •^ga so izumili na Zapadu. Öe namreč stoji Jugoslavija na stališču ^©vmešavanja v notranje zadeve in da naj se vsaka dežela razvija po aVoji poti, potem mednarodnega titoizma ne more biti. Zato so se Jugo= Slovani odpovedali rovarj enju,ki ga pa niti sposobni .niso bili,ker so gospodarsko v takšni meri viseli na dobri volji Zapada. Vendar žago = Var3njo izmenjavo mnenj in izkušenj, kar se lepo sliši, a ima malo po= fcena.
Srednja pot
V gospodarski in politični stiski je bil Tito prisiljen, da se 3© naslonil na Zapad. Polagoma je opazil, da je zapadna pomoč mnogo nevarna zanj in mnogo bolj prijetna,kot je sprva mislil. Zato je ^©goval svoje stike z Zapadom in imel po Stalinovi smrti odprta ušesa
^ vabila Moskve,da je treba odnose normalizirati. Dobro pa čuti, do ^3e sme. Odklonil je vstop v Atlantsko zvezo, a se tudi ni hotel udele v^-li moskovske "evropske konference" niti ni kasneje pristopil k "var=
v	V öxvc;	^ J-X ^ ^ XXJ. UJ. XXJ. XXCXKJXX^J«^ J^X	XX 1
s©Vski" vojaški zvezi. Pri politiki normalizacije vnaprej poudarja, da he bo nihče vtikal v notranje zadeve Jugoslavije; in ker to poudar=
ja proti obema blokoma, se ne boji, da se bo komu zameril.
Tito istočasno računa, da bo imel od stikov z Vzhodom gmotne kori sti. Z normalizacijo odnosov je dosegel ukinitev sovjetske gospodarske blokade. Satelitske države so v mnogih pogledih naravno tržišče Jugo = slavi j e. Poleg tega pričakuje, da mu bodo poplačali škodo, ki jo je Ju goslavija utrpela zaradi blokade (okoli 200 milijonov dolarjev). Obe = nem.bo mednarodno pomirjenje omogočilo, da bo Jugoslavija znižala svo= je^izdatke za oborožitev. Saj je ta uporabljala za obrambo sorazmerno večji del narodnega dohodka kot katerikoli druga država v Evropi izven sovjetskega bloka.
V tem položaju na sredi med dvema svetovoma se titoVci po eni sira ni krčevito oklepajo bajk in dogem dialektičnega materializma,po dru= gi strani pa jih samo izkušnje vodijo ven iz ozkih dogmatičnih ograj. Čeprav zatrjujejo, da hodijo po poti Marxa in Lenina, so vendar v letih svoje ločitve od Moskve, precej pod vplivom opazovanj na Zapa= du spoznali, da noben od njiju ni nezmotljiv. Zato se ukvarjajo s toli kimi novimi poskusi v politiki in gospodarstvu. A čeprav utegnejo po vseh poskusih spoznati, da je končno mogoče boljše živeti brez marksiz ma, brez njegove doktrine, tega popolnega neuspeha sami nikdar ne bodo priznali, ker bi to bil konec njihove oblasti,
Tito ostaja komunist
Ko se Jugoslavija ni odpovedala marksizmu-leninizmu,j e pa odkloni la stalinistične metode. V Jugoslaviji proslavljajo oktobersko revolu= cijo.Kajti kljub priznanju zmotljivosti še vedno verujejo v moč marksi zrna, v "znanost" marksizma. Mislijo celo, da je njihov komunizem kapi= talmzmu bolj nevaren,Čeprav je uspeh vezan na dolgo dobo. Sovjetski ko munizem se je namreč izpridil, ker je z nasilnimi postopki ojačal za = padno protifronto in s tem izgubil izglede na uspeh. Jugoslavija pa je opustila misel na agresijo,zato so njene komunistične ideje privlačnej še in Javnost jih bo končno sprejela. Toda pot do tega je dolga. Za Ti ta samega je komunizem zaenkrat "ideal,kj er naj bi vsak prejemal le to, kar potrebuje. Do tega je še dolga pot."
