795. štev. V Ljubljani, sreda dne 4. marca 1914. Leto III. .Posamezna štev. „Diicvaw stane 6 vin.; ravnr toliko posamezna Številka »Bodeče Neže“. „DAN“ izhaja vsaki dan zjutraj; tudi ob nedeljah 'fn praznikib. Vsako nedeljo ima humoristično pri* *logo »BODEČA NEŽA". Za ljubljanske naročnike * ~ slane „Dan“ a prilogo (lostavljan na dom cclo- • letno 20 K, mesečno 1*70 K; brez priloge celo-letno 18 K, mesečno T50 K. Za zunanje naročnike ' stane „Dan“ s prilogo celoletno 22 K, četrtletno 5'50 K, mesečno 1T0 K. — Naročnina se pošilja ::: upravnistvu. ::: Telefon številka 118. ::: ssgrt.oir: ■ Neodvisen političen dnevnik s tedensko humoristično prilogo »Bodeča Neža“. Posamezna olev. „Dneva“ stane 6 vin.; ravno toliko posamezna številka »Bodeče Neže*. !t: Uredništvo in npravništvo: si - 'Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6 Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrnnklrana pisma. ~ se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo, /a oglase , sc plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana U»-zabvalo vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanja po** * s: pust. — Za odgovor je prlloiitl znamko, «■*% :« Odgovorni urednik RadlvoJ Korene. Last in tisk »Učiteljske Tiskam*-• e* Goriški deželni zbor. Gorica. 28. svečana 1914. Današnja seja se lahko imenuje najvažnejša izmed vseh sej pretečenega zasedanja. Sprejet je zakon in predložen v sankcijo, ki ie eminentnega pomena, zakon o koionatu. Druge dežele ne poznajo več kolonov. na Goriškem pa jih tiči še tisoče pod tein jarmom. Z novim zakonom. če dobi sankcijo, bo, upamo, mnogo olajšano, stanje kolonov. Seji prisostvuje zastopnik poljedelskega ministrstva Unterrichter (ne Unterkirchcr, kakor pomotoma piše »Soča«.) Na dnevnem redu jc bil najprej zakonski načrt stavbenega reda za Goriško-Gradiščansko. Sprejeta je resolucija, s katero se vlada poživlja, da zadevni zakonski načrt predloži v najvišje odobrenie. Posl. dr. Podgornik pri tej priliki opozarja, da tudi zadeva deželnega denarnega zavoda čaka ravno tako kakor sprejeti stavbinski zakon že od leta 1910 na rešitev. Pri naših razmerah bi bila ustanovitev centralnega deželnega denarnega zavoda neprecenljivega pomena. Ž njim mogla ,abko izdatno opo- nem staiiln r!h? m»«rnem finančnem stanju. Obenem z rešitvijo stav- binskega reda naj deželni odbor re vidira tudi druge zastale stvari predvsem zadevo deželnega hranilnega zavoda. Predlaga, da se deželnemu odboru naloži, da urgira potr-JenJe že sklenjenega načrta glede deželnega hranilnega zavoda, da bi se mogel čimprej otvoriti. Poživlja se vlado, da poskrbi, da bodo kriti troški cepljenja koz z državnimi sredstvi. V deželni proračun se sprejme postavko 6800 K s Pričetkom I. 1914 in ravno tako se dovoli znesek 6800 K za 1913 v kratic tozadevnih stroškov. , Sprejeta je bila dalje resolucija, ~ vlada da izdaten prispevek za stanovitev kmetskih nadaljevalnih »Ol m pospeši ustanovitev takih šol V VSgh večjih središčih dežele. Deželni odbor ima nalogo staviti konkretne predloge. Posl. Furlani predlaga k tej točki. da naj se določi, da bodo poučevali na takih šolah ne samo učitelji, marveč naj se pokliče tudi priznane praktične ljudi. Zadnja točka dnevnega reda je bil zakonski načrt glede kolonskih Pogodb. Poroča posl. Bugatto, ki da se načrt odobri in odda p3, da ga predloži v sankcijo. j , •„ dr. Podgornik ie mnenja, , . , .. ze 0 Predmetu razpravljati a ko j, ker se nahajajo med italijan-sKini m slovenskim tekstom marsikatera nesoglasja, ki jih je treba od-, Praviti. Meritorno meni, da je mno- go točk nejasnih predvsem, ker navadne zakupne pogodbe, kakor Jih omenja § 1 načrta, nikakor ne spadajo v to vrsto pogodb. Za one pogodbe imamo norme že v občem državljanskem zakonu. § 1. določa več, kot zahteva vladna predloga. Kolonska in zakupna pogodba so dve vrsti pogodb, in bilo bi nasilje, če bi hoteli zakupne pogodbe utakniti h kolonskim, kar bi imelo tudi kvarne posledice. Zato stavi predlog, da se načrt vrne odsekom vsaj za 24 ur v Posl. Kovač pritrjuje mnenju dr. Podgornika in pravi, da bi se potem takem tudi pogodbe erarja pri zakupu zemljišč za vojaška vežbališča lahko smatrale za kolonske pogodbe. Posl. Fon misli, da sc v 48 urah ne da nič več storiti. Kar še manjka, se lahko napravi med debato. Vsako odlašanje in zavlačevanje je neume-( stno. Nasproti posl. Cesciutti ugo? varja, da je veljavnostna doba 9 