Leto Xll.y St. 21. V organizaciji Je mol, kolikor moči — toliko pravico. AMTCRBAM OredniltTO in uprava: Lfttb-l|an«, Š«lenbur£ova ni. 6/IL GLASILO ZDRUŽENE DELAVSKE STROKOVNE ZVEZE JUGOSLAVIJE. Izhaja 10. in 25. dne ▼ mesecu. Stane posamezna iterlika Din 2*—, mesečno Din 4*—, celoletno Din 48. — Za člane izvod po 1«10 Din. Oglasi po ceniku. Dopisi morajo biti irankira* ni in podpisani ter oprem« ljeni z Štampiljko dotične organizacije. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije so poitnine proste. Filip Uratnik: O dosedanjem delu za enotnost naSih strokovnih organizacij.« (K polemikam v »Delavsko-kmetskem listu«.) M zadnjem polletju smo dovršili v celi državi, zlasti pa v Sloveniji, veliko delo za lepši razvoj strokovnih organizacij. Po polletnem težkem delu se nam je posrečilo premagati z druženimi napori vse ovire in vpostaviti vsaj pri nas na celi črti enotne strokovne organizacije. Sedaj bi po našem mnenju ničesar druzega ne preostajalo, kakor to, da se vržemo v teh strokovnih organizacijah s po-žrtvovanjem in ljubeznijo na delo. Kajti nič ne združuje bolj, kakor skupni napori za skupne zadeve. Ni se bati, da bi pri tem komu dela zmanjkalo in da bi si kdo z delom za organizacije ne mogel pridobiti v organizacijah tistega mesta in vpliva, ki ga zasluži. 1 ako so stvar po večini naši delavski zaupniki tudi razumeli. Novo pristopivši zaupniki sprejemajo v skupnih organizacijah delo in odgovornost, stopajo korak za korakom na vplivna mesta in morajo čutiti, da se z njimi ne postopa kot s člani drugega reda. Pri tem položaju bi smeli s polemikami o zedinjenju mirno končati in iti na stvarno delo, ki mora pokazati, da so pri stvarnem delu razlik^, ki so se nam zdele tako važne, brez vsakega praktičnega pomena. Po tem se bomo tudi ravnali. Nekaj bo seveda vedno ljudi, ki jim je blatenje in cepljenje bolj všeč, kakor pošteno skupno delo. Preko teh prehajamo mirno na dnevni red, zaupajoč v zdrav razum delavskih zaupnikov, ki morajo čutiti, da smo dovršili v zadnjih šestih mesecih koristno delo in mogočno dvignili samozavest potlačenega in razkropljenega delavstva. Včasih pa je treba vendar odgovoriti, da ^sovražne polemike ne bodo nepoučenih begale. V predzadnjem »Delavsko - kmetskem listu« trdi g. Gustinčič, da pomeni strokovno zedinjenje za bivše neodvisno delavstvo v Sloveniji pravo nesrečo, ki so jo zakrivili predvsem sodrugi Štukelj, Sedej in Makuc. Z ozirom na to naj opišemo v naslednjem, na kakih temeljih smo delali z zgoraj omenjenimi sodrugi, ki imajo za strokovno edin-stvo v Sloveniji v resnici velike zasluge. Mi smo imeli pred očmi, ko smo se prvič sestali, težko demoralizacijo delavstva, ki so jo povzročili politični porazi, še bolj pa porazi na strokovnem polju in vedno razpuščanje strokovnih organizacij. Vsi smo bili edini, da je nujno potrebno, da dvignemo zopet samozavest delavstva, in da ga zopet zberemo, če tudi v borbah, ki si za svojo neposredno nalogo ne stavljajo ravno nebotičnih ciljev, ampak dnevne potrebe delavstva. Ti dnevni •boji pa posredno tudi služijo končnemu cilju. Sodrugi iz neodvisnih vrst so nam pri tem rekli: »Mi ne mislimo, da je prav, če opušča delavstvo izpred oči potrebo po spremembi družabnega reda in če bi se odreklo misli, da si osvoji v revoluciji oblast nad državo.