4 s Öt. 25. V Gorici, v soboto dne 28. marca 1908. * ,f Äietnik X. Iihaja vsak torek in soboto ob 4. uri popoludne. Ako pade na ta dnnva praznik i*ide dan prej ob 6. ivečer. Staue po poSti prejeman ali t Gorici na dom pollljan celoletno 10 K, polletno 5 K in Setrtletno 250 K. ProdajasevGorici v to- bakarnan Schwarz v Solskih ulicah, Jelleriitx T Nunskih ulicah in Le- ban na Verdijerem tekališču po 8 Tin. UliUjü Uredništvo in upravni&tvo te nahajata t «Narodni tiikarni», ulica Vetturini h. It. 9. Dopiie je natloriti na urfdniltro, ojtlaie in naročnino pa na upravinätvo >Gorice«. Oglaii «e radunijo po petit- | rritah in ticer ako ie titkajo 1-krat po I 14 Tin., 2-krat po 18 »in., 8-krat po | 10 rin. Ako se Tedkrat tiikajo, raču- nijo ie po pogodbi. _____________I Izdajatelj in odgovorni nrednik Anton Bavčar. Tiska „Narodna tlskarna" (odgOT. L. Lukežič). Volifve v veleposestvu dne 7. marca. Volivec, ki je opazoval dne 7. marca vrvenje med našimi veleposestniki, vrsto po kateri so prihajali k glasovanju, in poobiastila, s katerimi so volili, je priiel do zakljočka, da rolilci bo oddali svoje glasove takole: I. Za listo zdraženih velepo- sestnikov slovenske Ijndske in »grarne stranke ali za katoliško - konserrativno tisto: iz tolminskega glavarstva: Jonko Leopold, Ravnikar Alojzij; iz ka- n a Is keg a sodnega okraja: Ivančič AntoD, Kodelja Franc, Malnič Franc, Velušček Aoton, Zega Miha, žapnijski benesicij kanalski; iz sodnega okraja ajdovskega: Casagrande Angel, Grnntar Franc, PoljSak Filip, Poljšak Vincenc, vipavska železnica; iz sežac- sega glavaratva: Fabiani Josip, Ste- pančič Franc, (pooblastilo gospe Amalije Černe je pooblaščenec odnesei); z okc- licegoriäke: Bolko Leopold, Bolko Ana, Batič Miha, Ecfol Anton, Mrevlje Josip, Š nigoj Josip, Rabija Josip, žnp- nijski urad renški, Rudolf grof Coronini, Karol Goronini, A feed Coronini,! Karol in O!ga Coronini, Žiga grof Attems, Gini baron Tacco, Rudolf baron TeofTan- bacb, Beno baron Formentini, Ana gro- fiaja Strassoldo, Klančič AntoD; Fogar Alojzij, Drufovka Karolina, dr. Ft Ik? Fa- bris; iz B r d: Marija Persolja, brata Dilena, Henrik Perin, Karol Toroš, Leo- pold Toroš, Franc Toroš, Leopold in Marija Toroä, Anton Prinčič, Anton Zncchiati, Franc Zncchiati; iz Go rice: Karol vitez Doliac, nräulinski samostan Gasser Ivan, Simčič Ivan, skupaj 50 glasov; II. Zaagrarno-liberano listo: iz glavarstva tolminskega: C »zafara Lodovik, Gabrščik O*kar, Lapanja Blaž, Leban Peter Pavel, Pirih Matevž, Pe- ternel Viljem, Paliaca Marija, Vrtovec Josipina, Kovačič Ignac; iz kanalskega sodnf ga okraja : Konjedic Andrej, Kon- jedic Edmand, Križnič Anton, Milovčič Josipina, Podbršček Anton; iz ajdov- skega sodnega okraja: G)dina Danijel, Eovač Ignacij, Mrevlje Tomaž, Čehovin Florijac, Ličen Make, Lokar Alojzij, > Hmelak Franc, Pečenko Anton, Pignatari Franc; iz g o r i š k e okolice: Bizjak ; Janez, Koglot Fraiic, Culot-Luehesig Franc, ; Delmeatri conte Egidij, Hebat Franc, Doljak Katarina, Lenassi Odo, Nannt , Franc, R ccabona Angelina, Maraž Jakob, j Sannig Antor, Sannig Wan, Kocijanötö ! Andrej, Kccijanöic Franc, Cocianc:g Josip, j Faganel Ivan, Faganel Katarina, Brnmat Peter, Živic Marija, Zaccatto pi. Anton, Zacc8tto pi. Peter, Pahor Amalija, Pav- letič Josip, Fiegl Anton, Pahor Josip, \ Lokar Anton, TomSic Ivan, Peric Ivan; j izBrd: Blažič Anton, Erzetič Peter, Sfiligoj Josip, Sfiligoj Ivan Miha, Obljubek Franc, Anton pi. Reja, Zottig Jjsip, Zottig | Alojzij, Skorjanec, Masič Leopold, Masiö I Josip, Jančič Miha ; iz Gor ice: Karol Cibej, Bader dr. Ivan, Bassa Marij, Bo- , Isffiio Jakob, Obizzi markiz Anton, Gi- rorjccli pok. Ivans, Pettarin Nikolaj ter Nodus Anton; iz Kormina: Ja- ! concig Ivan, Benardelli dr. Gvido, Be- nardelli Roman, Benardelli Josip; — s K r a s a: Pless Miroslav, skapaj 76 glasov. \ Ako se kateremu volivcu s to raz- ; vrBtitvijo godi krivica, naj se oglasi, pa jo radi popravimo. j Glasovnic, ki so nosile imena kon- I 8ervativne liste, bilo je 45; onih, ki so | \ nosile imena Jiberalne liste pa 68; raz- loček je 23. Katoli&ki kandidati so do- bili največ 50, liberalni največ 73 glasov; ; razloček zopet 23. — Mešanih glasovnic, ki so nosile imena deloma iz ene, de- | loma iz droge liste, ali tudi imena, ki niso bila v teh liaab, je bilo 13. • j Meäane glasovnice so oddali poleg ' drngih liberalni člani komisije, ki takrat, | ko je biio treba voliti, niso še vedeli, i koga naj volijo, ker med 9. in 11. nro je i bil še Ie pogovor, oziroma bila so še Ie pogajanj», koga naj bi volili liberalni • agrarci. Lberalni člani komisije so od- ' dali giasovnice z imeni: Kccijančič Franc, Obljubek Franc, Sannig Anton. Ti so bili kandidati agrarno-liberalne stranke j do 9. ure. Valed pogajanj bil je sprejet I za kandidata kapo agrarec dr. Franko in I neodvisni Ignac Kovač, potem ko se je zavezal na liberalni program. i Med onimi, ki so se glasovanja zdržali, je omeniti tc-le velepoeestnike : Jožef Štekar iz Saežatnega, Jcž( f Ve- loäöek od Kobalarjev, ki je imel tudi pooblastilo gospe Amalije Černe, baronica Etna Formentini rojena Claricini, Bolko Anton, čegar pooblaBtilo je komisija za- vrnila, Gabrijelčič Anton, ki je dobil le- gitimacijo