KRANJ, sobota, 1. 7. 1972 Cena 70 par List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. Januarja 1958 kot poitcdntk. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltcdnik« ln sicer ob sredah In sobotah. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO LETO XXV. — Številka 51 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka ln Tržič — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčlfi Odgovorni urednik Albin Učakar Gorenjska za praznik Povsod na Gorenjskem bodo za 4. Julij različne prireditve, ker pa se bo precej prebivalcev udeležilo osrednje prireditve ob 30-letnici Ustanovitve partizanske vojske, ki b0 4. Julija v Zado-brovl pri Ljubljani, večjih prireditev na Gorenjskem letos ne bo. Na JESENICAH bo občinska konferenca ZMS skupaj z občinskim odborom ZZB NOV Jesenice pripravila pohod po Poteh Cankarjevega bataljona. Poleg mladincev in prebivalcev Jesenic se bodo udeleženci pohoda udeležili tudi Proslave v Zadobrovi. Ker v Žirovnici, na Dovjem in na Hrušici v teh dneh praznujejo krajevni praznik, bodo različne prireditve združili tudi s praznovanjem 4. julija. V KRANJSKI OBČINI ne oo posebnih prireditev, ker se bo prav tako precej občanov udeležilo proslave v Zadobrovi. Občinska konferenca ZMS pa je pripravila pohod niladincev po poteh partizanskih brigad. 100 mladincev bo Odšlo na pohod v ponedeljek In bodo prispeli v Zadobrovo V torek. V RADOVLJICI sta komisija za splošni ljudski odpor Pri občinski konferenci zveze Nadine in občinski odbor fcveze borcev pripravila pohod Po poteh Cankarjevega bata-U°na. Pohod bo jutri dopoldne. Udeleženci pohoda pa se godo udeležili tudi proslave v *adobrovi. V SKOFJI LOKI bo občinska konferenca v ponedeljek »n torek pripravila pohod Po Poteh osvoboditve. V torek bo v okviru izšelfenskega piknika na vrtu škofjeloškega ^adu tovarlško srečanie bor-g* in aktivistov NOV. V ~ražgošah pa bo jutri popol- |dne partizanski miting. V TRMSKI OBČINI bo Osrednja proslava jutri ob It Uri na Bistriški planini. Ot> č,nska konferenca ZM bo or {animirala pohod po poteh f^okrškega odreda. Pohoda se Jo udeležilo okrog 100 m«a "incev ln pripadnikov JLA. J^ečer bo na Bistriški plani-JI taborni ogenj. Vsi udele-?enci pohoda se bodo udele-7J' tudi proslave v Zadobro-A. t. Kranjski vojaki - športniki najboljši Na XXVII. prvenstvu ljubljanskega armad-nega območja je sodelovalo več kakor 600 pripadnikov JLA če si smemo privoščiti neko splošno oceno pravkar končanega prvenstva ljubljanske armadne oblasti., ki je bilo v športnem centru na Kodeljevem (Ljubljana), potem velja zapisati, da so ga odlično pripravili in da je potekalo v znamenju pripadnikov kranjske garnizije alpincev. Kranjčani so namreč kot moštvo zmagali kar v treh od šestih tekmovalnih disciplinah, v ostalih treh (rokomet, vojni mnogoboj in streljanje) pa jim Je pripadla srebrna kolajna. Gre za podvig, kakršnega zlepa ne pomnimo. 56-članska ekipa vojakov in starešin je osvojila prvo mesto v odbojki, plavanju in atletiki. V konkurenci osmih vrst so pokazali daleč največjo mero borbenosti, požrtvovalnosti in discipline, čeprav se lahko pohvalijo tudi s kopico odličnih posameznikov kot je, denimo, trikrat »zlati« Branko Vivod, sicer znani atletski reprezentant in do nadaljnjega rekorder JLA v skoku v višino (206 cm), moramo uspeh vendarle pripisati izredni homogenosti skupine, ki predstavlja vzor športnega tovarištva. V poveljstvu garnizije so minuli četrtek zmagovalni skupini na čast priredili svečan sprejem ter ob tej priložnosti najboljšim podelili de- narne nagrade oziroma izredne dopuste Fantje, dobitniki medalj, bodo odšli domov za sedem, deset ali celo dvanajst dni. Komandant polkovnik Viktor Cvelbar je nato v svojem govoru pred postrojeni-mi enotami poudaril, da športna aktivnost pomeni enega osnovnih pogojev solidne borbene pripravljenosti slehernih oboroženih sil, zato ji je treba v bodoče posvečati še več pozornosti. K samemu prvenstvu ni kaj pripomniti. Teklo je brez zastojev, vse službe so delovale vzorno, zlasti izkazala pa se je informativna komisija, ki je javnost sproti in izčrpno obveščala o poteku bojev na Kodeljevem. I. Guzelj Naslednja številka bo izšla v soboto, 8. julija Vojaki in starešine, člani zmagovalne ekipe, ki je na XXVII. prvenstvu ljubljanske armadne oblasti osvojila tri zlate in tri srebrne medalje, posneti med slovesnostjo, s katero se jim je poveljstvo kranjske garnizije oddolžilo za zares enkraten podvig. — Foto: F. Perdan V ZADOBROVI Velika proslava ob 30-letnici ustanovitve slovenske partizanske vojske V torek, 4. julija, ob 10. uri se bo v Zadobrovi pri Ljubljani začelo veliko slavje ob 30-letnici ustanovitve slovenske partizanske vojske. Organizacijski odbor računa, da se bo te zares velike proslave udeležilo okrog 70 tisoč ljudi iz Slovenije, drugih republik in iz zamejstva. Povabili so tudi predsednika republike Josipa Broza-Tita. Na prireditvenem prostoru bo 23 paviljonov za trgovska in gostinska podjetja. Vsem, ki bodo v Zadobrovo prispeli peš z različnih pohodov, takšnih pa računajo da bo okrog 17 tisoč, bodo pripravili tople obroke. Za druge obiskovalce pa so se z vsemi, ki bodo prodajali na prireditvenem prostoru, dogovorili, da bodo določene vrste pijač in jedil po enakih cenah. Vse je že tudi pripravljeno in urejeno za tiste, ki bodo na proslavo prišli z vlaki, avtobusi in osebnimi vozili. Tako je na primer te napovedanih okrog 20 posebnih vlakov, ki bodo vozili do železniške postaje Ljubljana-Polje, od koder je do prireditvenega prostora le še 300 m. Kot smo že pisali, bo tudi z Gorenjske odšlo veliko ljudi na proslavo; tako med drugimi vse partizanske enote, ki so med vojno delovale v gorenjski operativni coni. Skratka, sodeč po pripravah, prijavah in napovedih, bo torkova proslava v Zadobrovi veličastna manifestacija, na kateri bodo obudili spomine na dogodke izpred trideset let. A. t. 67 @ V četrtek popoldne je bila v sejni dvorani občinske skupščine skupna seja obeh zborov občinske skupščine, na kateri so razpravljali in sklepali o osnutku zaključnega proračuna občine Jesenice, o oprostitvi cestnih taks za nekatera motorna vozila, o stanovanjskem gospodarstvu in o poročilu Stanovanjskega podjetja Jesenice, o poročilu in nadaljnjih nr.logah podjetja Vodovod ter o dograditvi osnovne šole v Žirovnici. £ V sredo, 28. junija, sta se v Železarni Jesenice sestala dva aktiva komunistov Železarne: na Javorniku za javorniške obrate in obrate valjarne Bela, na Jesenicah pa za jeseniške obrate. Na aktivih sta glavni direktor Železarne mag. dipl. inž. Peter Kune in njegov pomočnik dipl. inž. Ivo Arzenšek govorila o sedanjem položaju Železarn*, in o njenem nadaljnjem razvoju ter odgovarjala na številna vprašanja. % Na zadnji seji komisije pri občinski konferenci ZMS Jesenice so se dogovorili, da bodo podelili nagrade in priznanja najboljšim 8 razredom osnovnih šol in najboljšim letnikom srednjih šol ter posameznikom Ocenili so, da je najboljši 8. a razred osnovne šole Tone Čufar in 4. c razred gimnazije, ki bosta prejela nagrade v vrednosti 1000 dinarjev, deset učencev osmih razredov in sedemnajst dijakov srednjih šol pa bo prejelo lepe knjižne nagrade. D. S. KRANJ © V četrtek popoldne je bila v Kranju razširjena seja medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko. Razpravljali so o povezovanju organizacij združenega dela kot del uresničevanja stabilizacijske politike. Glede tega so sprejeli tudi posebna stališča. V drugi točki dnevnega reda pa je bila na programu krajša informacija o razvoju odnosov s Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo in o obisku predsednika Tita v Sovjetski zvezi. % V torek zvečer se je s predstavniki občinske skupščine in dtužbenopolitičnih organizacij sestal politični aktiv Vo-klega, na katerem so razpravljali o komunalnih, kulturno-prosvetnih, športnih in drugih vprašanjih. A. ž. RADOVLJICA # V sredo popoldne sta se na zadnji seji pred počitnicami sestala oba zbora radovljiške občinske skupščine. Odborniki so sprejeli odlok o pogojih in merilih v postopku za odmero starostnega zavarovanja kmetov v občini in zaključni račun občine za minulo leto. Razpravljali pa so tudi o zaključnih računih gospodarskih organizacij za leto 1971. Predvidena razprava o konceptu dolgoročnega razvoja Gorenjske je odpadla, ker niso mogli dobiti ustreznega poročevalca oziroma strokovnjaka in bo zato na dnevnem redu na jesenskem zasedanju skupščine. Naslednja seja obeh zborov občinske skupščine bo namreč 20. septembra. Do takrat pa se bodo odborniki sestali le na slavnostni seji v počastitev občinskega praznika. Slavnostna seja bo 3. septembra popoldne. A. Ž. Prekrškom zoper javni red in mir botruje alkohol Čeprav so v prvem polletju letošnjega leta na področju postaje milice Kranj narasli prekrški zoper javni red ln mir v primerjavi z lanskim letom, pa vendarle ne bi smeli označiti mesta Kranja za kraj, kjer se zbirajo razgrajači in kalilci miru. Lani je bilo na primer zoper kršilce javnega reda in miru 427 predlogov zoper 600 kršilcev pri sodniku za prekrške, leto prej pa 668 predlogov zoper 889 kršilcev. Kljub izrednemu izboljšanju v lanskem letu in ob ostrejših kaznih so letos prekrški zoper javni red in mir spet narasli, saj jih je bilo v prvih šestih mesecih okoli 500. Večina prekrškov je bila storjena v vinjenem stanju. Že v letošnjem prvem polletju je bila več kot polovica kršilcev javnega reda in miru vinjena, lani je bilo 62 odstotkov kršilcev vinjenih ln leto prej kar 73 odstotkov. Res, da odstotek vinjenih kršilcev javnega reda in miru počasi upada, še vedno pa ostajajo na prvem mestu gostinski objekti kraji, kjer se zgodi največ prekrškov zoper javni red in mir. Seveda s tem ni rečeno, da so vsi gostinski lokali v občini mesta, kjer bi bil red in mir vedno problematičen. Vendar pa je v Kranju in bližnji okolici nekaj gostinskih objektov, kjer so take kršitve pogostejše in intervencija miličnikov potrebna. Izkazalo se je, da je milica tudi edini družbeni dejavnik, ki se poleg sodnika za prekrške ukvarja s temi problemi. V poročilu komisije za javni red in mir pri skupščini občine Kranj je poudarjeno, da bi se stanje bistveno izboljšalo, če bi vsi odgovorni druž- beni faktorji začeli preprečevati alkoholizem. Tako pa še vedno ni nobenega ali sploh učinkovitega nadzora nad točenjem alkoholnih pijač vinjenim osebam in mladoletnikom. Med vsemi kršitvami je bilo lani točenje alkoholnih pijač na zadnjem mestu, vendar ni misliti, da tega pojava ni. Nasprotno, le nadzor je preslab in zato ni predlogov sodniku za p** krške. Zato komisija za javni r# ln mir predlaga, da bi se ' akcijo proti alkoholu vkljf čile vse šole, podjetja, toval ne in družbene službe. St stavni del boja proti alkoh< lizmu v občini pa je tudi m< ralna in materialna podpor klubu zdravljenih alkohol kov Kranj. L. M. Tito odlikoval najzaslužnejše člane V počastitev 20-letnice obstoja Zveze rezervnih vojaških starešin Slovenije je bila preteklo sredo v ljubljanskem klubu poslancev slavnostna seja, ki so ji prisostvovali številni visoki družbenopolitični funkcionarji. Med uvodnim govorom je predsednik ZROP inž. Slavko Korbar osvetlil pomen te organizacije, katere članstvo šteje okrog 50 tisoč ljudi. Oi koncu so najzaslužnejšim pO sameznikom podelili odliko vanja vrhovnega poveljnik* oboroženih sil SFRJ, maršali Josipa Broza-Tita. Red jugO slovanske narodne armade I lovorovim vencem sta prejo la Albert Jakopič in Viktof Avbelj, red bratstva in enot nosti z zlatim vencem pJ Stane Petelin, Franjo Kra njec in Danijel Lepin. Petletni program vodovodnega omrežja Pri jeseniškem komunalnem podjetju Vodovod nameravajo v naslednjih petih letih, od leta 1973 do 1977, dokončati vodovod iz Peric-nika, iz Tamarja v Rateče, poskrbeti za boljšo oskrbo z vodo v Kranjski gori in Podkorenu, na območju Smokuč in Rodin, Srednjega vrha, Radovne in opraviti nekatere večje :n manjše rekonstrukcije na vodovodnem omrežju. Za uresničitev takega programa pa bi zbirali sredstva tako, da bi podražili vodo zi vse potrošnike za okoli 3» par, denar bi prispevala tudi občinska skupščina in neka teri investitorji. Preostali de nar pa bi zbrali kot k redil pri bankah in iz opuščenega republiškega stanovanjskega sklada, ki ga uporabljajo iti ključno za kreditiranje ko munalnih objektov. Prva sred stva iz tega sklada bi lahkC dobili leta 1974. D. S. Za naročnike GLAS odslej po 60 par za številko % Najpomembnejša točka torkove seje občinske konference ZK Skof ja Loka je bilo sprejetje sklepa o ustanovitvi aktiva komunistov — neposrednih proizvajalcev. Stel naj bi 35 članov, ki jih volijo terenski in tovarniški aktivi, člani konference so poudarili, da mora v novoustanovljenem organu priti do izraza načelo uravnoteženosti, da torej morajo biti v njem enakomerno zastopani delavci iz vseh krajev komune. ■ig 0 V torek je bila v Tržiču 33. skupna seja obeh zborov občinske skupščine, ki je bila obenem tudi zadnja seja pred letnimi počitnicami. Odborniki so po krajši razpravi sprejeli osnutek družbenega plana razvoja tržiške občine do leta 1975. Torkovi razpravi bo sledila še razprava po delovnih in drugih organizacijah. Jeseni bo prišel omenjeni dokument še enkrat pred skupščino, in sicer dopolnjen s pripombami javne razprave. Odborniki so na torkovi seji sprejeli tudi odlok o oprostitvi plačila pristojbin za cestna motorna vozila, odlok o prispevku občanov za stanovanjsko gradnjo in odlok o pogojih in merilih v postopku za odmero prispevka za starostno zavarovanje kmetov. -jk Po treh letih in pol smo prisiljeni sporočiti vam vest, ki je nihče ni vesel. Zvišati moramo ceno in naročnino za Glas. Nova cena bo 0,70 din, letna naročnina 60 din, polletna pa 30 din. Za ta korak smo se odločili po treznem preudarku in v soglasju z ustanovitelji Glasa, SZDL gorenjskih občin. Naš časopis se vzdržuje s sredstvi iz treh glavnih virov: iz naročnine, iz dohodka od objavljenih oglasov, razpisov in Uradnega vestnika ter dotacij ustanoviteljev. Stroški izdajanja časopisa se večajo iz leta v leto in vsako leto je treba zagotoviti več sredstev za njegovo redno izhajanje. Od leta 1969 do letos smo uspeli zagotoviti večja sredstva z večjim iztržkom od odstopljenega prostora za komercialne oglase, v lanskem letu pa so tudi ustanovitelji občutno povečali svojo podporo. Tri leta smo tako uspeli obdržati ceno oziroma naročnino na isti ravni. To je prav gotovo redek primer glede cen sploh, med časopisi pa smo edini, ki smo tako dolgo obdržali isto ceno. Stroški izdajanja časopisa se povečujejo še naprej in ker iz ostalih dveh virov (dohodek od oglasov in dotacije) ne moremo več kriti vseh izdatkov, smo se morali odločiti za povišanje cene in naročnine. S tem soglašajo tudi ustanovitelji, čeprav je povišanje občutno, pa vseeno ne bodo nOf ročniki nosili večje obremenitve kot so jO v letu 1969, ko smo uveljavili dosedanjo ceno. Ob uveljavitvi dosedanje naročnine v letu 1969 je namreč dohodek od naklade pokrival 34% vseh stroškov. V treh letih nespretne* njene naročnine je ta delež postopoma padal in je v prvem četrtletju letošnjega leta znašal le še 22 %. Z novo naročnino bomo ponovno dosegli razmerje iz leta 1969, in sicer bodo naročniki krili približno 35 % stroškov, 65 °4 pa jih bomo še vedno pokrivali iz dohodkov od oglasov in z dotacijami ustanoviteljev. Višja cena in naročnina veljata od 1. julija, t. j. z današnjo številko. Naročniki bodo torej dobili položnice za 30 din za 11. polletje. Tisti, ki so vplačali naročnino vnaprej, tudi že zd drugo polletje, pa bodo dobili položnico z& razliko, to je za 14 din. Zavedamo se, da je podražitev neprijetna stvar in smo se ji prav zato izogibali, dokler smo mogli. Ker sedaj to ni več mogoče, upamo, da boste to ra&tmeti in še naprej ostali zvesti bralci in naročniki Glasa. glavni urednik A. Miklavčič ljubljanska banka pravi naslov za denarne zadeve Devizni račun Pri naši banki lahko odpre devizni račun vsak državljan SFRJ ne glede na to, ali prebiva v državi ali tujini, kakor tudi vsak izseljenec ali izseljenec povratnik. Postopek odpiranja deviznega računa je hiter in enostaven. Če ste v Jugoslaviji je dovolj, da izpolnite poseben obrazec za odpiranje deviznega računa, ki ga dobite v podružnici. Naši državljani, ki žive v tujini, lahko zahtevajo odpiranje deviznega računa z navadnim pismom. Devizni račun se glasi na ime. Sredstva z deviznega računa lahko v neomejenih zneskih uporabljale za vsa devizna in dinarska plačila v domovini in na tujem. Za razpolaganje s sredstvi na svojem deviznem računu lahko pooblastite člane ožje družine (zakonca, starše, otroke, brata ali sestro). V tem primeru lahko tudi oni plačujejo z deviznega računa ali dvigajo devizna sredstva za potovanje v tujino. Posebej nas lahko tudi pooblastite, da vaši družini ali drugi osebi ali organizaciji vsak mesec do določenega datuma izplačamo dinarsko protivrednost za določen znesek v devizah. Vse posle v zvezi z otvoritvijo in vodenjem deviznih računov opravljamo brezplačno. Na devizni račun vložena sredstva obrestujemo: Posojila na podlagi navadni 7,5 °/o (5,5 % v devizah 2 % v dinarjih) vezani nad 13 mesecev 9 °/o (7,5 0 6 v devizah 1,5 % v dinarjih) vezani nad 24 mesecev 10 % varčevanja deviznih sredstev S premišljenim varčevalnim programom si lahko zagotovite raznovrstna namenska posojila pod izredno ugodnimi pogoji. Radi vam bomo posredovali vse informacije, če pa v njih ne boste našli ustreznega načina, se oglasite osebno. Skupaj bomo izdelali vaš varčevalni program »po meri«. Za vsa pojasnila v zvezi z,bančnimi posli so vam na razpolago naše poslovne enote: 64000 Kranj. Cesta JLA 4, tel. 064/22-593 64000 Mestna hranilnica Kranj, Koroška 2, tel. 064/23-379^ 64220 Skofja Loka, Šolska 2, tel. 064/85-235 I 64270 Jesenice, Titova 8, tel. 064/81-647 64240 Radovljica, Gorenjska cesta 16, tel. 064/75-104 ^4290 Tržič, Trg svobode 1, tel. 064/70-055 64260 Bled, Ljubljanska 4, 064/77-355 ,L 64228 Železniki, Železniki 37, tel. 064/88-211 * 64226 Žiri, Stara vas 31, tel. 064/89-512 Enote banke poslujejo za stranke: ponedeljek in sreda od 7. do 16. ure, torek, četrtek, petek od 7. do 12. ure. Poslovna enota hranilnica v Kranju Koroška c. 2 pa posluje non stop od 7. do 18. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure. Denar dvigajte z (7,5 % v devizah 2,5 % v dinarjih) ljubljanska banka GORENJSKE KREDITNE BANKE ta teden Jugoslovanska mladinska akcija V nedeljo se je začela letošnja delovna akcija jugoslovanske mladine na progi Beograd—Dar. Akcijo je simbolično začel podpredsednik izvršnega sveta Srbije_ Aleksander Bakočević. Proslava V Sevnici je bila dvodnevna proslava ob 400-letnici kmečkih puntov. Govoril je predsednik prosvctnokullurnega zbora slovenske skupščine Miloš Poljanšek. Skozi družbene organe Predsedstvi ZKJ in zvezne konference SZDLJ sta razpravljali o aktualnih vprašanjih uresničevanja stališč o informativni dejavnosti. Poudarili so, da je pojem svobode pisane besede v naši družbi opredeljen z razredno vsebino in interesi delovnega človeka in da morajo vsi kanali vpliva na politiko in vsebino občil teči skozi družbene organe. Dan samoupravljavcev V republiški skupščini je bila v torek osrednja manifestacija ob dnevu samoupravljavcev. Zborovanje je zavrel predsednik republiškega sveta zveze sindikatov Tone Kropu-šek, o dnevu samoupravljavcev pa je govoril predsednik slovenske skupščine Sergej Kraigher. III. konferenca ZKJ Tretja seja konference zveze komunistov Jugoslavije, na kateri bodo razpravljali o delovanju komunistov med mladino, bo novembra letos v Beogradu. Takšen sklep je sprejelo predsedstvo ZKJ. Soliden osnutek V slovenski skupščini so zasedali štirje zbori. Osrednja razprava v republiškem zboru je bila o osnutku zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Poslanci so opozorili na vrsto vprašanj, na katera bi bilo treba najti odgovore v javni razpravi, ki bo trajala do konca septembra letos. Do konca oktobra pa naj bi pripiavili predlog zakona. S skupščine TIS Prizadevanja) za boljše kadre Skupščina temeljne izobraževalne skupnosti Kranj je na svoji zadnji seji sprejela pravilnik o podeljevanju štipendij ln Studijskih posojil ter merila za izračun višine štipendije in posojila za naslednje šolsko leto. V pravilniku o podeljevanju štipendij je tudi novost, da se namreč lahko štipendije podeljujejo tudi učencem zadnjih razredov osnovnih šol, če se bodo ti učenci odločili za pedagoške poklice. Novost je tudi v pravilniku o podeljevanju študijskih posojil: študentu ni treba vračati posojila, če se zaposli na delovnem mestu v občini, ki mu ga ponudi v skladu s potrebami komisija za podeljevanje štipendij in posojil. S takim določilom temeljna izobraževalna skupnost dopolnjuje svojo skrb za nove prosvetne kadre. O tem osnovnem vprašanju — o kadrih, je tekla beseda tudi med razpravo o osnutku družbenega dogovora o načelih za Izvajanje kadrovske politike v občini Kranj. V razpravi je bilo poudarjeno, da nimamo izdelane kadrovske politike tako v gospodarstvu tako tudi na področju vzgoje in izobraževanja. Vse to pa poraja probleme, ki jih sicer uspešneje rešujemo kot pred leti, stanje pa je seveda še vedno problematično, člani skupščine so dogovor, ki daje priznanje znanju, ocenili kot pomemben in resen dokument, ki bo, če ga bomo dosledno izvajali, nedvomno prispeval k napredku na tem področju. Dogovor prihaja ravno v času, ko se v občini že kažejo posledice neurejene kadrovske politike iz prejšnjih let. V občini raste delež nekvalificirane in pol-kvaMficirane delovne sile. Tudi podatek, da je med zaposlenimi v občini 38 odstotkov brez dokončane osnovne