« Mi smo nato odgovorili: Državna oblast se prevzema v vojašnicah. Poverimo s tem g. Gustinčiča! Drugi, ki vidite, da o tem danes ne more biti govora, stojite praktično pred nujnostjo, da se omejite v praktičnem organizacijskem delu na bližnje cilje in govorite o daljnih ciljih, kot o ciljih, ki lahko pridejo, a le tam in takrat, kadar so dane za to objektivne in subjektivne možnosti. Na tem temelju pa stojimo tudi mi. Ako se boste tako omejili, boste borbena sredstva delavstva za dosego bližnjih ciljev silno po-jačili. Ce pa se ne boste, boste ta sredstva izgubili, pridobili pa ne boste ničesar. Ostala vam bo le radikalna laž in fraza, a vse to prinaša delavstvu le škodo in tudi stvari revolucionarne taktike ne more koristiti. Tudi revolucionarji morajo izkoristiti vse legalne možnosti v današnjem položaju. Če bi ne bilo zedinjenja z nami in če bi iskali sami-zase svojo taktično pot, ali ne bi stali tudi sami za-se pred ali-ali, — ali iz razpusta v razpust, iz ene brezplodne borbe v drugo, ali računati z danimi silami! Tako smo presojali položaj, ugotovili, da gledamo nanj podobno in da je zato med nami skupno delo in strokovno zedinjenje mogoče* ne da bi se odrekli nezavisni sodrugi svojemu pojmovanju marksizma, če bijia to ne gledali tako, bi ne šli na delo za skupne* strokovne organizacije. In še nekaj je bilo važno: če bi ne imeli obojestransko prepričanja, da imamo opraviti s poštenimi ljudmi, ki izločajo v skupnih organizacijah vsako medsebojno prevaro, ne bi sedli za skupno mizo. Odločilno je bilo za nas, ki smo stali na desni, spoznanje, da imamo opraviti s poštenimi ljudmi, ki vedo, da v organizaciji na notranjo fronto ni dovoljeno delati z lažmi, ampak z resnico, delom in argumenti. Mi smo lahko raznih mnenj in nazorov. Te nazore bomo izmenjavali, v akcijah pa se bomo združili na skupno pot in nastopali vedno lojalno, disciplinirano in enotno! Odločno pa si bomo prepovedali, da bi prihajal kdo v našo sredo z edinim namenom, da razkroji in razbije naše organizacije ter sabotira skupno delo. V tein pa je glavna stvar. So ljudje, ki so ss. Štuklju, Sedeju in Makucu zamerili, ker res gradijo, ker ne pravijo samo, da hočejo graditi, ker naših strokovnih organizacij nimajo namena po v naprej določenem načrtu razbijati in rušiti, temveč se zavedajo tega: kdor združuje, ta radikalizira že s tem, da dviga samozavest in da vstvarja stike z masami. V tej zadevi je treba seveda popolne jasnosti. Kdor ima sanio destruktivne namene v delavskih organizacijah, ta naj ve, da bo imel računati z odporom vsega delavstva, ki svojih organizacij ne smatra za igračo g. Gustinčiča, ki se po bivanju v Švici in na Dunaju predstavlja slovenskemu delavstvu v pozi — sodnika. Vse, kar kritika s. Štukelju in tovarišem očita, ima svoje najgloblje ozadje v tej točki. Mi vemo, da ti sodrugi niso postali pri-,staši SSJ, a delamo pa z njimi kot ž zavednimi proletarci. Vse ostalo je. prazno govorjenje. Naše strokovne organizacije so danes enotne. One imajo svoje odbore, ki so izvoljeni na občnih zborih. Na nobenem občnem zboru se ne dela razlika med bivšimi neodvisnimi in bivšimi socialističnimi člani. V vseli strokovnih organizacijah vlada lepo soglasje, edinstvo je tam izvedeno, v odborih so sodrugi iz ene in druge strani. Zato more priti s predlogi, da je treba tam še posebej »akcijskih odborov za zedinjenje« le tisti, ki mu je žal, da ni v naših organizacijah »akcijskih odborov za raz-zedinjenje«. Novo članstvo se uveljavlja polagoma od spodaj navzgor. V Strokovni komisiji bo sestav za trajno tudi tak, kakor bo sestav priključenih organizacij. Ker je bilo treba za volitev Strokovne komisije do sedaj strokovnega kongresa, smo si dejansko na ta način pomagali, da je poverila Strokovna komisija z vodstvom tekočih poslov poseben akcijski odbor, kot svojo delegacijo, s čemur se nam je omogočilo pritegniti v dejansko vodstvo združenih strokovnih organizacij sodruge, ki imajo zasluge, da je do skupnih strokovnih organizacij prišlo, ne da bi morali gaziti zato svoj statut. Brez pokrajinskega kongresa po starem statutu ni bil nihče upravičen