let za kolonske pogodbe na vsak način potrebna. V tem smislu da so ga (Fona) prosili vsi koloni. Predlaga torej, da se razpravlja takoj, cel dan bo za tistih 28 paragrafov že zadostoval. Posl. dr. Podgornik pravi, da je netočnega prevoda krivo pomanjkanje časa, ker se je v zadnjem hipu prevajalo, kriv pa da je tudi posl. Fon sam. katerega je ponovnokrat opozarjal, naj se več zanima za pravilno prevajanje. Zastopnik poljedelskega ministrstva Unterrichter naglaša veliko važnost in nujnost tega zakona, opozarja ■’ s 5. marcem že odprt države' tisoči kolonov pa obračajo >či na deželni zbor in nestrpno čakajo da reši njih važno stvar Gre se za milijone in treba ie takojšnje rešitve. Predsednik prosi poslance, naj se zedinijo, zaključi dopoldansko sejo ob 12!4 in napove nadaljevanje debate ob 3. popoldne. (Koucj: sledi.) Štajersko. Deželni zbor jc imel svojo zadnjo in predzadnjo sejo v torek, oziroma ponedeljek. V ponedeljkovi seji se je obravnavalo graški občinski in občinsko volilni red. Nadalje je bila na dnevnem redu dovolitev začasnega proračuna. Na dnevnem redu torkove seje je bilo vprašacje učiteljskih plač ter vprašanje posojila graške in mariborske občine za napravo nameravane prekodeželskc elektrarne. Ker pa ta slednji predlog še ni izgotovljen v vsem obsegu, se tozadevno daja potrebna pooblastila dež. odboru. Predrugačila se je v tem predlogu tudi določba-, da vsled posojila ne smejo narasti občinam nikakšna nova bremena; ob- činskih posojil pa ni brez zadostne in potrebne varščine. Maribor. (Zborovanje »nemškega društva«.) Za minolo soboto zvečer je sklicalo »nemško društvo« v »Gambrinovi dvorani« nekak shod. Govorili so razni nemški »govorniki« kot: dr. Unsiti iz Dunaja, župan Sehmiederer, dr. Orosel in neki železniški uradnik pl. Nikolits, doČim je bil dr. Mravljak (odvetnik) vsled »bolezni« zadržan. Da je bila komedija tim smešnejša, so govorili o sla-vizaciji v Avstriji. Ti ljudje očividno pešajo in hirajo na možganskih napakah, vsled česar se nam ne zdi vredno, se s tem »Bierschvvefelnorn« teh »hurapatrijotov« bliže baviti. Dr. Mravljagg, ki svoje tovariše dobro pozna, si je najbržc mislil, da je že s tem žvepljarjenjem storjeno več kot dovolj in raje izostal. Dr. Orosel se je bavil z občinsko volilno reformo in skušal naslikati vse nevarnosti, ki bi nastale, če bi prišli v občinske svete v Mariboru, Celju in .Ptuju Slovenci in drugi, ki bi jih bilo smatrati opozicijam. Nas taka izvajanja morejo le veseliti, saj je s tem najlepše potrjeno to, kar vedno trdimo, da mora biti konec brezvestnemu nemčurskemu gospodarjenju. Da je to gospodarjenje res brezvestno in izkoriščevalno, kaže najbolj strah nemčurjev pred tem, da bi jih kdo nadzoroval. Konečno je urednik Jahn predlagal zborovalcem neko resolucijo, v koji se zahvaljuje dr. Unsinu in dr. Oroslu za izvajanje. Koncem vsega, so šli vsi ti patent Nemci na Rhein« vahtat. Ampak hujše nesreče ni bilo. Sloveii. Bistrica. (Požar.) V Trbovljah je pogorelo posestniku in krčmarju Jak. Potisku gospodarsko poslopje in hiša. Rešiliiso samo troje govedi in dvoje prašičev. Vse drugo je zgorelo. Škode je 6000 K, zava- rovalnine pa samo 2000 K. Pravijo, da je bil ogenj podtaknjen. Maribor. (Prijeta tatova.) Na Pragerskem so niinoli petek prijeli brezposelnega Sclnvarza in Klein-happelna, ker sta v gostilni pri »Zlatem konju« predhodno noč pokradla par gostom 23 K gotovine in več dragocenosti). Kranjski deželni zbor. Konec nočne seje 2. in 3. marca. Radi pomanjkanja prostora smo morali pretrgati poročilo o seji še prodno je prišla na vrsto Koroška debata, t. j. ob polu 11. liri ponoči. Ta debata je bila zelo zanimiva in naravnost tolažilna, saj jc bilo res prijetno gledati zopet enkrat soglasje obeh slovenskih strank v važni narodni zadevi, četudi je to soglasje malo motil posl. Jarc v svoji strankarski zagrizenosti in intransi-gentnosti. Dr. Novak, ki je govoril v imenu narodno-napredne stranke, mu ni hotel slediti na tej poti in videlo sc je, da niti klerikalci niso bili z Jarcem, zadovoljni, ker se je oglasil k besedi tudi dr. Krek, ki mu radi priznamo, da se je umel premagovati in ni svojega govora čisto nič strankarsko pobarval, ako izvzamemo njegovo trditev, da so na Koroškem narodni samo oni, ki tudi versko, t. j. klerikalno čutijo, ni pa navedel tudi vzroka, zakaj se napredni Slovenci na Koroškem germanizirajo: zato, ker vidijo v slovenstvu klerikalizem, zato, ker