šole, nedvomno nalaga precejšnje naloge in odgovornosti tistim, ki tak kader izobražujejo in tudi tistim, ki ga zaposlujejo. Velike potrebe po delavcih te izobrazbene strukture ne bi smele biti opravičilo za tako neugodno izobrazbeno struk-turo. Dogovor tudi zahteva, da se v petih letih vsa nestrokovno zasedena mesta v obči ni dopolnijo s strokovnimi kadri. Ob pomanjkanju strokovnih delavcev pa bo to kaj težka naloga, ki jo bo treba izvajati postopoma ob izpraz-njevanju mest. V razpravi je bilo rečeno, da bo težko ob trenutno le malo izdelani kadrovski politiki v občini v razmeroma kratkem času odpraviti razkorak med zahtevano in dejansko izobrazbo zaposlenih. L. Mencinger Krajevni na Jezerskem V nedeljo, 2. julija, bodo na Jezerskem praznovali že svoj 19. krajevni praznik. Letošnje praznovanje pa bodo združili tudi s praznovanjem dneva borca 4. julija zato bo praznovanje še boljše in lepše pripravljeno. Prebivalci Jezerskega vsako leto ob tem času obude spomin na junij 1944. leta, ko so domačini množično odšli v partizane. Osrednja proslava in partizansko srečanje bo v nedeljo popoldan pri obnovljeni bolnišnici Krtina na Jezerskem, kjer bodo izvedli tudi kulturni program. Bolnišnico Krtina so po izdajstvu januarja 1945. leta zažgali. Domačini so jo obnovili za prvi krajevni praznik 1953. leta in jo sedaj tudi redno vzdržujejo. —an Prestopnišfvo in denar za vzgojo Lani so v kamniški občini socialni delavci obravnavali 26 mladoletnih prestopnikov in otrok do 14. leta starosti. Vzgojni ukrep strožjega nadzorstva skrbstvenega organa se izvaja nad 13 mladoletniki. Omenjeni mladoletniki izhajajo iz neurejenih družin, kjer prevladujejo alkoholizem, delomrzništvo in nerazumevanje med starši. Ko je o teh zadevah razpravljal svet za splošne in Višje oskrbnine v vrtcih in jaslih Skupščina temeljne izobraževalne skupnosti Kranj je na svoji zadnji seji sprejela lestvico za diferencirano plačevanje oskrbnine v vrtcih in v oddelkih za podaljšano bivanje na osnovnih šolah. Ekonomska cena za bivanje predšolskih otrok v vrtcih je letos nekoliko višja kot lani in znaša 450 din, za dojenčke pa 900 din. Lestvica je sestavljena tako, da plačajo manjšo oskrbnino starši z manjšim dohodkom na družinskega člana, večjo pa starši z visokim dohodkom na družinskega člana. Oskrbnine ni treba plačati staršem, ki imajo manj kot 400 din mesečnega dohodka na družinskega člana, saj za te otroke poravna oskrbnino temeljna izobraževalna skupnost v celoti. Več kot tri četrtine oskrbnine pa bodo od 1. septembra dalje, ko začne nova lestvica veljati, plačevali starši, ki imajo nad 1500 din mesečnega dohodka na družinskega člana. To pomeni, da bo najvišja oskrbnina 350 din za predšolske in 700 din za dojenčke. Lestvica je takale: notranje zadeve pri občinski skupščini, je ugotovil, da narašča število kaznivih dejanj. Toda kam z mladoletnimi prestopniki? Ce jih socialna služba občine pošlje v zavod za mladoletne prestopnike (oziroma jih tja napoti sodišče), se občinska skupščina (in ne samo kamniška) otepa takšnih ukrepov, ker mladoletni prestopniki bremenijo občinsko blagajno. Za vsakega mladoletnega prestopnika, ki ga pošljejo v zavod, mora občina plačati mesečno od 900 do 1200 dinarjev. Svet za splošne in notranje zadeve pri kamniški občinski skupščini zato meni, da bi morali najti ustreznejšo kaznovalno politiko. Prestopniki bi se morali sami vzdrževati v zavodih s svojim delom (ali vsaj delno). Za vzdrževanje prestopnikov v vzgojno poboljševalnih domovih bi morali porabiti tudi denarna sredstva, zbran na s kaznovanjem prekrškov* Ta sredstva se namreč zbirajo na posebnem skladu SR Slovenije. J. Vidic Dobili bodo svoj prostor Člani tržiškega kluba zdravljenih alkoholikov se redno sestajajo vsak ponedeljek. Ker še nimajo svojega prostora, se sestajajo na občinski skupščini. Vendar bodo ta problem kmalu rešili, saj t je občima že odobrila denar za opremo posebnega prostora v stavbi delavske univerze. Takrat se bodo lotili člani kluba tudi drugih oblik dela, predvsem študija o zdravljenju alkoholizma. Vodstvo kluba in socialne službe na občini se prav tako tudi že pogovarjajo, da bi tudi trži-ški zdravniki pomagali pri delu kluba. — jk Zaradi nesklepčnosti 13. ii Mesečni doh.na člana družine Prispevek staršev za predšolske za dojenčke nad 1500 1350—1500 1200-1350 1050-1200 '900-1050 800— 900 700— 800 600— 700 500- 600 400— 500 350,00 300,00 250 00 225.00 200,00 162,50 112,50 87,50 62,50 37,5'/ 700,00 600,00 500,00 450,00 400,00 325,00 225,00 175,00 125,00 75,00 Oskrbnina v oddelkih podaljšanega bivanja bo kot doslej nižja za 10 odstotkov od oskrbnine v vrtcih. Za četrtek popoldne sklicana seja obeh zborov kranjske občinske skupščine je zaradi nesklepčnosti odpadla. V občinskem zboru sta manjkala za sklepčnost 2 odbornika, v zboru delovnih skupnosti pa 3. Sicer pa se je za to sejo opravičilo zaradi različnih vzrokov 27 odbornikov. To je bito prvič v tem mandatnem obdobju, da je moral predsednik skupščine sejo preložiti. , Tako bo seja z enakim . dnevnim redom 13. julija ob 8. uri zjutraj. Razen tega l)o. takrat na dnevnem {redu tudi predhodna razprava , o . srednjeročnem programu razvoja občine. Čeprav se bliža čas počitnic, je v Kranju ena seja skupščine do začetka počit-nic nujna. Skupščina mora med drugim sprejeti sklep o letošnjih občinskih nagrajencih. Prav tako je neizbežna potrditev zaključnega računa proračuna za minulo leto in nagraditev krajevnih skupnosti za dosežene uspehe v letu 1911. Med počitnicami bo v Kranju le slavnostna seja ob občinskem prazniku. Ta seja bo 1. avgusta ob 17. uri. Takrat bodo podelili tudi letošnje občinske nagrade. A. 2. Dolgoročni razvoj Gorenjske 10 - letno gibanje Zadnjič smo ugotovili, da je vrednost družbenega proizvoda v Sloveniji naraščala hitreje kot na Gorenjskem in razen tega zelo različno v posameznih gorenjskih občinah. Poglejmo danes še nekatere druge podatke za preteklih deset let. Zanimivo je, da je bila rast osnovnih sredstev v posameznih gorenjskih občinah ravno obratna od vrednosti rasti družbenega proizvoda. Poprečno je vrednost osnovnih sredstev na Gorenjskem naraščala na leto za 9,3 odstotka (Slovenija 4,3 odstotka), kar je skoraj dvakrat hitreje od stopnje rasti družbenega proizvoda. Na Jesenicah je bilo naraščanje vrednosti osnovnih sredstev največje, rast vrednosti družbenega proizvoda pa najmanjša. Podobno obratno razmerje se kaže tudi v drugih občinah. To pa pomeni, da so bile tovrstne naložbe usmerjene predvsem v nizko akumulativne dejavnosti. Z drugimi besedami to pomeni, da bo v prihodnje treba predvsem razmisliti o učinkovitosti naložb v osnovna sredstva. Iz podatkov je razvidna še ena ugotovitev. Investicijska dejavnost je v preteklem desetletju na Gorenjskem prekašala slovensko poprečje. Tudi učinkovitost investicij je bila večja. Hkrati pa lahko ugotovimo, da se slabši gospodarski rezultati kažejo zaradi manjše Učinkovitosti obstoječih zmogljivosti, zaradi slabše izkoriščenosti ln nekaterih drugih manj znanih vzrokov. Preseneča podatek, da je izvoz na Gorenjskem naraščal hitreje kot v Sloveniji in tudi število prebivalcev se je bolj povečalo (Jesenice 5,4 promila, Kranj 17,6, Radovljica 6,5, škofja Loka 10,6 in Tržič 6,5 — Gorenjska 10,6; Slovenija 8,7 promila). Vendar pa je pri tem treba povedati, da na rast prebivalstva ne vpliva le rast gospodarstva, marveč tudi urbanistični pogoji, izobraževalni in zdravstveni pogoji, raznovrstnost delovnih mest itd. Najznačilnejši podatek, ki hkrati kaže na postopno nazadovanje Gorenjske, pa je produktivnost zaposlenih v gospodarstvu. Poprečna produktivnost je upadla, vendar je bila na Gorenjskem še vedno večja od slovenskega poprečja. V Sloveniji je odpadlo na enega delovnega prebivalca v preteklih desetih letih 19.500 dinarjev družbenega proizvoda, na Gorenjskem pa 25.800 dinarjev, vendar na Gorenjskem družbeni proizvod na prebivalca še vedno pada, v Sloveniji pa narašča. A. žalar Stanovanjski v Od vseh stanovanj v jeseniški občimi — v zasebnem in družbenem sektorju jih je 8232 — je bilo do 1945. leta zgrajenih 4162 stanovanj. Vsa ostala stanovanja so bila zgrajena po vojni. m Od 1946. leta d0 1960. leta je bilo zgrajenih 1694 stanovanj. Od tega jih je bilo v družbenem sektorju zgrajenih 983 in v zasebnem sektorju 711. Od 1961. leta do 1971. leta pa je bilo v občini Jesenice zgrajenih 2376 stanovanj, od tega 1580 stanovanj v družbenem sektorju in 796 stanovanj v zasebnem sektorju. Starejša stanovanja so bila največ zgrajena pred 1945. letom in so v večini primerov v zasebni lasti. Stanovanja, zgrajena po 1964. letu, pa so večinoma v družbeni lasti. Tako je zdaj v družbeni lasti 3591 stanovanj in v zasebni lasti 4641 stanovanj. V zadnjih desetih letih je bilo tako zgrajenih znatno več stanovanj letno kot v Prejšnjih obdobjih. Tako so zgradili od 1961. leta do 1965. leta 964 stanovanj v družbeni lasti in 417 stanovanj v zasebni. Od 1966. leta pa so zgradili 583 stanovanj v druž- beni lastnini in 396 stanovanj v zasebni lastnini. Značilno za starejša stanovanja je, da so bila slabše opremljena, posebno stanovanja v družbeni lastnini, medtem ko so bila stanovanja v zasebnem sektorju nekoliko boljša. Velikost sedanjih stanovanj v družbenem sektorju je 49 kvadratnih metrov, v zasebnem sektorju pa 58 kvadratnih metrov. Poprečje znaša za ves stanovanjski sklad 54 kvadratnih metrov na stanovanje. Po številu sob je stanje sklada naslednje: posebnih sob je 360, sobnih stanovanj in garsonjer je 2113, največ je dvosobnih stanovanj, iin sicer 3348, trisobnih stanovanj je 1503, štiri- in večsobnih pa 908. Trisobna ter štiri- in večsobna stanovanja so večinoma v zasebnem sektorju, saj je v družbenem sektorju samo 40 štiri- in večsobnih stanovanj. Problem je v tem, ker so nekatera stanovanja preveč zasedena, tako po številu kvadratnih metrov na osebo kot po številu gospodinjstev na eno stanovanje. Preostali del sklada pa je nad poprečnim standardom v Sloveniji, Kmet naj pridela vec in živi bolje kot doslej Kljub obetavnim spremembam sta poljedelstvo in živinoreja v škofjeloški občini še zmeraj cokli razvoja Kakšno je stanje v škofjeloškem kmetijstvu? Bo že zastavljeni program srednjeročnega razvoja (1971—75) obrodil zaželene sadove? Kako ukrepati v bodoče? To so samo tri izmed mnogih vprašanj, na katera skuša odgovoriti dokument, ki ga je odbornikom občinske skupščine posredoval svet za kmetijstvo in gospodarstvo. Navzlic močni deagrarizaciji, ki pa ne izvira iz zdrave konkurenčnosti, temveč iz slabih življenjskih perspektiv, znaša delež kmečkega prebivalstva v loški komuni še vedno kar 18,8 odstotka. Raztreseno je po 2411 gospodarstvih. Pretežna večina se ne preživlja zgolj z dohodki od poljedelstva ali živinoreje, ampak le-tc dopolnjuje s sredstvi, pridobljenimi zunaj »svoje« panoge. Zares obetavnih kmetij (ustrezna struktura zemljišč in poslopij, zadovoljiv strojni park in dovolj delovne sile) je komaj 383. Delež narodnega dohodka, ustvarjenega v kmetijstvu, je zelo skromen in tvori le 8,5 odstotka celotnega ND občine. Poglavitni vzroki nezavidljivega stanja so raz- posebno v številu kvadratnih metrov na osebo in po opremljenosti stanovanj z instalacijami. D. S. drobljenost zemljišč, majhna storilnost zaradi specifičnih terenskih, klimatskih in tehnoloških pogojev, prepočasi rastoča stopnja tehnične opremljenosti, nizka izobrazbena raven in strokovna razgledanost ljudi ter neurejene tržne razmere. Sestavljavci analize poudarjajo, da je le 1300 lastnikov posestev članov zadruge, ki jim omogoča vključevanje v tržno proizvodnjo. Slednja zagotavlja viške mleka, govejega mesa in krompirja. Kaj storili? Strokovnjaki menijo, da bi bilo treba težiti k nadaljnji specializaciji, tako kot so storili pri Kmetijskem gospodarstvu; KG se je namreč usmerilo izključno v pitanje živine in bo bržkone popolnoma opustilo pridelovanje krompirja. Nadalje je nujno potrebno pospešeno izobraževati kmetovalce, preučevati sestavo tal ter — spričo precejšnjih površin kvalitetnega travnatega sveta — razvijati govedorejo. I. Guzelj Gradnja trgovine Chemo v Kranju Ker smo v uredništvo dobili več vprašanj o gradnji nove trgovine Chemo v Kranju in o tem, če je gradnja predvidena res v naselju Vodovodni stolp, smo vprašanje posredovali poslanski pisarni. Na vprašanje je odgovorilo Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj. Iz odgovora je razvidno, da je bila z zazidalnim načrtom za naselje Vodovodni stolp določena gradnja objekta za trgovsko dejavnost nasproti Zavoda za polarno varnost. V začetku septembra 1969 je bila po predhodnem zaslišanju hišnih svetov v Valjavčevi ulici 7 in 9 izdana prva lokacijska odločba. To odločbo je takrat Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo izročilo tudi obema hišnima svetoma. Na podlagi lokacijske odločbe je bil v začetku januarja 1970 objavljen razpis za oddajo stavbnega zemljišča. Kot najugodnejši ponudnik je takrat dobilo zemljišče podjetje Živila Kranj. Vendar pa so Živila od nakupa odstopila v korist Metalke. Toda tudi Metalka se ni odločila za nakup. Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo nadalje odgovarja, da so zemljišče konec septembra lani na podlagi pogodbe oddali trgovskemu podjetju Chemo Ljubljana. Chemo namerava na tem prostoru graditi pritlični trgovski objekt. Še pred izdajo lokacijske odločbe pa so ponovno zaslišali predstavnike hišnih svetov v Valjavčevi ulici 7 in 9, vendar niso naleteli ni ni kakršne proteste. A. 1. ta teden Sklad za izvoz V Beogradu so ustanovili sklad gospodarstva za kreditiranje in zavarovanje izvoznih zadev. Sklad je ustanovilo 64 delovnih organizacij, bank in zavarovalnih družb. S sredstvi bodo zagotovili prodajo opreme in ladij na tujem trgu in kreditiranje investicijskih del. Ugodna bilanca Petmesečna gospodarska gibanja kažejo, da se je v primerjavi z enakim obdobjem lani industrijska proizvodnja v Jugoslaviji povečala za 9 odstotkov, produktivnost za 4, vrednost izvoza za 29, uvoz pa je bil manjši za 16 odstotkov. Življenjski stroški so bili za 6 odstotkov večji kot konec minulega leta. Pšenico žanjejo Žetev pšenice v glavnih žitorodnih krajih v državi je v polnem razmahu Za ugotavljanje kakovosti in količine proizvodnje pšenice pa je še prezgo daj. Pšenica namreč ni povsod enako dobro uspevala. Stiska Glavni direktor ŽTP Zagreb je napovedal, da bo podjetje z drugimi želez-n iško-t ran s por t n im i podjetji v državi zahtevalo, naj zvezno ustanovno sodišče zaščiti njihove pravice. Izgube v zagrebškem podjetju bodo letos znašale okrog 135 milijonov dinarjev, če se cene v potniškem prometu ne bodo povečale za 17 odstotkov. Zaostritve pri OD Dr. Jakov Sirotković je v društvu ekonomistov v Zagrebu izjavil, da se cene letos gibljejo v mejah gospodarske politike. Napovedal pa je, da se bodo do konca leta poostrila izplačila osebnih dohodkov, ki so doslej po vseh podatkih močno prehitevala planirano poprečje. Načrt do 1975 sprejet Štirje zbori zvezne skupščine so obravnavali in sprejeli predlog družbenega načrta o razvoju Jugoslavije do 1975. leta. Dinar ne »drsi« Spremenjen tečaj junta ne pomeni, da dinar v razmerju do junta drsi, temveč, da se je spremenila vrednost britanske valute, izražena v dinarjih. Narodna banka bo še naprej določala dnevne tečaje tujih valut v skladu z njihovimi gibanji. Komisija za štipendije pri TEMELJNI IZOBRAŽEVALNI SKUPNOSTI ŠKOFJA LOKA razpisuje za šolsko leto 1972/73 naslednje štipendije: I. 5 za študij na vzgojiteljski šoli, 4 za študij na pedagoški gimnaziji, , 6 za študij razrednega pouka na pedagoški akademiji, 2 za študij matematike in fizike na pedagoški akademiji, 2 za študij tehničnega pouka in fizike na pedagoški akademiji, 1 za študij na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo — oddelek za gradbeništvo, 1 za študij na pravni fakulteti, 1 za študij na ekonomski fakulteti, 1 za študij na ekonomski fakulteti, I. stopnje — programi.- II. premostitvene štipendije za prosilce, ki so nadarjeni in so v težkih socialnih razmerah. To velja za dijake srednjih šol (tudi poklicnih) in za študente višjih in visokih šol. Prošnje kolkovane z 2,00 din, je treba poslati z zaključnim spričevalom, potrdilom o poprečnem osebnem dohodku staršev in potrdilom o premoženjskem stanju komisiji za štipendije pri Temeljni izobraževalni skupnosti škofja Loka v 15 dneh od objave razpisa. ISKRA ELEKTROMEHANIKA KRANJ V ZP ISKRA KRANJ Naša tovarna mora v letošnjem letu na podlagi sklenjenih mednarodnih pogodb občutno povečati proizvodnjo, zaradi česar želi zaposliti 50 delavk v obdelovalnici ali montaži. K sodelovanju vabimo vse, ki letos dokončujejo osnovno šolo, kakor tudi zaposlene, ki niso starejše od 35 let, pa bi želele spremeniti delo. 2 vratarja - čuvaja Pogoj: odslužen vojaški rok. Kandidati naj pošljejo pismene vloge na naslov: ISKRA - ELEKTROMEHANIKA KRANJ, kadrovski oddelek, Kranj, Savska loka 4. KOMPAS HOTEL BLED razglaša naslednja prosta učna mesta: natakarja 2 kuharjev Vajencem nudimo brezplačno hrano in obleko ter nagrado po pravilniku podjetja. Interesenti naj se zglasijo na upravi hotela Bled. Obiščite Cerklje na Gorenjskem in si oglejte šesto razstavo cvetja in lovskih trofej, ki bo od 1. do 4. julija v osnovni šoli. Vabi Turistično društvo Razpisna komisija pri upravnem organu SKUPŠČINE OBČINE RADOVLJICA razpisuje na podlagi 34. člena pravilnika o samoupravljanju, notranji organizaciji in medsebojnih delovnih razmerjih prosto delovno mesto referenta za naborne zadeve Kandidat mora imeti srednjo šolsko izobrazbo ustrezne smeri ln dve leti delovnih izkušenj. Osebni dohodek bo določen v skladu s pravilnikom o delitvi sredstev upravnega organa skupščine občine Radovljica. Pismene ponudbe z overjenim prepisom o strokovni izobrazbi, z življenjepisom, potrdilom o dosedanjih zaposlitvah in potrdilom o nekaznovanju Je treba poslati na naslov: Razpisna komisija pri upravnem organu skupščine občine Radovljica, v roku 15 dni od dneva objave. XXII. MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM OD 4. DO 15. AVGUSTA Prešernovo na pragu nove sezone SKUPŠČINA KLUBA GOSPODARSTVENIKOV - V sredo dopoldne Je bila v Kranju redna skupščina kluba gospodarstvenikov. Udeležilo se Je Je 45 predstavnikov gospodarstva iz kranjske občine. Na skupščini so pregledali delo kluba ln organov v minulem obdobju in razpravljali o prihodnjih nalogah. Izvolili so tudi nove organe kluba. Za predsednika so ponovno izvolili Inž. Bojana Uriepa, direktorja Exoterma Kranj. — A. 2. — Foto: F. Perdan NOVA MURKINA TRGOVINA V LESCAH - Trgovsko podjetje Murka Lesce je v petek popoldne nasproti železniške postaje v Lescah v nekdanji stavbi Almire Radovljica odprlo novo specializirano trgovino, ki so Ji dali ime ELGO. V trgovini prodajajo elektrogospodinj-ske aparate, razen tega pa Je trgovina bogato založena tudi s posodo, porcelanom, steklom, Kolesi, mopedi in avtomobilskimi plašči. Prodajna površina v pritličju meri okrog 300 m1, Prf«m ,nadstr°PJu P« »o uredili skladišče. Posebnost te trgovine je, da avtomobilske gume na željo lastnikov motornih voz« takoj montirajo. — A. 2. — Foto: F. Perdan Tržaško Mesarsko podjetje gradi pri sedanji klavnici Jez, ki bo obenem tudi temelj za novi n ii nl klavnižkl obrat, ker staremu obratu preti zapora. Ker gre za precejšnjo investicijo in bi Jo Mesarsko podjetje težko zmoglo, gradnjo sofinansirata še Vodna skupnost gorenjske in skupščina občine Tržič. Jez in vsaj zasilno urejen predelovalni obrat naj bi o»a gotova do oktobra letos, (jk) — Foto: F. Perdan V sezoni 1971/72 se je v okviru in organizaciji Prešernovega gledališča zvrstilo kar 225 prireditev s skupno 61.566 gledalci, od tega je gledališče z nastopi Dramske družbe (47) in mladinskih ter lutkovnih predstav (62) pripravilo v ožjem smislu kar 109 predstav z 29.269 obiskovalci. Ti podatki so zgovorni toliko, kolikor pomenijo večje število predstav in prireditev, kot je bilo to mogoče ugotoviti za sezono 1970 71, in to v celoti za 12%. Posebej je treba seveda omeniti gosiovanja poklicnih gledališč s skupno 33 predstavami in 8113 obiskovalci. Tudi sicer je bila minula sezona za Prešennovo gledališče uspešna. Dala, kot so TALEC (Behan), ŠTIRJE FANTJE MUZ I KANT JE (Košuta) v okviru novoletne predstave, TOLMUN IN KAMEN (Partljič) v okviru »Tedna slovenske drame 72« ter ZA NARODOV BLAGOR (Cankar) s prvim mestom na XV. srečanju gledaliških skupin Slovenije v Velenju, kar pomeni udeležbo na zveznem tečaju v Trcbkijah — so vsa po vrsti dosegla več kot zadovoljiv umetniški nivo ter odziv pri občinstvu. S tem v zvezi je treba omeniti celo vrsto gostovanj (Cerklje, Šenčur, Kropa, Preddvor, Škofja Loka, Kostanjevica, Sladki vrh), ki skupno z gostovanji mladinskih in lutkovnih skupin pomenijo važen rezultat razgibanega sodelovanja. Gostovanje mladinske skupine v Idriji (Naša beseda 72) in lutkovne v So-dražici (prav tako prireditev republiškega značaja) potrjuje tudi kvaliteto omenjenih delovnih področij. V načrtih za prihodnjo sezono je treba poleg gostovanj poklicnih gledališč, ki bodo iz naštetega izbora gostovale s 5 doli: Josip Tavčar: LUNA V MEGLI, Angelo Ruzzante: VDOVA ANKONA, Dubillard: NAIVNE LASTOVKE — SNG Drama, Dušan Jovanović: ŽIVLJENJE PODEŽELSKIH PLAYBOYJEV PO II. SVETOVNI VOJNI, Andrej Hieng: LA2NA IVANA, Thomas Wolfe: OZRI SE PROTI DOMU, ANGEL — MG Ljubljansko, Miloš Mi-keln: STALINOVI ZDRAVNIKI, Ivan Cankar: ROMANTIČNE DUŠE, Gombrovvicz: PRINCESA IVONA — SLG Celje, Erich Kastner: PIKICA IN TONČEK. Fraoček Rudolf: TRNJULCICA PREVEČ IN TRIJE PALČKI — Mladinsko gledališče iz Ljubljane in Bertold Brecht: BOBNI V NOČI — SNG Trst, še posebej omeniti dva