Tako pa je Jugoslavija tudi našla zasilno idejno rešitev,ki jo po trebuje njene partija po ločitvi od Moskve,da se more hraniti.
Normalizacija stikov z Moskvo
Najsibo Tito še tak komunist, Rusom popolnoma ne zaupa.Ve da so tam možne spremembe preko noči kot v vsaki diktaturi.Ve,da bi lahko od letela tudi njegova glava,če bi se dal zapeljati predaleč. Ne more po= zabiti, kako naglo je umrl Dimitrov,ko se je odzval povabilu v Moskvo. Tudi Tita. so klicali - v Moskvo in Bukarešto,preden so ga izobčili.Ti= to tudi ni pozabil tragične usode svojih osmih predhodnikov na mestu generalnega sekretarja KPJ. Ob likvidaciji zadnjega, Gorkiča, je celo sam- sodeloval. Zato se idejno, partijsko, Tito nikdar ne bo podredil Moskvi. Če bo Moksva popustila na celi črti, bo voljan sodelovati,to= da samo na enakopravni osnovi.
Zato poti nazaj v K0minformo ni.T0 bi bila idejno in stvarna kapi tulacija. Obenem je Kominform tako razvpit, da bo po jugoslovanskih predvidevanjih moralo priti do njegovega razpusta. Pač pa ni izključe= no, da Jugoslavija ne bi nasprotovala nekakšnemu mednarodnemu tajništvu komunističnih partij,tako nekako kot go imajo socialistične stranke. Toda za Jugoslavijo bi moglo biti takšno tajništvo sprejemljivo samo, če so vse njegove članice resnično samostojne, neodvisne. Zato bi se morala takšna internacionala v naprej odpovedati agresivnosti. V takem primeru bi tudi satelitske partije postale neodvisne in dan bi bil po= ' goj za.enakopravno sodelovanje z jugoslovanskimi komunisti.
Tito je mnenja, da se doslej Rusija ni odrekla svojim osnovnim ci Ijem. Ti so ostali isti,dasi ni več carjev. Že njim je delala preglavi ce močna Nemčija in že zanje je bil težak problem štirih morij,ki obda jajo Rusijo in jo praktično drže zaprto pred svetom. Ker ima torej tak šna ruska ekspanzionistična politika,ki je dosegla svoj višek za časa
Stalina, malo zveze s pravim marksizmom,kot ga razume Tito, zato se po jugoslovanskem mnenju mešata v Moskvi Sisti ruski imperializem s komu= uistiSno doktrino.
Ni izključeno, da je Tito prigovarjal Rusom, naj zares priznajo satelitom neodvisnost. Domne"'o je pri tem modroval,češ da se bo po = tem, ko ne bo več strahu pred agresivnostjo, Zapad sprijaznil z nekim ^eodvisnim komunizmom kot se je z jugoslovanskim. Cisto verjetno bi to ^ila tudi Titova želja, ker je le ostal komunist in si gotovo ne želi Propasti komunizma nikjer na svetu. Ima pa seveda tudi svoje načrte: laže mu bo življenje ob neodvisnih komunističnih sosedih kot pa ob sov jetski velesili, ki obvlada politično in gospodarsko Tejino držav, mejijo na Jugoslavijo. In laže bo z njimi trgoval in morda celo u = ^esničil svoj sen o balkanski federaciji.
Sedanja sovjetskanpopustljivost je lahko samo taktična. Rusija je Namreč,kot to gledajo Jugoslovani, zašla s svojo agresivno politiko v ^lepo ulico in postajala vedno bolj osamljena. Končno so glasovi nevtra Icev v Aziji in Afriki doseglo to, česar samo zapadno orožje ni moglo. Tako je morala Sovjetska zveza zaradi svoje slabosti pred svetovnim ja ^im mnenjem spremeniti svojo taktiko.
Polom stalinske politike je prisilil Stalinove naslednike, da so aPremenili svojo taktiko in v Jugoslaviji priznali,da so ji delali kri ^ico. Toda v svoji glavi imajo lahko še vedno svoje skrite načrte. In ^ možnosti Tito ne sme pozabiti,če mu je življenje drago.