sta na Koroškem slovenstvo in klerikalizem takorekoč identična pojma. Ravno zato Je pa v velikem našem narodnem interesu, da se na Koroškem ustvari napredna stranka, ki sprejme pod svoje okrilje vse one Korošce slovenske narodnosti, ki niso klerikalnega mišljenja. Sicer je pa govor dr. Kreka napravil globok in najboljši vtis kakor tudi govor dr. Novaka, medtem ko bi grof Barbo bolje storil, da Je molčal, ker kot Nemec ni mogel ln ni hotel razumeti slovenskega stališča, kranjski deželni zbor se mu pa — naravno — ni zdel primeren forum, s katerega bi Slovence mogel napadati in tako je nekaj govoril, kar bi se moglo smatrati tako-le za nekako limonado ali «Zucker\vasser«, hotel je. da bi bil volk sit in koza cela, oi pa pomislil na to, da je kaj takega nemogoče. j Debata je tekla približno tuico-le: Posl. Jarc je poročal v imena ustavnega in občinskega odseka c nujnem predlogu dr. Lampeta zaradi aprobacije učne knjige, ki žali slovensko narodnost in izvajal: Ustavni odsek je dognal, da se nahajajo v knjigi »Ebner. Landes-kunde von Karnten«, na str. 14., 36., 39., 40., 41., 44., 46. in 47. mesta, ki vsebujejo deloma nemško-nacio-nalno politično tendenco deloma žalijo nemško narodnost ali učijo etnografske neresnice. V koroških šolah, v katere zahajajo slovenskP otroci, se rabite tudi knjigi: Frisch u. Rudolf »Deutsches Lesebuch u. Fibel« in »Liederbuch fiir allgemeine! dsterr. Volksschulen«, v katerih s« nahajajo sestavki' promensirano nem-ško-nacionalnega značaja. Toliko je posl. Jarc govoril v imenu odseka, dopolnjeval je pa tudi sam ta izvajanja in opisoval neznosne razmere, v katerih se nahajalo koroški Slovenci. Dotlej Je bilo tudi vse dobro, ampak Jarcu se je šlo očividno bolj za tem, da napada naprednjake, kakor pa da se zavzema za koroške Slovence in jih je tud! napadal — z veliko večjo vehemen- H. Suttner, Ljubljana, Mestni trg 25. Samo! K 410. K 410. Samo! Naib°gateisa zaloga vseh vrst ur kakor g tudi največja izbera zlatnine in srebrnine —■ po jako nizkih cenah. zz_ Zahtevajte cenik, kateri se razpošilja zastonj in poštnine prosto. Lastna prot. tovarna ur v Švici. : : Tovarniška znamka „IKO“. : : Št. 410 Nikel ank. rem. Rosk. _ jako dobro idoča samo K 4*10. ZHSlOpStVO tOVS,°" zarjamo p. n. čitatelie m .opo" kladi našega lista bil’ v e!?wei na’ ložen odtis začetka roman« t ar1" tar krivca,. V Prilos?fc ?isK; jnapaka, da je začel »Slov. plKX.' ,vani Tednik« priobčevati ta izborni jroman 18. svečana 1913: ne 1913, jlcmvcč letos 1914. Naročite si torej’ takoj »Slovenski llustrov. Tednik«! I »Klub slovenskih tehnikov v Pragi« ima klubovo sejo v petek, dne 6. marca ob pol 8. zvečer v prostorih akad. društva »Adrija«. Predava tov. Hinko Pajer: O tehnični reformi pisave. Odborova sela Matice Slovenske bo v Petek, dne 6. marca, ob 6.. zvečer. Dnevni red: 1. Poročilo predsedništva. 2. Potrditev zapisnika. 3. Iz Gospodarskega odseka. 4. Priprave za Glavno skupščino. 5. Iz umetniškega odseka. C. Slučajnosti. Iz Radovljice. »Bralno in pevsko društvo 1 riglav« je priredilo v nedeljo, dne l: t. m. burko v treh dejanjih »Moj prvi«. Objektivni del občinstva gotovo ni našel v tej burki globokih motivov — mogoče jih tudi iskal ni. Vendar uprizoritev sama na sebi pomeni nekaj dobrega. Po dolgem času zopet majhen utripljaj javnega dela na tem polju! Diletantski oder — sdmoposebi umevno — moramo presojati le £ gotovimi oziri, vloge so bile v splošnem zadostno ugodno rešene. Marsikateremu igralcu se je videlo, da se je tekom igre vživel v svojo vlogo. Stari Plat-nar 11. pr. je posebno v zadnjem dejanju v gotovih momentih zelo zadovoljil gledalce. Tudi njegova žena ni nastopala slabo. Hči Eva je bila relativno najboljša. Brez prisiljeuosti — kar se tako pogosto opaža pri diletantih — je s svojim ljubkim nastopom rešila vlogo nad pričakovanje. 