projekta. Prvi je noviteta znanega slovenskega dramatika Jožeta Javorška: POROČNA NOČ, ki jo je sklenil avtor napisati prav za Prešernovo gledališče, drugi pa je odrska postavitev znanega romana Toneta Svetine UKANA. Z zamislijo zabavne predstave (Nestroy: UTOPLJENCA ali Labiche: FLORENT1NSKI SLAMNIK), z »rezervo« slovenskih avtorjev, kot so I. Potrč: KREFLOVA TRILOGIJA, Miha Remec: MRTVI KURENT, Mirko Zupančič: SITUACIJE, dalje z idejo o postavitvi SATIRIČNEGA KABARETA izhajajočega prav iz gorenjskih izvirnih pobud kakor tudi z železnim repertoarjem stare (Shakespeare: MILO ZA DRAGO) in novejšo klasike (Brecht: IZJEMA iN PRAVILO) upa gledališče v okviru tega širšega načrta v še tesnejši kontakt z občinstvom. Poleg predstave za novo leto (VELIKA ROPARSKA PRAVLJICA po Capko-vih motivih ali E. Vos: PLEŠOČI OSLIČEK) je sklenilo gledališče pripraviti še študijsko predstavo na Malem odru (kadilnica) in sicer izbor iz proze Slavka Gruma: VČASIH BI NEKAJ RAD, TAKO RAD, kar naj bi pomenilo tudi koristno dopolnitev učnega načrta srednjih šol, v tem istem okviru pa je pripravljena tudi noviteta Pavleta Lužana: ŽIVELO ŽIVLJENJE. Na koncu velja v pregledu načrtov še posebej omeniti TEDEN SLOVENSKE DRAME 73, ki bo to pot razširjen z gledališčem ali gledališči drugih republik, ki bodo uprizorila slovensko delo in kjer je že dalo svoj načelni pristanek prominentno Jugoslovansko dramsko pozorište iz Beograda. Načrt Prešernovega gledališča je obsežen, v tej sezoni je seveda izvedljiv samo del tega načrta in upati je, da bodo vse pomembnejše postavke izvedene tako v zadoščenje gledališča kakor po možnosti tudi občinstva. J. P. ALPLES tovarna pohištva Železniki razpisuje prosto delovno mesto vodje tovarne podbojev Pogoji: višja lesna šola, 3 leta prakse na podobnem delovnem mestu. Prijavo z dokazili o strokovni izobrazbi in dosedanjem delu je treba poslati v 15 dneh po objavi na naslov: ALPLES, tovarna pohištva, Železniki, kadrovski oddelek. Naša udeležba še ni zanesljiva PSIHIATRIČNA BOLNICA Begunje na Gorenjskem razglaša prosta delovna mesta: a) administratorja v mentalno higienskem dispanzerju b) personalnega referenta c) hišnega mojstra d) hišnega mojstra — KV električarja Pogoji: pod a) in b): srednja strokovna izobrazba administrativne oziroma ekonomske smeri z znanjem strojepisja. Nastop službe takoj. Poskusno delo 3 mesece, pod c): kvalifikacija; pod d): KV električar. Prijave sprejema uprava bolnišnice do zasedbe. Pred velikim kmetijskim sejmom v avstrijskem mestu Wels, ki bo od 1. do 10. septembra, je bila v četrtek v Ljubljani novinarska konferenca, na kateri so predstavniki sejma povedali, da je to eden največjih kmetijskih sejmov v Evropi in da se bo na njem predstavilo prek 2000 domačih in tujih tvrdk. Udeležba Jugoslavije na sejmu še ni zanesljiva. Naši predstavniki so najprej rezervirali 250 kvadratnih metrov razstavnega prostora, vendar so ga kasneje odpovedali. Župan mesta Wels je na četrtkovi tiskovni konferenci dejal, da bi bilo zares škoda, če Jugoslavija ne bi nastopala na sejmu, saj je dosegla v zadnjem času na področju kmetijstva lepe uspehe. -Jk Krajevne skupnosti upravljajo planine Tržiška občina ima na okoliških hribih 9 planin, ki morijo prek 900 hektarjev. Planine je v preteklosti upravljala Kmetijska zadruga Tržič. Nekatere planine so bile usposobljene za pašo, druge pa ne. Pred kratkim pa je dala skupščina občine vse planine v upravljanje krajevnim skupnostim, in sicer skupnosti v Lomu, Jelendolu in Podljubelju. Krajevne skupnosti pa so za vsako planino določile pašni odbor, ki mora skrbeti za organizacijo paše in vzdrževati objekte, razen tega pa skrbijo pašni odbori tudi za majerje. -jk PROBLEMI KRAJEVNE SKUPNOSTI VOKLO f) 15. junija se je v Voklem sestal krajevni politični aktiv ln obravnaval nekatere krajevne probleme, s katerimi je seznanil tudi poslansko pisarno. Na podlagi tega sestanka bd v torek zvečer v gasilskem domu na Probačcvem sestanek, ki se ga bedo udeležili predstavniki občinske skupščine in organizacij. J Na seji aktiva so menili, da so prebivalci krajevne skupnosti od 1958. leta naprej opravili vrsto pomembnih prostovoljnih akcij. Vendar pa vseh problemov doslej niso mogli rešit* sami in bi jih zato radi s pomočjo občinske skupščine in nO*" katerih drugih služb. Letošnje dotacije krajevni skupnosti so precej manjše, kot so pričakovali oziroma bi na podlagi kriterijev po njihovem mnenju morali dobiti več sredstev, kot je bilo odobrenih.; Prav tako se zavzemajo, da bi prebivalci Hrastij, ki plačujejo prispevek za uporabo zemljišča, ta sredstva lahko potem uporabili v krajevni skupnosti. Ugotovili so, da so to predlagali že pred tremi leti. V Hrastju bi prebivalci radi asfaltirali ulice v naselju. Sporazumeli so se, da bo vsaka hiša prispevala po 2250 dina^ jev, za preostanek pa so zaprosili občinsko tkupščino. Ker pa so dobili odgovor, da letos za te namene ni sredstev, želijo razgovor in podrobnejša pojasnila. S prostorskimi težavami se daje mladinska organizacija. Trenutno imajo še prostor v stavbi kmetijske zadruge Cerklje v Hrastjah. Ker pa namerava zadruga ta prostor nameniti strojnemu odseku, bodo ostali brez prostora. Nič manjše nisO težave glede športnega igrišča. Čeprav je športna dejavnost med mladino dokaj razvita, pa so pogoji za še večji razmah tako rekoč nemogoči. Zato predlagajo, da bi jim Kmetijsko živilski kombinat odstopil del zemljišča za športno igrišče. | Prebivalci Hrastja in Prebačevcga si želijo novo trgovino. Podjetju Živila so že predlagali, da bi novo trgovino zgradili med Čirčami in Hrastjem. Razen tega pa bi v okviru trgovine lahko zgradili tudi prostore za družabno življenje. To so bili nekateri večji problemi, ki jih je obravnavaj politični aktiv, o katerih se bodo ponovno pogovorili na torkovem sestanku. POSLANSKA VPRAŠANJA Poslanec republiškega zbora slovenske skupščine FranO Svetelj je v začetku tega meseca na 42. seji zbora postavil naslednji vprašanji: 01 Kje so vzroki, da ljubljanska televizija na drugem prff gramu še vedno daje prednost italijanskemu programu pred programi drugih jugoslovanskih študijev? % Kdaj bodo slovenski televizijski gledalci lahko gledali večkrat zelo kvalitetne televizijske oddaje iz drugih Jugosld« vanskih republik? Obe vprašanji je utemeljil na podlagi pogostih razprav pO boljšem medsebojnem spoznavanju političnega, gospodarskega in kulturnega življenja naših republik. Poslanec gospodarskega zbora slovenske skupščine Danilo Cerkvenik je postavil naslednje vprašanje: Q Ali so navodila glavne centrale službe družbenega knjfc govodstva o načinu kontrole obračunavanja in obveznosti polaganja 30-odstotnega depozita zakonita in v skladu z dolo* Čili zakona tudi v primerih, ko gre za nakup oziroma plačil«) delovnega sredstva, ki ga mora delovna organizacija zaradi obrabe ali staranja nadomestiti in uporabiti amortizacijska sredstva? Dve vprašanji pa je na 40. seji gospodarskega zbora slovenske skupščine v začetku tega meseca postavil tudi poslan Janez šter: Po dosedanjih podatkih dela na kranjski obvoznici potekajo po predvidenem programu. V četrtek so asfaltirali kiižiSče pred savskim mostom oziroma pred Tekstilindusom. Predvideno je, da bo kranjska obvoznica odprta konec avgusta letos. — Foto: T. Perdan £ Ali je samovolja zveznega sekretariata za zunanjo trgO« vino dopustna in kako Je mogoče, da se stališča tako hitrO spreminjajo Kakšne bodo dokončne rešitve glede uvoza ivel* nih plošč? Njegovo vprašanje se nanaša na ukrepe, dogovore in spre* membe glede uvoza ivernih plošč, ki so potekali v zadnjerU času. % AH bo zaradi prekomerne zadolžitve federacije pri narodni banki Jugoslavije, ki je bila izvedena brez zakonski podlage, kdo klican na odgovornost in kakšne ukrepe je gle* de tega sprejel izvršni svet? A. žalar Tiskarna nad Hudičevim mostom Tiskarna Je bila dobro skrita med stenami skal. — Foto: J. Piškur »Begunjski dve*, pozdravljen ti, Slovencev zbor v njem trpi« Verjetno ni Gorenjca, ki ne bi poznal Begunj. Kraj ima bogato zgodovinsko preteklost, saj je bil omenjen že leta 1050 v neki listini brik-senškega samostana. Znan je bil po gradu Kamen, cerkvi Sv. Petra in končno po graščini v Begunjah. Pred vojno je bila to ženska kaznilnica. 1. maja 1941. leta pa so jo nacistični krvniki spremenili v gestapovsko mučilnico. Talce so najprej streljali v zapuščenem kamnolomu v Dragi in kasneje na kaznilni.škem dvorišču. Delček vseh grozot nam danes prikaže lahko muzej talcev v delu graščinskih prostorov. Muzej je bil čez zimo preurejen, čeprav so streli v Begunjah zamrli pred sedemindvajsetimi leti, ima obiskovalec ob vstopu v celice smrti tesnoben občutek. Skozi zapore je šlo med vojno 12.096 ujetnikov in majih je, ki nam danes lahko še živo pričajo o prestanih grozotah. Obiskal sem nekatere izmed njih in poslušal njihovo pripoved. Minka Peraič: Na zadnjem zaslišanju, ko še vedno niso ničesar izvedeli od mene, so mi dali dve možnosti: v taborišče ali na streljanje. Odločno sem jim odvrnila: Nočem v taborišče, raje sem ustreljena na domači zemlji. Imela sem malo upanja na rešitev. Mislila sem na beg. Nekaj dni kasneje sem se priglasila za delo na polju. Bila sem zavrnjena. Končno mi je uspelo priti med dvaj- set žena, ki so bile odbrane za delo na polju. To je bil zame najsrečnejši dan. Spet sem imela upanje na rešitev. Delale smo na polju, južno od zaporov. Obdajala nas je visoka zidana ograja, z ene strani pa jarek z vodo. Po njem je velikokrat tekla popolnoma rdeča voda, obarvana od človeške krvi. Kajti potok je tekel skozi park ob zaporih, koder so vsak četrtek streljali talce. Ko so jih zakopali, se je kri skozi zemljo odtekala v potok. Pri delu na polju so nas nadzirali kočevarji. Skoraj po enem mesecu se mi je ponudila priložnost. Ker smo delale v bližini jarka z vodo, sem v trenutko, ko straža ni bila dovolj pozorna, planila v jarek in se po njem splazila mimo straž na prostost. Posledic, če bi me takrat odkrili pri begu, se takrat nisem dobro zavedala. Edina misel in želja je bila pobegniti in se čimprej vrniti k partizanom. Kari Kravcar: Bil sem v skupini osemindvajsetih ujetnikov. Nekega dne so prišli v zapor esesovci. Ko so vstopili, smo stali ob stenah z dvignjenimi rokami in z obrazi obrnjenimi v steno. Začeli so nas pretepati in pobirati obleko. Bili smo prepričani, da smo obsojeni na streljanje. Čakali smo pripravljeni na najhujše. Bili so dolgi trenutki brez konca. Vse pa nas je prežel strah pred smrtjo. To so bili naj- težji trenutki v mojem življenju. Toda niso nas postre-lili. Kasneje sem izvedel, da so nam pobrali obleko za »raztrgance«. Zdenko Lavička: Izdan je bil nemški vojak, ki je od nekega zapornika sprejel čokolado, da bi oddajal pošto. Bilo nas je več, ki smo bili osumljeni. Izgnali so nas na dvorišče kaznilnice pred pu-škomitraljeze. Brez uspeha. Zagrozili so nam, da bomo ustreljeni. Od nemih, hladnih zidov jelnišnice je odmevala enolična melodija lajne, iz ulice. Stali smo in čakali strelov. Iznenada je bilo ukazano, da se vrnemo v celice. Nacisti so bili besni, ker jim ni uspelo kljub grožnji, da bomo ustreljeni, izvedeti resnice. # Takšnih in podobnih izpo- # vedi je še veliko. Pričajo # nam o prestanih grozotah £ nečloveškega ravnanja i % zaporniki. V njih so doka-% zi neomajnega junaštva £ našega naroda v minuli % vojni. Vsa leta vojne so 4D) partizani poskušali osvo-6 hoditi zapore, a brez uspe-0 ha. Končno se jim je dol-% goletna želja posrečila in % 4. maja 1945. leta je bila % kaznilnica osvobojena. Na % dvorišče so prihajali ujeti % partizani in peli pesem: 0 »Brat je, le k soncu, svobo- # dl.'..!« J. Piškur Slikovita dolina med Trži-čem in Dolino se v zgornjem delu zoži v sotesko. Tu si je Tržiška Bistrica le s težavo vrezala svojo pot med skoraj navpičnimi stenami skal. Za cesto ni bilo dovolj prostora. Zato so morali ljudje prevrtati živo skalo na levem bregu reke, da so napravili predor. Predor je dobil kaj čudno ime — Hudičev most. V sotesko, kamor le redko zaide človek, se je 1944. leta preselila z Mart in j vrha tehnika kokrškega odreda. Na levem bregu reke, pred Hudičevim mostom, sta partizana Adam ;in Sonc našla primeren kraj za postavitev tiskarne. Prostor so izbrali tik pod strmimi pečinami, da je b!lo opaziti tiskarno šele, ko si bil od nje oddaljen komaj nekaj korakov. Ko so zgradili majhno lese no kočo, so začeli delati. Kolektiv je bil sestavljen iz štirih partizanov: trije so tiskali, Četrti pa je bil kurir. Vodja kolektiva je bil Štefko Urbane. Med njimi sta bila tudi France Slana, znan akademski sl:kar, in Valentinčič, ki je danes arhitekt. Eden je pripravljal gradivo, drugi je lipkal, tretji pa razmnoževal. Kurir, ki je opravljal tudi delo kuharja, je moral vsako jutro raznašati razmnoženo gradivo in prinašati gradivo za nadaljnje delo. Prinašali so jim ga terenci do Kotarja v čadovljah. Papir so večinoma dobivali po ilegalni poti iz tovarne obutve Peko, kjer je bil pred vojno zaposlen Štefko Urbane. Razmnoževali so trosilne lističe, s katerimi so pozivali ljudi k sodelovanju in jih seznanjali s položaji na fronti. Tiskali so tudi Pionirski list, letake in kratke enodejanke, ki so jih uprizarjali na mitingih. Posebno pomembno je bilo razmnoževanje radijskih poročil. V njih so seznanjali ljudi z napredovanjem zaveznikov in rdeče armade proti Berlinu. Štiričlanski kolektiv partizanske tehnike je hranil tudi arhiv štaba kokrškega odreda. Ker so bili to zelo važni dokumenti, jh niso upali hraniti v tiskarni. Pri iskanju primernega skrivališča so odkrili jamo z dvema vhodoma. Štefko Urbane in njegovi fantje so delali v slabih razmerah in v negotovosti, ali bo tiskarna odkrita. Kljub temu pa je bilo njihovo delo kvalitetno in velikega pomena. Seznanjali so ljudi z resničnim položajem in z uspehi partizanskih oddelkov. Kajti Nemci so med ljudmi širili lažne vesti, da bi prepričali naše ljudi o brezupnem boju. J. Piškur 1 Del preurejenega muzeja talcev v Begunjah. — Foto: F. Perdan Med zidovi Kremlja Sovjetska zveza! Moskva! Leningrad! Imena, ki so mi že od nekdaj burila domišljijo. Dežela in mesta, vse se mi je zdelo nedostopno, zavito v tančico skrivnosti. Koliko je že bilo napisanega o biserih širne ruske zemlje, o Moskvi, Leningradu, Kijevu ...? In koliko nasprotujočih si govoric, pisanja! Kako je v resnici? Take misli so se mi motale po glavi, ko sem se skupaj s sto drugimi potniki enega od petkov v maju vkrcal na brniškem letališču v orjaški trup letala sovjetske letalske družbe Aerofiot tupo-Ijev 104. V nekaj minutah nas je jeklena ptica ponesla na višino 10.000 metrov (mimogrede: na tej višini je bila temperatura zraka 45 stopinj pod ničlo) in se usmerila proti našemu cilju — Moskvi. Bili smo vladarji neba nad Budimpešto, Lvovom ln Kijevom. Pogled v sinje prostranstvo je bil čudovit, le od časa do časa so ga prekinili gosti kopasti oblaki. Prav nad Budimpešto smo bili prikrajšani za razgled na madžarsko prestolnico. Zaradi zračnega vrtinca so se krila letala pošteno stresala, tu-poijev 104 — nekoliko starejši tip aviona — pa je poskakoval po zračnih plasteh kot bi nas vozil po stari makadamski cesti. Zato nam je pošten obrok, hrana je bila ie lear dobro rusko »obarvana«, ki sta ga pripravili prijazni stevvaidesi, pošteno pri- ial. Komaj smo pojedli, se e avion že začel polagoma spuščati. Pod seboj smo v polmraku opazovali velika polja in njive, ki so bile tedaj v začetku maja, popolnoma rjave. Pristanek na ruskih tleh Mrak se je spuščal, ko so se kolesa našega orjaka dotaknila pristajalne steze na enem od štirih moskovskih letališč — Seremetjevu, letališču, ki je namenjeno izključno za čarterske polete iz vzhodnih dežel in Finske. Zračno pristanišče je od Moskve oddaljeno približno šestindvajset kilometrov. Ni nam bilo prav, da so nas spustili iz letala šele po dobrih petnajstih minutah čakanja. »Do svidanija!« smo še utegnili reči stevvardesi, simpatičnemu ruskemu dekletu, preden smo se znašli na ob-mejn' kontroli, ki pa je minila brez zapletov. Kaj pa carina? Ta bi znala biti hujša! smo razmišljali. Oleg, Griša in Nataša, naši vodniki, ki so skrbeli za naše počutje vse dni bivanja v Sovjetski zvezi, so nam razdelili carinske deklaracije. Koliko ruskega denarja imaš s seboj? Koliko druge valute? Koliko dragih kovin? Orožje? To so vprašanja, na katera je treba odgovoriti. Bili smo glasni, kakršni pač smo Slovenci, kadar kam pridemo in za kazen so nas možje v uniformah pustili čakali na carini debelo uro. Potem pa ... Treba je bilo pokazati časopise in revije ter pojesti sadje ali pa ga pustiti tam. O, kako radodarni so bili sopotniki! Za vse leto bi se bil lahko najedel pomaranč. Cariniki so svoje oči najbolj zapi-čili v stripe, saj česa takega v njihovi deželi menda ni mogoče videti. Dober večer, Moskva Prtljago smo prenesli na drugo stran, sami pa smo posedli v avtobuse in se odpeljali v hotel. Pozna večerna ura je že bila, ure smo namreč medtem premaknili za dve naprej, ko smo se pripeljali do 14-nadstropnega hotela Družba (po naše Prijatelj, stvo), ki nas je sprejel za tri dni. Se dolgo v noč smo iz razglednih spalnic opazovali razsvetljeno sovjetsko prestolnico in še zlasti bližnji univer zitetni center — univerzo Lo-monosova. Sprehod po Leninskih gorah Zarana zjutraj so najbolj neučakani že kupovali spo-minčke, razglednice, diapozitive ... Po zajtrku smo se odpeljali na ogled Moskve. Pot nas je vodila do univerze Lomonosova in nato daije na Leninske gore — do moskovskega športnega centra. Na več kot 180 hektarih površine je razpostavljenih 130 različnih športnih objektov; od nogometnega stadiona, velike pokrite športne dvorane, plavalnega bazena pa do smučarske skakalnice. Pravi gigant pa je stadion V. I. Lenina na Lužnikih, ki lahko sprejme več kot 100.000 gledalcev. Prav med našim obiskom je ob priliki četrtfinal-ne nogometne tekme za evropski pokal med SZ in Jugoslavijo bil napolnjen do zadnjega kotička. Tudi bazen je največji v Evropi, v njem pa se je mogoče kopati tudi pozimi, saj sta voda in zrak ogrevana. Srečanje s Kremi jem ?o kratkem postanku v parku smo odhiteli proti Kremi ju, enemu najčudovitejših spomenikov ruske in Moskovsko gledališče Bolšoj teater vzbuja veliko zanimanje med turisti svetovne arhitekture. Kre-melj pomeni zgodovino ruskega naroda, srce ruskih ljudi in začetek Moskve pred osemsto leti. Razprostira se na vsega osemindvajsetih hektarih površine. Ustvarjali so ga ruski umetniki, največji mojstri. Proti nebu se dviga devetnajst stolpov; cerkve zvonarja Ivana Velikega, Dvanajstih apostolov, Uspenska, Blagoveščanska, Arhangelska so same enkratne stvaritve. Prav take pa so tudi zgradbe bivšega senata, veliki kremeljski dvorec, palača orožja in pred dobrimi desetimi leti zgrajena kongresna palača, kjer se odvijajo razni kongresi, svečane akademije, pogosto pa na njenem odru nastopajo tudi svetovno znani glasbeni in gledališki umetniki. Vendar moskovski Kremelj ni samo umetniški in zgodovinski spomenik. Od marca 1918, ko se je iz Petrograda v Moskvo preselila sovjetska vlada, pomeni tudi politično in upravno središče Sovjetske zveze. Za kremcljskimi zidovi do-mujejo vrhovni sovjet in prezidij vrhovnega sovjeta SZ, sovjet ministrov SZ, v kremeljskih sobanah pa se sestajajo mnoga druga telesa sovjetske vlade pa tudi državniki vsega sveta, ko prihajajo na obisk. Uro časa je za ogled Krem-lja veliko premalo, vendar smo morali naprej. Hotel Rusija je bila naša naslednja postaja. Hotel, ki lahko hkrati sprejme štiri tisoč gostov, ima zaposlenih štiristo nata- karjev, v restavracijah pa je moč dobiti specialitete iz vseh predelov Sovjetske zveze. Restavracija v enaindvajsetem nadstropju na višini osemdeset metrov je odlična razgledna točka. Moskva se ti ponudi kot na dlani! Seveda smo se vrh Kranjci ob prvi priložnosti zapodili tudi v trgovino, kjer je mogoče nakupovati le za devize. Cene v rubljih so kar nekam primerne. Ko pa trgovka ceno preračuna v ustrezno valuto, se ti kar zamegli pred očmi. Razburjati se ne splača, no, preklinjati se ne spodobi in ostane ti le, da jezo zaradi zasoljene cene poplakneš z originalno rusko vodko. Te pa nikjer ne manjka... Piše: J. Govekar Naš reporter v Sovjetski zvezi Naj ..., naj ..., naj ... moskovski hotel Rossija /O ljubljanska banka Ljubljanska banka s svojimi poslovnimi enotami in več kot milijon varčevalcev se vedno vključuje tudi v različne družbene akcije. Ena od takšnih je tudi izseljenski piknik v škofji Loki. Letošnji piknik na loškem gradu je že sedemnajsti po vrsti. In tako kot prejšnja leta je tudi letos Ljubljanska banka prevzela pokroviteljstvo nad to tradicionalno in vsako leto večjo prireditvijo. XVII. IZSELJENSKI PIKNIK Škofja Loka LOŠKI GRAD TOREK, 4. JULIJA Program piknika Od 9. do 10. ure Na prireditveni prostor prijezdijo in se pripeljejo na koleseljih in parizarjih fantje in dekleta v narodnih nošah. — Zbirališče rojakov in gostov pred skupščino občine škofja Loka. — Dekleta in fantje (v narodnih nošah) pripenjajo rojakom nageljne. — Odhod na loški grad na prireditveni prostor. Rojake bomo po želji vozili na grad s parizarji, koleseljni in z avtobusom. Od 9. do 11. ure Pred stavbo občinske skupščine igra pihalni orkester iz Škofje Loke pod vodstvom dirigenta Iva Guliča. — Na prireditvenem prostoru na gradu igra zabavno-glasbeni ansambel iz Kanade ah Združenih držav Amerike. Od 11. do 13. ure Osrednji program: 0 pozdravni program: Ciril Jelovšek, predsednik odbora za izvedbo 1 izseljenskega piknika Tone Polajnar, predsednik skupščine občine škofja Loka Drago Seliger, predsednik Slovenske izseljenske matice priložnostne pozdravne besede predstavnikov posameznih skupin rojakov £ kulturni program 0 tovariško srečanje borcev in aktivistov NOB Od 13. do 15. ure Prosti čas za zabavo in razvedrilo z nevezanim programom. V njem sodelujejo: # Ansambel bratov Pušič iz Toronta — Veseli vandrovčki # Ansambel bratov Vadnal iz Clevelanda % Orkester Romana Posscdija iz Chicaga % Ansambel Johnnv Pecon and Ion Trebar Od 15. do 16. ure Prodaja lectovega srca — Vmes bodo družabne igre Od 16. ure dalje Prosta zabava s petjem, glasbo in plesom Igrajo: 6 Ansambel Francija Puharja s pevci: Majda Renko in Damir Koren, Ivanka Krašovec, Stane Mancini in Rafko Irgolič 0 Ansambel Henček in njegovi fantje iz Novega mesta, ki bo imel v jeseni 6-tcdensko turnejo po Združenih državah Amerike # Ansambel bratov Pušič — Veseli vandrovčki iz Toronta V kulturnem in zabavnem programu poleg že navedenih še nastopajo: % Jelovški oktet iz Škofje Loke pod vodstvom dirigenta Tomaža Tozona # Akademski pevski zbor »Tone Tomšič« univerze v Ljubljani in akademska folklorna skupina »France Marolt« # Mešani pevski zbor Alpine iz Zirov pod vodstvom Antona Jobsta # Jože Zupan, slovenski dramski igralec # Nadja Strajnar, diplomantka igralske akademije (AGRFT) # Fantje in dekleta v narodnih nošah iz Stare Loke, Virmaš, Sv. Duha, Sore, Komende in drugih krajev. # Edi Kenik z ansamblom Biihner iz Clevelanda # Pevka Cilka Valenčič iz Clevelanda Vezalec programa Janez Ziherl. SLOVENSKA IZSELJENSKA MATICA LJUBLJANA SKUPŠČINA OBČINE ŠKOFJA LOKA XVII. izseljenski piknik Prvi rojaki že v Skofji (Loki Prizorišče letošnjega XVII. izseljenskega piknika, ki bo tokrat že petič na vrtu škofjeloškega gradu, je pripravljeno, da v torek sprejme naše rojake iz vseh delov sveta. Kaže, da bo Škofja Loka na dan borca gostila toliko rojakov kot še nobeno leto doslej. Prvi obiskovalci piknika že prihajajo v mesto pod Lubnikom. »Poleg osrednjega srečanja naših rojakov bo kot že vsa leta doslej še več srečanj po posameznih predelih Slovenije,« so povedali predstavniki Slovenske izseljenske matice na nedavni novinarski konferenci. »Piknik dobiva vse širše dimenzije. Vsakoletno srečanje pomeni povezovanje sveta.