menjati sestava izvoljenega odbora Strokovne komisije ali utesnjevati njegove kompetence. Pritegnitev novih članov se je dala izvesti formalno le v tej obliki. Tako je prišlo do akcijskega odbora združenih strokovnih organizacij, kojega^ značaj in kompetenca je s tem pojasnjena. Vsi člani akcijskega odbora so delovali dosedaj v soglasju, vsi so se trudili, da po svojih močeh grade, nihče ni mislil na •rušenje. Vsi so se poverjali s tako važnimi funkcijami, kakor bi jih g. Gustinčiču, ki misli, da je mačja politika dobra politika, nihče ne mogel poverjati. . Zato se naše organizacije tudi dvigajo. Od tega imajo lahko vse politične stranke korist, ako ne bodo delale proti združenim strokovnim organizacijam. Tudi za skupino okrog »Delavsko-kmetskega lista« ni treba, da pomenjajo skupne strokovne organizacije krah. Pomenjale bi pa krah, če bi vladal tam še dolgo g. Gustinčič. • Nobenega vzroka ni, da bi na dosedanji taktiki kaj spreminjali. O vsem našem članstvu pa smo uverjeni, da bo stalo za svojimi združenimi strokovnimi organizacijami in da bo znalo vse napade i na nje odbiti. V borbi k zmagi 2 Vam vsem, ki stojite v težki borbi za pravico! Vam v trboveljskih rudnikih, Vam iz Kranja, borcem proti nočnemu delu v pekarnah, delavcem iz tobačne tovarne, vsem ki Vas reakcija najhujše zadeva in ki ste v odporu pokazali, da ste možje! Občni zbor bratovskih skladnic. Rudarski revirji in plavžarska podjetja v Sloveniji so z napetostjo in izrednim zanimanjem pričakovali občnega zbora bratovskih skladnic. Vsaj odločuje občni zbor bratovskih skladnic — brez pretiravanja rečeno — za delavca najvažnejša življenska vprašanja. Po dolgem zavlačevanju se je končno občni zbor-vendarle vršil v nedeljo, dne 25. oktobra v Ljubljani v dvorani restavracije »Pri Levu«. Kar vnaprej povemo: vsi delavski delegati, ki so na tem občnem zboru zastopali koristi rudarskega in plavžarskega proletariata so se v polni meri zavedali važnosti položaja in — rudarski, kakor tudi kovinarski proletariat je na svoj zaupniški zbor lahko ponosen. Že na predkonferenci zaupnikov, ki se je vršila v soboto pod predsedstvom tajnika Strokovne komisije s. Joža Golmajerja je bilo veselje poslušati resna in stvarna skrbno premišljena poročila in trezne nasvete posameznih delegatov. Kdor je zasledoval potek predkonference in občnega zbora, je moral reči: ti rudarji in kovinarji bodo zmagali! Dnevni red občnega zbora je obsegal dve glavni točki: 1. volitve glavnega upravnega odbora in 2. poročilo zavarovalnega tehnika g. Franceta Lapajneta o matematični bilanci bratovskih skladnic. Soglasno so se zedinili delavski delegati, in so izvolili v glavni upravni odbor sledeče delegate: Vinko Grabnar (Trbovlje), Franc Lober (Zagorje), Ivan Mulej (Jesenice), Ivan Žlabornik (Mežica), Andrej Martinšek (Velčaje), Alojz Blagotinšek (Hrastnik). Za namestnike pa: Franc Kudar (Trbovlje), Franc Žagar (Trbovlje), Anton Žnidar (Jesenice), Ivan Gruden (Krmelj), Ludvik Petrečič (Rajhen-burg), Mihael Štor (Štore). V nadzorstvo: France Pencelj (Trbovlje), Martin Plankar (Celje). Za namestnike nadzorstva: Rudolf Komljanec in Matevž Ferčej (Jesenice). V razsodišče: Franc Špiler (Trbovlje), Josip Ožman (Jesenice). Za namestnike v razsodišče pa: Rudolf Regancin (Zagorje), I. Krnstelj (Trbovlje), Mihael Obertovč (Trbovlje), Ivana Ravnik (Jesenice), Tomaž Sadar (Štore), Franc Judec (Črna). Znano je, da so delegati na krajevnih občnih zborih prvotno odklonili sodelovanje dotlej; da se izvede pravilnikova novelizacija v smislu delavskih zahtev in potreb. Zato se bo morda kdo vprašal, zakaj so se sedaj udeležili občnega zbora bratovskih skladnic v Ljubljani in izpremenili svojo taktiko. Na to je najboljše