ie Ie za časa volitve, in drugi. Za liberalno listo je glasovalo 14 Italijanov ; konservati vni iieti so odtegnili 10 glasov. V počtenem boju bi bili zma- gali kandidati združenih velepc- sestnikoT z večino 10 glasov. V boja, kakoršen je lasten liberalcem so pro- 1 padli. — Nepostavnosti pri volitvi so bile ! različne in velike. Ako se te vpoštevajo, i kakor bi moralo biti, fe pckaže, da dr j Franko in Obljabek v veleposeetva niti j nista voljena, ter da je potrebna ožja ¦ volitev med njima in med kandidatoma : združenih veleposestnikov, Ant. Zucchia- { tijem in Ant. Mozetiöem. | Dr. Franko nima tedaj kaj izbirati ; in nima kaj odkladati, ampaic sme priti ) k večjema v ožjo volitev. \ i Raxpis nove volitve za dan 30 t. 1 m. je torej nfzakonit, ker deželni zbor, k ate re ma gre soditi o veljavnosti volitev, i o tem ni še govoriJ. Nepostavno je tudi da se ni napravil nov imenik in da ni ; bila dana prilika za reklamacije. ; Slovenaka L ulska Stranka zato ne postavlja kandidata za to novo volitav, marveč protefetoje proti nji kot kršenju pravic deielnega zastopa, katere treba čuvati z vsemi sredstvi. ; Zopet paralela „Edi- ] nosli". ; Danes pridemo do točke ^Elino- stine" akcije (zaslužila bi paö drugačen izraz !) proti nov. vol. redu, točke, ka- tera mora celo slepemu in najbolj za- grizlemn našemn nasprotnikn odpreti oči, da izpregleda, da za vsem tem glu- sivnini krikom o zanemarjenju dolžnosti načih poslaacev, o žrtvovanju narodnih koristi strankarskim obzirom, o — da bode slika popolna — pravem, pravca- tem izdajstvu našega naroda za nedo- gledne case, torej največ.ih zločinih na lastni krvi, da za vsem tem krikom in vikoro, za vso to resno pozo zvito hli- njenih skrbi za obstanek našega naroda na Goriškem, za vsem tem obupno ka- zanim zavijanjem oči, za vsem tem hi- navskim vzdihovanjem o narodni kata- strcfi ne tiči drugega nego nepoäteno, neomikano, brezvestno, nizkotno priza- devanje: odvračati Ijadetvo, od naše stranke ter ga pehati v naročje banke- rotnega goriikega liberalizma. Da bi se ta grda, lahkoverno ljndstvo slepilna igra po zaaluženji ožigosala, bi trebalo poseči v orožarno, kjer se nahajo cepci in pasji biči. Če tudi naB cgorčenost nad tako nezaslišano zlobo in pristno židovsko re- volver-žurnalistiko oprošča vsakega ob- : zira na dostojnost proti takemu nasprot- | niku, vendar se hočemo zaradi našega ; čitateljstva držati v mejah dostojnosti ; tudi proti tema nasprotniku. , Naši čitatelji se gotovo še spomi- [ njajo, da smo lani ob priliki odbijanja [ prvega naskoka tržaške „Eiinosti" na I našo stranko potom vol. re forme kon- ; statirali, da je bilo med vBemi Slovenci ; na Goriäkem brez razlike strank do naj- novejžega boja zarad vol. reformi cd \ nekdaj razširjeno mnenje, da j e d n a pot, po kateri moremo S1 o- venciiz lastne moči dospeti do večine v dež. zbornici, Ipelje preko kupčijske zbor- nice. Resničnost tega mnenja dokazuje najbolje dejstvo, da je za časa volitev v kupčijsko zbornico uprizarjala tadi ži- ; vahaa agitacija od obeh strank za nde- ' ležbo od slovenske strani. Ta agitacija ; je bila pokazala že pri zadnjih volitvah nepričakovan uspeb, da ni Gabršček, ta tajni zaveznik „Elinosti", vsega „zapac- kal". Faktum je torej, da je bila notri do vol. reform8 tudi nam nasprotna 11- beralna stranka trdno prepričana, da Ie mandata kupčijske zbornice moremo Slovenci Lahom izviti, drugod pa nikjer. Da bi bila mandata v naäem mestQ Slovencem kedaj — tudigz vladno pomočjo — d o- 8 e g 1 j i v 8, o tem ni na Goriäkem, ne v Trstu do lani niti kedo sanjal. Ls ona „uöena glava" znnaj zbornice, ki je izdala „akaz" na goriške in tržaške liberalce, naj se izkoristi vol. LISTEK. Kje, keda] in od koga se je rodil o. Ivan Sve- fokrižki? ISpisal .losip Malic. Prvi, ki je pipal o Ivanu sveto- križkem, je bil nekdanji goriški prošt Peter Anton baron Codelli, ki je izdal v dragi polovici 18. stoletja znano knjigo z n»8lovom: „G!i Scrittori Friulano- Anstriaci degli ultimi due secoli". V tretji pomnoženi izdaji te knjige, ki je iz&la I. 1792., čilamo o našem otcu do- »lövno to -It*): „Santa Groce. Gianbatista öacqae in Vippaco circa la mei;\ del secolo passato (I7.mo) delta famiglia ^fc'Leone'l1. Neli'eUi sua giovanile si diede iniieramente al servigio divino; *{aindi ccmpiuti appena gli studi filoscfici Pre9e k'abito di S. Francoeco, e Bi a8gregö fra i P. P. Gappucini di quest» Provinc'a, nel qual ordine passati con »dliciia gl' anni del suo noviziato fa de- BtinHto predicatore in lingua schiavona *) o. c. pg. 195-94. nelte parti che usano si mil dialetto in qaesta provincia. Terminata la carriera ; del suo quares'male sctto i felici auspici X di Pietro Antonio Codelli di Fahnen seid ' publicö: Sacrum promptuarium : cirque altro parti della stessa opera dedicö sd altri mecenati. Mjri i' anno 1714 in Gorizi»." Iz navedenega lahko sklepamo mej drogim tole: 1.) da se je porodil o. Ivan \ v Vipavi; 2.) da je bil iz rodovine Leo- ! nelli-jev; 3.) d« je umrl v Gorici 1. 1714. Toda o. Ivan oe ni porodil v Trgu. j Prfgledal sem najstarejäi dve krstni kujigi fare vipavake, ki se še dobe, in , sicer prvo od 1. 1612—1631., drugo od : 1. 