1 udi Rezika in agent Švimer sta s svojim uspehom lahko zadovoljna. V sigurnosti nastopa se je spoznalo starega znanca odra __________ »mojega prvega« — Šmita. Oba dijaka sta imela nehvaležni vlogi — buisev pretepačev, vendar sta kljub temu nudila občinstvu nekaj veselih momentov. — Diletantom-igralcem je treba Je veselja do stvari iu tudi igra boljše kakovosti bi uspela. Nabrežina. Na pustni torek so nabrali v gostilni g. Josipa Donda veseli fantje in možje pri raznih ša-Jivih igrah 12 K 46 1, v prid »Javni ljudski knjižnici«. Živeli! Komen, t Lucija Švara. . Dne . I* ni- v jutro je preminula po dolgi ln mu*,, bolezni Lucija Švara, rojena Makarovič, v starosti 76 let. Znana iu povsod visoko spoštovana preživela jc tu med nami dolgo dobo skoraj 60 let. Rojena je bila iz čislane družine Makarovič s Svete Gore. Lila jc žena, kakršnih je le malo Plemenita v mišljenju in plemenito je bilo njeno delo. Pred leti. dokler ie bila samo v Komnu šola za celo komensko okolico, jc dajala okoliškim otrokom opoldne brezplačno kosilo, da ni bilo treba otrokom dejati dolge poti opoldne domov in zopet v solo. Povsod in vedno je poka-za a v dejanju svoje plemenito srce. Ud njene mladosti do poslednje dobe jc citala redno vse napredne slo venske časopise in kljub njeni gio boki vernosti iu pobožnosti jc obso jala delovanje velikega dela duhovščine in pisanja klerikalnega časopisja. Malo ■ je slovenskih žen tako kremenitega anačala, Kakor fc Dna ona. Menda v celem velikem krogu njenih znancev 111 nobenega, ki bi jo ne bil Spoštoval in ljubil. V srcih vseh, ki smo jo poznali, ostane nam v neizbrisnem spominu. Lahka ji bodi zemljica! *. ‘Ljubljana. *’ -i. 1' j - fJ *•< — »Ne pravica, moč naj vlada.« Skoraj neverjetno se je čitalo v »Slovencu« o koroških šolskih razmerah. »Slovence« opravičeno toži, da.koroški Nemci ne marajo pravice, ampak vladajo po svoji moči. Žal, da delalo na Kranjskem klerikalci po istem geslu — kakor koroški Nemci. Hvalevredno je, da sc »Slovenec« postavlja proti temu geslu na Koroškem, žal, da ga hvali, ko sc izvaja na Kranjskem. Debata v koroškem deželnem zboru je dokazala, da se na Koroškem razmere ne bodo izpremenile. Koroški Nemci hočejo celo dokazati — da jc na Koroškem vse prav — in da so nemške šoie za Slovence edino prave. Ali ni to ganljivo. Pri nas pa žal skrbimo, da bi se kakemu nemškemu otroku ne godila krivica. V jubilejnem letu 1914 jc koroški dež. zbor proglasil ponemčevanje za svoje pravo delo. --- Obravnava proti župniku Riharju, ki je obtožen, da ie pri Volitvi kradel glasovnice, se vrši danes ob 10. zjutraj pred tukajšnjim sodiščem. — Vremensko poročilo. V okolici slovenskega gledališča v Ljubljani vlada velika vročina. Sneg. ki Je ležal na gledališčni strehi, je skopnel z veliko naglico. Ker jc pa snega zmanjkalo, se je še zidni omet začel taliti. Pokazale so se tudi že razpoke vsled prevelike suše. Resno se je bati, da se gledališče do prihodnje sezone ne podre. — Črna pedagogika. V sedanjem veku pare, elektrike in avia-tike. ko se vrsti iznajdba za iznajdbo. tudi pedagogika jadrno napreduje. Izumljajo se nove metode in nova nazorna sredstva. Tako se je Pojavila tudi na c. kr. II. drž. gimnaziji — Cujte in strmite! — pedagogika cunja in metla. Mož (?) glu-maskega lica'in značaja (!), ki pri klasifikaciji natančno razlikuje dijake liberalnega in klerikalnega mi- šljenja, ki zahteva, da se morajo njemu neljubi učenci naučiti v najkrajšem času po pet strani na pamet, potem, da si morajo dijaki, ki so že itak revni, nabaviti knjig, katerih ne morejo celo leto prebrati, uvedel jc za vzgojo kremenitih značajev cunjo in metlo! V svečanih prostori!), od katerih sten odmevajo sicer !e konjunktivi in aoristi, v hramu Muz (ne muzaj se, dragi čitatelj!), tam lahko slišiš in vidiš, kako v odmoru. plazeč se po tleh, drajsa in dr-gajsa pod naša nežna mladezen, naše bodočnosti nadezen! Drugi pa vihte v okretnih rokah orodje, ki je strah vseh moških, visoki, nad prah nas dvigajoči simbol ženskega gospod-stva, brezovo metlo! Le tako naprej, pedagožc; in hoc signo vinces! Mi očetje pa upamo, da pride kmalu mož. ki bo z mokro cunjo pognal in železno metlo pometel to pedago-gično smet. — Gospa Ela Gutnik nam sporoča. da na dan pogreba svojega moža ni bila v Ljubljani, ampak je zaradi bolezni ostala na Dunaju — in so bile tprej novice o nastopu pri pogrebu ncosnovane. — Med možem in ženo jc prišlo do,prepira na Ižanski cesti. Mož I. Šarc jc svojo ženo udaril z lopato po glavi in jo baje težko telesno poškodoval. — Na izvanrednem občnem zboru društva c. kr. geometrov na Kranjskem, ki se je vršil v soboto zvečer v restavraciji pri Avru v Ljubljani, se je izvolil sledeči odbor: Predsednik geoin. Zupančič Fr., podpredsednik nadgeometer F. Čcr-mak. tajnik geom. R. Didek, blagajnik nadgeom. Fr. Vvdra, knjižničar geom. Gdtzl Adolf. Natančno poročilo o občnem zboru izide v stanovskem glasilu. — Mestna hranilnica ljubljanska. Promet meseca februvarja 1914. 