odgovorila delavska delegacija, ki je podala po sodrugu Šobru sledečo izjavo: Delavstvo, ki nas je poslalo na to skupščino, odklanja čim najostreje pravilnik za bratovske skladnice v njegovi sedanji obliki. Ono zahteva od nas, da iinarpo pred vsem svojini postopanjem najprej to pred očmi, da dosežemo pravično spremembo tega pravilnika. Pri tem razpoloženju prevzemamo nase težko odgovornost, ako smo sklenili, da se udeležimo dela te *skup-ščine in da ne onemogočamo konstituiranja glavnega odbora na podlagi tega pravilnika. Ako smo se k temu kljub temu odločili, smo se odločili za to iz dveh razlogov: Prvič zato, ker se je pokazalo na enketi o pravilniku, ki se je vršila v Ljubljani, dne 8. in 17. aprila t. L, da obstoja vsaj na strani nadzorne oblasti pripravljenost uvaževati najbolj upravičene delavske zahteve. Drugič zato, ker je pokazal gospod minister za šume in rude s tem, da je naročil izdelati matematične bilance za rudarsko zavarovanj^, je vsaj nekaj volje, da postavi zavarovanje na realno podlago, kar spada med glavne zahteve delavstva. Pri tem položaju smo smatrali za svojo dolžnost, da podamo dokaz, da smo pripravljeni delati za spremembo pravilnika v smislu upravičenih interesov delavstva, ki dela v rudarski in kovinarski industriji. Pri tem tipamo na pomoč nadzorne oblasti. Za to smo se odločili v trdni nadi, da bodo upoštevale vse zainteresirane skupine življenske interese delavstva ter smatrale za stvar časti in poštenja, da drže besedo, ki so jo dale na enketi z dne 8. in 17. aprila t. 1., ter delale skupno za uveljavljenje onih sprememb v pravilniku, ki jih je enketa z dne 8. in 17. aprila t. 1. osvojila soglasno. V onih točkah, kjer so šla mnenja na enketi narazen, pa pričakujemo, da bodo zakonodajni činitojji pri svoji odločitvi upoštevali, da je družba dolžna zasigurati pri težkem rudarskem delu izčrpanemu in onemoglemu delavstvu na stara leta vsaj najnujnejšo preskrbo. Ostro podčrtujemo, da je ta človeška pravica tako sveta, da jo nobena gospodarska kalkulacija ne sme zanikati, temveč mora ž njo brezpogojno računati. Da se omogoči, da zavzamejo tudi interesenti iz drugih delov države stališče k našim predlogom, predlagamo, da se skliče državna enketa v Beograd, ki naj pravilnik na enak način prouči, kakor ga je proučila enketa v Ljubljani. K drugi točki dnevnega reda, to je o zavarovalni tehnični bilanci k novemu pravilniku je podal strokovno poročilo najprej zavarovalni tehnik g. France Lapajne. Na podlagi svojega poročila je dokazal g. Lapajne, da ne bo mogoče kriti z dosedanjimi prispevki niti oddaleč starostnih rent, ki jih predvideva pravilnik. Po domače povedano: strokovna preizkušnja je pokazala in dokazala, da pravilnik veliko več obljublja, kakor pa morejo pri teh prispevkih nuditi bratovske skladnice. Iz Lapajnetovega poročila bi omenili le najvažnejše: Za svoje račune je stavil tri alternative. Po sestavi matematične bilance je po prvi alternativi potrebna premijska rezerva, da se pravilnik v polnem obsegu uveljavi na vse dosedanje aktivne člane, vpo-kojence, vdove in sirote, v znesku Din 366,597.024. Za sanacijo potrebnega rezervnega fonda za to alternativo bi bil potreben še poseben prispevek 15 1 odstotkov od zavarovalne mezde članov, ki bi se plačeval skozi dobo 30 let. Po drugi alternativi, in sicer, da bi se plačevale stare penzije v zlati valuti in da se smatrajo vsi člani kot začetniki od novega leta po novem pravilniku, je potrebna premijska rezerva Din 58,586.186. Po tej alternativi je potreben še poseben prispevek 2.06 odstotkov za dobo 30 let. Po tretji alternativi bi se naj skrajšala dosedanja službena doba članov za 50 odstotkov. Premijska rezerva za to pa znaša Din 