1657—1682. Oae knjigi ste v I'rag- mentih in zelo pornanjkljivi, vendar nam j dovolj svedočitr, da se Ivan tukaj ni rodil, ker o L?onelli-jevih ni notri ni- koder ni duha ni sinha. j 0 priliki, ko sem 1. 1883. v pod- liptku KElinostiu (VU1. tečaj itv. 91, 93, 93.) priobčil nekaj slovstvenih črtic o našem patru, naredil je tedanji nrednik pokcjni Viktor Dolenc, glede roJBtvenega kraja Ivanovega tole dobesedno opszko : „Mi mcromo nekoliko več povedati o tej plemenitej rodbini (namreč L^onelli-jevi); ona je bila naseljena v Črničah; tam je ' imela lepo hišo, kder je še zdaj pošta, veliko posestvo in c. kr. pošto, imela je tndi posestvo v Frati na Furlanskem. — Iz te rodbine ste bili zadnji 2 sestri, ena je bila ranjca mati sed. poätarja v Ra2drtem, A. Dolencp, in znanega dež. poslanca Kranjskega, dr. H. Dclenca; ] druga ]e bila ranjca gospa Prokcpova v [ Gorici, soprcga v Gorici visoko spošto- j vanega zdravnika dr. Prokopa, ob« ste j že umrli nže pred 30, oziroma 20 leti v Gorici. — Iz tega je razvidno, da je bil , Santa Croce najbrže rojen v Črničah, a ! težko v Ipavi, ker tam njega rodbina ni bila nikoli naseljena". i Dolenčevo menenje, da se je o. Ivan pcrodil v Črničah so ponevedoma ! nadalje širili razni domači Eslovstveniki j in zgodovinarji. Toda niti v Črničah ni bil rojen o. Ivan. Pregledal sem tndi tnkaj najstarejäi dve še dobro ohranjeni kratni knjigi, prvo od I. 1597—1647., drugo od I. 1647—1725., toda brez vsa- cega vspeha, kajti o Leonelli-jevih ni nobenega sledu. Tadi „Instanz- nnd ' Titnlarkalender für Görz nnd Gradisca auf das Jahr 1799", v katerem se na- vajajo takratni poštni uslužbenci na Goriškem, ne ve nič o kakem pošlarju Leonelli-ju v Črničah, pač pa imenuje kot tacpga str. 64 Ludovika pl. Petro- galli-ja. Šele I. 1814. se omenja v črniš- kih matrikeh nek nFiaminiua fi'ius Jo- sephi L^onelh", ki je umrl !. 1831. in je bil bižkone oče po Dolencu omenjenih , dveh sester, zajedno pa menda zadnji : moÄki potomec te rodbine. | Kje fie je torej rodil o. Ivan ? Po mojem dosedanjem preiskovanju, sodim, da skoro • gotovo v Križu vipav- skem. KriJ pa je bil takrat integralen ; del fare vipavske, kar je Godelli-ju morda \ dalo povod, da je postavil Vipavo kot Ivanov rojstni kraj. Prvotno se je nam- ; reö krsöevalo le pri materi firi. Toda, ko se je rodil naš Iran, sredi sedem- 1 naJ8tega stoletja, so imeli tudi ie pri ! večjih podrnžnicah, in dosledno tndi v s Križa, kjer se je ,bila že 1. 1573. asta- novila kaplauija, svoj krstni kamen in ( zajedno tndi svoje posebne matrike. (Dalje pride.) reforms zoper ntir atranko, je „iztah- Ulft" todi ta orjaiki „problem". Mi smo ie ttkoj lani stopili tej badalosti na- sprcti z T8O odloönostjo in pojasnili na opisovalni način : i. da je lista „aöena glava44 najreöji zlobnež ali naJTeöji te- pee, ki smatra nale Ijadatro za ljadstvo tepee?; 2. da so vsi tisti, ki so tema ˇerjeli, ali se delali, da verajejo, pravi političoi otročaji, ki ne znajo, ali se de- lajo, da ne znajo misliti 8 svojo glavo. Rekli 8mo pri tej priliki, da gorje nam Slovencem na Goriikem, ako bodemo morali öakati večine 7 deželni zbornici, dokler ne dobimo yecine v goriikem me- sta. Ako je bila takt at t tržaški „Eii- oosti" Ie trohica politične poitenoati, bi bila morala proti nam z dokazi na dan, da ni res, kar mi trdimo, da je temveč res, kar ona trdi, namreö, da je čas bliza, ko dobimo t roke večino t Gorici in ž njo dosedanje nje laiko zastopstvo ˇ dež. zbornici, da pa sta mandata kap- äijske zbornict ~a Slorence tako visoko obeiena, da ja ne dosežemo še deset- letja in deaetletja. la kaj je naredila „Eiinost"? Neresnico je vrgla v svet, potem se pa potubnila in molčala, kakor kakafica, ki izleče jajce t ptaje gnezdo, potem pa odleti. Na naše pozirljanj&, naj dokaže STOJe trditve, se je prav Tisoko zravnala in iz imenitne viaokosti prav nizko na nas pogledala in milostljivo odgOTorila : „Nimamo časa, ne prostora". Tako ravnajo (z oproščenjem) visoko- rodni lažnjivci. A zdaj, ko jo je „Slovenec" pod- rezal zarad vol. reforme iatrske, zdaj je našla öasa in prostora, a Bog varaj za dokaz), ampak za golo pogrevanje starih neresnic. Tako zahteva aeveda liberalna proBveta! Pa oglejmo si dotično mesto ! „Edinost" pogreva : „Novi volilni red za Goriäko ni prinesel za Slovence nikakega poboljšanja, marveč poslabianje za nji- hovo bodoönost. Ko goriški SIoTenci do- sežejo STOJ veliki cilj, ki ga morajo imeti pred očmi, ko preide namreč mesto Go- rica T njihove roke, kar se mora zgc- diti, ker celo Fnrlani aami priznavajo, da Gorica pripada slovenskema dela dežele tedaj jim odpade velika pridobitev, ki bi jim bila gotova, da se ni dr. Gregorčič zaplel T Pajerjeve mreze in privolil, da se mesto goriiko priklopi za deželno- zborske Yolitre farlanakim mestecom. Zastopatvo, ki bi je Gorica morala imeti T dežeinem zborn, bi z mestom vred priilo v tlovenske roke. Ta pridobitev je izgabljena za nedogledne case, ker je dr. Gregorčič ob sklepanja volilne reforme radi btojo in svoje stranke pozicije žrt- Tovai interes narodau. Ljadje božji, ta imate amenta ! Ge kdo ne ve, kako piiejo čifatski revolver- žarnali8ti, ta ga ima t najpristnejii ob- liki. Cslo poalopje Tarn nazida, w zraöno Tišino nedogledne bodočncati