(Prihodnjič:	TITO V OÖEII MOSKVE)
RAZMIŠLJANJE OB SESTANKU V ŽENEVI
. Kam gre Rusija,kaj se skriva za njeno "koeksistenco",ki jo propo= Ve(Tuje, ali je kakšna razlika med Stalinom in njegovimi nasledniki, ali pe za kakšno bistveno spremembo v ruski politiki? Na ta vprašanja bi jöpad rad dobil jasen odgovor. vNlič ni čudno, da si zapadni državniki že' ^|3o srečanja s sovjetskimi v Ženevi,da bi mogli iz prvega vira dogna= ll»za kaj dejansko gre.
■, Težko je reči, da bi svet malo vedel o Rusi ji.Saj je bilo zadnja ^ta napisanih vendar toliko knjig o njej. Tako ne gre toliko za zna = kot predvsem za to,da svet ne razume, ne dojame ruske duše.In z njo dojame monumentalne preobrazbe,ki jo je izvršil stalinizem v teku e ^generacije,ko je Rusijo lesenega pluga dvignil na raven druge indu= .Poljske dežele sveta.Toda ta tehnična revolucija se je istočasno odra ala tudi v ruski psihi,kajti nemogoče je,da bi industralizacija take= °a' obsega ne imela nobenega vpliva na socialni sestav prebivalstva v 8eh njegovih odtenkih.
_ Ko sem v tednu pred ženevsko konferenco blodil po mestni knjižni= Tin iskal primernega čtiva,se mi je oko ustavilo na "Rusiji po Stali a"*Je to drobna knjiga Isaaca Deutscherja,poljskega vida in nekdanje= |a komunista,ki so ga izključili iz partije za časa Stalinovih čistk.
,a Zapadu ga smatrajo za avtoriteto glede sovjetske Rusije. V omenjeni ^Pjigi razpravlja o Rusiji po Stalinovi smrti,kjer zaključuje,da gre
za reformacijo stalinizma in da v obstoječih prilikah ne more biti govora o kakšni protirevoluciji.Pri tem se sklicuje na ruske begunce po ^.hgi svetovni vojni,- ukrajinskih predvidoma ni upošteva], - med kate= Tmi se najmočnejša grupa sama naziva "Leninova stranka",kot je o tem ^očal ruski begunski tisk.Protirusko razpoloženi časnikarji so opo = j^jali, da je vsaj dobra polovica ruskih beguncev vključena v to "stran čeprav so podvrženi strahu, da jih bodo označili za sovjetske egaite. i V tej "Leninovi legendi", celo med begune*, vidi Deutscher potrdi= k»đa je spomin na Lenina preživel Stalinov kult, vidi željo,da je tre " sovjetsko demokracijo" preroditi in obstoječi red v Sovjetski zve 1 deformirati,ne pa uničiti.
^ V zvezi s tem navaja dogodek o srečanju med generalom Vlasovom in eDlci,kot ga ke popisal generalov adjutant. Vlasov je hotel svetovati
ANGLEŽ NA HRVATSKEM
Za "Elizabeto Slovensko" (KT 166) je MANCHESTER GUARDIAN objavil zapiske nekega dopinsika s poti po Hrvatski.Takole pričenja:
"Jugoslovana, ki so ga leta 1945. porinili v zapor,ker je kričal "Doli s Stalinom!",in je ob svoji izpustitvi leta 1950. zavpil "Živel Stalin!",pa se je spet znašel za novih pet let za zapahi, bodo morali kmalu Izpustiti. Upam,da bo to pot prej proučil zadnje dogodke, preden si bo spet upal javno izražati svoje mnenje. Morda pa je to moje upa = nje povsem zastonj, kajti ta izmišljena oseba je gotovo morala biti Hr vat - eden tistih ognjevitih, glasnih, nedoslednih, ljubeznivih, neod= govornih in gostoljubnih ljudi."