228,510.974. Za kritje je potreben poseben prispevek 9.18 odstotkov zavarovane mezde za dobo 30 let. To je zavarovalno matematični račun na podlagi kapitalnega kntja. Ker bi na podlagi strokovno izdelanega poročila bila edina rešitev za popolno izpolnitev pravil-nikovih dajatev, da se zvišajo prispevki, je seveda proti temu takoj protestiral generalni ravnatelj Trk. premogokopne družbe, izjavljajoč, da nobenega povišanja prispevkov ne bodo dopustili trboveljski delničarji. Seveda je bilo izključeno in bi šlo tudi preko delokroga občnega zbora, da bi se rešilo na občnem zboru vprašanje kritja dajatev, ki jih nudi pravilnik. Zato so soglasno pooblastili upravni odbor, da sestavi o tem predloge, ki se bodo delavstvu še pred-, ložili. Delavski delegati bodo seveda tudi naprej zastopali koristi tako težko izrabljanega proletariata. Naloga rudarskega in kovinarskega proletariata pa je, da z vsem ognjem, z vso silo podpira svoje zaupnike v njihovi težki borbi. Kako težka bo ta borba, nam pove najbolje matematična bilanca in sledeče številke: Pravilnik določa 5 odstotkov prispevka za dajatve, za katere bi bilo treba prispevati v nakladnem kritju nad 27 odstotkov. — Zastopniki rudarske in plavžarske industrije pa izjavljajo, da industrija vse žrtve za sanacijo bratovskih — odklanja. Tej brezobzirnosti bo veljal nadalnji boj delavstva. Železnikarji zopet zedinjeni. V soboto, 24. in nedeljo 25. oktobra so se zbrali v Ljubljani zastopniki razrednih železničarskih organizacij iz cele države, na kongresu zedinjenja, da završijo delo svojih najagilnejših bojevnikov, ki so neutrudljivo pozivali trpeče in izkoriščane železničarje, naj pozabijo žalostno polpreteklost in obrnejo svoje oči in svoj razum prihodnjosti nasproti. Kongres, na katerem so prisostvovali delegati železničarji iz cele države, je pokazal, da naporno delo za ze dinjenje železničarskih organizacij ni bilo zaman in bo to delo z zlatimi črkami zapisano v zgodovini našega delavskega, predvsem pa železničarskega pokreta. Celokupni delavski pokret si je s tem pridobil zopet na tisoče in tisoče novih sobojevnikov, ki bodo z živo besedo širili idejo proletarskega boja in pomagali graditi celokupni naš pokret. Oni, ki imajo težke preizkušnje in razočaranje za seboj, bodo znali ceniti enotnost strokovnega pokreta, ga bodo znali propagirati in ščititi. Nedeljski kongres je pokazal, da so z velikim zanimanjem sledile ostale naše strokovne organizacije delu za zedinjenje železničarskega pokreta. Ob 7. uri zjutraj so že stali zbrani na glavnem kolodvoru v Ljubljani zastopniki in člani naših strokovnih organizacij s svojimi prapori, na čelu vsem prapor železničarske organizacije, da sprejmejo delegate in goste, ki so prišli iz cele države na kongresu, rekli bi k pobratimstvu — železničarjev. Po prisrčnem sprejemu na kolodvoru se je razvila lepa povorka — na čelu ji prapori naših organizacij in okoli 40 mož broječa garda kovinarjev iz Jesenic — ki je odkorakala na zborovalni prostor. Velika dvorana je bila na mah nabito polna — delegati na njim odrejenih mestih — v ostalem delu dvorane pa službe prosti železničarji in ostali delavci, ki so z velikim zanimanjem sledili delu kongresa. Kongres je sprejel s poimenskem glasovanjem s 64 proti 7 glasovom sklep, da se zedinijo vse organizacije v skupni Zedinjeni Savez Železničarjev Jugoslavije, ki se priključi ostalim v Združeni Delavski Strokovni Zvezi Jugoslavije zedinjenjim strokovnim organizacijam. Postali smo zopet eno, kar iz vsega srca pozdravljamo. Strankarska neodvisnost strokovnih organizacij. Kongres zedinjenja v Beogradu je proglasil, da morajo biti strokovne organizacije strankarsko ne- tftlMROCKftl rudeča vsebine „■polna..