se vam vzpenja, s proroikim dahom vam na- snanja grožne poslediee, katerih pa ni- kdar ne bo, ker ne morejo biti, ker slone na neresnici, ker so postavljene na premiso, katera tadi ne ekxistaje. la kako imenajete vi ljadje božji öloveka, ki vas hoče averiti, da je nekaj, öesar t resnici ni? Vidite, Uko ime pristoja „diöni" „Klinosti". Revolveriamalista Ie pozivljajte, naj dokaže svoj izmislek ! Za noben denar ! Pride pa tadi njegovema nepoitenema namena agodna prilika, da se oglasi, a ne z dokazi, ampak s pono- vitvijo prre neresnice. — Tako todi „Edinost". Gorica preide v slovenske roke — tako vsklika „Elino«tu in hcčj nemisle- čema čitalca sagerirati mnenje: za par let. A to sereda zamolči. Oglejmo si mi teh „par let" ! Ziaj je pribli?no trikrat toliko Lahov ˇ Gorici kakor Slovencev. Najbrže pretirajemo, če rečemo, da smo se mestoi Stovenci v minolih 30 letih pomnožili za 3000 daš. Premisliti je treba, da imamo v tej dobi zabeiežiti tako viden pomiaožek, ker smo t tej dobi pri- čeli s slovenskimi šolami, ki so nam marsikatero dražino odkriie za sloven- sko, katero smo prej imeli za laiko. 01- slej naprej ne bo najbrže naš pomnožek tako rasel. Pa recimo, da b3, potem bomo rabili, da dosežemo Lsb.9, najmanj petkrat 30 let, to je 150 let, in to, če bi se Labi niö ne množili in če bi ne biio tadi Namcev, ki se bodo taii mno- žili. Denimo, da se bo poslovenjenje Gd- rice mnogo mnogo hitreje Tršilo, nego mi račanimo, smemo pa a polno sigar- noatjo trditi, da se t tern stoletjo pray gotoTO ne zvrii. Torej nič manj nego sto let naj čakamo, da pridemo po zastop- stva goriškega mesta t dež. zbornici do večine! Lepa hvala, draga nElinostu! In lani že je rohnela („Eiinost") na naše poslance : Vi ste izdali narod, ker ste prepastili Latom veöino. — Vprašamo ali ni to komedijaštvo vsega kome- dijaitra ? ! Ta pridobiteT (zastopatva goriäkega mesta) je izgabljena za nedogledne case, Tzklika „Eiinost". Eaj ne, kako daleč Tidi ta „Eiinost", da vzdihuje Že zdaj po izgabi pridobit?e prihodnjega „sto- letja 1 Iateresantno je nje naglaäevanje, da je ta pridobiteT izgabljena „za ne- dogledne case". Oaa hoče s tern | našema ljalstva sagerirati prepriöanje, j da ostane t veljavi ta nori vol. red ' tako dolgo, dolgo cast», da ni mogoče | dogledati njegovega koaca. S tern je se- veda hotela naše ljadstvo Ie še bolj na- ' hnjskati. A Čajmo, kako sodi o trajnosti vol. refarme istrske; ona piše : „Za se- danjo privilegir&no volilno pravico (no- vega vol. reda istrskega) ne bi dovolila nikaka banka niti najmanjäe hipoteke, ker ve, da je ta posest prekerna, kajti splošna volilna pravica mora najti svojo pot tadi T dežeine zbore prej ali slej. In tedaj pride čas popolne revindikacije na- Romanje na Vifovsko 6oro. Pot mojega življenja. — Stefan Levkös. (I)aljc.) Iz visoke gore je kipel strm griö in na njem bela cerkev, žareča v mladem jotra kakor Čudo božje. In tako bliza se mi je zdela: samo roko bi stegnil in bi se je lahko «do- taknil. — Sam aebi nisem prav verjel, zakaj tiata dolina je bila tisti čas vsa polna ladnih stvari; — čadni kraj, čadne cerkve čadni ljadje, vse čadno. Sam 8ebi nisem prav verje); da bi bilo to tisto čado božje. In ozrl sem se in zapazil, da so se čez noč pom&knili daleč na obzorje vai tisti griči, ki sem čez nje zrl t neskončno daljavo proti Vitov8ki Gjri. Kakor v skoka je bila premerjena vsa neskončna razdalja. Daleč y.a hrbtom brda, ki sem toliko časa hrepeneč zrl čez nje. Zdelo se je človeka, da je minil kratkoöasen popoldne, da je ivigailo mimo okna par dreTOs, — dvoje zaspanih hiš, — samotna, zamiäljena vas. — — — In poiskal sem mater in jo prijel za roko, peljal sem jo k okna, vspel se na prste, ji pokazal pod goro in jo Tpraial: „Ali je to tisto," „To je !« „In vsi ti griči in vsa tiata brda daleč za nami ?M| »Vse tarn daleč na obzorja." „Kar öez noö?" Nasmehnila se je in mi odgovorila: „Zii se ti tako." „Morda pa se mi tadi to samo dc- zdeva, da je tisio čado božje tako blizo, da je pot tja gori taku kratka?"g Ona se je zopet naamehnila, jaz pa tieti čas nisem omel njenega nasmeha; in prav nič se ma nisem začadil in tadi prestraiil se ga nisem, ker ga nisem amel in ker je bila skrita v njem sama materinska skrb in Ijabezen. A danes umem tisti smehljaj; — pol življenja sem romal po dolini pod Vitovsko Goro in priiel sem šele do Tznožja, ta öas pa mi je prešla vsa otroika naivnost. Ia zato ni več t srea tiBte prve sladkosti, zato se je öisto pre- drugaöilo in spremenilo tisto prvo hre- penenje. — — — iega praTa do te dežele (istrske)". — Ta | jo imate, zvito Inico, ki dragim tako i resno pridigaje poštenost o politiki I Z goriško ?ol. refjrmo, s katero bi holela j politično ubiti poslance naäe 8tranke> > atraši Ijadstvo, če§, da bo imela nedo- gledno dolgo veljavo ; z istrsko vol. re- farmo, s katero bi hotela proalaviti po- slance svoje stranke, pa tolaži Ijadstvo öes, saj ne bo trajala dolgo, Ie do ave- vedenja sploäne vol. pravica v dež. zbore. Kakor da bi ne bil med temi tadi naš dež. zbor, in kakor di takrat dobodejo le iatrski Slovani v zbornici večino, go- riški Slovenci, pa ne, in sicer zato ne. ker so glasovali za novi goriški vol. red naii poslanci, ki so pri „Edinosti" grozno slabo zapiaani. ^ ta „Eiinoat", ta zna izvrstno „sdrbati" goriäke Slovenca ! Dopisi. Iz Ročinja. — Važnost minolih volitev je celo najbolj zapaidene vasice spravila iz navadnega tira. Oiobito pri nas, ki ni baš kraj svetovnega pomena, a vendar razapit po zagrizenosti libe- ralcev, se ie danes čeravno bode kmala štirinajst dni po končanih volitvah niso povsem pomirili dahovi. Zmaga g. posl. Berbača dne 11. t. m. naäim liberalcem kar ne gre v glavo. Da je propadel njih kandidat Obljabek, na katerega zmago so račanili z vso gotovostjo, to jih jg po- polnoma potrlo. Sicer pa ni to nikako čndo, če pregledamo vse njih v to na- perjene mahinaeije. Č9 bi zapiaovali vse posamezne slačaje agitaeije v svrbo te Tolitve, bi bilo preobširno. Omejimo še zategadelj le na zadnji dan ožji volitve. Na vse zgodaj v jatro omenjenega dne valila se je po vasi tolpa agentov na čela ji seveda v ženskih krogih „to- liko" čislani „Moro" raznaäajoc med vo- lilce pamflete, le take in vse polno ta- kih lib. cunj, öitaje tali glasno iz njih izmiiijene „S3Čine" lastnosti, ki se Da- naiajo, na g. posl. BarbaČa. Vaakemu po« samičnema je bil akazom tak. lib. kolo- vodij iz „cikorjeve" žganjarne, katera se je za ta čas spremenila v praveato agi- taeijsko pisarno, odmerjen svoj delokrog. Pa ne le agentje, marveö tadi sam übe- ralni komandant, ta večni žapanski kan- didat, tekal je okrog iskaje volilcev po najskrivnejih in najoddaljenejih kotih. Ni pa znano se je li tradil na migljaj od zgoraj, ali iz lastne inieijative. Naj- brže je pričakoval kake |pohvale, izred- nega odlikovanja. Dočim je ta, liberalec v principa, zavzema kramar „Gkorja" vse bolj prak- tično stališče. Nekdaj klerikalec, agrarec in kaj vem še, obraöa plasö kakor veter piše, imajoč pred očmi vedno le svojo korist. Mož je v resnici „štadiran"! V Ijndakih šolah ga ni bilo amatrati le na'- marljivejšim, temveČ dosegel je tadi v •išjih šolah na Paänem in frazeologije in zabiologije izvrstnih vspebov, katere je vporabljal povodom volitve z njema laatno pikantnoüjo. Če teče le ,inopsa, za drago ma je deveta briga. R*vno s tem pa je izvabii mnogo volilcev na li- manice. A da bomo imeli v doglednem čaea nebroj strank in strančic, zato nam bo že skrbel ta mož [s sodelovanjem faliranega štadenta „veleaöenegi škar- teeix", kojemu gleda že mizerija iz rokava. Ne smemo pozabiti našega g. nad- ačitelja, patentiranega širitelja liberalnih idej. Delaje sicer skrivno, toda tem in- tenzivneje. Vslažben v obč. tajništra, v rnznih odborih in prejšnje case opravljal celo lastnoročno posle mlekarja, dasi je bilo za to dosti spoBobnih jin zaslužka potrebnib, podvrgel si je vse celo g. ža- pana svojema vpliva. Naša okažeijna deca pa prihaja iz sole, vsled raztreae- nosti uöitelja, kakoršna je gšla tjakaj s spriöevali polnimi Četvork in petic. — Sirajni čas bi bil, da atopimo mi oböi- narji na noge 1 Tadi z žganjem so delo- vali naši liberale!. Na dan volitve je prišel neki volirec iz Doblarja t go- stilno g. Kamenščeka, kije praSalvolivcat, de ima glaaovnico. Ko je volivec n a ! zahtevo pokazal glasovnico, jo je g. ! Kamenäöek potrdil ter prašal volivca: „Boä piv en budelö?" Volivec: „Ja, ma ta boljie!1* Plaöati ma ga pa ni bilo treba. Tako so delali liberalci z žganjem tadi pri dragih prašamo, če je to dovo- ljeno, če ni, naj govori pravica I Iz Št. Frjanske županije. Volitve so konöane. Slov. Lad. Strankajeoatala pri nas v častni Tečini, dasi so nasprot- niki storili vae, da bi naše vrsts zmanj- Sali, povečali pa svoje. Vža imeniki so bili silno |pomanjkljivi za našo atranko, mnoge volilcev izpaščenih, nekateri slabo apisani, da jim ni pripastila volilna ko- misija, ki je bila razen enega ada vsa agrarna, oddati glasovnic itd. Sploh bile vse mreže nastavljene. Najbolj vneti pristaši zmešane: agrarno-liberalne-3O~ cialistične stranke pa so bili nedronmo g. nadačitelj Čopi iz Ceroveg», g. pod- žapan Cotič in g. župan Klanjšček. Prvi je namreč žrtvoval dva dopoldneva sol- ski naak raje, nego bi bil zamudil lepo priliko pokazati svojo liberalno lice. Na vemo, če sta KrižniO in Štrekelj toliko vredaa! Drogi je bil kot predsednik volilne komisijp v takem ognja, da se ves čas volitve ni ategnil niti asesti. Poleg tega so ga volitve tako razvnele, da je ves öas mahal z rokama okoli sebe, zdaj na- prej, zdaj nazaj, zdaj na demo, zdaj na levo. Prav smeäno je bilo opazovati tega gospoda, ko je te komedije agaajal. Sicer trdijo hudobni jeziki, da to niao bile samo komedije, ampak vse kaj dragega in to timbolj, ker je imel g. G)- . tič polfg sebe ie drug© pomagače : ne- kega bivšega orožnika in nekega biväega redarja, ki sta oba vneta agrarca. Tretji je imel pa še največjo amolo pri vsej vnemi za agrarno stvar. G. ža- pan KlansöiK je najbrž mislil, da pride tadi on v dež. zbor, na zadnje pa taka 8mola Noö in dan je dirjal okoli, imel shode, alepil ljadi, kolikor je vedel in znal in ie v volilnem poslopja agitiral, a vse ni nič pomagalo, ostalaje njegota agrarna stranka v manjšini, a on revež je dobil en sam glas! torej pri nas eno- glasno izvoljen I To seveda ni lepo o naših agrarcih, da dajejo prednost G?r- janom in Kraševcem pred domačini. Saj toliko kot Strekelj in Križničzna gotovo tadi žapan Klanščik in on ja tuii pravi kmet, kar se je vendar na vseh agrarnih shodih toliko povdarjalo, da naj namreö voli kmet kmeta. 