1876 strank je vložilo 1.754.519 kron 2 vin. 1556 strank je dvignilo 1.626.241 kron 61 vin. Stanje vlog 43.709.568 kron 41 vin. Število vložnih knjižic 30.059. — Dosedanja »Prva anončna pisarna« v Ljubljani, ki je uživala med ljubljanskim trgovstvom in občinstvo!!] sploh najboljši glas, se je s L marcem t. I. spremenila v »Anon-čr.o ekspedicijo. Jos. Hočevar« in se ic v svrho razširjenja delokroga in lažje postrežbe odjemalcev preselila v Sclenburgovo ulico; št. 6. Pripo-ročamo ta zavod vsem. ki rabijo kak oglas, k^tenajtopleje. Strahote džungel, neprekosljiva žungelska drama v dveh delih, dosegla je včeraj pri prvih predstavah ti.Tjiepši uspeh. V pdlek. 6. marca, specijalni večer v Nordisk-Cowboy- drair.o v treh delih. »Knežna Spina- rosa pleše« Z Ritto Sacclietti v glavni vlogi. g™*”?«: Anton IvanŽiŽiBufiet TRST. Andemo de Toni, via Nuova 5. Tržaškemu občinstvu in v Trst prihajajočim Slovencem jamčim za pristna istrska, vipavska in dalmatinska vina, kakor tudi vedno sveže pivo in ;— izborno mrzlo in gorko 1 Trst. Za naš denar! S sitnostmi, ki jih imamo s princem \Viedom. so spojeni ogromni stroški. Same priprave bodo stale do tedaj, dokler se ne zbaše na albanski tron. več milijonov. Kakor pa se pozitivno ve. je pri tej komediji Avstrija največ angažirana. Šlo je in bo še šlo ogromno svoto denarja za albanske divjake iz blagajn avstrijskih davkoplačevalcev. Za naše šole nimajo denarja; kadar Slovenci za kaj prosimo, takrat so vedno prazne blagajne. Za nas tržaške Slovence vlada niti ene ljudske šole ne da Postaviti, čeprav nam gredo šole po zakonih. Niti drobtinice nam ne dovoli iz državnih sredstev, katere smo gromadili skupaj v obliki davkov V veliki meri tudi mi Slovenci. Torej niti ene šole, za to ni denarja! Pač pa je na milijone denarja ža Albanijo, za tuje divjake! Sedaj vsaj vidimo, da nas hočejo samo izrabljati,, da za svoje lastne državljane — Slovence — nimajo na Dunaju, nič denarja. Kic so zakoni, ki določajo za nas toliko šol v materinem jeziku, kolikor jih potrebujemo! Ali nimajo ti zakoni nobene veljave?! Čuditi se meramo. da ic bilo do danes slovensko ljudstvo tako ponižno in mirno. Narod, kdaj se boš zavedel svojih pravic? Avstrija meče v žrelo Albancev na milijone našega krvavo prislužeuega denarja, pri tem pa nam tržaškim Slovencem vkljub določbam državljanskih temeljnih zakonov, da nam gredo šole v materinem jeziku, ni dala do danes niti ene ljudske šole.— s to konstatacijo ne bomo odjenjalij ampak bomo vsa ta dejstva neprestano na-glašali, tako da bo vsak poedinec našega naroda spoznal, kake krivice se nam gode pod sedanjo vlado. Preveč nas boli ta krivica, ki preprečuje razvoj slovenskega naroda ter ga na ta način uničuje. Če bi se Italijanom ali Nemcem tako godilo, bi nastale vojne. Za Italijane bi se potegnila Italija, za Nemce pa Nemčija. Kdo naj se potegne za nas? Sami? Za Lego nazionale so celo predpustne šeme nabirale prispevke. Na pustni torek je bilo nabranih nad 1000 kron. Italijani pač vsako najmanjšo priiii^ izkoristijo za svoje šolsko društvo. Priznati jim moramo, da z veliko vnemo in navdušenostjo sledijo apelom italijanskega časopisja, ki jih zmerom poživlja na delo za Lego nazionale — a ne brez vspeha. Na slovenski strani je v tem pogledu vse drugače. Slovensko časopisje poživlja in poživlja, a le malo je takih, ki bi se odzvali tem pozivom. Ali smo res že popolnoma oka-meneli? Naša šolska družba potrebuje vedno več sredstev', zato bi morali dohodki naraščati. Posnemajmo v tem nasprotnike in večji bo naš napredek! Enaka pravica za vse. Ko bi mi prinesli one vrstice, ki jih je prinesla te dni »Edinost« kot napad na akade-mično društvo »Balkan«, bi ljla Edinost tako pokoncu, da bi nas po cele tedne obmetavala z raznimi ne preveč duhtečimi cvetkami. Njej je seveda vse dovoljeno. Od vseh zahteva ta list brezprimerno hlapčevsko pokorščino ter si prilašča pravico staroveškega gospodovanja. Vse drugo je zmotljivo — samo ona ne. Pa naj bo tako, bo imela vsaj veselje. Pisec, ki se lahko pred vsem svetom pohvali, da je napisal obširne kolone o predavanjih, je trdil med drugim tudi to. da je priredila neka organizacija na tržaškem cel ciklus ponesrečenih predavanj, katerih se ljudje zato niso udeleževali, ker so bili na sporedu slabi predavatelji. Po njegovem mnenju je to vzrok, da so se ta predavanja ponesrečila. Istodobno pa hvali predavanje v Slovenski Čitalnici, ki ga je imel g. dr. Kisovec o Parizu in