« Po približnih podatkih se bo letos na pikniku zbralo blizu 3000 izseljencev iz vseh delov sveta, še zlasti veiik obisk se letos obeta iz Avstralije. K temu je mnogo prispevala turneja ansambla Lojzeta Slaka in Fantov s Praprotna, ki so jih spremljali predstavniki Slovenske izseljenske matice. Skoraj ni dneva, da ne bi na letališču Brnik pristalo vsaj eno letalo z našimi rojaki. Tik pred piknikom se je število jeklenih ptic še povečalo. Prav včeraj so se na brniško pristajalno stezo spustila tri letala z ameriškimi izseljenci. Veliko letalo ameriške letalske družbe TIA je v svojem mogočnem trupu prineslo 250 rojakov, med njimi tudi znani instrumentalni ansambel Johnnv Pecon and Ion Trebar. Z drugim letalom Pa je priletela skupina pevca Edija Kenjka in pevka Cilka Valenčič. Naj potolažim še oboževalce (zlasti oboževalke!) bratov Vadnal! Fantje so že do'.>er teden v Sloveniji in že razveseljujejo številne obiskovalce njihovih nastopov. Predstavniki Slovenske izseljenske matice no časnikarje seznanili tudi s programom posebne prireditve, ki jo je RTV Ljubljana pripravila za naše rojake. V ponedeljek, 3. julija, zvečer se bodo v velikem studiu RTV Ljubljana predstavili vsi ansambli naših rojakov, ki se bodo takrat mudili pri nas in bodo naslednji dan nastopili tudi v Školji Loki. Še obvestilo obiskovalcem! Prireditelji zagotavljajo, da so pripravili dovolj parkirnih prostorov. Parkirnina bo brezplačna, za vstopnico pa bo treba odšteti 10 dinarjev. J. Govekar ČEBELE V ČUVAJEVEM TREBUHU - čebelar Florijan je ob čebelnjak pod rečiško cerkvijo na Bledu postavil takšne-gale čuvaja. Ker so bili vsi panji v čebelnjaku polni, je čebele naselil še v lesenega moža s slamnatim klobukom, velikim trebuhom in coklami, čebele se kot kaže, dobro počutijo in pridno nabirajo med. — Anton Kocjančič Napisal bom članek, sem sklenil. Vas zanima, o čem? O petkovem popoldnevu, o navadnem petkovem popoldnevu, ko ljudje odliajajo iz služb, ko zapuščajo betonsko džunglo in hitijo v naravo. Gorenjske ceste so res slabe, ampak lukenj smo Že vajeni. Ob pamet naju je, mene in mojega novinarskega kolega namreč spravilo čisto nekaj drugega. Na primer ... Na primer nedeljski šoferji, ki, prilepljeni k volanom, z ženo poleg sebe in z otroki zrdaj, ci jazi jo gor in dol ter podobni ko-čijažem, ovirajo normalne voznike; nzelalje tisti gromozanski valjar, za katerim se je nabrala kilometrska kača h upajočih avtomobilov. Ko smo končno stisnili mimo (čas 14,32), je s stranske poti prihučal ogromen premični žerjav in zasedel tri-četrt asfaltnega traku. Tovariša na njem sta motoriziranim osebkom, nanizanim za jekleno pošastjo, kazala osle. Nazadnje jo je stvor le ubral drugam in naredil prostor ničvredni lakirani pločevini. Kolega je veselo dodal plin — da bi onkraj prvega ovinka spet lahko pohodil zavoro; nasproti so prihajale nekakšne reprezentačne limuzine visokih funkcionarjev in treba /c bilo zapeljati v jarek. Potem sva pripolžila do rdeče-bele late, postavljene čez polovico vozišča. Med deset-minutnim postankom — nasprotna kolona je imela prednost, kajpak — sem vzhičen opazoval cestarje, sedeče na ročajih lopat. Najbrž testirajo kvaliteto osnovnih sredstev. Dva streljajo naprej smo dohiteli tovornjak, s katerega je sem ter tja priletelo bukovo poleno. V Kranju sva nato uživala nad mojstrovinami pleskarjev, ki so spokojno »zebrali« cesto. Pred Stra-Žiščem je lokalni rdrvar niči« odpovedal motor. Rezultat: strahotna zme da. V Žabnici so kn,etu podivjali konji ;cr posuli cesto s kupi dehtečega sena. V Stari Lok: je mogočni kontejner zagozdil srednjeveško ulico in šele četrt ure kasneje uspel uiti grozeče nizkim na-puščem. Preden so nama v Železnikih odvrženi žeblji preluknjali gumo, sva na Praprotnem za las zgrešila opotekajočega se pijanca... Vaš Jež Popotnik Varnostni svet Združenih narodov je obsodil izraelski napad na južni del Libanona in zahteval, naj Izrael vrne ujete sirske in libanonske častnike. To je zadnja novica iz steklene palače ob ne\v-vorški Vzhodni reki, toda vprašanje je, če bo imela kaj prida odmeva na Bližnjem vzhodu. Izrelski predstavnik v Združenih narodih je namreč takoj zavrnil sprejeto re solucijo, za katero je dejal, da je »enostranska« in nesprejemljiva za njegovo vlado. Prav tako je terjal, naj v zameno za izpustitev sirskih in libanonskih oficirjev, zajetih med nedavnim vdorom v Libanon, nasprotniki izpustijo nekaj drugih oseb. Izraelci so napadli Libanon minuli teden kot odgovor na dva napada palestinskih komando-sov, ki so ranili nekaj izraelskih civilistov in vojakov. Izraelski odgovor je bil silovit, saj so v akciji sodelovala letala, topništvo in oklepne enote s pehoto. Ubitih je bilo nekaj deset oseb, ranjenih dvakrat ali trikrat toliko in razdejanih več hiš. Medtem je bil tudi sestanek predsednikov Združene arabske federacije, ki so razpravljali o nekaterih vprašanjih v zvezi s skupnim bojem Arab- VS obsodil Izrael cev proti Izraelcem. Ob koncu sestanka so sporočili, da so sprejeli več tajnih sklepov, ki zadevajo boj proti Izraelu, vendar v tem trenutku še ni znano, za kakšne sklepe gre. V Libanonu je istočasno prišlo do manjše krize v odnosih med komandosi in libanonsko vlado, ki sicer spoštuje kairski sporazum, vendar ima precej težav z I/banonsko desnico, ki zahteva, naj bi ta sporazum če ne že odpovedali, pa vsaj nekoliko spremenili. Kairski sporazum namreč dovoljuje komandosom bivanje v Libanonu in tudi napade na izraelsko ozemlje, vendar ne tako, da bi z libanonskega ozemlja Izstreljevali rakete na Izrael. Komandosom je dovoljeno, le odhajati na občasne akcije v Izrael in se vračati nazaj na libanonsko ozemlje. Ravno ta sporazum izrabljajo Izraelci kot izgovor za svoje povračilne akcije, zato se je politična desnica v Bejrutu opredelila proti kairskemu sporazumu. Tudi del prebivalstva v obmejnih področjih je, po poročilih, ki smo jih dobili, nezadovoljen tako s komandosi kot s svojo vlado. Enim in drugim očitajo zlasti pa to velja za vlado, da ne storijo dovolj za njihovo zaščito pred izraelskimi napadi. Eno k drugemu: na Bližnjem vzhodu zopet grozi kriza, ki ima lahko tudi hujše posledice. Težko je predvideti kako se bo razpletla, toda v vsakem primeru so zadnji dogodki na tem področju znova opozorili na nerešena vprašanja, ki ogrožajo mir. Miru na Bližnjem vzhodu očitno ne bo toliko časa, dokler ne bosta obe strani sedli za mirovno mizo in se na miren način dogovorili za oblike bodočega sožitja. Vojna zanesljivo ne more ničesar rešiti, razen tega pa je tudi malo verjetna, saj imata velika zaščitnika enih in drugih (se pravi Sovjetska zveza in Združene države Amerike) kaj malo posluha za spopad na tem območju. Toda kdaj in kako bi se lahko ta pogajanja začela in pod kakšnimi pogoji — je pa v tem trenut- ku vprašanje, na katerega zlepa ni moč odgovoriti. Predsednik Tito Je končal obisk na Poljskem ln se vrnil v domovino. Obisk sta obe strani uradno ocenili kot zelo uspešen, kar velja tako za gospodarski kot politični del. Kar zadeva politične razgovore velja poudariti, da sta obe strani ugotovili enakost ali vsaj podobnost stališč o številnih vprašanjih, čeprav seveda obstojajo še vedno tudi nekatere razlike. Toda te razlike, ugotavlja med drugim tudi skupno sporočilo, nikakor niso ovira za še boljše in tesnejše odnose med obema državama. Med obiskom so podpisali tudi nov dodatni sporazum o blagovni menjavi, s katerim se bo vrednost menjave v petletnem obdobju do leta 1975 povečala od sedanjih 850 milijonov na milijardo 70 milijonov dinarjev. Predsednik republike Josip Broz-Tito je povabil poljske voditelje naj obiščejo Jugoslavijo. Vabilo Je bilo z zadovoljstvom sprejeto, datum obiska pa bodo določili kasneje. Medtem pa se v Vietnamu nadaljuje vojna z nezmanjšano srditostjo. V zadnjih dneh Je prišlo do več hudih napadov na staro cesarsko prestolnico Hue in v Saigonu so prepričani, da bo to pravzaprav vrh ofenzive, ki traja že skoraj tri mesece. Ameriška letala nenehno bombardirajo tako Severni kot Južni Vietnam, pri čemer so pri napadih na Severni Vietnam začeli uporabljati nove, tako Imenovane »pametne bombe, ki zadevajo z veliko natančnostjo. Rušenje je tako dobilo nove razsežnosti in trpljenje ljudi na tem koncu sveta se je še povečalo. Huda ura v Celju Konec prejšnjega tedna je celjsko področje zajel silovit vihar, ki je zapustil za seboj pravo razdejanje. Po ulicah so ležale polomljene veje, zamašila se je kanalizacija, tako da je bilo precej ulic poplavljenih. Neurje je razkrilo tudi nekaj streh, strela pa je zanetila tudi velik požar na nekem gospodarskem poslopju. Potres v dolini Cetine Na področju Sinjskega polja kakih 40 kilometrov severno od Splita se je stresla zemlja v potresnem sunku jakosti šeste stopnje. Slabši sunki so zatresli tudi Sinj. Največ škode je potres povzročil v mestu Trilj. Potres so občutili tudi v Jajcu, vendar pa razen vznemirjenja med prebivalci ni bilo drugih posledic. 122 žrtev poplav V velikih poplavah, ki so zajele ameriški zvezni državi Pennsvlvanio in Marvland je izgubilo Življenje 122 ljudi. Materialna škoda še ni ugotovljena, vendar pa menijo, da je samo v državi Pennsvlvania škode nad milijardo dolarjev. V tej državi je med poplavami ostalo brez strehe 250.000 ljudi. Tajfun na Filipin"! Tajfun, ki je pustošil na severnem filipinskem otoku Luzonu, je pustil za seboj ogromno škodo. Več kot 1000 družin je ostalo brez strehe, več ljudi pa je izgubilo življenje. Tajfun je divjal s hitrostjo 124 kilometrov na uro. Kovanci so čisi jši V laboratorijih univerze v ameriškem mestu Louisville so kemično analizirali bankovce in kovance. Ugotovili so, da so kovanci sorazmerno čistejši od bankovcev, saj so povzročitelje gnojenja in tvorov našli kar na 42 odstotkih pregledanih bankovcev Sekundo daljša noč Noč s 30. junija na 1. julij je bila za sekundo daljša. To 61. sekundo bodo pripisali zadnji minuti zadnjega dneva v juniju. Vzrok nastanka te sekunde je upočasnitev vrtenja našega planeta. Znanstveniki so ugotovili, da se zemlja ne vrti več enakomerno okoli svoje osi in hočejo sedaj ta zaostanek nadoknaditi. Sklep o tem so sprejeli v mednarodnem biroju za merjenje časa v Parizu. Park za slepe Pred kratkim so v New Yorku odprli prvi park za slepe na svetu. Ograja popelje slepega od drevesa do drevesa. Napisi v pisavi za slepe pojasnjujejo, kakšna so drevesa in rastline. 50.000 dolarjev za ureditev tega nenavadnega parka je prispeval neki židovski gradbenik. Porisane ceste, varnejši promet Britanski laboratorij za promet in ceste je med raziskavami, kako zagotoviti kar največjo varnost prometa, prišel do zanimivih zaključkov. Na cestah, ki so jih z rumenimi poprečnimi črtami pobarvali, so vozniki vozili počasneje kot sicer. Če se bodo domneve o vplivu črt na voznikovo vožnjo izkazale za učinkovite, bodo »črtanje« cest začeli na šitoko uporabljati. Ceste ne bi bile porisane v vsej dolžini, pač pa le nekateri odseki, pred katerimi vozniki, kot se je pokazalo, samogibno zmanjšajo hitrost. Za čisti zrak Kanadski center za varstvo naravnega okolja predvideva, da bodo Kanadčani morali kaj kmalu porabiti prav toliko denarja za varstvo narave kot za obrambne namene. Do leta 1980 se bo vsota, ki jo danes potrebujejo, da se znebijo odpadkov, narasla za štirikrat, če bodo hoteli leta 1980 ohraniti naravo na sedanji stopnji čistoče, bo za to potrebna vsota, ki jo Kanada potrebuje za obrambne namene ali kar tretjina vsote za zdravstveno zaščito prebivalstva. Kaznovan direktor Sodtšče v Osijeku je spoznalo za krivega direktorja osiješkega živalskega vrta in ga obsodilo na pogojno kazen poldrugo leto zapora. V, tem živalskem vrtu se je oktobra leta 1970 zgodila tragedija. Levi so raztrgali malega Slavena Bogdaniča, ki je s sestro prišel preveč blizu levje kletke. Sestra, ki je pogumno skušala rešiti bratca iz levjih šap, je bila hudo ranjena. Bratca so levi raztrgali, mala Stevimira pa je bila kasneje razglašena za najbolj pogumno Jugoslo-vanko. Sodišče je menilo, da je direktor odgovoren, ker ni bilo v živalskem vrtu poskrbljeno za varnostne ukrepe. Nedisciplinirani obiskovalci Neznani obiskovalci v novem živalskem vrtu v Gaensendorfu pri Dunaju so krmili antilope Z neužitno hrano, tako da sta dve živali poginili. Ker opozorilo na vstopnici, ki prepoveduje krmljenje, ne zadostuje, bodo po parku pritrdili velike table z napisi, da je strogo prepovedano krmiti živali. Pazniki v živalskem vrtu pa imajo še druge nevšečnosti z obiskovalci. Nemalokrat obtiče z avtomobili med živalmi, tudi med levi, ker jim zmanjka bencina. Spet potres v Anconi Po treh mesecih zatišja so Ancono, mesto na italijanski jadranski obali, spet stresli potresni sunki. Prvi potresni sunek je imel jakost devete stopnje po Mercallijevi lestvici. Zemlja se je tresla celih dvajset sekund. Prebivalci so zapustili hiše. Žrtev ni bilo, škoda pa je velika. Okužena torta Svatba v St. Michaelu na Spodnjem Avstrijskem se je končala tragično. Petdeset ljudi se je zastrupilo s torto, tako da so jih morali prepeljati v bolnišnico. Gre za črevesna obolenja s simptomi paratifusa. Gostilno, v kateri je bila gostija, so takoj zaprli. RADIO Poročila poslušajte vsak dan Ob 5., 6., 7., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 19.30 m^jjj^l t. JULIJA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 S Pihalnim orkestrom RTV Ljubljana — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Pojo naši operni pev. ci — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Po domače — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Glasbena pravljica — 14JO Paleta zabavnih zvokov — 15.40 Iz opusa Jana Sibeliu-sa — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Mi-chcl Lcgrand — 17.10 Gremo v kino — 17.50 Klavir v ritmu — 18.15 Dobimo se ob isti uri — 18.45 S knjižnega trga — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom bratov Avsenik — 20.00 V soboto zvečer — 21.15 Godala v ritmu — 21.30 Zabavna radijska igra - 22.15 Oddaja za naše izseljence — 22.15 S pesmijo in plesom v novi teden Drugi program 8.00 Dober dan — 8.40 Sobota na valu 202 — 12.40 Panorama zvokov — 14.35 Glasbeni variete — 15.35 Dobre volje v novi teden — 16.05 Plesni zvoki — 16.40 Sobotni mozaik — 17.35 Poletno potepanje — 18.40 V ritmu Latinske Amerike — 19.00 Pet minut humorja — 19.05 Popevke za vse — 19.35 Od melodije do melodije Tretji program 20.05 Zborovska pesem skozi stoletja — 20.30 S vel in mi — 20.40 Operni koncert — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Glasbene romance in balade — 22.15 Okno v svet — 22.25 Iz zakladnice baročnih mojstrov — 23.55 Iz slovenske poezije 2. JULIJA 4.30 Dobro jutro — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.33 Skladbe za mladino — 9.05 Koncert iz naših krajev — 10.05 še pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z domačimi ansambli — 14.05 Znane melodije z velikimi zabavnimi orkestri — 14.30 Humoreska tega tedna: Kuhinjska ura — 15.05 Slovenska zemlja v pesmi in besedi — 16.00 Radijska igra: Pa ki* -16.35 lepe melodije — 17.05 Nedeljsko športno popoldne — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer - 22.20 Godala za lahko noč — 23 05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za vse DrugI program 8.00 Dober dan - 9.35 Nedeljski sprehodi — 12.00 Opoldanski cocktail — 14.00 Glas-ba ne pozna meja — 15.00 Nedelja na valu 202 Tretji program 20.05 Športni dogodki dneva — 20.10 Večer" ob lahki glasbi — 20.50 Večerna nedeljska reportaža — 21.00 Glasbeni utrinki — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Iz kdln-skih koncertnih odrov — 23.55 Iz slovenske poezije 3. JULIJA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Poletni ringaraja — 9.40 Z revijskim orkestrom Johnnv Douglas — 10.20 Pri vas doma — 12.10 \fc ritmu romunskih plesov — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo tuje pihalne godbe — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Ljudske pesmi sveta — 14.30 Naši poslušalci čestitajo [n pozdravljajo — 15.40 Melodije mojstrov lahke glasbe — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Alfred Hause — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.15 Popevke in plesni ritmi — 18.45 Kulturni globus — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Franca Flerela — 20.00 Stcreofonski operni koncert — 21.30 Tipke in godala — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Zaplešite z nami Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.35 Glasbeni variete — 15.35 Melodije velikih mojstrov v novi obleki — 16.05 Naš pod listek — 16.20 Orgle v ritmu — 16.40 Popevke na tekočem traku — 17.40 Poletno potepanje — 18.40 Jazz na II. programu — 19.00 Kulturni mozaik — 19.05 Mozaik zabavnih melodij — 19.40 Svetovna reportaža — Tretji program 20.05 Boutique lahke glasbe — 20.30 Pota našega gospodarstva — 20.40 Lepe melodije — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Iz klavirske glasbe Mu-zia Clementija — 22.15 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 22.30 Na predvečer praznika — 23.55 Iz slovenske poezije 4. JULIJA 4.30 V praznično jutro — 8.05 Melodije slovenskih avtorjev — 9.05 Pionirji tekmujejo in praznujejo — 9.25 Naša pesem — 10.05 Cuje se odmev korakov — 11.00 Prenos proslave ob obletnici vojske —• 13.30 Po domače — 14.05 Z našimi pevci v tuji in domači operni literaturi — 15.05 Pesmi boja in svobode — 1535 Boj — temelj življenja — 16.00 Vrtiljak z domačimi godci in pevci — 17.05 Slovenske popevke in zabavne melodije — 18.30 Praznično intermezzo — 19.00 Lahko noč, otroci — 19..J Godala v ritmu — 20.00 Prodajalna melodij (stereo) — 20.30 Radijska igr?: Streli v votlini — 21.30 Koncert lahke glasite — 22.15 Za ples in razvedrilo — 23.05 L 'terarnj nokturnu — 23.15 Pianista Shura Cheika-sskv in Alfred Brendel s sporedom Chopina in Liszta Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.35 Glasbeni variete — 15.35 Z orkestrom VVerner Miiller in Hugo Strasser — 16.05 Glasbeni bing-bang — 16.40 Melodije za vsakogar — 17.40 Poletno potepanje — 18.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana — 19.00 Pet minut humorja — 19.05 Melodije po pošti Tretji program 20.05 Srečanje ob lahki glasbi — 21.00 V korak s časom — 21.10 Glasbene konture — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Arije in monologi — 22.15 Ljudje med seboj — 22.25 Večeri pri slovenskih skladateljih: Pavel Šivic — 23.55 Iz slovenske poezije 5. JULIJA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Počitniški pozdravi — 9.25 Popevke in zabavni zvoki iz studia 14 — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Iz slovenske operne literature — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Zbori skladateljev jz časa Glasbene matice in Novih Akordov — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Majhen recital flavtista Fedje Rupla — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Les Reed — 17.10 Poletno glasbeno popotovanje — 18.15 Igramo za vas — 18.45 Naš gost — 19.00 Lahko noč, otroci —19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v stereo studiu — 21.10 Igrajo veliki zabavni orkestri — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe OD 9. DO 19. URE OSI <~ '---- .