0 glasa pa, ki ga je dobil g. žapan, se sodi pri nas različno; nekateri pra- vijo, da ma ga je dal njegov hlapec in agitator, drage trde, da se je sam vodil, tretji zopet menijo, da se je kdo samo poäalil, kar pa ni mogoče, ker |g. žapan aživa pri nas splošno spoštovanje. VCe- rovem na shoda so ma hoteli celo, ka- kor pravijo, podarti spominek na nje- govo agitatorično delovanje, da se niso dragi tema upali. Nehvaležnost je plačilo sveta 1 G. župan K. se toliko trudi za občino, se ve, Tse brezplačuo ali pa 1) za prav majhno odškodnino, kakor se razvidi iz obč. račanov, plačo je sebi in svojema tajnika znižal, in sploh so se obč. doklade pod njim zelo zmanjšale, pa tako kljo- bovanje od Št. Ferjancev, to res ni lepo. In na vse zadnje ga morda celo za ža- pana ne bodo veö volili, kar bi bila za Št. Ferjan grozna nesreča, ker takega moža se težko dobi. sie bomo živi, videli bomo tadi to komedije. Iz Rodika. Zvedel sem, 6a je pri- nesla „Soča" nek dopis od tod. Nisem ga ie čital, a mialim, da mi bo kakso- miiljenik poslal to krparijo, s katero so si tiik. liberalci razbijali glavo skoro cel mesec. Ato se kaj zaletava v mene, da jim dam zaslaženi odgovor v lastni nji- hovi „cajtengi". Pravzaprav sem priöa- koval precej po volitvah, da bodo ta- kajSnje se äpiritom razävetljene liboralae butice kaj stahtale öez nas preklicane „klerikalce", ker so obljabili g. žapnika v dan volitve po svojem vodji in govor- nika „KoSanca", da bodo o njem pisaü calo leto. Toda zlagali so se, kakor sploh delajo liberalci, ki niso še nikdar in ni- kjer izpolnili, kar so obljnbili. In če so sedaj kaj skovali, (pri skapni liberalai konferenci v ioJskem poslopja jebil tadi kovač „moro"), je to gotovo zopet libe- ralna resnica, ali po domače laž, in velja o iiberalcih aamih. Bob, ki ga liberalci mečejo ob ateno, pada nazaj na nje. Rajti Ko bi bili liberalci vedeli o nas le kaj malega, bi bili gotovo napravili iz tega slona in raztrobili po vsem s?eta. Tako pa so jib, moraii 8 kislim obrazom požreti brez števila v „Gorid" in „Zarji" in niso mogli in ne morejo pri najboljši Tolji v svojo najveöjo jezo popraviti ali ovreči niti eoega stavka. la še bodo imeli priložnoat brati ˇ časnikih t svojih slavnih liberaloih delih, kajti jaz mislim, da se hočejo s svojimi liberalnimi čini ali po domaöe lnmparijami skazati in proslaviti pred svetom, in mi torej rao- ramo biti hraležni, da širim Djih lib. slavo. — Da je morala „Soča", ki mora biti zdaj v spomladi jako omazana, prinesti res nekaj fletnega, potrdil» je naia „uči- teljica" a sYOJim lokavo veaelim obrazom (Uiiteljica menda zato, ser uči „Ko- ianca" in pobaline, kako naj zmerjajo pred farovžem.) Ta „gospa" se mi ja že 8milila. Vedno so čamiki poroöali le o slavi liberalcev, in niti črhnili niso o Rodiških „klerikale h", katerim ona pri- vošči vse dobro. To je hado bolelo njeno veliko, rahločatno srce. Oi žalosti nad tern je prejokala cele dni in niti se ni prikazala zanaj. Danes pa je obrisala debele solze iz zopet gleda veselo v svet ker so dobili ojeci Ijabi „klerikalci" v „Soči" zadoščenje. Sicer ie nekaj jo y srea žalosti, namreč da je bil nbit in od njenega lastnega očeta zasmeba |izpo- stavljon tisti örni klerikaloi vran, ki je bil baje namenjen ravno k njej, pove- čati njeno zakonsko srečo, sedaj pa leži mrtey, in mrtev vran ne more prinesti ˇ hišo veselja. Pa kaj, le da so „kleri- kalci" T „SoČi" oprani in obdelani, to veselje stori pozabiti vse gonje. Ko že gOTorim o strtem črnem vraou a katerim bo Rodiški liberalci pro- slavili svojo zmago, moram omeniti, da nisem bil do sedaj na cistern, koga prav zaprav ta črni vran pomeni. Na prvi mah seno mislil, da pomeni „klerikalce". Toda motil sem se. Sedaj sem se pre- pričal, da pomeni liberalce. Kadar grem jaz ali kak „klerikaiec" po vasi, sliši se od vseh strani kra, kra, torej vranov glas. Tisti, ki ta glas rigajo iz sebe, so sami priatni liberalci. Kako se človek včasih motil Potem takem so R)diški li- beralci slavili svoj lastni pogreb ? Upam, da so, ker menda {vendar niso Ijadje še tako zabiti, da bi jim še kaj verjeli, ko so popolnom* zapastili cerkev in Boga. Če niso snati Boga, kako bodo ljadem ? Obljubljeno nam je bilo, da nam bo poslal lib. Štrekelj seno. Toda bojira se, da bodo naäa goveda prej poginila, Ha kor bo liberalec izpolnil obljabo, saj dragače bi ne bil liberalec, ko ne bi lagal. Tadi g. Medved iz Gorice ni se priiel vzet nam mero na obleko, ki so nam jo li- beralci obljnbili pred volitvijo. Praviliso, da bo obleka zastanj, a meni se zdi, da bomo mi čakali na njo zastonj. Teh 4000 for., ki so nam jih obljnbili, so baje ie na poäti. Kadar jih dobimo, Vam bom že sporočil. Najbolj nasveseli,da si bomo razdelili, kakor so liberalci obljnbili pred ˇclitvami, carkveno premoženje in je precej zapili v Helarovi šnopsariji. Tadan bo za nas najslovesnejši praznik, kate- rega Goro, Heler, Ščipla itd. komaj öa- kajo. Potem bomo zaprli cerkev, dahovna zapodili in bomo prosti. Me da n a. — Kakor se zdaj čita po časnikih, se vidi, da tadi za kolona