katerega se je udeležilo veliko število občinstva. Bodi gospodu piscu povedano, da je bil tudi pri onem »ponesrečenem ciklusu« na sporedu g. dr. Kisovec in da je obdržal več predavanj — in celo otvoritveno predavanje. Udeležba pri predavanjih g. dr. Kisovca je bila ista kakor pri vseh drugih, na sporedu se nahajajočih predavateljih. Vzrok, da je oni ciklus ponesrečeni!, tiči drugje, ne pa v tem. da so bili na sporedu »slabi« predavatelji, ker na sporedu v resnici ni bilo slabih predavateljev. Seveda vsak izmed njih ni imel priložnosti, da bi bil. potoval PO Francoski. Angleški itd. Mož se je hotel pač pohvaliti, češ vsi drugi so »slabi«, ničvredni, samo jaz sem mož vsestranskih zmožnosti. Le ne tako visoko! Samohvala nikoli ni bila kaj vredna. »Edinost« sc je preselila v nove prostore, ul. sv. Frančiška št. 2, Tam bo zanaprej tiskarna, upravništvo in uredništvo. Narodna delavska organizacija, naravnost nevefjetne reči. 2. t. m„ v ob 6. zvečer društven sestanek v društvenih prostorih, ul. sv. Frančiška št. 2. — Skupina postiljonov: Jutri, v četrtek, ob 9. zvečer društven shod v kons. društvu v Rojami. Ta shod ie velike važnosti, -r- Podruž-niča v Skednju: Danes, v sredo, ob 7. zvečer važen sestanek v društvenem prostoru (Gosp. društvo). Nanj so vabljeni odborniki podružnice in zaupniki plavžev. V škedenjskih plavžih se gode naravnost neverjetne reči. Danes, v pondeljek. je zaradi škandaloznih razmer v tej tovarni precejšnje število delavcev zapustilo delo. Govore, da bo odpuščenih nad 200 Slovencev. Razmere so nevzdržne. Delavstvo je silno razburjeno. O stvari bomo še poročali. Narodno socialna mladinska organizacija. Odborniki, namestniki in zaupniki so vabljeni na odborovo sejo, ki bo danes, v sredo ob 8. zvečer. Seja je važna, ker se bo na njej sklepalo o bližajočem se občnem zboru. Slov. akad. fer. društvo »Balkan« v Trstu priredi dijaški ples dne 7. sušca 1914 v dvorani »Fenice« (ul. S. Francesco št. 5). Začetek ob 9. uri zvečer. Ples vodi g. prof. Umek. Svira vojaški orkester. Vstopnina 2 krone za osebo. Promenadna obleka. Vstop le za vabljene. Odbor. Na nedeljskem nadaljevalnem občnem zboru »Učiteljskega društva za Trst iu okolico« je bila sprejeta kandidatna lista mlajše struje. Novi predsednik jc g. Ferdo pl. Klein-mavr. Aretiran vojaški begunec. Te dni je dezertiral neki vojak bosanskega pešpolka v Trstu. Skrival se je delj časa po mestu, v nedeljo zvečer pa se je hotel odpeljati iz Trsta s parnikom »Baron Bruck«. To njegovo namero pa je izvohala vojaška oblast in je odposlala patruljo na parnik. ki le imel ravnokar odriniti iz pomola S. Carlo. Patrulja je stopila Najboljše čevlje po meri dobile v novi čevljarniel Antona Javornika, Trst, . ■ulica Pameto 33 Prevzamejo se tudi vsakovrstna popravila, na parnik in Je aretirala begutlca. To pa ni bilo po volji nekaterim vojakom bosanskega pešpolka. Zavzeli so se za svojega tovariša in so ga hoteli iztrgati patrulji. Eden izmed vojakov je bil celo tako predrzen, da je poskušal razorožiti, vodjo patrulje. P<4-šlo je tedaj do boja. Patrulji je moralo prihiteti na pomoč nekoliko stražnikov, s pomočjo katerih se je posrečilo patrulji odpeljati v vojašnico begunca in enega izmed »rešiteljev«. Podružnica družbe sv. C. in M. v Rojanu-Greta, ima svoj redni občni zbor dne 7. t. m. ob pol 8. uri zvečer v »Konsumnem društvu« v Rojanu z navadnim dnevnim redom. Vsi člani se vabijo tem potom, da se udeleže zagotovo občnega zbora, ker se jim nudi po občnem zboru krasna zabava. Odbor je namreč za oni večer priredil drugi čajni večei z jako obširnim programom, koji obstoji iz petja, glasbe, kupletov, igre in predavanja tako, da se bode vsak lahko pri najboljšem čaju in dobrem pecivu izborno zabaval. / Albanci v Trstu. Trst. 2. sušca, Včeraj se je raznesla po mesttr vest, da pride v Trst princ Wied z večernim brzovlakom. ki prihaja z Dunaja. Nihče se ni čudil tej vesti, zakaj Wied je imel priti v Trst že 26. pret. meseca. Ker ga pa ni bilo. onega dne, se ga je pričakovalo od dne do dne. Tedaj ta vest ni bila nič kaj posebno senzacijonalna. Gotovo si je mislil marsikateri natihoma. da ie pač skrajen čas. da se pripelje Wied semkaj, zakaj drugače bi se znalo zgoditi, da mine težko čakajoče bojne ladje enkrat potrpežljivost ter da utegnejo obrniti princu Wiedu hrbet, oziroma zadnji konec. Rečeno je bilo tedaj, da prihaja v Trst z brzovlakom. ki dospe na tukajšnjo postajo ob 9 uri in 10 min. zvečer. Na postaji Nekateri izmed tistih, ki so bili zvedeli o tej novosti, so se primuzali zvečer na postajo, da vidijo na lastne oči tega junaka, o katerem govori že ves svet. Na postaji so se pričele zbirati nekatere imenitne osebe in tudi mnogo rok pravice se jc izpre-hajalo po hodnikih in po peronu. Vse to je še potrdilo resničnost razširjene vestk Treba je tedaj imeti same še malo potrpljenja; v nekoliko minutah se bo izpolnilo, to kar se j( obetalo že par tednov vsak božj dan. Kakor nalašč je imel vlak nekoliko minut zamude. Himel-sakra! — No. končno je pa. vendarle enkrat pridrdral na postajo brzovlak". »Trlest, aussteigen!