-»iTMMiarpM—■ Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.35 Glasbeni variete — 15.35 Z majhnimi zabavnimi ansambli — 16.05 Srečanje melodij — 16.40 Rezervirano za mlade — 17.40 Poletno potepanje — 18.40 Jazz za mlade — 19.00 O avtomobilizmu — 19.10 Mladina sebi in vam Tretji program 20.05 Slovenske ljudske pesmi — 20.30 Na mednarodnih križpotjih — 20.40 Melodije z velikimi orkestri — 21.30 Do-godki dneva — 21.40 Lojze Lebič in Kosovelova poezija — 22.00 Peter Iljič Čajkovski: Evgenij Onjegin (odlomki) — 22.45 Glasbeni klasiki našega stoletja: Frank Martin — 23.55 Iz slovenske poezije 6. JULIJA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.20 Z orkestrom Alfonso D'Artega — 9.40 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Emil Adamič: iz Ljubljanskih akvarelov — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo pihalne godbe — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Pesem iz mladih grl — 14.30 Z ansamblom Jožeta Privška — 14.45 Mehurčki — 15.40 Poje baritonist Dietrich Fischer Dieskau — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom David Lloyd — 17.10 Koncert po željah poslušalcev — 18.15 Zabavni zvoki — 18.45 Naš podlistek — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Privška — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Iz albuma izvajalcev jazza — 22.40 Od popevke do popevke — 23.50 Literarni nokturno — 23.15 Iz novejše češke muzike Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Otroci med seboj in med nami — 14.35 Glasbeni variete — 15.35 Levo, desno, naokrog — 16.05 Slovenski pevci zabavne glasbe — 16.40 Sestanek ob juke-boxu — 17.40 Poletno potepanje — 18.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana — 19.00 Filmski vrtiljak — 19.05 Melodije po pošti Tretji program 20.05 Glasbeni soiree — 21.00 Naš intervju — 21.10 Z orkestrom Eastamn Roche-ster — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Večerni concertino — 22.15 Mednarodna radijska univerza — 22.30 Recital violinista Arthurja Grumiauxa in čembalistke Giordanc Sarto-ri — 23.55 Iz slovenske poezije 7. JULIJA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Operna matineja — 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.20 Melodije za prijetno razvedrilo — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Iz albumov Marjana Kozine za klavir in petje — 12.30 Kmeti ski nasveti — 12.40 Z domačimi ansambli in godci — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Mali koncert za mlade poslušalce — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Napotki za turiste — Ob lahki glasbi — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Ray Martin — 17.10 Človek in zdravje — 17.20 Operni koncert — 18.15 Signali — 18.50 Z ansamblom Jožeta Privška — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Naj narodi pojo — 20.30 Top-pops 13 — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 8.00 Dober dan — 8.40 Petek na valu 202 — 11.00 Izletniški kažipot — 12.30 Opoldanski poročevalec — 12.40 Panorama zvokov — 14.35 Glasbeni variete — 15.35 Popevke se vrstijo — 16.05 Vodomet melodij — 16.40 Popoldne ob sprejemniku — 17.40 Poletno potepanje — 18.40 Jazz na II. programu — 19.00 Odmevi z gora — 19.20 Klavir v ritmu — 19.35 Priljubljene popevke Tretji program 20.05 Od premiere do premiere — 21.01 Vrtiljak lahkih not — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Z jugoslovanskih koncertnih odrov — 22.45 Trije velikani naše glasbe — 23.55 Iz slovenske poezije Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Ulica Moša Pijade — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 stavba občinske skupšči ne. — Tek. račun pri SDK v Kranju 515 1-135 — Telefoni: redakcija 21 835, 21-860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152. — Naročnina: letna 60, polletna 30 din, cena za eno številko 70 par. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo 10 H popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. SOBOTA - !. JULIJA 1972 L JULIJA 17.40 Plesi in pesmi jugoslovanskih narodov — 2. del barvne oddaje, 18.10 Obzornik, 18.25 Disnevev svet — serijski film, 19.15 Mozaik, 19.20 Usodno nebo — 1. del dokumentarne oddaje, 19.50 Cik-cak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1 (RTV Ljubljana), 20.30 Melodije Istre in Kvarnerja — prenos (RTV Zagreb), 22.00 Tekmeca — serijski barvni film, 22.50 TV kažipot, 23.10 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.30 Narodna glasba (RTV Beograd), 18.00 Kronika, 18.15 Otroški spored (RTV Zagreb), 19.15 Humoristična oddaja (RTV Beograd), 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 20.30 Spored italijanske TV JULIJA 9.00 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 9.40 Po domače s Fanti na vasi (RTV Ljubljana), 10.12 Kmetijska oddaja (RTV Beograd), 10.55 Mozaik, 11.00 Otroška matineja, 11.50 Mestece Peyton — serijski film, 12.40 TV kažipot, 13.28 Napoved sporeda (RTV Ljubljana), 13.30 Kolesarska dirka po Jugoslaviji — posnetek (RTV Beograd), 14.30 Orodna telovadba: Jugoslavija : Kitajska — posnetek (RTV Zagreb), 15.00 Igre brez meja —barvna oddaja, 16.15 Po domaće, 16.45 Za konec tedna, 17.10 Spet bom skakal čez luže — češki film, 18.35 Filmska burleska, 18.50 Propagandna oddaja (RTV Ljubljana), 20.00 Brazilija: nogometno srečanje Brazilija : Jugoslavija — barvni prenos 1. polčasa (EVR, Beograd), 19.45 Propagandna oddaja, 20.00 Brazilija: nogomet Brazilija : Jugoslavija — 2. polčas, 20.45 TV dnevnik, 21.00 Ko nisem bil več vojak — humoristična oddaja (RTV Beograd), 21.45 Stih in pesem — zabavno glasbena oddaja (RTV Zagreb), 22.00 športni pregled (JRT), 22.30 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.45 TV dnevnik (RTV Zagreb), 21.00 Spored italijanske TV ski komentar, 18.15 Obzornik, 18.30 Kremenčkovi — ameriška barvna risana serija, 18.55 Mozaik, Večer sarajevske TV: 19.00 Mladi za mlade (RTV Sarajevo), 19.45 Kratek film, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.30 D. Sušič: Beg — drama T V Sarajevo, 21.20 Druže Tito, mi ti se kunemo — zabavno glasbena oddaja TV Sarajevo, 21.50 Slikarski svet Ra-denka Miševiča — oddaja TV Sarajevo, 22.15 Poročila, 22.20 Šahovski komentar (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 16.40 Poročila (RTV Zagreb), 17.40 Lutke (RTV Beograd), 18.00 TV vrtec, 18.15 Kronika (RTV Zagreb), 18.30 TV pošta (RTV Sarajevo), 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 20.30 Spored italijanske TV JULIJA 9.30 Prenos proslave v Za-dobrovi (RTV Ljubljana), 15.35 Madžarski TV pregled, 16.00 Jahalno prvenstvo Jugoslavije (RTV Beograd), 17.40 Koncert invalidskega pevskega zbora, 18.10 Risanka, 18.15 Obzornik, 18.30 Tik-tak in risanka, 18.50 Mozaik, 18.55 Svobodna Jugoslavija — partizanske pesmi, 19.20 Jugoslovanska revolucija — Plamen — dokumentarna oddaja, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 21.00 3-2-1, 21.10 Kala — slovenski film, 22.25 Ob dnevu borca — posnetek kulturne prireditve, 22.55 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 15.35 Poročila, 17.40 Mali svet, 18.15 Kronika (RTV Zagreb), 18.30 Znanost, 19.15 Zgodovina NOB (RTV Beograd), 20.00 T V dne vrni k (RTV Zagreb), 20.30 Druže Tito (RTV Sarajevo), 21.00 Novinarski klub (RTV Zagreb), 21.30 Serijski film, 22.20 TV dnevnik (RTV Beograd), 22.40 Glasbena oddaja (RTV Zagreb) (RTV Zagreb), 21.00 Spored italijanske TV JULIJA 13.58 Napoved sporeda (RTV Ljubljana), 14.00 Wim-bledon: teniški turnir, moški poifinale — prenos v barvah (EVR), 18.15 Obzornik, 18.30 Boj za obstanek — serijski barvni film, 18.55 Mozaik, 19.00 Nasmeh razuma — oddaja iz cikla Civilizacija, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.30 Bos skozi pekel — japonska nadaljevanka, 21.20 Naši sodobniki: Dušan Djamonja, 22.00 Vohuni, agenti, vojaki: Dva proti bojni ladji — serijski film, 22.30 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.35 Poročila, 17.40 Otroški spored, 18.15 Kronika, 18.30 Narodna glasba (RTV Zagreb), 19.00 Mozaik (RTV Sarajevo), 22.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 20.30 Spored italijanske TV 2. julija amer. film naši sorodniki ob 14. in 18. uri, amcr.-ital. barvni cs film prva strojnica divjega zahoda ob 16 in 20. uri 3. julija premiera švedskega barvnega filma bamse ob 16., 18. in 20. uri 4. julija amer. film od tod do večnosti ob 16., 18. in 20. uri 5. julija amer. barv. film prgišče svinca ob 18. in 20. uri 6. julija šved. barv. film bamse ob 18. in 20. uri 7. julija angl.-italij. barv. film vražji agent upper-seven ob 18. uri, šved. barv. film bamse ob 20. uri 7. JULIJA 13.58 Napoved sporeda (RTV Ljubljana), 14.00 VVim-bledon: teniški turnir — finale žensk — prenos v barvah (EVR), 18.15 Obzornik, 18.30 Veseli tobogan, 19.00 Mestece Peyton — serijski film, 19.50 Cikcak. 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.30 Shane — ameriški film, 22.20 Glava na zaslonu — dokumentarna oddaja, 23.10 Poročila (RTV Ljubljana) 5. JULIJA 3. JULIJA 1,6.25 Madžarski TV pmrled (RTV Beograd), 17.55 Šahov- 16.25 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 18.20 Obzornik, 18.35 Sebastijan an Mary Morgane — serijski film, 19.00 Mozaik, 19.05 Naši operni pevci: Zlata Ognjanovič, 19.25 S kamero po svetu: štirje Toneti in ena sama Mount Kenya — barvna oddaja, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.35 3-2-1, 20.35 Moliere: Improvizaaija v Versaillesu — predstava drama SNG Ljubljana, 21.30 Nezdruženi narodi — oddaja iz cikla Odiseja miru, 22.00 Ekran na ekranu: Plesni orkester RTV Zagreb in pevka Helen Merrill, 22.20 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 16.25 Poročila, 17.40 Risanka, 17.50 Serijski film, 18.15 Kronika (RTV Zagreb), 18.30 Od zore do mraka, 19.00 Risanke (RTV Beograd), 19.15 Jazz glasba, 20.00 TV dnevnik KINO 1. julija franc. barvni film BARABA ob 16., 18. dn 20. uri, premiera amer. barv. filma PRGIŠČE SVINCA ob 22. uri 2. julija franc. barvni film BARABA ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer.jital. barvnega filma PLAČANEC ob 21. uri 3. julija amer. barvni film PRGIŠČE SVINCA ob 16., 18. in 20. uri, premiera amgl.-ital. barv. filma VRAŽJI AGENT UPPERSEVEN ob 22. uri 4. julija amer. barvni film PRGIŠČE SVINCA ob 16., 18. in 20. uri 5. julija angl.-italij. barv. fiJm VRAŽJI AGENT UPPERSEVEN ob 16., 18. in 20. uri 6. julija angl.-italij. barv. film VRAŽJI AGENT UPPERSEVEN ob 16., 18. in 20. uri 7. julija amer.-italij. barv. film PLAČANEC ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORžIC 1. julija amer. film NAŠI SORODNIKI ob 18. uri, ame-riško-ilal. barvni CS film PRVA STROJNICA DIVJEGA ZAHODA ob 20. uri Tržič 1. julija amer.-ital. barvni film ŽIVI ALI ŠE BOLJE MRTVI ob 18. in 20. uri 2. julija amer.-ital. barvni film ŽIVI ALI ŠE BOLJE MRTVI ob 15. in 19. uri, amer. barvni film LILI ob 17. uri 3. julija amer. film OD TOD DO VEČNOSTI ob 18. in 20. uri 6. julija amer.-italij. barv. film SKRIVNOST VATIKANSKEGA ZAKLADA ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 1. julija amer.-ital. barvni film POČIVAJ V MIRU ob 18. in 20. uri 2. julija amer.-ital. barvni film POČIVAJ V MIRU ob 15. in 19. uri 4. julija amer. barvni film ZELENA NEVARNOST ob 18. in 20. uri 5. julija amer. barv. film ZELENA NEVARNOST ob 18. in 20. uri 6. julija amer. film OD TOD DO VEČNOSTI ob 18. in 20. uri 7. julija amer. film FRA DIAVOLO ob 18. uri, amer. film OD TOD DO VEČNOSTI ob 20. uri Krvavec 2. julija nemški barv. film PRIDI, PRIDI, LJUBA MOJA ob 17. in 1*30 Škofja Loka SORA L julija danski barvni film MAZURKA V POSTELJI ob 18. in 20. uri 2. julija amer. barv. film MACHO CALLAHAN ob 18. in 20. uri 3. julija amer. barvni film MACHO CALLAHAN ob 18. uri, danski barvni film MAZURKA V POSTELJI ob 20. uri 4. julija amer. barvni film NEVARNO POSLANSTVO ob 20. uri 5. julija amer. barv. film RIO LOBO ob 18. in 20. uri 6. julija italij. barv. film TAJNI HUDIČEVI AGENT ob 20. uri 7. julija italij. barv. film TAJNI HUDIČEVI AGENT ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 1. julija amer. barvni film MACHO CALLAHAN ob 20. uri 2. julija franc. barvni film MUCKA Z DEVETIMI REPI ob 18. uri, danski barvni film MAZURKA V POSTELJI ob 20. uri 4. julija italij. barvni film TAJNI HUDIČEVI AGENT ob 18. uri 5- julija italij. barv. film TAJNI HUDIČEVI AGENT ob 20. uri 7. julija amer. barv. film RIO LOBO ob 20. uri Radovljica L julija italij. barvni film PIK AS PROTI OBVEŠČEVALCEM ob 18. uri italijan" sko-špan. film CHURCHILO-VI LEOPARDI ob 20. uri 2. julija italij. barvni film PIK AS PROTI OBVEŠČEVALCEM ob 16. uri, italj španski film CHURCHILOVl LEOPARDI ob 18. uri, amer. barvni film IMENOVALI SO JO KOBILICA ob 20. uri 3. julija amer. barvni film MURPHYJEVA VOJNA ob 20. uri 4. julija amer. barvni film murphVjeva VOJNA ob 18. uri, franc. barvni film NICOLAS PHILIBERT V VOJNI IN LJUBEZNI ob 20. uri 4. julija amer. barv. film MESTO NASILJA ob 20. ura 5. julija amer. barv. film MESTO NASILJA ob 20. uri barv. film 6. julija amer. BOJEVNIKI ob 20. uri 7. julija amer. barv. BOJEVNIKI ob 20. uri Jesenice RADIO 1- julija amer. barvni RIO LOBO 2. julija amer. barvni RIO LOBO 3. julija franc.-ital film RDEČI KROG 4. julija franc.-ital. barvni film RDEČI KROG 5. julija amer. barv RIO LOBO Jesenice PLAVŽ 1- julija franc.-ital film RDEČI KROG 2. julija franc.-ital film RDEČI KROG 3. julija amer. barvni RIO LOBO 4. julija amer. barvni RIO LOBO 5. julija italij. barv. PUSTOLOVŠČINE ALI BE 6. julija italij. barv. PUSTOLOVŠČINE ALI BE 7. julija franc.-italij. barv. film RDEČI KROG Dovje Mojstrana L julija franc. barvni fi'm LJUBEZEN V TROJE 2. julija amer. barvni L'im TISTI, KI ZAUDARJAJO PO ZNOJU IN SMRTI Kranjska gora 1. julija amer. barvni fi'nl TISTI, KI ZAUDARJAJO PO ZNOJU IN SMRTI 2. julija italij. barvni film PUSTOLOVŠČINE ALI BABE 6. julija franc.italij. barv. film RDEČI KROG Javornik DELAVSKI D°M 1. julija franc. barvni fi'm NEZNANI JUNAKI 2. julija franc. barvni f'',T) LJUBEZEN V TROJE 5. julija amer. barv. filflr RIO LOBO film film film barvni film barvni barvni film film film BA- film BA- REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 1. VSTAJA, 7. AŠKERC, 12. ROŽMARIN, 14. STAV, 15. AC, 16. IBIDEM, 18. ITE, 19. TIT, 21. LEA, 22. IZLET, 24. AREAL, 26. GRMEČ, 27. OLEIN, 28. LOJ, 29. NAK, 31. VIN, 32. APA-RAT, 35. NL, 36. ESTI, 38. STANIČJE, 40. STATUT, 41. NAPREJ 4 NAGRADNA KRIŽANKA IZŽREBANI REŠEVALCI V uredništvo je prispelo 92 rešitev križanke. Izžrebani so bili: L nagrado (30 din) prejme Jožica Grajzar, Kranj, Pintarjeva 2; 2. nagrado (20 din) Štefka Triler, Kranj, škofjeloška 50; 3. nggrado (10 din) pa dobi Danica Kert, Kranj, Restavracija Park. Nagrade vam bomo poslali po pošti. VODORAVNO: 1. slikarske deščice za barve, 7. gavran, tudi kdor ponoči popiva, 13. edini izvod kakega dela, 14. lirsko Pesništvo, 15. začetek tekme, 16. start, 17. nasprotje svetlobe, tudi predmet, snov, vsebina, 18. za sebe, 19. nadev, naplačilo, tudi dolgorepa papiga, 20. prvotni, črncem podobni prebivalci pritlikave rasti, 23. skandinavski drobiž, 26. skladatelj in glasbeni pisec, Gojmir; kitarist Uroš, 27. močna šahovska figura. 31. splet, preplet živcev ali krvnih žil (tarča pri boksu), *>. naša denarna enota, 34. pripadnik starega predindoevrop-\MCga Plemer>a Alarodov, 35. miloba, 36. žensko line, roman vladimirja Nabokova, ki je bil filman, 37. menični pozvanec, uolžnik, na katerega je izdana trasirana menica, ki jo izda trasam. 1 Z 3 5 1 7 a 9 10 1 12 13 Vt 15 1? ■ 19 20 21 • 21 25 ■ ■ 28 29 30 31 32 ■ r 35- 36 37 Ir ^ VPICNO: L čas norčij, 2. ime novinarja Mahkote, 3. ime za k* .književnika OTlahertvja, 4. televizijski zaslon, 5. znak del »micn° prvino talij, 6. arabski žrebec, 7. pisec klasičnih > 8. jed iz ješprenja in fižola, 9. kratica za ameriško državo ^ regon v ZDA, 10. mišično tkivo, splet las, 11. ploskovna mera Angliji in Severni Ameriki, 12. mlinski žleb, tudi ime kraja, 2| r so Račani, 16. v resnici, 18. drevo, ki ga je podrl vihar, na i eksot*čna žival, zlasti ptica, 22. vrsta dragega kam-Zj vsil|Jcljeva rudnina, 24. tuje moško ime, Elo, 25. športno n u.j Vo iz Madrida, 28. latinski izraz za janež, 29. medena rosa aloil tudi žensko ime> Manica, 30. grški didaktični pesnik utsandrijske dobe, 32. življenjska tekočina, 33. hiter tek, »- Mito Trcfalt. • Rešitev pošljite do četrtka, 6. julija na naslov: Glas, Trg revolucije 1, Kranj, z oznako Nagradna p križanka. Nagrade: 1.: 30 din, 2.: 20 din, 3.: 10 din. KOŠARKA — škofja Loka: Kroj : Sobota (ženske ob 18.30), Kroj : Vrhnika (moški ob 20. uri), Jesenice: Jesenice : Jezica (ženske ob 18.30), Jesenice : Novotcks (moški ob 20. uri) NEDELJA NOGOMET — Stadion Stanka Mlakarja: prijateljska tekma Triglav : SRS — mladinci (ob 10. uri) Tri sobota Kegljanje _ loterija Neuradno poročilo o žrebanju srečk 26. kola — dne 29. 6. 1972 srečke s končnicami 0 26640 55020 687740 11 9731 27071 171811 12 22 70612 343772 83 53643 70123 71863 255703 94 3204 14904 85884 476084 5 30755 37075 507915 763595 026 6806 17506 638026 7 14047 14257 011837 322007 08 00848 14518 44448 499628 59 69 349 7139 77249 so zadele din 6 506 1.006 10.006 20 300 500 10.020 10 10 1.010 10.000 30 2.000 500 2.000 10.000 10 300 500 1.000 10.000 6 506 1.006 150.006 10.006 50 200 500 10.050 6 506 1.006 20.006 10.006 10 500 2.000 500 10.000 10 20 100 200 500 10.000 Kegljišče bni" / ke8ljaški sedmero-° ob 8.30), nadaljevanje v nCde'jo (ob 9. uri) poročili so se V KRANJU Vukašinovič Žarko in Poga-čar Franja, Šilar Tomislav in štular Mojca, Zadravec Jožef in Fistcr Viasta, Okršlar Vin-cenc in Klinar Marija, Roblek Janez in Serpan Zdenka, Pod-gorelcc Janez in Jakiša Vera, Vreček Janez in Kcrn Tatjana, Modic Anton in Bezjak Marija, Babic Tomaž in Seme Danica, Velikanje Janez in Semrov Tatjana V TRŽIČU Špik Anton in Vuk Marta, Brejc Janez in Lukunič Marica V ŠKOFJI LOKI Poljanšek Ignac in Maček Zdenka, Burnik Alojz in Mravlje Pavla Tržič: Duplje 14:12(6:5) TRŽIČ — Finalna rokometna tekma za pokal SFRJ na področju Gorenjske, gledalcev 100, sodnika Hafner (Žabnica) in Bernard (Kranj). TRŽIČ: Laibachcr, Mikolič 2, B. Meglic 1, Vidovič 1, Šega 1, Kralj 1, Dovžan 2, Šajnič, Vrbančnik, Jakšič 6, King, J. Meglic. DUPLJE: Boncelj, Vrtač, F. Grašič 1, Srečnik 1, D. Kuhar, B. Rakovec, Toporš 3, F. Rakovec 1, Fajdiga 1, Konjar 1, P. Grašič 4. Srečanje je bilo razburljivo in ni navdušilo gledalcev. Domačini so takoj povedli s 4:0. V drugem polčasu so gostje trikrat izenačili, zadnjih 20 minut so gostje igrali z igralcem manj. Na tekmi sta bila najslabša sodnika Hafner in Bernard, ki sta močno oškodovala obe ekipi. Za sojenje bi morala prejeti najnižje ocene. J. Kuhar Jutri Triglav : repr. SRS (mladi) V nedeljo se bodo v v Kranju končale enotedenske priprave slovenske mladinske reprezentance v nogometu za nastop na državnem prvenstvu, ki bo 4. do 13. julija v Vrbasu. Reprezentanca bo trening na Stadionu Stanka Mlakarja sklenila s tekmo jutri dopoldne ob 10. uri, ko se bo pomerila z domačim Triglavom. Med mladimi igralci, ki so se pripravljali pod vodstvom trenerjev Poplvode ln Zemljica, Je bilo tudi nekaj Gorenjcev. Iz vrst Triglava so bili na vadbi Pompe, Meling, Kordež in Mrak ter Jeseničana Ra-kovič in Trobič. 