se zdaj gleda, kafce so njegove težnje. Bilo je piaano v „Gorici" in „Prim. Lista", da pride po prizadevanjn krščanskih pc- slancev na Goriško neki posebni nad- < zornik pogledat, kaj je s kolonstvom. Mi I koloni smo iz srea hvaležni za to. Kadar nadzornik pride, moral bi s koloni go- voriti, ne samo z gospodarji. Najboljše bi bilo, da bi iz vsake vasi, oziroma ob- čine priilo na lice mesta 5 — 6 mož ko- lonov in bi ma povedali tadi oni, kako da je, kaj žele posebno glede slabih po- godb, ki jih imajo koloni z gospodarji. Koloni se tern potom našim poslancem priporočamo, da kakor smo mi bili ob volitvah zvesti in srčni bedisi ob držav- nozborskih ali pri deželnozborekih vo- iitvab, da bodo tadi oni nam stem in z vsem, kar je v njib moči pomagali in nas podpirali, v tern, kar nam fre po pravici, krivica noöemo delati nobenemu. KräCanski koloni. Novice. Imeli smo torej vendar le mi prav! — Naši čitatelji se gotoro iespo- minjajo, da smo prišli lani z„Elinostjou v navskrižje glede lanske tržaške volilne re forme predlagane od laäke strani. Ona je hotela po vsej sili nveriti javno mne- nje, da ne bode vlada predlagala one vol. reforme v potrjenje zarad viharne opozicije tržaških slov. poslancev ; mi pa smo trdili, da vlada res ne predlož1 v sankcijo one pol. reforme, a ne zarad opozicije slovenske, umpak ker reforma ne odgovarja nje principom in namenom. In glejte, v danainji avoji ätevilki je pri- capljala „Eiinost" za 'nami, ona piše : „Mi trdimo, da so bili oni trije načrti (torej tadi lanski) ki jih je napravila go- spodovalna stranka (tržaška), tako mon- struozni, da bi jih ne mogla nobena v^ada predložiti v sankcijow. — Da, da, te imentane volilne re forme (gor. trž. in istr.) so naprtile nbogi „Elinosti" marsikatero blamažo! Gabršček je zopet napadel „Kro- jaško Zadrugo". — Nemore prestati brez napadov ta človek. Vsako stvar pobere v svojo „SoČou, da skaša ž njo spraviti „K. Z " ob ogled. To se ma pa ie ni posreöiio. V „Sočiu od 24. marca zopet piše, da je gosp. T. Hribar neki trgovki odavetoval v svoji trgovini Zor- nikovo prodajalno ter jo poslal v aprem- stvn nčenca v laško prodajalno. Resnica pa je, da g. Hribar o vsem tem ni ni Cesar vedel, dokler ga drogi niso opozorili na notico v „SočiUl G. IMbar je takoj dragi dan praial svoje osobje, kaj je na tem rc- snice. In izvedel je sledeče: Prišla je knpovat blago neka gospa. Ž^lela je med dragim tadi čipke. Prodajalec ji povp, da čipk K. Z ne prodaja; ampak da jib dobi v dragih trgovinah. Nato prodajalec na vpraianje gospe imenaje trgovino Zornikovo, Obleščakovo [in omeni tadi nove tretje take trgovine. Gospa se je je nato poslovila in odšla. Spremljal je ni nobeden ačenec. Tadi ni nihče pazil, kam da je äla. Gospoda Hribarja pa takrat niti v prodajalni »» bilo. Iz tega je razvidno, kako neateme- Ijeno napada „Sofia" veakega, ki Gibr- äceka ni Ijab. Gospod Zornik, ki je najbrže pro- ˇzročitelj one „Sočine" notice, bi pa vendar lahko ie na podlagi dejstev lahko vedel, da ma gospod H'ibar ni hotel nikdar škodovati, ampai je vedno pri- poročal njegovo trgovino ter ma sei na roko takrat, ko ga je (Zornika) pre- ganjal Gabršček. To naj bi pomislil gospod Zornik, pa bo takoj videl, da dela g. Hribarja krivico. K*)T „Soča* tako na grd način iz- jablja ta izmiäljeni slaöaj ter pile, kakor da bili mi vai naspretniki slovenskih trgOTcev v Gorici, naj nam bo dovoljeno to le vprašanje: 1.) Ali zaslaži ime slovenskega trgovea oni, ki je v Ljnbljani bil glavna opora „hajlovcev" in sedaj v Go- rici pošilja svojega otroka v laško šolo, oz. vrtec? 2.) Ali poznata gg. Zornik in Gabr- DOŠLO JE spomlaöno-letno Wago vveliRanski izberi Zbirke vzorcev so vedno na r'azpolago zastonj in poštnine Zaloga je nedo- Prosto- segljiva te stroke v Goriei. uullu uu OuiUllu. lUüulö/iUüjüulUlU Juoliöllüj. V I »Krqjaska zadruga" Gorica Gosposka ulica štev. 6 in 7 Icfk takega »lofenskega narodnega! trgovca T Gorici ? Tisti, kdcr je ta prizadet, Dtj se zahvali za to avoji laatni škodaielnoeti in pa „Sočini" aarorosti ter njenim lažen). Ce ne bo mira, poTemo še tec ! Za danes le to, ker nočemo Skodovati dotičoika, BSočau in seno. — Dobili smo: rSoča" zabavlja po atari navadi čez de- želni odbor, Č«š, da so različne pritožbe in nerednosti t zaderi rasdelitfe sen». 0 takih pritc žbsh ni pri deželaem od- bora niöesar znano, pač pa so se raz- lični žopani in privatniki zelo ngodno izrekli o tej akciji ki je pripomogla r to da ee ohrsni večina goreje žifine ˇ deieli. Deželni odbor je do sedaj raz- delil ?