Ustavili smo se v Karlovcu,trgovskem,uparvnem in industrijskem središču pokrajine.Tam hite zgodaj zjutraj okoliške kmetice v mesto,da bi prodale svoje poljedelske proizvode; takoj za njimi pa navale na od prti.trg gospodinje; čim bolj zgodnje bodo,tem boljši bo kup. Obiskali smo nekaj šol. Ker nimajo nobene verske vzgoje v njih, se nam je zdelo smešno posnemanje svetopisemskih izrekov,ki so jih zapisali na tablo: "Tito ljubi otroke" ali "Tito vzame male k sebi na kolena". Titov por tret je seveda povsod pričujoč, ne samo v šolah. Stanovanjske prilike so slabe.Ni govora o kakšni prazni sobi;če pride obiskovalec,mora pač nekdo spati v delovni sobi, v kuhinji ali pa kopalnici. Pač pa je ne = kaj privlačnih novih hiš,ki so jih zgradile tovarne za svoje delavce, čeprav sama arhitektura ni nič posebnega.
Hrvat ni toliko materialističen kot smo Angleži. Öe ima jesti,pi ti, pa priliko za klepetanj e,na kar je navajen, potem ga ne skrbi toli ko,če česa ne more kupiti, kakor bi se razburjali mi. Po drugi stvari pa je stvar debate,če je zato bolj veren,ker je manj materialističen. Daši obisk cerkva ni omejen, je za njihovega obiskovalca težko napredo vanje v službi ali poslu; to velja zlasti za katoliško Hrvatsko,kjer smatrajo katoličane,da so lojalni izven lastne domovine. Pravoslavna ii katoliška cerkev se gledata preko trga; potem ko ob delavnikih in nede Ijah zvonovi odzvone,lahko vidite ljudi vstopati in odhajati iz njih. Toda če je več ljudi pred kinodvoranami, ni to za Karlovac nič posebna
Kino skrbi namreč za nadomestni stik z zunanjim svetom,kaj ti va = lutne omejitve ne dovoljujejo potovanj v inozemstvo. Zapadni filmi so priljubljeni, angleški bolj kot amerikanski,ker jih'ljudje lažje razu= mejo.(Za "Rimske počitnice" so na široko poročali,da so bile v Angliji prepovedane.)
Kot rečeno na začetku,mesto oživi s prvimi znaki sveti obe.Vendar pa nekateri predeli niso mogli dolgo preživeti v spanju, kajti "kafane" so priljubljeni kraji,kjer je mogoče jesti,piti,plesati,peti,razgovar= jati - in igrati šah. Ali ni mar šahovsko polje hrvatski grb? Toda ce=
10	sem je prodrla politika, - če ni morda bila to vera? Kajti "škofa" tam zdaj nič več ne imenujejo škofa ampak "lovca". (Ob tem zaključku pa je piscu gotovo spodrsnilo. Kajti pri nne ' "tekača" niso niko=
11	imenovali "bishop",kot ga nazivajo v Angliji.)	TiČ
Nemcem,kako lahko porazijo Stalina. Zanj je bila možna le ena pot, da si pridobe zaupanje ruskega ljudstva;to je, da mu dopovedo,da je Sta = lin izmaličil in ponaredil Leninov nauk in da je prišel čas,ko je tre= ba obnoviti pravo leninsko republiko delavcev in kmetov. Ruskemu naro= du je treba dopovedati, da mislimo pričeti znova, nadaljevati tam, kjer je nehal S talin.Öe bi ta še živel, bi bilo vse drugače. 'Stalina je tre ba vreči s pomočjo Lenina.’ - Seveda je bilo to za Nemce nekaj nezasli šanega,zaključuje Deustcher,da bi se sklicevali na Lenina,tis tega Leni na, ki so ga pred petindvajsetimi leti v zaplombiranem vagonu poslali v Rusijo,da bi podminiral carizem. Nemci niso dojeli, za kaj dejansko gre v Rusiji. Zato je njihova propaganda na Vzhodu doživela tako popoln poraz.	(zps)
NAROČNINA za KLIC TRIGLAVA: za celo leto 24/-, za četrt leta 6/-