17-članska reprezentanca, ki bo že v nedeljo zvečer odpotovala v vojvodinsko mesto, bo dokončno sestavljena po nedeljski tekmi. J. J. TRŽNI PREGLED KRANJ Solata 4 do 4,50 din, špina-ča 5,80 din, korenček 3 din, slive 6,50 din, jabolka 3 din, pomaranče 6 din, limone 9 do 10 din, česen 9 do 9,50 din, čebula 7 din, fižol 8 din, pesa 3 din, kaša 5 din, kumare 6 do 7 din, paradižnik 8 din, breskve 7 din, marelice 10 umrli so v KRANJU Vovk Andrej, roj. 1899, Mežnar Janez, roj. 1893, Ba-lek Evgcn, roj. 1931, Manojlo-vič Dušan, roj. 1928, Marinič Miroslav, roj. 1914, Valentin-čič Alojzija, roj. 1888, Vindiš-man Pavla, roj. 1899, Urbanec Martin, roj. 1909, Samardžič Breda, roj 1964, Stare Marija, roj. 1911, Ki: ral t Janez, roj. 1902, Švalj Neža, roj. 1880, Cvikl Jakob, roj. 1902 V TRŽIČU Mencinger Angela, loj. 1908, Meglic Matevž, roj. 18?8, Slapar Rc/o.lija, ioi. 1907, Zadc! Julijana, roj. 1897 do 12 din, ajdova moka 6,50 din, koruzna moka 3 din, jajčka 0,70 do 0,80 din, surovo maslo 30 din, smetana 13 do 14 din, orehi 32 din, klobase 7 din, skuta 8 din, sladko zelje 3 din, kislo zelje 3,80 din, kisla repa 3 din, cvetaea 5,50 din, paprika 20 do 21 din, krompir 1 din, novi 3 do 3,50 din, jagode 12 do 13 din. TRŽIČ Solata 7 din, špinača 8 din, korenček 10 din, slive 5 din, jabolka 7 din, pomaranče 6 din, limone 7 din, česen 20 din, čebula 8 din, fižol 10 do 11 din, kaša 5 din, med 15 din, jagode 15 din, ajdova moka 5 din, jajčka 0,70 do 0,80 din, surovo maslo 25 din, smetana 7 din, skuta 8 din, kislo zelje 4 din, banane 7 din, paprika 20 din, krompir 4 din, breskve 9 din, marelice 15 din JESENICE Solata 3,50 din, špinača 5,50 din, korenček 6,50 do 8,50 din, slive 8,50 din, jabolka 8,50 din, pomaranče 6 din, limone 10,50 din, česen 9,50 din, čebula 5,50 din, fižol 8 din, kaša 3,70 din, paradižnik 5 din, ajdova moka 6,30 din, koruzna moka 2,25 din, jajčka 0,55 do 0,70 din, surovo maslo 35 din, smetana 15,50 din, klobase 4,50 din, skuta 9,10 din, sladko zelje 2,5r; din. kislo zelje 3.60 (Yn. kish repa M0 din paprika 17 d'n, krompir 1,10 din, novi 3 din (4. zapis) Še vedno ostajamo pri opisovanju vnanje podobe Jezerskega — gotovo bo prav, če po zapisih o vencu gora in po stočjih voda pa o geološki zgodovini pokrajine, po-kramljamo še o rastlinstvu ravnic in bregov. Šele nato bomo lahko stopdi v zgodovino, oblikovano od prvih naseljencev tega planinskega raja. Da, podobe raja! Kajti, če bi Prešeren kdaj potoval tu čez na Koroško, bi prav zagotovo očaran obstal nad lepoto pokrajine, ki je varno obdana od sklanih vrhov, kot biser v školjki. Ne bo tudi odveč, da kar mimogrede povemo, da so v pesnikovih časih Gorenjci potovali s poštnimi vozovi najraje čez zložno Korensko sedlo (1073 m); le tovorniki, jezdeci, sli, romarji in drugi pešpotniki so jo ubirali čez Ljubelj in Jezerski vrh, ki sta oba bolj strma prehoda na koroško stran. Za Prešerna pa vemo, da se je podal k bratu Juriju v Št. Rupert nad Beljakom v družbi z dr. Crobathom in njegovo hčerjo Po cesti čez Koren. Tudi k odvetniškemu izpitu v Celovcu je potoval po tej poti. Na Dunaj, še kot študent, in na Polzelo k stricu pa je Prešeren potoval čez Trojane. In tako nobeno sporočilo ne govori o tem, da bi pesnik kdaj videl to visoko ravan med gorami — prelepo Jezersko. Niti kakih klientov ni imela njegova odvetniška pisarna v Kranju, ki bi bili Jezerjani. Seveda, pač zato, ker je bilo takrat Jezersko še trdno zvezano s Koroško. Saj je celo jezerska cerkev sv. Ožbalta pripadala duhovni oblasti v Dobrli vesi v koroški Podju-ni. RASTLINSKA ODEJA Zašli smo spet — saj smo hoteli danes najprej po-kramljati o rastlinstvu, ki daje Jezerjanom kruha, njihovi domačiji pa zelenečo in cvetočo lepoto. Površina Jezerskega meri natanko 6866 hektarov. Od tega je gozdov 4329 ha, travnikov im pašnikov 1307 ha, njiv in vrtov pa le 107 ha. Vse ostalo 1123 ha, pa je skala, pesek, sneg in led ... Rastlinstvo na Jezerskem se ravna seveda po nadmorski višini, od 563 m na Sp. Jezerskem do 1216 m na Jezerskem vrhu. Do tod namreč segajo kmetijsko kultivirane površine. Travniki in posebno pašniki pa segajo dosti više, vendar jih ne štejemo med intenzivno obdelovane površine. Saj se kmet več ali manj z njimi le okorišča. Sicer pa so nekateri travniki tako slabi, polni peska, da jim pravijo kar »peskarice« (pri Mlinarju) Barva rastlinja daje vsaki pokrajini svojo posebno vna-njo podobo. Posebno rastline, ki žive v velikih združbah — pa najsi bodo to gozdovi, gr-mičje rušja, gorski in dolinski travniki — dajejo kraju samosvojo barvitost, posebno če jim je dodana še sivina gora in belina snega. Gozdavi segajo na Jezerskem do 1600 m visoko, pravimo: do tu seže gozdni pas. Seveda ponekod niže ali više, kot dovoljuje rodovitnost tal in strmina. Lepo je gledati gozdove v pomladi, kako počasi leze sveže zelenje v višino. In v jeseni, ko se rumenilo macesnov in rdečica bukev pomika z višin v doline. Gozdovi na Jezerskem So pretežno smrekovi in jelovi, v višinah samotari macesen, v srednjih legah pa je dosti bukve, javorja, jesena, gabra in maklena. V zelenilo iglastih gozdov, ki se preliva v odtenkih od prav temne do sončno zelene svetle barve, je kot živ nakit vpletena barvitost rdečih je-rebik, zelenih nagnojev in belega bezga. Gozdovi tako resnično — bogastvo Jezerjanov in tudi njihov ponos! Saj, če natanko premislimo, je vsako drevo vsota umno urejenega življenjskega snovanja sokov skozi več desetletij. Najbrž je zato sleherni pravi kmet tako navezan na svoj gozd, da seka le v nuji — kot bi v podzavesti slutil veličino tihega, vztrajnega življenja dreves, ki potrebujejo tudi do pol stoletja za dosego vrha svoje rasti. Na to bi morali misliti oni mestni ljudje, ki so se že odtujili naravi. Rezati v lubje, zasekavati rane v drevo, klestiti veje in vrhove, podseka-vati korenine, zabijati debele žeblje v debla — vse to je vandalstvo in spričevalo trdega srca, ki ne ve, da je tudi drevo živo bitje, ki trpi, a se braniti ne more . .. TRAVNIKI IN PAŠNIKI % ^višinah, pri nas že od \m 800 m navzgor, daje poljedelstvo le pičel dohodek Zato se v takih krajih domačini raje ukvarjajo z gozdarstvom in živinorejo. Ponekod, pač glede na za-veterje, to pravilo odstopa. Tako ima Matko v Savinjskih Alpah svcio kmetijo v višini 1200 m, Planinžck nad Lučami 1087 m visoko, na štajerskem Raku kmetujejo v višini 1050 m in Rekar v dolini Lom-ščice nad Tiv.ičem 1020 m visoko. Na Jezerskem, tako sodim, imajo poleg gozdov še največjo kmetijsko vrednost se-nožeti po d>lini. Malokje so tako lepe in sečne trave kot so okrog Sv. Andreja, na dnu nekdanjega jezera. Prezanimivo je ogledati si travniško rastlinstvo pred prvo košnjo, to je ob koncu junija: med bujno, visoko-zraslo travo raznih zvrsti, je nasuto pestro cvetje. Tako vidim rumeno zlatico, rdečkasto lučico, obilico cvetočih detelj, ivanjščico, vijoličasti repušec in še in še drobnih bilk z malimi cvetovi. Po prvi košnji pa se travniška podoba iznenada spremeni: med novo travo zacve-to modrovijoličaste kadulje, dežen, razne kobuljnice, osat-nice in smetlika (te pa živina ne mara). Ko otavo pospravimo, za-cvete med redko travo vijoličasti in beli podlesek, znanilec jeseni. . . Gorski pašniki ali planine so dosti manjše vrednosti, Imajo pa svoj pomen. Ko zmanjka dolinskega sena, je treba najti na gorskih pašnikih dopolnilne krme. Če že kosijo ne, pa ženo živino »na planino«. Tu so koče za pastirje in za »majerco«, tu so hlevi in ograde za živino. Pašo, delo in življenje na planinah imenujemo planšarstvo. Na Jezerskem je nekaj planin prav visoko: Jenkova 1493 m, Štularjcva 1300 m in Muriieva 1200 m. Zanimiva je rast okrog planšarij. Tu zrastejo — ker živina polega v vročini in ponoči, hkrati pa gnoji — bujne zeli z velikimi, senčnimi listi: planinska kislica, strupena preobjeda, razni osati, cipre-sasti mleček, škrobotec in drugo rastlinje, ki ga živina ne mara. ZELENICE MED SKALAMI Strma pobočja, tik pod skalnimi stenami in prodnatimi plazovi, so gostiteljice gorskih trat. Teh pa človek ne izkorišča več za pašo, te zelene le zase, da se življenje bilk na meji zelenega rastlinja iz leta v leto ohranja. Zato pa je tudi rastlinska združba tu povsem drugačna: alpska biljn:ca, modri ka, rumeni ranjek, rdeča grebenuša in druge zeli, prilagojene kratkemu poletju visoko med snegovi. Seve, nikakor ne smemo pozabiti viharnikov-macesnov, ki hrabro rastejo že nad drevesno mejo, sami in ponosni. In tudi temno zelenega rušja (pritlikavega bura) in rdeče-cvetočega slečja ( rhododen-dron) so jezerske gore polne, posebno v obeh Kočnah. Družbe rušja in slečja si žele tudi pritlikavi brin, skroš, bela čemerika in — lepi če-veljc, naša najlepša gorska orhideja. Zaščitena je, zelo redka, zato — oprostite — za njeno edino rastišče na Jezerskem res ne smem povedati. Črtomir Zoreč Lepega jasnega jutra je Janez ugotovil, da to ne vodi nikamor več. Njegovo življenje namreč. Deset let že samo gara, študira, se izpopolnjuje in misli na prihodnost. K vragu prihodnost, je pleteničil. Kaj neki mi le koristi dobra zaposlitev, stanovanje, diploma in avtomobil, ko pa nisem ne oženjen, niti si ne privoščim nobenih pustolovščin? Poslej bo drugače! 36 let imam, kar nikakor ni veliko. Playboyi, igralci in znani zapeljive!, o katerih pišejo časopisi, so še starejši od mene. Stopil je potlej Janez pred ogledalo in kritično ocenil svojo podobo. Telesna višina in širina ramen sta čisto v redu. Lasje, dasi na sencih osiveli — šarmantno, kajne? — so gosti in svetleči. Če nekoliko zaobljen želodec potegne noter, če od sedenja malce zamaščeno zadnjico vtakne v primemo ozke hlače in če malomarno našobi ustnici, postane močno podoben Belmondu. In tudi mlajši je kot razvpiti jrancoski zvezdnik. Tajnice v Janezovem podjetju so v naslednjih dneh začudeno strmele v popolnoma spremenjenega šefa. Možakar je dal fička prebarvati na živo rumeno, ga polepšati s kričeče modrimi vzdolžnimi črtami in »sfri-zirati« motor. Umirjeno temno sivo obleko in kravato so zamenjale oprijeta svilena športna srajca ter tesne »Giavolo rorarice«, segajoče prav do tal. Najbolj pa je ženske osupnila novica o nenadnem povabilu na kavico in \vhisky, s katerim je vodja oddelka spravil 20-letno Jano, neuradno miss pisarne, v hudo zadrego. Dogodek sta — kot bombo tedna — naslednje dopoldne premlevali dve nadstropji tovarniških uslužbencev hkrati. PLAYBOY Nastopil je čas kolektivnega dopusta in Janezovi najbolj drzni načrti so jeli dobivati krila. Nabavil si je tranzistor, omot kent cigaret in zbirko ekstravagantne garderobe, vse skupaj zložil v fička ter odrinil proti vroči Istri — neznanim dogodivščinam naproti. Pri Vrhniki so ga ustavile tri izzivalne štoparke. Potlačil je zadrego in jih kavalirsko pozval, naj vstopijo. Vso pot do počitniško razigranega Poreča so nato žebraie lahkotne neumnosti, iz katerih avantur željnemu šoferju ni bilo težko sklepati, da se mu obeta razburljiv večer. Lepotičke so držale obljubo: natanko ob pol devetih so prisedle k mizi v Plavi laguni in Janez je kar žarel od ponosa, čuteč na sebi zavidljive poglede dolgolasih mlečnozobcev. Pijača in glasba sta podrli še zadnje pregrade: po štirih čašicah martella je novopečeni play-boy nenadoma odkril, da tile moderni plesi pravzaprav niso nič posebnega ter pozabil, kako do nedavna ni obvladal niti dunajskega valčka; po šestem kozarcu je Že veselo posnemal grivastega pevca »soulov«, o kakršnih doslej sploh ni vedel, da obstajajo; po deseti rundi, okrog treh ponoči, je zmeraj bolj intimnim spremljevalkam predlagal, da bi stopili v hotel, kjer ima najelo sobo. Ubogim punčkam so konjaki očitno stopili v glavo, kajti moral jih je skoraj nositi. Pred nami je odločilni finale, je razgreto tuhtal ter se potihen: veselil. Žarek opoldanskega sonca je potmrtvega Janeza prisilil, da je odprl svinčeni veki. Le kje sem, je napenjal razbolele možgane. P.očasi, obotavljaje so iz spomina vstajali včerajšnji prizori: bar, konjaki, ples, poljubi, stiskanje, pohod skozi noč .. In potlej? Hotel, soba, dekleta ... Ja, smrklje so za hip izginile v kopal nico, jaz pa sem legel na posteljo. Najbrž me je zmanjkalo! Opotekaje se je vstal in pogledal naokrog. Oči so mu obstale na listku sredi mizice. »Nasvidenje, dobri dedek! Hvala in oprosti, ker smo si izposodile malo tvojega denarja,« je prebral. Brez beliča v žepu je razjarjeni Janez odpotoval domov. O playboyih noče'več ničesar slišati in v službi je zdaj strah in trepet podrejenih. Ljudje govorijo, da bolj zakrknjenega samca svet ne premore I. Guzelj Ljubezen do starin Srečo Čelesnik z Jesenic navdušen zbiralec starih predmetov »Prav gotovo ni tako enostavno zbirati stare, vredne predmete. Šele tisti zbiralec, ki ima resnično dovolj volje, ki ga vodi ljubezen in strast in ima obenem tudi dovolj potrpljenja, ki se stare predmete nauči spoštovati in ceniti, šele tisti je pravi zbiralec. V meni je vzgajal in vzgojil spoštovanje in ljubezen do teh vrednih starih stvari jeseniški alpinist Uroš Zupančič. Učil me je, kako je treba 2 »jimi ravnati, kje jih iskati, vlival mi je voljo do iskanja, naučil me je spoštovati in ljubiti. »Zbiralec ne postaneš v nekaj dneh,« pravi Srečo čelesnik, sicer taksist na Jesenicah, »za to je treba potrpežljivih nekaj let. Sam jih zbiram že 15 let, začel pa sem z denarjem in znamkami. Pozneje sem zbiral prav vse. Šele zdaj se mi uresničuje želja, da bi zbral čimveč starega orožja« Srečko Čelesnik si je s starinami opremil sobo. Ura, dolga dobra dva metra, ba- Pogumni Jože Razboršek Neponovljivo hitro izgovorjena beseda iz ust upehanega prišleka na vratih gostilne in njegov brezupni, od groze spačeni obraz, je z bliskovito naglico vznemiril tihi večer v vaški gostilni, štirje domačini so poleteli k vratom, za njimi Pa vsi ostali. Zadnji sploh niso vedeli, kaj se dogaja, le čutili so, da se je zunaj nekaj strašnega zgodilo. »Kar odneslo me je ven, tekel vih Sfm med drugimi in pr-» nekaj sto korakov sploh pw ,edc1' kaj se d0**}*>< Pripoveduje 22-letni Jože Raz-'fer v- 12 M°istl"ane, sicer šo-tam at.0rJa z Jesenic. »Šele Pn mostu, je nekdo za- Jo*e Razboršek vpil: 'tam je, plava' in tedaj sem še bolj tekel, med potjo odvrgel obleko. Vseeno mi je bilo, tedaj mi je bilo resnično za vse drugo čisto vseeno. Mislil nisem na nič drugega kot le na to, da moram, da moram rešiti! Pri mostu sem ga zagledal v deroči in dokaj globoki Bistrici. Bilo je prenevarno, da bi se takoj pognal v vodo, zato sem hitel ob toku naprej. Ko sem ga zagledal pred sabo, sem skočil, za menoj pa se je v obleki pognal neki prijatelj. 15-letnega fantiča sva nezavestnega potegnila iz vode in takoj sva mu nudila prvo pomoč. Ko je zelo hitro pripeljal rešilni avtomobil z Jesenic, je fantič že dihal. »Zdaj,« zagrenjeno nadaljuje pogumni Jože,« zdaj je že tako vseeno. Mali je v bolnišnici ponoči umrl, verjetno zaradi poškodb. Nič več ni tiste prijetne zavesti, da si pomagal, da si rešil. Zdi se mi, kot da bi obrnil list knjige. V mojem dejanju ne vidim nič pogumnega, nič enkratnega. Vse je zdaj tako zelo nepomembno ...« V Jožetu je zdaj praznina, praznina zato, ker v svojem dejanju ni videl in čutil nič herojskega, nič pomembnega. Hotel je le reševati in rešiti. In rešil je, tako zelo pogumno rešil življenje. In zdaj, kot da si očita, da nima nadnaravne moči, da bi ga tudi ohranil. D. S. Čebelarski tabor v Komendi Pod skupšči ^>0^.roviteljstvom predsednika kamniške občinske *arskihlnf v^m'ta Gobca bo v nedeljo v Komendi zveza čebe-v°jnj -pH^tev Slovenije pripravila drugi čebelarski tabor po k°vniaW r>r SO imenovali po znamenitem čebelarskem stro-Vensčini p U Pavlu Glavar-iu' ki Je 1776- leta naPisal v slo-bod0 0' "ogovor od čebelnih rojev. Na spominski proslavi S Pr0gr * sPominsko ploščo Petru Pavlu Glavarju. Proslava t>ioS]aviainoni se bo začela ob 10. uri dopoldne. Po končani p p ^a bodo obravnavali stanje čebelarstva v Sloveniji 111 Potreh ia ^° zadnje vojne, stanje čebelarstva danes 2Vc_ e Za prihodnje. Po končani obravnavi bo zabava, 'io sri . c,ai'skih društev vabi vse čebelarje, da se ude-^0lPeni t m!nske proslave in zborovanja. Jutrišnje zborovanje ^ntona j nel Pa na Lubniku tako v Kevdrcu kot v sosednji Lub-niški jami; lubniško nahajališče je tembolj znamenito, Ker spada med doslej najvišje ležeča tovrstna najdišča v jteši državi. Številnejše najdbe Potekajo iz hallstattske d°be, med katerimi je najvažnejša žlindra na Stalici v selški dolini, pa iz mlajše •atenske periode s pomembnimi grobišči na Godeških Dobravah. Na najrazličnejših Predelih ravninskega in hribovitega ozemlja so prišli na ^ar> ostanki iz rimskega časa, tako npr. po Sorskem polju ln njegovem obrobju; med temi vzbujajo posebno polnost ostanki zidov v Žab-n,Cl. Pa rimske cevi, na ka-jf^e naletimo ne samo v °k.ofJi Loki, marveč tudi v nr»bovitih območjih tako v Javor j ah in Kremenku kot tudi v Davči. Znamenita je najdba zapore v hribovju na Jahodni strani loškega ozem-lja» ki so jo Rimljani zgrabi pred letom 430 v obram-bo Proti barbarskim ljudem. Na burne čase ob Preseljevanju narodov meri-nekatere utrjene posto-3canke na Poljanskem in Ob velikem preseljevanju konec 6. stol. so se Slovani pojavili tudi na loških tleh. Zgovorno sliko o staroslo-vanski poselitvi do konca prvega tisočletja dajeta dve listini iz 973 in tretja iz 989, v katerih naletimo na lepo zbirko krajevnih in zemljišč-nih ter vodnih imen, ki so se domala vsa ohranila prav do danes. V tej zbirki srečamo štiri naselbinska imena, in sicer Lonca (Stara Loka), Susanc (Sušani, tj. prebivalci Suhe), Sabniza (Žabnica), Zelsah (Selca). Tod so zastopane reke in potoki, kot Zouriza (Selška Sora), Sabniza (Žabnica). Goztehe (Gosteški potok), Cotabla, Chotabla (Hotavel jščica z Volaščico), Stresoubrod (prehod čez Soro nad Ladjo), dalje gozd Zourska Dobra-uua (Dobrava na Sorskem polju), ozemlje Primet (Praše in Jama), planina Boczana (Pečana pod Ratitovcem), gora Lubnic (Lubnik), gradišče Bosisen na južni meji loškega gospostva. — Važno dopolnilo k pisanim virom predstavljajo tudi staroslo-vanski grobovi, ki so bili odkriti na loških tleh. Nanje so naleteli na Gorenji Savi, v Srednjem Bitnju. Arheološke najdbe še bolj pa razmeroma številna slovenska imena v darilnih listinah nazorno dokazujejo in to ne samo na ravnem Sorskem polju, pač pa tudi na Poljanskem in Selškem. Zal ni na voljo virov, da bi si mogli na njihovi podlagi ustvariti jasnejšo sliko o življenju prvih slovenskih naseljencev na loških tleh. Domnevamo, da se razmere pri njih niso bistveno ločile od boljši uspeh kot lani fte š^ tri centralne osemletki *? s Petimi podružnični-v 0]ami v tržiški občini je letu i971/72 obiskovalo 1535 učencev, od katerih je l428 bn? k°nčalo šolsko leto ka učencev ali 93,3 odstotki 6^clali niso 104 učenci ima 1 odstotka, od katerih lžPUovl^lco do Popravnih šolah n učencev. Na vseh *>c]ocerij So bili triJe učenci Ob končnem uspehu pa so posamezne centralne šole skupno s podružničnimi šolami dosegle naslednje uspehe: osnovna šola kokrškega odreda 95,4 odstotka, osnovna šola heroja Grajzerja 92,5 odstotka in osnovna šola heroja Bračiča 92,1 odstotka. V primerjavi s prejšnjim šolskim letom se je uspeh na vseh treh šolah skupno dvignil za 4,4 odstot. ka. -jp tistih, ki jih skuša rekonstruirati naša zgodovinska znanost. Tedanji slovenski naselniki so se preživljali s poljedelstvom in živinorejo. Spočetka je bilo zlasti v od-ročnejših krajih še precej razvito požigalništvo, za katerega je značilno, da so v gozdu krčeno zemljo izkoriščali za polje le dve do tri leta, nakar so jo kaki dve leti uporabljali kot pašnik in jo končno prepustili za kakih 15—30 let gozdu, ki so ga nato ponovno krčili. Znanost domneva, da so to delo, ki je zahtevalo večje število ljudi opravljali skupno kot člani velike družine. Pri tako ekstenzivni izrabi zemlje poljski pridelek seveda ni zadoščal za prehrano velike družine. Zato sta pri poži-galniškem poljedelstvu živinoreja in seveda tudi lov pomenila izredno važno dopolnilo gospodarstva. Obenem pa je bilo že razvito tudi orno poljedelstvo, ki so ga prinesli alpski Slovani s seboj iz pradomovine. Z ornim poljedelstvom so se začele polagoma njive ustaljevati, vendar zemlja tudi v tej fazi ni bila razdeljena v individualno last. Zemljo so gospodarsko skupno izrabljali pripadniki ozemeljske skupnosti, imenovane župa, ki ji je načeloval župan. Ni izključeno, da so že v staro-slovenski dobi v mejah župe nastajala posamezna naselja in da- je torej župa obsegala po več sosek, ki niso imele lastnih županov. Vendar je kazno, da se je na novo ustanovljeno naselje odcepilo od stare župe in ustanovilo svojo, manjšo župo z lastnim županom; v tem primeru pa je stara župa mogla obdržati določeno povezavo z osamosvojenimi malimi župami — sošekami. Vključevanje slovenskega ozemlja na germanski zahod, ki je vodilo v 30 letih 9. stol. do uvrščanja Slovencev v ljudstvo podložnikov, so na našem ozemlju dokaj zadržali boji z Madžari. Toda po madžarskem porazu 955. je ta ovira odpadla. Z madžarskim umikom je naše ozemlje ponovno pripadlo nemškemu vplivu, ki se je poslej tod nemoteno uveljavljal in pospešeno uvajal svoj družbeni red v obliki fevdalizma. Nemški vladar je svobodno razpolagal z našo zemljo in jo razdajal različnim velikašem, posvetnim in cerkvenim, da bi si s tem pridobil njihovo naklonjenost. V takih razmerah se je na loškem ozemlju zasidrala škofija, ki je imela sedež v Freisingu na Bavarskem. dr. Blaznik Pavle Polepšana starka (i) Tisoči rojstni dan bo, kot kaže, Škof jo Loko zatekel v novi, privlačnejši preobleki Enkraten jubilej, 1000-Ietnica nastanka škofje Loke, se mestu pod Lubnikom bliža z naglimi koraki. Seveda ga bodo občani skušali proslaviti kar najbolj slovesno, saj jim odpira neslutene možnosti za nadaljnji turistični razvoj komune, že pred časom so izdelali zajeten program akcij, ki naj bi starko ob sotočju dveh Sor naredile lepšo, privlačnejšo in naj bi vanjo privabile čim več domačih in tujih gostov. Načrt je posegel na domala vsa področja družbeno-gospodarskih dejavnosti — od urbanizma do športa in kulture. Žal je bil močno prepotenten, saj bi njegova uresničitev terjala precejšnje vsote denarja. Sledile so številne »korekture«, katerih rezultat je znatno bolj skromen, a v okvir stvarnih možnosti postavljen »paket« ukrepov. Toda čeprav zanemarimo bogat spored predvidenih prireditev, razpotegnjenih čez domala celo praznično leto 1973, nam še vedno ostane dovolj zanimive snovi, vredne, da zagleda beli dan v časopisu. V mislim imamo predvsem gradnjo raznih objektov, restavriranje arheološko-zgodovin-skih posebnosti, ureditev starega mestnega jedra, komunalna dela in splošno pozornost okolju. KULTURNI DOM IN TRIM STEZA Ne bo napak, če znova — dasi samo površno in mimogrede — omenimo kup novogradenj, ki bodo do srede prihodnjega leta izboljšale splošni standard občanov Škofje Loke. Mednje sodijo zlasti šolska poslopja, katerih postavitev sta omogočila uspeh referenduma o samoprispevku ter izobraževanju naklonjena politika skupščine. Od ostalih pridobitev širšega pomena ne gre spregledati predvidene rekonstrukcije Loškega gledališča. Sedanja, tehnično in prostorsko zastarela dvorana sredi Spodnjega trga namreč skoraj ne zasluži več svojega imena, saj niti približno ne ustreza potrebam ljubiteljev odrske umetnosti, ki ima v Škofji Loki bogato tradicijo. Žal je slišati (podatek ni uraden!), da so se stvari zapletle in da — kdo ve zakaj —- dela ne bodo končana v prvotno določenem roku. Škoda! Ko je propadla zamisel o sodobnem kulturnem domu, ki bi komuno veljal poldrugo milijardo starih din, ni nihče negodoval. Pač ni sredstev, so ugotavljali prizadeti. Dvomimo pa, da bo tudi morebitni zastoj pri modernizaciji prostorov predpotopnega »teatra'< ostal brez odmeva. Sto milijonov (spet starih, kajpak) je navsezadnje le čisto sprejemljiva vsota, ki — če jo jemljemo kot obliž za pompozne obete — ne bi smela predstavljati problema. No, dovolj pikrosti. Ob TRIM stezi, speljani onkrat starega loškega gradu, je popolnoma odveč. Idejo o tem koristnem športno-rekreativnem objektu so »skuhali« člani turističnega društva Med družbenopolitičnimi in športnimi delavci je takoj naletela na razumevanje in bo, kot obljubljajo, uresničena najkasneje do konca poletja. Večino sredstev naj bi prispevale krajevne gospodarske organizacije, saj so objekti vzdolž nje namenjeni najširšemu krogu ljudi. L Guzelj (Prihodnjič: Prebeljene fasade, prenovljeni lokali . ..) Pisatelj Ukane v Žirovnici V okviru krajevnega praznika Žirovnice bo v soboto, 1. julija, v domu Svobode na Breznici večer s pisateljem Ukane Tonetom Svetino. Ra- jen tega bodo odigrali še eno-dejanko škržat v režiji Julke Dolžanove, oktet Svobode pa bo zapel nekaj pe^mi pod vodstvom Marjana Jemca. D. S. £ V soboto, 1. julija, bodo v mali dvorani delavskega doma pri Jelenu na Jesenicah odprli že sedmo razstavo v letošnjem letu. Jeseniškemu občinstvu se bo prvič predstavil Trboveljčan Miloš Vastič s svojimi likovnimi deli. Razstavo, ki bo odprta do vključno 12. julija, bodo odprli s kratkim kulturnim programom vokalnega okteta DPD Svoboda France Prešern Breznica. £ Na Jesenicah, v čitalnici delavskega doma pri Jelenu, razstavlja 20 slik slikar naivec Anton Ropnik. Slikar razstavljene slike tudi po izredno ugodni ceni prodaja. Razstava bo odprta do vključno 12. julija. 