že do 1'20.000 K sena, nakapljenega drogih kronovinab, in bi rad vetregel mnogim prcšajsm za nakup sena, ki dan na dan pribajajo v deželno hiäo. , Žal da ne bode me gel zadoatiti tem za- htevam ker je vie eedaj zelo teiko do- biti dobre krme. Morda bo „Soöa" n&- meato zabavljanja podala kak nasret. V korist obmejniin Slovencem je napi8 vžigalicam, ki jib je ˇ lastni režiji, založila S. K. S. Z. t Ljnbljani. Čisti dcbiček je uamenjen cbmejnim Sloveccem. Opozarjamo tae gg. trgovce, da ai naročijo teh novih vžigaiic čim preje, aaj je njih kakofost najboljia ia njih cena najnižja izmed sovratnihznamk. j Vae cenjene somiiljenike pa opozarjamo ¦ na to, da jib zabtevajo povaod r Tsaki trgorini in vaaki trafiki tcr da tadi ra- ¦ bije dosledoo naäe vžigaiice. J Vžigailce v korist obmejnim Slo- vencem se naročajo z nasloTOin : «Vod- stvo aloTenske krščanskc-socialne z?eze \ T Ljnbljani, Kopitarjeve nlice št. 2." Po : redo, kakor bedo dchajala naročila, ? istem redn ge bodo tadi rszpošiljali na očeni zabcji. Za nadomestnega učitelja ma- ' tematike na c. kr. državni nižji realki j v Pnljn je imenovan dr. Josip Pavlin. i Promoviran je bil danes na gre- ' ikem TsenčiliŠču za dokterja filozcfije ! koroäki rojak gospod Franc Kotnik. No- i ˇemu doktorjn naše naijakrenejäe če- ' stitke. —- Liberalni veleposeBtniki v laseh. Dobili smo t roke aledeče pismo: „Ugledni gg. velepoaeatniki — volilci! 1 Prijeli ate okrožnico od naiega drnätva ! z že ozničenim kandidatom, — da smo ' 8e zedinili za Savnika dne 6. febru- ˇarja, kar pa ni res, ker ravno radi njega je nastal odpor. In uva- žeraje še poznejše okolnoati, — da (mo iz gole nemarnosti nekoga, zgnbili enega poslancaje ta usiljitoat kandidata popolnoma neomestna od strani našega odbora. Vsled tfga, gospodje tolilei — kli- čemVano.Ne pastimo se od nerele- poaestnikoT(l) t erori z i r ati. Mar- ˇeč mi hočemo biti svobodni — ia pre- 8Ü vaakö TsiljiToati. Zaio prosimo Vas, gg. tovariši, — da za zagotoro sni- demo dne 30. t. m. ob 8. ari zjatraj r hotelu „Pri zlatem jelenu* — in se tarn BTobodno pomenimo za našega bodcčega poslaEC». JakcbMaraž, velepo- Bestnik, Josip Pahor v Renčfch in več totari^ef." K tema pisraa nimamo doati pri- staviti. Kar bererao t tem pismn, Brno ledeli že dclgo. Liberalni veleposeatniki in tndi dregi so že čieto sitt Mermoljeve in Frankene kemande. Vs»k lahkonridi, da se gre tem Ijndem le za njib oaeboe koristi. Zato tadi toliko Triščp. . Doslednost skozi in skozi. Gabr- šček je že premnogokrat zabavljal čez naša katoliška slovenaka izobraževalna društva, češ, da podirjajejo mladino, da se s tem širi le „klerikalizem", ki je najhajii aovražaik slovenskega naroda. Mislili smo, da Gabršček res Uko sovraži ta presneta katoliška izobražc- Talna draštva. A r 13.ster.de- brega koroškega li&ta aMirau beremo aledečo notico ! »Železna kapla. (Zahvab.) Odbor „katoliškega bIot. izobraž. druJUa" ae prar iskreno zabvaljnje slar. „Goriški tiakarni za darovane mn knjige. — OdborM. — Na tu ga imaä ! Takaj s cepcem po izobražeralnib droitvih, n& Koroškem pa jim daraje knjigp. Nekoliko težko je to razameti. Toda zdi ae nam, da emo pogodili prato, če rečenco : Gabršček ae tndi katol ških izobraževalnih droštev rad posloži, če to alažt v reklamo za njegoTO bo- teg o. — Zinaga S. L. S. v Temnici. — Pri občinakih Tolitvab, ki so ae vršile 18. a area y Temnici, so sijajno zmagali prißtasi Slo^eneke Ljodske Stranke. Do- aedanja liberalna vlada je s tem dobila nezaopnico. Slava lolnctm! PrOS. Zupan: IJUHEINOMAKE J/l PRIPRAVUENEIZ |Unnour-j(it(|a r1lknc(|a i^lccJia Iso macne izdalne in cone. ¦Kjerse gane dobi,naj se pise ponj pad nasiavom I HEINRICH STÖSSLER DUNAJJ/20 Jako sem zadovoljen, da so se mi priporočale sodenske jjaslilje seveda pristne Fayove. Te pastilje delajo res čudeže. Ako ste hripavi, ako kašljate, ako ste zasližen ako iniate zgago vse to odpravite s rem, da povžijete par Fayovih pastil]. Vse to mu prav lahko verujete, ker se posluziijem teh Fayovih pastilj vže 10 let. Škatljica stane K 1.25 in se vdvbe po vseh lekarnah, miro- dilnicah in trgovinah mineralnih vod. W. Th. Guntzert. Dunaj IV I Grosse Neu- aassfi 27. JMardini &. Wolf izključno zastopništvo tovarne „ETERNIT" za celo Primorsko ceiucntiie asbestove plošče za pokrivanje stroll GORICA via Vetturini 11 GORICA Najboljši krov sedanjosti Eternit« Skrilj. lahek, cvrst, varen proti burij. nevihti, in ognju. ^ POZORI 1- 1 P0Z0R! H Slammkapska ^adruga v Mengsu, Kranjsko. priporoča svojo bogato zalogo moških, ženskih in M /a ay M. otroških slamnikov a\ av a\ av Naročite čimpreje da se more naročilo pravočasno izvršiti. Narodno podjetje! Solidna postrežba! Ilustrovani ceniki franko in zastonj! Vsakemu se na željo pošljejo vzorci slamnikov na ^^^^^— ogled, ako se to želi =-==-===™= Išče se zastopnik za Goriško. Slovenci! Poslužujte se edino slovenske zadruge za slamnike! ^| Svoji k svojimt Svoji k svojim! |* CENJ. PÄME IN (SOSPOPJE - POZORl Imate že šivahii stroj? Ako ga niniate, omislite si najnovejšo marko „Original-Viktoria" in najboljšega izdelka. Pc dolgoleinih skušnjah sva prišla do prepričanja, da ostane „Original" vedno le najboljši. Qriginal-Oictcpifl stroji ddaj<. še po 15- letni uporabi brezšumno. Original-Uictorifl stroji so neprekosijivi na domačo rabo in obrtne namene. Original-Victoria stroji so 1^^^»^ za unictno vczciije (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpulagi; strankarn učiteljico, ki poudijc brezplacno. Qriyinil-oictorio stroji so n,;..,.:., ,,„,„;, vseh doscdaj obstoječih tovartn. Za vsak stroj jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zaniudi priliko ogledat si pred nakupom „Original- Victoria" stroje. Edina zaloga „Original-Victoria" strojev in drugih šivalnih strojev, dvokoleG „Puch" orožja, municije in vseh lovskih priprav pri tvrdki, Kerševani & Cuk -~ Gorica Stolni try (Piazza Duomo) št. 9.