« '!•. Gospoda, ki je stala v veži in na peronu, se ie pomaknila dalje. Roke pravice' so se zganile. Kratek molk —nato pa so začeli stopati iz železniških vozov čisto navadni ljndje-popotniki. — Kaj, vraga, kaj ni njega? — O, seveda, in še celo v mnogoštevilni družbi. — Torej vendarle! Odprla so se vrata vagona in iz nje se je vsula gručica. Dostojanstveniki so se pričeli klanjati in se pozdravljati. (Nekateri prišleci so se le klanjali, ker so držali v krepki desnici ročne kovčeke.) Kateri je on? -— Tisti tam le. — Poglejte no. kaj se je res že tako poalbanil? Saj ga' ni niti spoznati. — Koga? — Princa Wieda. Kakšnega Wieda? To je Esad paša in ne Wied. — Iu princ, princ Wied, kje je on? — — Sam Bog ve: odvrne sprevodnik’, njega sploh ni tukaj. — Za božjo voljo ... Essad paša ln deputacija. Princa Wieda tedaj ni bilo in ga menda tudj ne bo. Ta se dela sploh norca iz vsega. Namesto njega je prišel zaenkrat v Trst Essad paša z vso albansko deputacijo. kateri je načeloval ob sprejemu princa Wieda v inestu Neuwiedu. Sedaj se vrača ta deputacija v Albanijo. Essad pašo in deputacijo so sprejele nekatere visoke osebe, dva (eden prihajajočih in eden čakajočih) sta se celo objela, tako gorak je bil sprejem albanske deputacije. Pozneje se je doznalo. da sta se objela neki angleški konzul in pa eden izmed čjanov albanske komisije, ki je brat angleškega konzula. Iz tega se da sklepati, kako kri-stalnočistega albanskega pjgaiena i« bila ta »albanska« deputacija, ki ]e ponudila princu Wiedu Albanijo. V hotel. V nekolikih trenotkih je že sedela albanska deputacija z Essadom pašo vred v avtomobilu, ki jo je odpeljal v »ExceIsior Palače Hotel«. Deputacija ostane v Trstu dva dni. Mogoče je, da pride v tem času princ Wied v Trst in da bo imela ista de-putaciia priliko ga sprejeti še enkrat. Zaenkrat ni o \Viedu he duha ne sluha. fonska in brzojavna poročila. BOLGARSKO - TURŠKA TRGOVINSKA ZVEZA. Sofija, 3. marca. Bolgarski delegati, določeni za sklepanje trgovinske pogodbe s Turčijo, so odpoto-,vali v Carigrad, da tam obenem s Tončevem izdelajo trgovinsko pogodbo. BOLGARSKA VLADA PROTESTIRA PROTI ŽALITVI KOBURŽANA. Sofija, 3. marca. Bolgarska vlada je s posredovanjem ruskega poslanika protestirala pri grški vladi radi neke gledališke predstave, v kateri se žali kralj Ferdinand. Grški guverner ie obljubil, da poskrbi, da se predstava ne bo več vršila. STAVKA KONČANA. Pariz, 3. marca. Delavci v pre-mogokopih so pričeli z delom. Štrajk v preinogokoplh je končan. NESREČA V PREMOGOKOPU. Bruselj, 3. marca. V nekem pre-mogokopu pri Won je počila odvajalna cev. Voda ie vdrla z vso silo v jame in jih napolnila 70 metrov visoko. 9 delavcev je prišlo ob življenje. HRVATSKI SABOR. Zagreb, 3. marca. Sabor bo predčasno odgoden. Proračun za teio 1914 in cela vrsta važnih predlogov bo ostala nerešena. Vzrok odcedit v e je nejasno razmerje med vedno in vlado. Večina namreč ne bo dolgo zadovoljna Iti z vlado, ki II ni voljna prepustiti vodstva uprave. . . POLJAKI ZA NASILJE. Dunaj, 3. marca. »Poljska korespondenca « piše, da bo treba spremeniti in novo poostriti poslovnik. Ce bo to nemogoče, tedaj bo treba seči po izvenparlamentaričnik sredstvih, da se parlamentarizem obrani proti parlamentu* z obstrukciioni-stom. Mali oglasi. Ivan Rozman, krojaški mojster v Bohinjski Bistrici, išče za trajno pomočnika. 1666—2 e—Z991 '9SI 'ds AOfSBN 'BpOJCf TflfOS -od piupoan od as mgafojs njoApo[o>i UiaUAB^jp po 5[j| ‘vm BUtpVV Sprejmem za par tednov spret-hega' delavca za obdelovanje vrta, Križevniška ul. 8. 1673—1 Kalizlrane trte poljubne vrste, garantirane, pripravi Fr. Tavčar, Kreplje p. Dutovlje. Cena nizka. 1672—2 KORESPONDENCA. Izobražena dama želi znanja z inteligentnim, dobro situiranim gospodom, četudi starejšim, v svrlio zabave. Ponudbe »Danica«, Ljubljana. poštnoležeče. 