0 Prejšnjo soboto je nastopil v Ferndorfu jeseniški pevski zbor Jeklar. Pevci so sc na povabilo pevskega zbora iz Fern-dorfa udeležili jubilejnega koncerta treh držav. Na koncertu, ob 50-letnici pevskega zbora Ferndorf, so si izmenjali spominska darila z najboljšimi željami za sodelovanje tudi v prihodnje. Otroci iz Železnikov v šoli v naravi Osnovna šola Železniki s podružničnimi šolami Selca, Dražgoše, Davča, Marfinj vrb in Sorica je letos prvič organizirala za učence 4. razredov šolo v naravi v Fazani pri Pulju. šola je trajala 10 dni. V taboru sem ostala 3 dni in zbrala izjave učiteljev in učencev. Lahko rečem, da sem bila navdušena, ker sem si doma kar težko predstavljala, kako je s poukom v naravi. Verjetno bo bralce zanimalo, kaj o tej šoli mislijo vodstvo šole, učitelji in ne nazadnje tudi učenci. Postavila sem jim nekaj vprašanj in nanje so takole odgovorili: France Benedik, ravnatelj osnovne šole Železniki: Šola v naravi je sodobna oblika šolskega dela. ki temelji na tem, da ves razred odide s svojim razrednikom, učitelji plavanja ter ostalim tehnič- Tudi v tej šoli se je treba pripraviti na pouk nim in medicinskim osebjem v obmorsko letovišče ali primeren počitniški tabor, kjer nadaljuje z rednim šolskim delom (poukom), ves prosti čas pa je posvečen pouku plavanja in športni rekreaciji otrok. (Op.: na šoli je izmed 120 otrok v 4. razredu 98 neplavalcev). Ker smo se v občini Škofja Loka prvi lotili organizacije »šole v naravi«, smo na prvi sestanek povabiij pedagoškega svetovalca za telesno vzgojo pri Zavodu za šolstvo SRS OE Ljubljana Jožeta Besllča, ki nam ie dal prve napotke in spodbude zd nadaljnje delo. Ne bi rad našteval vseh organizacijskih in finančnih te žav, rad bi povedal Je to. da smo se odločili za organ i za-cijo šole v naravi zato, ket imamo na šoli kolektiv, ki je sposoben izpeljati tako akcijo. V taboru sem videl, da od pedagoškega vodje Franca Berčiča, Leopolda Nastrana, edinega učitelja telesne vzgoje, ki je zaposlen na šoli, in vseh ostalih, vsi vzorno skrbijo za učence. Na tem mestu bi se rad zahvalil tudi staršem, ki so s 100% odzivom (od 122 učencev sta samo 2 učenca iz zdravstvenih razlogov ostala doma) dali priznanje šoli in za 10 dni zaupali svoje otroke učiteljem. Jože Polajnar: V skupini imam polplavalce, ki jih je 14. Od teh jih je 8 že splavalo. Upam, da se bodo vsi naučili plavat:. Maruša Tomažin, med. sestra, ki skrbi za zdravje otrok v taboru .— na vprašanje, če je bilo do sedaj kaj resn.'h poškodb: Do sedaj so bile samo praske in nekaj ježko-vih bodic. Le sem in tja kak glavobol, pa še ta zaradi do-motožja. Sašo Zagoršek, predmetni učitelj glasbe: Imam 13 neplavalcev, štirje od teh kažejo viden napredek. Z ostalimi pa imam še težave, ker se bojijo vode. Ker sem glasbenik, vsako jutro in vsak večer skrbim za spremljavo himne. S seboj imam harmoniko. Poleg tega imam po programu »šole v naravi« reden pouk petja. Tone Trpin, učitelj: V taboru se pokaže, koliko so otroc sposobni živeti v takem okolju, kjer jim mama ne nudi vsega, kar imajo doma. Poleg tega se tukaj bolj sprostijo, posebno tisti, ki so sicer precej zaprti vase. Draga Žontar, učiteljica: Imam 13 neplavalcev. Otroci me ubogajo, vendar se mi zdi, da imajo vseeno premalo volje, da bi se naučili plavati, manj je strahu pred vodo. Upam pa, da bodo ob koncu več ali manj vsi plavalci. Pavla Suwa, učiteljica: Večina otrok je prvič v vodi in jih je strah. Veliko laže je delati z otroki, ki so se že kdaj kopali v Sori ali pa so jih starši peljali na morje. Anči Bogataj in Helena Kra. mar, učiteljici: Pouk imava s svojima razredoma iz Železnikov, v vsakem je po 34 učencev. Malo naju je skrbela disciplina pri pouku, vendar sva presenečeni. Otroci se radi učijo in pri pouku ni težav. Minkn Hafner, učiteljica: ZeJo zaskrbljena sem bila, po drugi strmi na navdušena za to novo obliko šole. Vse tisto, kar smo zadnjih 10 dni obravnavali v razredu, smo sedaj nazorno utrdili. Zeio mi je všeč, da lahko nekaj dni oh moriu preživi to tudi učenci rr. hrbovskih vasi, ker bi verjetno nekaj let morja še ne videli. Matevž Kopač, učitelj: V skupini imam vse otroke s hribov, povečini so prvič na morju in so vsi neplavalci. Spočetka me je skrbelo, da se bodo bali vode, ker je bilo to prvo srečanje z morjem. Miro Kačar, učitelj: Meni se zdi ta šola v naravi zelo praktična, posebno za spoznavanje družbe in narave. Učenec vidi pojme, kri jih drugače samo sliši (plima, oseka, kanal itd.). Rastlinstva krasa, ki je tako zelo različno od našega, tudi ne more osvojiti doma. Franc Berčič, predmetni učitelj: Vsako jutro začnem ob petih, da nabavim hrano in druge potrebe stvari. Uredim blagajno za tisti dan, nato grem na pošto. Življenje v taboru vodi dežurni in odgovarja za potek dnevnega reda, ki je bil sestavljen na sestanku vseh učiteljev, ki so sedaj v taboru. Moja dolžnost je še, da vsak večer vodim pedagoški sestanek, na katerem se natančno pomenimo vse, kar bomo delali naslednji dan. Jaro Kalan in Polde Nastran, trener in predmetni učitelj: Najina dolžnost je, da vodiva vsak svojo skupino plavalcev. Učiva jih plavanja. V času, določenem za druge športne aktivnosti, pa pomagava pri izvedbi različnih različnih tekmovanj, kot npr. nogomet, orientacijski pohod, med dvema ognjema itd. Teh 10 dni je za neplavalce premalo, da bi znali dobro plavati. Pri tem številu neplavalcev se vidi, kako potreben bi bil ustrezen plavalni objekt v kraju. Marija Savli, učiteljica: Ob večernem zboru sem prevzela dežurstvo. Dežurni vod pospravi jedilnico in določiti moram stražo. Po dva otroka dežurata po eno uro — tja do četrte ure zjutraj. Ob sedmih piskam vstajanje, odpeljem vse učence k telovadbi, sledi pospravljanje šotorov in tabora, nato je umivanje. Ob 8. urj je zbor, povem program dela, dvignemo zastavo in odidemo k zajtrku. Dopoldne prevzamejo otroke razredni učitelji in učitelji plavanja. Dopoldne je še malica. Naslednji zbor je ob pol enih — za kosilo. Dežurni spet pospravijo jedilnico, ostali počivajo do pol treh. Potem je spet plavanje in šola — do pol šestih, vmes pa še malica. Ob sedmih je večerni zbor — piščalko predam naslednjemu. Ivica Gajgar, kvalificirana kuharica, in Julijana šifrar, pomožna kuharica: Dela imamo veliko. Jedilniki so bih že pripravljeni, samo spre- Domov je vsekakor treba pisati minjati jih je treba, kar je odvisno od hrane, ki jo lahko dobimo. Delati začneva ob 5.30, ko pripravljava zajtrk. Prostega časa praktično ni Včeraj smo šli na izlet za ves dan in je bilo zato v soboto več dela, ker ie bilo treba pripravit; v enem dnevu 10 obrokov in ne samo 5. Dežurni otroci pomagajo pri lupljenju krompirja, prinašajo drva in delo lahko nemoteno teče. In še nekaj izjav otrek: Miran Kejžar, Pš Sorica: šola v naravi mi ugaja, dolgčas mi ni, tudi plavati sem sc že malo naučil. Franci Kejžar, Pš Sorica: Ta šola mi bolj ugaja kot tista v razredu. Strah me ni bilo nič, tudi vode ne. Taboriti je prijetno in tudi plavati sem se že naučil. Roman Pegam, PŠ Selca: V takole šolo bi še Šel. Na morju sem prvič in mi ugaja. Upam, da se bom do konca naučil plavati. Tudi s hrano sem zelo zadovoljen in dolgčas mi tudi ni. Tudi drugim otrokom bi privoščil takole šolo. Janez Pogačnik in Lojze Božič, Pš Selca: Plavava srednje dobro, upava pa, da se bova še naučila. V takole šolo bi še rada prišla. Tudi taboriti je lepo in ni nama dolgčas. Bernardka Gaser, Pš Sorica: Še bi prišla v takole šoto. Ni mi dolgčas. Rada bi znala plavati in se zelo rada učim. Hrana je dobra. Marjana Benedičič, Oš Železniki: Všeč mi je v Fazani in nič mi ni dolgčas. Na morju nisem prvič Ln tudi plavati že znam. S hrano sem zadovoljna. Igor Šmid, Stanko HafnjJ in Marjo šmid: V tole Sol bi še prišli Ln taborjenje nJ zelo ugaja. Hrana je dob^ in v teh dneh nismo bih r. koli lačni. Vsi trije znaijjj plavati, Marjo se je n1^. tukaj, midva pa sva že Pr znala. , Pavle Bešter: Šc bi šel t:\ko šolo. Do sedaj mi Je všeč. Prvič taborim in sC hj šol rad. Takole obliko šole » svetoval vsem tovarišem vsem otrokom. w Barbka Keržar in »Mor** vile«: V šotoru smo vse ve in v teh dneh ni 0^°,,xi nič narobe. Malo je dolgca' pa upamo, da bo kmalu bota, da gremo domov. ^ raj vse znamo plavati, sa Tatjana se bo še naučila- ^ Jana Kos, Pš Dražgoše: bi prišle taborit. Ni nam £ lo dolgčas. Z vsem v ta^°y ... ^ ne bo nič strah, ko P^^lj na vrsto, šola je zunaj 0 prijetna kot v razredu, bile smo veliko novih P1*1 teljic. i* Mija šubic, PŠ Davča: ^ tošnjo jesen grem v 5. . red v Železnike, tu Pa..ste. dobila precej novih P^ ' smo zadovoljne. Na straž« nismo bile i,n upamo, da ljic. V takole šolo bi Še P^ šla, dolgčas mi ni bilo. ^ sem že na straži, pa r°e ta > P? bilo nič strah. V taboru je vse zelo všeč. Na p10 sem prvič in bi še rada -šla. Sedaj že znam plava ni se bilo težko naučiti. Kar sem videla in %\\0' v taboru, me je navdu ' s Upam, da se bc\lo °tr svojimi učitelji danes sf ^ vrnili domov in želim. ' ^ tudi ostale šole sledile ^ zgledu. Nataša B*ne0 enčurjani popravljajo ceste Krajevna skupnost Šenčur s..70ZI 0B.3SEDEUAK JCB •PRAZKTJOH OD 18#6. m 3.9. Na relaciji KOPER žel. postaja—KOPER mesto je zagotovljen avtobusni prevoz, PRAZNIKIH OD 25.*6>DALJ13 £H ZDRUŽENO ŽELEZNIŠKO TRANSPORTNO PODJETJE LJUBLJANA »¥© ¥ GCI!WUU S Prenovljen razstavno-prodajni prostor v STRAŽIŠČU Komisija za razpis delovnega mesta direktorja pri KINOPODJETJU KRANJ ponovno razpisuje na podlagi 91. člena statuta podjetja prosto delovno mesto direktorja Po goji: dow'<'a* 23 t0 delovno mcsto mora poleg splošnih pogojev, ki so z zakonom j ei" *a to delovno mesto izpolnjevati še naslednje pogoje: faai višjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri, 6 let delovnih izkušenj na °norn.sko-komercialnih poslih, od tega najmanj 4 leta na vodilnih delovnih 2, 2f| v gospodarskih organizacijah; ' 'i^13 srct'nJo ekonomsko šolo, 10 let delovne prakse na ekonomsko-komercialnih s|in, oj tega naimanj 7 |et na vodilnih delovnih mestih v gospodarskih orga-3 nizacijah; Rednost imajo kandidati z uspešno delovno prakso na področju reproduktivne tič ?ITla distributivne kinematografije, da imajo organizacijsko in moralno poli- Intc "° sPosobnosti za vodenje podjetja in smisel za poslovno komuniciranje. ^°larrSent' moraJo v ponudbi opisati zahtevane pogoje in priložiti dokazila o p^1 "J, ter opis dosedanjih zaposlitev. fcStoic s. kratkim življenjepisom Je treba poslati razpisni komisiji Kinopodjetja ' Stritarjeva 1, z oznako »razpis«. Natečaj velja 15 dni od dneva objave razpisa. ^^niški gaj vas vabi! v3aV na JŽ, s°boto od 19. »re dalje v Brniškem gaju koncert godbe Pihala Pridite na prijeten večer v gaju! DIMNIKARSKO PODJETJE Kranj. Zupančičeva 4 RAZPISUJE NASLEDNJA PROSTA DELOVNA MESTA: 1. kvalificiranih dimnikarjev 2. nekvalificiranih delavcev za priučite; v dimnikarski stroki IN PROSTA UČNA MESTA ZA 3. vajence, ki so pripravljeni izučiti se v dimnikarski stroki. Prijave sprejema: Dimnikarsko podjetje Kranj, Zupančičeva 4. . U i ; ZA AVTO A/1 OBILISTE V posebnem oddelku si lahko ogledate in kupite avtogume in zračnice domačih in tujih tovarn ter občasno iz uvoza. Poleg tega prodajamo izdelke znanih tovarn TOMOS Koper in ROG Ljubljana: • mopede vseh vrst • Pony kolesa • navadna moška in ženska kolesa • otroška kolesa itd. a murha l esc e HZj poslovalnica ELGO PRI POSTAJI V LESCAH Vabimo vas na ogled RAZSTAVE POHIŠTVA IN STANOVANJSKE OPREME ki bo od l.do 8. julija v CERKLJAH Pri nakupu nad 500 din odobrimo 5 °/o popusta. Za ogled in nakup se priporoča VELETRGOVINA ŽIVILA KRANJ Konfekcija MLADI ROD Kranj Pot na kolodvor 2 razglaša prosto delovno mesto finomehanika za popravilo šivalnih strojev Pogoj: izučen finomehanik, po možnosti s prakso na vzdrževanju in popravilu šivalnih strojev. OD so določeni s pravilnikom o delitvi OD na osnovi samoupravnih sporazumov. Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe na upravo podjetja najkasneje do 15. Julija. Elektro Kranj razpisuje javno dražbo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. pisalnih strojev 2. računskih strojev 3. razmnoževalnega stroja 4. dvokrilne omare 5. posameznih delov tovornjaka TAM 3 t. Dražba bo v petek, 14. julija ob 10. uri v prostorih avtoparka Elektro Kranj, Cesta Staneta Žagarja 53 a (Primskovo). Ogled je možen pred dražbo od 11 julija dalje od 7. do 19. ure v prostorih avtoparka. Kupci so poleg izllcitirane cene navezani plačati vse stroške v zvezi s prenosom lastništva, vključno prometni davek. BRIVSKO FRIZERSKI SALON Kranj razpisuje prosto delovno mesto direktorja Pogoji: a) delavec z višjo izobrazbo in 3 leta prakse na odgovornem delovnem mestu; b) delavec s srednješolsko izobrazbo in 5 let prakse na odgovornem delovnem mestu; c) KV delavec brivske ali frizerske stroke in 20 let prakse v tej stroki. Rok za oddajo prijav Je 15 dni po objavi razpisa. TEMELJNA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST KRANJ razpisuje delovno mesto pravnika za delo v temeljni Izobraževalni skupnosti Kranj Pogoji: dipl. pravnik, lahko tudi začetnik. Prijave je treba poslati na Temeljno izobraževalno skupnost Kranj, Trg revolucije 1, do 15. julija 1972. mali oglasi PRODAM Prodam BETONSKO ŽELEZO (skupaj 10.000 kg), premera 6, 10, 12 in 14 mm. Telefon Ljubljana 320-731 do 8. ure zjutraj in od 20. ure dalje zvečer 3429 Prodam KOSILNICO BCS. C-ča Franc, Sp. Bola 7, Preddvor 3443 Prodam 600 kg težkega KONJA, vajenega vseh kmečkih del ali zamenjam za VOLA. Breg ob Savi 37, Kranj 3444 Prodam KRAVO, ki bo čez 6 tednov teletila. Zalog 53, Cerklje 3445 Ugodno prodam trajno ža-rečo PEČ in kupim otroško KOLO za starost do 10 let. Babnik, Reteče 46, škofja Loka 3446 Prodam KRAVO po teletu in 9 mesecev brejo TELICO. Selca 91 3447 Prodam viseče gorenjske rdeče NAGELJNE. Bašelj 8, Preddvor 3448 Prodam dva OLEANDRA. Poljanšck, Tržič, Partizanska 19 3449 Prodam dobro ohranjeno Jitoželezno kopalno banjo in bakren 50-litrski KOTEL. Ulica 31. divizije 40, Kranj Prodam 1,5 m3 DESK za na-pušč, nekaj LESA za ostrešje (giajte) in BANKINE. Voklo 42 3451 Prodam jedilni in krmilni KROMPIR po 0,50 din. Kristane, Srednja vas 13, Šenčur Prodam KRAVO po teletu in štiri mesece starega BIKA. Lahovče 47, Cerklje 3453 Prodam OTROŠKO KOLO. Ogled popoldne. Moša Pij ade 17, Kranj 3454 Prodam nov 15-coIski GUMI VOZ. Klanec 13, Komenda 3455 Prodam mlado KRAVO in dva PRAŠIČKA, težka od 30 do 40 kg. Zg. Bela 27, Preddvor 3456 Prodam cvetoče gorenjske NAGELJNE. Roblek, Bašelj 30, Preddvor 3457 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Mlaka 24, Kranj Prodam HLADILNIK na amonijak v uporahnem stanju. Rakovec, Zupančičeva 35, Kranj" 3459 Prodam valovito SALON ITKO in leseno GARAŽO, primerno za gradbeno barako. Kalan Janez, Planina 11, Kranj 3460 Prodam desni kombiniran namizni vzidi j iv ŠTEDILNIK. Naslov v oglasnem oddelku Prodam OPEKO, zidak domače izdelave, ter BANKINE in PUNTE dolge 3 do 3,5 m. Rozman Franc, Gasilska 2, Kranj, Stražišče 3462 Zelo ugodno prodam plastične ROLETE, rjave barve (8 rolet), malo rabljene, širine 80 in 108, visoke 140 in 180. Boben Majda, Bazoviška 19, Radovljica 3463 Poceni prodam GRADBj LES, DIAPROJEKTOR, PED, FOTOAPARAT, DILNIK, tri PEČI na » olje in plin. Andrej ka FfJ ka, Radovljica, BazoviŠk^ ca 4 (Predtrg) Prodam TELICO sitf ko in KRAVO ciko, obe po 9 mesecev. Legat, Se^ Žirovnica Prodam osem let s*2; KONJA. Cegelnica 1, 0; Prodam PSA šarpla*; (psica), stara sedem m& Rekar, Hrastje 195, Krm Na morje In hrH»fl vzemite DROGESAN MLE*^ ZA SONČENJE ln PIK sredstvo P«"0*1 komarjem Kem. obrt P. ŠinkoV^J Kran j, Prešernova jI Prodam devet mesecev jo TELICO ali osem tfffj brejo KRAVO po izbir'.» log 11, Cerklje * Prodam popolnoma n°v p fazni ELEKTROMOTOR j de Končar 2 KM, večjo J čino LETVIC polovic »M no ograjo, dolgih I20c"jj krožno ŽAGO za žaganj0, ali zamenjam za macev; PLOHE. Kogovšek, na 90 ^ Prodam gnojnični a gnojnično ČRPALKO in% šo ŠLAMOREZNICO. »'2 nje 22, Žabnica j Prodam DESKE za f\, in 10 m dolg DROG. &f Beleharjeva 5 M Prodam KRAVO po trf teletu. Strahinj 88, Na*1 f Prodam 30 kg težkega ( ŠIČA. Sp. Bela 9, j(j Prodam NAKLADAL^ seno in traktorski s' 'k Stražar, Studenec 6, Domžalah Prodam večjo , k° | smrekovih DESK 10 a HOV. Naslov v oglasi dclku Razpisna komisija OSNOVNI ŠOLI PREDOSLJE razpisuje prosto mesto de** učitelja za razredni PoU*j,ti Nastop službe I- sei bra. Razpis velja 15 dni od va objave. SCEOTA - 1. JULIJA 197^ Prodam KRAVO s teletom. *g Brnik 83 2445 ; Prodrtm nov PLUG za izkopavanje krompirja in MOPED cohbrv po nizki ceni. Dolirišek, Lenart 3, Cerklje 2147 Prodam obračalna PLUG (vinkel). Cerklje 31 -447 Prodam 1200 kg BETONSKEGA ŽELEZA, premera 6 mm, ali zamenjam za 9 mm. zaletel, Troiaricva 15, Kranj 244S Prodam popolnoma nov 6TED1LNIK na trdo gorivo ta PEC na olje EMO 8. Kranj, Poi na JoŠta 1 2449 Prodam 2 m3 suhih mace-snovih PLOHOV. Ceferin, Potok 18, Železniki 2*50 Prodam več cementnih KO-PlT (robnikov). Hotemažo 5, Preddvor 2451 Prodam pet let starega KONJA, težkega 600 kg. Be-»ter, Podblica 1, Besnica 2452 Kupim nekaj KRAV, lahko tehec pred telitvijo ali s teletom. Soklič, Cešnjica 16, Pod-nart 3476 Kupim decimalno TEHTNI-~0. nosilnosti 300 do 500 kg. 8ln>. Žabnica 53 3477 Kupim dva do tri PRAŠIČE, težke okrog 50 kg. Jeglič, Potlbrezje 86, Duplje 3478 Kupim otroški športni VO-tlc^K. Moša pjjade 15, Kranj 2453 Kupim rabljeno STREŠNO r/hKO folc. Novak, Jama 34, > an j 2454 ^OTORNA VOZILA 5 n^°darn ZASTAVO 750, lct- i p m- zs-Brnik 89 3431 g- AT?-Uam dobro ohranjen FI- 3 nja^0' ^tnik 1965 ali zame- ■J »etnik Prodam FIAT 750, letnik •1967. Sever, Cirče 42, Kranj 2457 Proda« OPEL KADET, letnik 1968. Britol 184, Kranj Dva mlada zakonca z enim otrokom iščeta enosobno ali dvosobno STANOVANJE od Škofje Loke do Kranja. Delno plačata lahko tudi naprej. Ponudbe oddati pri vratarju Sava Kranj, obrat II 3486 Iščem SOBO v okolici Škofje Loke. V popoldanskem času pomagam. Milanovič Radi-voje, Kranj, Delavska 19 3487 Tistemu, ki mi da enosobno ali dvosobno STANOVANJE v Kranju ali bližnji okolici, plačam za tri leta naprej v devizah. Naslov v oglasnem oddelku 3488 Nujno iščem SOBO, po možnosti s kuhinjo, lahko neopremljeno. Ostalo po dogovoru. Dušan Rot, Nazor jeva 8, Kranj 3489 STANOVANJE nudim upokojenki ali zakonskemu paru na deželi, če bi pazila oziroma delala družbo starejši ženski. Ostalo po dogovoru. .Oglasite se vsak dan od 6. do 14. ure osebno ali po telefonu 85-284. Pišite na naslov Jezer-šek Jože, Bodovlje 14, škofja Loka 3490 Iščem trisobno ali večje dvosobno STANOVANJE za določen čas v Kranju. Plačilo po dogovoru. Ponudbe poslati pod »mirni intelektualci« 3491 Iščem starejše STANOVANJE za dve leti v okolici Radovljice ali Bleda. Ponudbe poslati pod »predplačilo« Mlada zakonca nujno potrebujeta SOBO in KUHINJO. Preplačilo 500 tisoč. Naslov v oglasnem oddelku 2a moped na štiri pre-3433 i stavo q* ,ui pu' Sp. Brnik 66 ^fodam AVTO RADIO in KOTLE za ZGANJEKUHO v vseh izvedbah in velikostih izdeluje in popravlja že preko 40 let najkvalitetneje Kapelj Viljem, bakrokotlarstvo, Ljubljana, Aljaževa cesta 4 — Šiška 2064 PONOVNO ODPRTA GOSTILNA v Dupljah »PRI KLEMENCKU«. Ob dobri postrežbi in prijetni glasbi se boste dobro počutili. Se priporoča Anica Stajic 3387 OBVEŠČAM stranke, da je moj naslov za POLAGANJE, BRUŠENJE in LAKIRANJE PARKETA ter ostalih podov: FLORJANCIC, Kranj, Zasavska 34 (Orehek), telefon 24-412. Se priporočam! 3513 za OPEL REKORD, -- 1963—1966 (vetrobran-v" su*lo. sedeže). Britol 190, an' 3373 nik'!nlarn RENAULT 4 L, Iet-ja , Jt5" Stara cesta 13, škof-Soh,,° a ali telefon 85-407 v T10, od 13. do 15. ure 3479 ruk'^m zastavo 750' lct" Že j? Gorenja vas — Rcte-p°- Škofja Loka 3480 rudam MOTOR puch 175 Voi/, Povoženih 16.000 km. u!° ?° 3481 Nasi prodam FIAT m 0v v oglasnem oddelku M0pLam dobro ohranjen dVc.'tlJ TOMOS 50 cem na W*stavt. Podi j uhelj 18 Proi 3483 ti '»„ I? karamboliran oseb-08] , ° DKW F-12, letnik 1966. Ije s VSak dan od 15- urc da" *evi ^lanovič Dušan, Valjav-z ,0- Kranj 3484 ti tauU' gradnje prodam pro-*0 SSnjemu plačilu GARA-f°rriiV an'ski Pekarni. In-f°n 22434 P°Poldne 'i';'ani FIAT na pii,''1;^! nov0 PRIKOLICO, tele-3485 750, letnik 14. Cerklje 2455 HiSjL^vsak avto. Bičck, Radovljica 2456 ŽENITVE 65-letni vdovec v Srbiji z dobro pokojnino in kmetijo želi spoznati 50- do 60-letno gospodinjo. Ponudbe poslati pod »morebitna poroka« 2441 PRIREDITVE Instrumentalni kvintet RUDIJA JEVŠKA priredi v soboto, 1. julija, ob 19. uri ŽARA VO na vrtu gostilne ALEŠ na BREGU ob Savi. Vabljeni! 2442 GASILSKO DRUŠTVO Sp. BRNIK priredi v nedeljo, 2 julija, VRTNO VESELICO. Spored: dirke z mopedi ob 14.30, bogat srečolov, kegljanje za osla. Za ples in razvedrilo bo igral ansambel FLERE 2443 RESTAVRACIJA LETALIŠČE LESCE priredi v nedeljo, 2 julija, ob 20. uri PLES. Igra ansambel METODA PRAPROTNIKA s PEVCEM. Nudimo vam jedi na žaru in domača vina 2444 LETNI BIFE ob ZBIU-SKEM JEZERU vas vabi na ZABAVO s PLESOM v soboto. 1. julija, v nedeljo, ponedeljek in torek, 4. julija. Igrali bodo priznani ansambli. V soboto igrajo TURISTI. Postrežba vseh vrst pijač in jedil na žaru ter odojki. Vabljeni! 3514 POSESTI Prodam 1 ha dobro zaraščenega GOZDA blizu Smlednika. Naslov v oglasnem oddelku 3492 ZAPOSLITVE Sprejmem VAJENCA za av-tomehanično stroko. Stritar Franc, Cirče 33, Kranj 3493 Takoj sprejmemo za pomivanje steklenic v dopolnilnem delovnem času UPOKOJENKO s polno upokojitvijo in FANTA študenta pri polnilnem stioju v dobi sezone. Plača po dogovoru. Podlipnik Pavel, Sp. trg 31, škofja Loka 3494 Sprejmem MIZARSKEGA VAJENCA. Ogris Andrej, Tro jarjeva 9, Kranj 3495 Upokojenka z Gorenjske išče primerno gospodinjsko pomočnico Stanovanje zagotovljeno. Naslov v oglasnem oddelku 3496 OBVESTILA ROLETE lesene, plastične in žaluzije naročite zastopni ku ŠPILARJU,' Gradnikova 9, Radovljica, telefon 064-75-610. Pišite, priden^ttHJttm'* >3497 Zalivala Ob boleči izgubi naše ljube žene, mame, babice, prababice, sestre in tete Amalije Zupan roj. Kiistan sc iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje ter sočustvovali z nami. Še posebno se zahvaljujemo dr. Beleharju in Anici Žura za lajšanje bolečin v času njene bolezni, č. duhovščini, sosedom, pevcem in podjetjem Crcina, Planika, IMP Ljubljana, Iskra-ZZA in LB podr. Kranj. žalujoči: mož Janez, sinovi Ivo, Stane, Marjan, Peter z družinami in Štefan, hčerki Helena in Amalija z družinama ter drugo sorodstvo Cerklje na Gorenjskem, Brod, Naklo, Polica, Ljubljana, Kranj, Zagreb, 25 junija 1972 Zahvala Ob mnogo prerani in težki izgubi našega dobrega moža, očeta, strica in starega očeta Martina Urbanca se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, gasilcem, duhovniku, pevcem sorodnikom in znancem, ki so darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti ter kakorkoli pomagali. Vsem še enkrat najlepša hvala. Žalujoči: žena Pepca, sinovi Blaž, Janez in Martin z družino, hčerke Dragica, Anica, Mari, Marti in Hclcnca z družinami Podbrezje, 28. junija 1972 V globoki žalosti sporočamo, da jt po težki bolezni v 68. letu preminil naš dobri, nepozabni mož, stari oče in brat Ciril Rozman Rozmanov ata iz Češnjice Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, 2. julija 1972, ob 16. uri izpred hiše žalosti na pokopališče na Ovsišah pri Podnartu. žalujoči: žena Anica, hčerke Marta, Danica, Ani z družinami in Vida, sinovi Tone in Janez z družinama ter Tomaž, brata, sestre in drugo sorodstvo Cešnjica pri Podnartu, 30. junija 19V2 nesreče Na cesti I/l pri Drulovki se Je v sredo, 28. junija, popoldan pripetila prometna nesreča, ki jo je zakrivil mopedist Franc Krmelj (1933) iz Kranja. Krmelj je vozil brez vozniškega izpita in je, ne da bi se poprej prepričal, ali mu kdo prihaja nasproti, zapeljal s poljske poti na glavno cesto ter jo hotel prečkati. Po njej je prav tedaj pripeljal Helmut Gogala (1948) z Bleda. Kljub zaviranju in umikanju je s svojim avtomobilom KR 280-08 zadel neprevidnega motorista ter ga zbil po tleh. Le-ta je dobil lažje, njegova sopotnica Milena Krmelj (1960) pa težje telesne poškodbe. — Foto: F. Perdan Kdo je skrivnostni požigalec Minuli torek, 27. junija, ob pol dveh zjutraj Je na gospodarskem poslopju v Stražišču (lastnica Marija Ober iz Kranja) izbruhnil požar. Poleg stavbe je pogorelo tudi nekaj orodja in živinske krme, tako da skupna škoda znaša okrog 50 tisoč novih din. Poldrugo uro kasneje so plameni zajeli staro, nenaseljeno stanovanjsko hišo Marije Bašar, ki je od ruševin Oberjevega skednja oddaljena le kakih 800 metrov. Ogenj je skoraj v trenutku uničil celotno, s slama krito ostrešje, zato kljub naglemu posredovanju gasilcev ni bilo moč storiti ničesar. Škodo so ocenili na 30 tisočakov, saj je lashiiea v zgradbi hranila gradbeni material. Komisija UJV Kranj domneva, da do požarov ni prišlo po naključju ter da so ogenj podtaknili. Pristojna služba je o dogodku nemudoma obvestila republiški sekretariat za notranje zadeve Slovenije. (-ig) Zahvala Ob težki izgubi našega nenadomestljivega moža in očka Alojza Aumana se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste pokojnika pospremili na njegovi poslednji poti in sočustvovali z nami. Posebna hvala njegovim tovarišem iz Tekstil-indusa, kolektivu in učencem primskovške osnovne šole ter našim prijateljem iz Luznarjeve ulice. Prisrčna zahvala g. župniku Slapšaku za tople besede ob odprtem grobu, kakor tudi govorniku iz tekstilne tovarne. Hvala zdravnikoma dr. Capudru in dr. štularju za njuno skrb in lajšanje bolečin našemu dragemu očku v času njegove dolgotrajne bolezni. žalujoči: žena Albina s sinom Zdravkom in hčerko Tanjo Kranj, 30. junija 1972 Zahvala Ob tragični in boleči izgubi naše 8-letne hčerke, in sestrice Brede Samardžič se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pokropili, prinesli cvetja in tolažbe, sočustvovali z nami ter izrekli iskreno sožalje. Zahvaljujemo se dobrim sosedom za pomoč v teh težkih dneh. Posebna zahvala družinama Intihar in Kopač, ki so nam pomagali v teh težkih dneh. Hvala tudi g. župniku z Brega za ganljive besede in spremstvo, sindikalni podružnici in sodelavcem tovarne Ikos ter sodelavcem tovarne Sava za cvetje in pomoč. Hvala tudi osnovni šoli Lucijan Seljak za obisk in spremstvo sošolcev s tov. Kalanovo, ki so našo Bredico v tako velikem številu spremili na njen mnogo prerani grob. Še enkrat vsem skupaj iskrena hvala. Globoko žalujoči: očka, mamica, bratec Miro, sestrica Zlatka, Muhiba in Kati, družina Cajnarjeva, Samardžičcva, teta Mici in Ani z družinama ter drugo sorodstvo Drulovka, Cazin, 25. junija 1972 SMRTNI PADEC V vasi Selo pri Žirovnici se je minuli torek, 27. junija, proti večeru smrtno ponesrečil delavec Božidar Spasič, rojen let* 1934 v Kijevu. Spasič, sicer zaposlen na jeseniški železniški postaji, je pomagal graditi hišo Petra Ličana iz Sel št. 8 a. Pfi delu mu je spodrsnilo. Med padcem — približno 3 metre gl0-boko — je z desno bočno stranjo udaril ob betonski okv"j okna ter obležal nezavesten. Ličan ga je nemudoma naložil v svoj osebni avtomobil in odpeljal v jeseniško bolnišnico« kjer pa so ugotovili, da je že mrtev. Spasič je najbrž uifl" zaradi nestrokovnega prevoza. OTROK STEKEL CEZ CESTO V torek, dne 27. junija popoldan se je v Tržiču na Trg11 svobode pripetila prometna nesreča, v kateri je bil huje ranjen 3-letni Tomaž Zupan. Otrok je z materjo stal pred trgovino MOJCA. Nenadoma se ji je iztrgal iz rok ter stekel čez cesto. Mimo vozeči motorist Pavel Cvek trčenja ni mogel več PjSj prečiti. Zupana so odpeljali v ljubljansko bolnišnico. ZARADI PREVELIKE HITROSTI V PREPAD Na cesti Grad—šenturška gora je v sredo, 28. junija, zvečer voznik avtomobila KR 273-92 Stane Horvat (1945) iz Kranja zaradi neprimerne hitrosti izgubil oblast nad krmilom. Cesta je namreč makadamska, ovinkasta in pada za 16 odstotkov« Horvata je najprej zaneslo v desno. Vozilo je zdrknilo v Ja* rek, se zasukalo in prek ceste zdrvelo v prepad. Po 83 metP! kotaljenja so razbitine obstale ob nekem drevesu, šofer utrpel hude telesne poškodbe, 'sopotnik Jože Hribernik (194"/ iz Strmice pa lažje. Gmotna škoda znaša približno 20 tisoč din« TRČENJE CIZE IN TOVORNJAKA V sredo, 28. junija, dopoldan je 30-letni Zlatko Močnik ]t Stare Loke s cizo nepravilno zavozil izpred trgovine ob Pa',' tizanski cesti (Škofja Loka) ter zadel v levo zadnje kolo P|l* kolice, pripete k tovornjaku, ki ga je upravljal Peter JugoVJS Močnik je padel in utrpel pretres možganov. Ponesrečenec, »* zelo slabo vidi, najbrž ni opazil bližajočega se avtomobila. NEPREVIDNI AVSTRIJEC ris' V Podljubelju je minulo sredo, 28. junija, ob 16.10 moto Gcorg Odretz (1927) iz Uderbergena (Avstrija) zapeljal s sira"' ske ceste na cesto I/l in se znašel pred avtomobilom K 108-2* ' ki ga je vozil Celovčan Johan Edeer. Trčenje je bilo neizbe*' no. Odretz je utrpel hude poškodbe. I- G. veum&wrr7»'*'~ nw mm *>»' •nsm Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je po težki bolezni v 79. letu zapustila naša dobra mama, stara mama, sestra in teta Frančiška Tičar iz Vogelj Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, 2. julija, ob 16. uri iz hiše žalosti na pokopališče ♦» Šen,*ur. žalujoči: hčerke Francka iri Ana z družinama, Mu.i z možem, Rozka s hčerko, sinovi Janko in France z družinama, Tone z ženo ter drugo sorodstvo Voglje, 30. junija 1972 Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem sporočamo žalostno vest, da je v 78. letu umrl naš dragi mož in oče Anton Mulej iz Vrbe 8 Dragega pokojnika smo pokopali v petek, 30. junija- Žalujoči: žena Ivanka, hčerka Ivanka z družino, sinovi Anton, Janez in Franc z družinami Vrba, 28. junija 1972 Iz dela ŠD Triglav Na slepem tiru Po začetnem zagonu dela novega io ŠD Triglav, je mogoče po šesti seji izvršnega odbora ugotavljati, da se je delo znašlo na nekakšnem slepem tiru. Temu je delno kriva sama sestava izvršnega odbora, ker so namreč njegovi člani predsedniki posameznih klubov in tako prezasedeni s klubskim delom, Še večja ovira pa je brez dvoma v neurejenih administrativno tehničnih problemih v drušivu. ŠD Triglav bo moralo rešiti vprašanje profesionalnega tehničnega sekretarja, saj se je že doslej po> kazalo, da marsikateri sklep doslej še ni bil izpolnjen Prav zaradi službene prezasedenosti telesnokulturnih organizatorjev, medtem, ko v društvu praktično ni človeka, ki bi skrbel za uresničitev prejetih sklepov. Poglejmo nekatere nagomilane nerešene probleme. finančna komisija Že takoj po formiranju izvršnega odbora je ŠD Triglav Prišel do spoznanja, da mo-ra nujno zbirati dodatna sredstva, saj redne dotacije, ki jih prejema iz proračuna skupščine občine Kranj nikakor ne zadoščajo za nemoteno delo. .Pinančno-materialna komika naj bi pravzaprav dala materialno opravičenost ob-st0Ja društva. Nobenega (ali Pa zelo malo) smisla nima, da bi društvo obstajalo samo Zaradi tega, da bi razdelilo klube denar, ki ga dobi ''avtomatično« lZ občinskega Poračuna. To delo bi prav tako lahko opravila Občinska 2veza za telesno kulturo. v okviru društva so sicer *e sestavili ogrodje takšne ^misije, potrebno bi bilo r^i še ljudi, ki bi bili pripravljeni v njej delati poleg 2e .'menovanih članov (neka-Jf> so že na to pristali), se-staviti načrt dela in predam * pričeti s konkretnim delom. s Na žalost je ostalo doslej e vse pri samem dogovarjanju, brez vsakih konkretnih Praktičnih rezultatov, tako ,a vse kaže, da ŠD Triglav j?« letos ne bo uspel v delu, Jer imajo posamezni klubi S\Uml'.'ivo ob velikih napo-11n) že nekaj let precej Nagrade in priznanja Nekaj podobnega se kaže p 1 izpolnjevanju obveze, ki jo je zadal izvršnemu odboru občni zbor društva. Društvo naj bi namreč ponovno izročalo svojim najaktivnejšim članom priznanja in nagrade, kot je bilo to že pred leti. Komisija, ki jo je imenoval izvršni odbor, se je doslej izgubljala z brskanjem po arhivu in iskanjem starega pravilnika. Vse kar je bilo narejenega, je ugotovitev, da starega pravilnika ni mogoče najti. Izvršni odbor je zaradi tega zadolžil komisijo, da sestavi novi pravilnik. Tudi v tem primeru se kaže pomankl jivost, saj društvo nima človeka, ki bi imel čas, da bi se v večji meri zavzel za izvršitev sklepa. PETLETNI RAZVOJNI PROGRAM Med prvimi nalogami si je društvo zadalo tudi nalogo, da sestavi petletni razvojni program. Prava ironija je, zakaj ni bilo mogoče doslej uresničiti sklepa. Zadolženi člani so pripravili osnutek o katerem naj bi predhodno razpravljal izvršni odbor, nato pa bi klubi po tem osnutku sestavili svoje petletne razvojne programe. Do tega doslej še ni prišlo — ker društvo, po besedah honorarnega tehničnega sektorja, nima pisalnega stroja in osnutka ni mogoče razmnožiti. UPORABA TELOVADNIC Pred časom so nekateri klubi zagotavljali, da vlada v Kranju prava anarhija pri uporabi šolskih telovadnic. Društvo je zaradi tega naredilo anketo med klubi, vendar je ta pokazala, da stanje le ni tako težko, kot je v začetku kazalo. V Kranju resnično manjka prostora. Pokazalo se je, da nekatere telovadnice tudi niso najbolj smotrno izkoriščene (npr. telovadnice oš France Prešeren, ki je edina primerna za nekatere športne panoge uporablja pretežno TVD Partizan), vendar pa šole le kažejo dovolj razumevanja, v okviru možnosti, do potreb športnih klubov. Ce niso telovadnice smotrno izkoriščene to nikakor ne gre pripisati šolam, marveč predvsem samim Športnim organizacijam, ki bi morale skleniti s šolami sporazum. P. C. Zahvala kegljačev Triglava Iskreno se zahvaljujemo za finančno pomoč, ob Priliki mednarodnega turnirja v počastitev 80-lctni-c* maršala TITA, ki so nam jo nudilh Tovarna Sava, Tovarna jekstilindus. Tovarna IBI, £e»tno podjetje Kranj, Central Kranj, Vcletrgov- sko podjetje Kokra Kranj, Veležeieznina Merkur Kranj, Veletrgovsko podjetje Živila Kranj, Tehtnica Kranj in za materialno pomoč- trgovskemu podjetju Vino ln Kmetijsko živilskemu kombinatu Kranj. KK Triglav Kranj ter organizacije: TVD Partizan Begunje, TVD Partizan Gorje, smučarski klub Radovljica, veslaški klub Bled, delovni kolektiv tovar- ne Elan Begunje, ObZTK Radovljica, smučarski center Pokljuka, V. P. 1098 Bohinjska Bela. dh Jože Rebec - prvak Gorenjske v balinanju Kranjski vaterpolisti — stojijo od leve proti desni Franc Rebolj, Tugo Vidte, Miro Malavašič, Darko Torkar, Tomo Balderman, Jože Rebolj Franc Nadižar, čepijo: Vojko Podveršček, Matjaž Kodck, Karlo Svare, Boris Stariha, Janez Švegelj (manjka Viki Mohorič, Franc Finžgar, Zmago Malavašič in Bor Balderman) — se vneto pripravljajo za letošnji start v II. zvezni vaterpolski ligi. Po besedah trenerja Didlča bodo Trigravanf letos startali na eno od prvih. mest. Le-ta svojega moštva ne bo vodil skozi vse prvenstvo, saj bo krojil pravico v I. zvezni ligi. Na klopi za trenerje se bodo zvrstili Borut Chvataf, Drago dr. Petrič ter Milevoj dr. Veličkovič. Razpored tekem za Kranjčane ni ugoden, saj bodo že naslednjo soboto svojo prvo tekmo odigrali v Zagrebu proti bivšemu prvemu ligašu MedveSčaku. 11. julija se bo Triglav v gosteh pomeril z Jedinstvom, 12. julija pa v Šibeniku z domačim Šibenikom. Kljub temu smo prepričani, da bodo vaterpolisti zaigrali tako kot znajo in kot smo jih navajeni, in da se bodo v naslednjih štirih kolih, ko bodo doma gostili K?K, Borca, Rivijero ln Mladost, pred domačim občinstvom dobro odrezali, (dh) — Foto: M. živulovkf Priznanja za športnike, športne delavce in organizacije RADOVLJICA Izvršni odbor zveze za telesno kulturo Slovenije je podelil posebna priznanja posameznikom in športnim organizacijam iz radovljiške občine. Med posamezniki so priznanja dobili: Franc Ambrožič (Bled), Silvester Arh (Gorje), Julij Arh (Begunje), Božo Be-nedfl (Bled), Janko Benedik (Bled), Jože Bešter (Podnart), Franc Cvenkelj (Begunje), Marija Cerne, Matija Cerne (oba Gorje), Janez Cop (Blejska Dobrava), Anton Dolenc (Gorje), Zdravko Goričnik (Bled), Stane Habjan (Kropa), Vlado- Hribar (Bled), Franc Jamnik (Ljubno), Božo Jemec (Bled), Filip Kalan (Gorje), Dolfe Kopeckv, Angela Kordež, Pavel Kobilica, Ludvik Melin (Bled), Oto Mencinger (Begunje), Tine Mulej (Begunje), Sašo Mol-nar (Bled), Ždravko Petrač (Kropa), Svctozar Pezdič (Radovljica). Ivan Piber (Bled), Jože Podlipnik (Bohinj), Viktor Pogačar (Bled), Lidija Prešeren (Radovljica), Polo-. na Repe (Gorje), Franc Re-pinc (Bohinj), Ivanka Repinc (Bohinj), Jaka Reš (Radovljica) Janko Slivnik (Gorje), Janez Žmitek (Kropa), Ivan Va-lant st. (Bled), Albin Završnik (Bled), Franc Zupan (Gorje), Lovro Žemva (Gorje), Jože Zvan (Boh. Bistrica), Jože Bere (Radovljica), Alojz Co-Ija, Boris Klavora (oba Radovljica), Marko Mandič (Radovljica), Jurij Potočnik (Ra dovljjca), Vjekoslav Skala (Radovljica); S finalnimi igrami na baliniščih ŠD BOREC v Kranju je bilo v ponedeljek končano letošnje prvenstvo Gorenjske za posameznike. Sodelovala sta po dva člana iz vseh klubov, razen Škofjeločanov, ki se prvenstva niso udeležili. Tekmovanje je teklo hkrati v dveh skupinah. V prvi (na baliniščih v Kranju) je zmagal Silvo Leskovar (Rad.) pred Gučancem (Jesenice), v drugi (na baliniščih v Radovljici) pa Jože Rebec (Rad.) pred Novoselcem (Lesce). V igri za 3. mesto je zmagal Gučanac proti Novoselcu s 15:10, v finalni igri za 1. mesto pa Rebec proti I-esko-varju s 15:7 in s tem osvojil naslov prvaka Gorenjske za leto 1972. Skupaj z Leskovar. jem sta se hkrati uvrstila med šestnajsterico, ki se bo 8. julija v Ljubljani potegovala za republiško prvenstvo. Doslej so bile končane 3 discipline letošnjega prvenstva Gorenjske. V vseh so radovljiški balinarji dosegli popoln uspeh, saj so prvaki tudi v četverkah in v dvojicah. Ostalo je le še prvenstvo v zbijanju, ki bo septembra v Tržiču. f. Praprotnfk Jesenice: Vrhnika 67:91 V I. A SKL — moški so v sredo odigrali zadnje spomladansko kolo. Na Jesenicah je ekipa Vrhnike kljub boljši igri v prvem delu premagala domače moštvo. Lo-škf Kroj je bil le s košem prednosti uspešen v Loki, medtem ko je kranjski Triglav po dobri igri mladega Kalana — le-ta je dosegel 30 točk — premagal Radensko. Rezultati: Jesenice : Vrhnika 67:91 (37:41), Kroj : Trno-vo 69:67 (31:34), Radenska t Triglav 75:85 (32:44). -db Zanimivo nogometno srečanje Na Jesenicah sta sc v okviru praznovanja 60 let nogometa na Jesenicah gledalcem predstavili enajsterici starih nogometašev in reprezentance športnih novinarjev. V zanimivem srečanju so zmagali domačini z 2:1. bel Konec decembra lani so v Almiri v Radovi j iai odprli novo proizvodnjo halo in tako uresničili pogoje za združitev razdrobljene proizvodnje pod isto streho. Uvedli so tudi novo organizacijo dela in že v prvih letošnjih mesecih je to podjetje zabeležilo lepe uspehe. Tri delavke iz Almire smo poprašali, kako se počutijo v novih delovrnih prostorih in kakšni so zdaj delovni pogoji. težki pogoji. Odkar pa smo zgradili novo stavbo, je veliko bolje. Tehnični postopek se je močno izboljšal in vse gre po tekočem traku. Čeprav se vsak dan vozim z avtobusom, in včasih vožnja ni posebno prijetna, se zaradi boljše organizacije v podjetju in boljših delovnih pogojev veliko bolje počutim.« MIMI KOKALJ Iz Lesc opravlja delo pomožnega skladiščnika (17 let v Almiri): »Ne morem povedati, kako zelo so se delovni pogoji izboljšali. Včasih smo imeli tri skladišča na različnih krajih, zdaj pa imamo vse skupaj. Zato smo lahko spremenili tudi organizacijo. Še lani smo morali v skladiščih vse ročno prekladati, zdaj pa gre vsa roba po tekočem traku. Vsak dan, ko pridem domov, me čaka družina in včasih sem bila po delu v tovarni zelo utrujena. Zdaj je veliko bolje 'm še osebni dohodki se bodo v kratkem povečali.« IVANKA PESJAK iz Bo-dešč, pletilja na dvostopenjskih motornih strojih (23 let v Almiri): »16 let sem delala na ročnih pletilnih strojih, začela pa sem v starih prostorih Almire pri Vogelniku. Takrat so bili še MARJETA PETERNEL iz Krope, vodja izmene v šivalnici (4 leta v Almiri): »Ko je stekla proizvodnja v novih prostorih, se je vse zelo spremen Ho. Včasih smo lahko naredili največ 40 tisoč izdelkov na mesec, zdaj pa jih brez težav naredimo 65 tisoč. Še najbolj se boljši delovni pogoji kažejo v boljši kvaliteti vseh izdelkov. Da ne govorim, da imamo zdaj klimatske naprave, jedilnico, garderobe itd. Po moje je vse to močno pripomoglo k boljšemu počutju zaposlenih in k boljšim rezultatom. V kratkem pa se bo to poznalo tudi pri osebnih dohodkih, saj nobena delavka ne bo zaslužila manj kot 1000 novih dinarjev na mesec. A. Žalar V nedeljo je na proslavi ga. silcev v Gorenji vasi v Poljanski dolini napovedovalec poučil gledalce, da bo na čelu parade stopal konj v narodni noši. Radovedneži pa niso videli prav nič drugega kot navadnega »rjavca«. Res pa je, da je bil v narodni noši konjenik, ki je nosil zastavo. Srečanje borcev v Bohinju 16. julija bo v Bohinju srečanje borcev Prešernove bri gade in jeseniško-bohinjskega odreda. Na srečanju bodo proslavili obletnico ustanovitve Prešernove brigade, iz katere se je kasneje razvil tudi Jeseniško - bohinjski odred. Tako v brigadi kot v odredu je bilo precej borcev z bohinjskega področja. Slovesnost bo na prostoru Pod skalco blizu hotela Jezero. V programu bodo sodelovali: pihalna godba iz Go-rij, pevski zbor jeseniških žc-lezarjev Jeklar, oktet pripadnikov JLA in recitatorji JLA ter iz Bohinja. A. Ž. »Čeprav sem opravljal vrsto družbenopolitičnih funkcij, sem se vedno najbolje počutil v tovarni,« pravi 56-letni Albin Jensterle, dosedanji direktor tovarne Iskra v Otočah. še nekaj mesecev in preteklo bi devet let, ko je postal direktor v današnji Iskrini tovarni. Zdaj odhaja v pokoj. »Morda se sliši neskromno, vendar ko sem prišel, so bile tukaj delavnice, zdaj pa je tovarna z moderno tehnologijo in sposobnimi kadri. 1963. leta smo ustvarili 8,60 milijona dinarjev dohodka, letos pa bomo dosegli 43 milijonov. Takrat nismo izvažali, zdaj pa znaša izvoz 500 tisoč dolarjev.« Povedal je, da mu je vedno primanjkovalo prostega časa. Zdaj se bo najprej odpočil. Želi si, da bi bil zdrav in da bi v tovarni dosegli v prihodnjih letih Še več. A. Ž. NUDIMO VAM mWSšA d • vrata vseh vrst ^Billl' • obloge iz masivnega lesa • opazne plošče za gradbeništvo • iso-span lesobetonski zidaki TRGOVINA JE ODPRTA: OB TORKIH DO 18. URE, OB SOBOTAH DO 12. URE, OSTALE DNEVE PA DO 14. URE. lip bled r Naš naslov: TRGOVINA lip bled REČICA, tel. 77-328, int. 9