1668—2 11 Tržaški Slovenci M Svojo zalogo oglja In druge kurjave priporoča Ivan CJersmeltj ulica &qnero nuovo št. 15. (Tils grla.v3ao peste.) ZdXOJ Ouštvo Ivan Kersnič v Ljubljani, Sv. Petra cesta 32, I. nadstr. nad kavarno „Avstrija" se priporoča slav. občinstvu za izdelovanje vsakovrstnih oblek po najnovejši modi. Solidno delo, zmerno nizke cene, znano pohvalna postrežba. — Popravila se hitro in ceno izvršujejo. Namesto K 12*—, samo K 5-50 Jif 20.000 parov usnjatih Čevljev na zadrgo z do--i & hro zbitimi usnjatimi Podplati, ki so bili pri-JjS Pravljeni za Balkan, so mi zaostali vsted vojske. Ker moram zalogo v kratkem razprodati, prodajani čevlje pod izdelovalno ceno za samo K 5 50. Dobijo Be v vsaki velikosti za gospodo in dame. Razpošilja po povzetju Export ARNOLD WEISS, Wicn VI. Gumpendoi ferstras. 139 25. Odda se v najem takoj soba v v Frančiškanski ulici št. 6 pripravna posebno za pisarno. — Natančneje - - pri hišniku. - - Od danes naprej vedno -pivo V* litra vrček po vin., steklenice V2 lit. čez ulico ravno tako 20 vili., tudi dobro vino vedno na razpolago po nizki ceni, priporoča Anton Mav e i*9 hotel „Vega“, Spod. Šiška 26. Večje tovarniško podjetje išče za svoje izdelke, kateri so pri privatnih strankah dobro npeljani, spretne kateri so tudi z inkasso poverjeni. — Ponudbe pod »Mala kavcija" na upravo tega lista. Pri nakupu različnega manufakturnega blaga, se blagovolite obrniti na tvrdko ~zt:™1 A. & E. Skaberne Mestni tr«10* ............... obstoji od 1.1883. • • ; -L 4. . J Veliko presenečenje! V življenju nikdar več ta priložnost! 300 kosov samo K 4 90. Krasna ura ,Orion“ z verižico, natančno idoča, za kar se jamči 3 leta, 1 moderna svilena kraval« zn v>spode, 1 prstan za gospode z im.‘t. žlv.htnim katne-nonv, 1 krasno žepno ioalelno zicalo, t par gumbov za manšete 3 kar. double zlato z patentno zaklopko, 20 nailepSih razglednic sveta, 20 korespondenčnih predmetov in če 200 raznih predmetov', ki so \ hiši zelo potrebni. Vso skupaj z uio, ki je samo vredna tega denarja velja le K 4-90. PoSilja po povzetju ali naprej poslanemu znesku AHgcmeines Industrie-IIaus, Krakov (Avstr.) Orzeszkowa 5/409. Pri naročilu dveh zavitkov se priloži ena prima angl. britev. — Za neugajajočo denar nazaj. — Riziko izključen. Nogavice in druge pletenine, dalje ovratnike in v to stroko spadajoče blago dobite najceneje v speetjalni trgovini » ffi. n V ............ Ai CK Eli $$Km H ® I^iim Mestni trg štev. 10. lg-bira! Solidna, postrežba! Gospodične, ne pod 20 let stare, katere imajo veselje za pouk vezenja in krpanja, kakor obisk privatnih strank, se sprejmejo pri tvrdki Co. delniška družba šivalnih strojev, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 4. Prednost imajo, katere so šivanja ali vezenja zmožne. ^Zdravnik želodca11 je edina p- ‘ ebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno r.pliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati. Edna posebnosti ja je I Zdravnik želodca. a®- v' v; E=>. ZAJEC izprašani cptilr. . Zalagatelj c. in kr. armade, vbjne mornarice, domobrancev itd. Ljubljana, Stari trg 9. V tej stroki najzanesljivejša tvrdka. Edino pri meni na razpolago zelo podučljivi prvi slovenski optični ceniki, dobi ga vsakdo zastonj. Specialist za očala in ščipalnike. Toplomere, barometre, daljnoglede itd. Z električnim obratom moderno urejena delavnica. Za prvovrstno optiko se jamči. Dospeli so pomladanski in poletni površniki in ragiani v različnih barvah, najnovejših fasonah, za gospode in dečke, po - - - priznano nizkih cenah. - - - Angleško skladišče oblek O. Eernatovie, Mestni trg S—G« Telefon 132. Telefon 132. Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel s 1. marcem t. 1. dosedanjo „Prvo anončno pisarno* v Ljubljani, ki jo bom vodil nadalje pod firmo SANATORIUM -EMONA i ZA-NOTRANJR -IN-KKURGlCNE -BOIJEZNI. / 1 -PORODNIŠNICA. , / LdUHLtJANA ■ KOHENSKEGA-UUCA, 4 / SEF-ZDRAVIM.PRIHAFAJ DR FR.DERGANC — » M. v Ljubljani, Šelenburgova ulica štev. 6. Z reelno, točno in ceno postrežbo si bom skušal pridobiti naklonjenost slav. občinstva. »Anončna ekspedicija* Jos. Hočevar. trg 22 nasproti lekarne J* prej Frane Souvan sin = LJUBLJANA , . . ;■« . f -S.. • »•"tVA C'.h • naznanja, da ima tudi v svoji na novo urejeni manufakturni trgovini posebno bogato zalogo SUKNfl za moška oblačila. ■' ‘j, • 1 i , / 'V. ■ ' \r