AKTUALNO OKOLI NAS, str. 2 AKTUALNO DOMA, str. 3 N 0 LUDVIK KOVAČ 1 $ Zdaj, ko smo preživeli ^nčni mrk, lahko spet z optimizmom načrtujemo razvoj naše občine. S plinifikacijo se vsekakor mudi, kajti mnogi imamo že peči za centralno kurjavo. Martin jerebic, letnik občine Odranci, na zadnji seji, je bila prav na dan Sončevega mrka. | Mar ogledalo laže? Začenja se največja slovenska kmetijska manifestacija. Mednarodni kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni za devet dni odpira We in .. mi!a razstavljalcem in obiskovalcem iz Slove-^kon - ,ne ^edemje že prerasel tudi v največjo tovrstno kme-^av p editev v ,em delu srednje Evrope na stičišču meja štirih ^dnie re.v Poteka v času, ko se kmetijci pripravljajo še na ^ek -lran^esad°vsvojega letošnjega dela. Kakšen bo izku-Iv lasno šele, ko bodo potegnili črto pod prihodke in izda-I Ze Zdaj ^hko zapišemo, da je ta izkupiček iz leta v Vm,, Kl' Pač rezultat razmer, ki vladajo v našem kmetijstvu, f^^clo njega. ^edalo 7 Vcas'^ Za sejem v Gornji Radgoni radi dejali, da je ^trdiij (^Vens^e8a kmetijstva, si česa takšnega zdaj ne bi upali I ejemje v zadnjih letih preveč kakovostno napredoval, kmetijstvo stopicalo na mestu in na mnogih po-Vedn e 0 llazadovalo. Organizatorji zagotavljajo, da bodo na ^ika ^d<>bnč/ši stroji in oprema za kmetijstvo, žal pa se bo Ravenskih kmetov lahko zadovoljila le z ogledom. V kmetijstvu ni, tudi tista iz preteklosti je že pošla in ^0 °,reba kmetovati z zastarelo tehniko, ki bo pridelavo ' š2Podražila. ^iaju b° Za,° tU(b priložnost za temeljit razmislek o PovedgP^ndnosti slovenskega kmetijstva. Veliko je bilo o (j^a Ze V okviru prejšnjih sejmov, vendar pravih rezul-iu i° naprej ostal°le Pri besedah, bo lahko postala i ‘pr‘b°dnost te sejemske prireditve. Kmetijski sejem ° za > ^<>n' ie namreč namenjen predvsem kmetijstvu, in če 's\^^Sot°vljene prihodnosti, je ne bo imela tudi prireditev. k. * ^XSe poti vodijo v I^^SNIK. VAŠA DOMAČA TRGOVINA Zoltan Kepe o politiki Marije Pozsonec Kako dolgo bo Rok Klančnik še jokal? Po taboru karte na mizo »Morda je bila v preteklosti najmanj upoštevana prav panonska razsežnost, ki pa zaradi sveta ob Muri in predvsem njegovega človeškega bogastva, navezanosti ljudi na zemljo in globoki predanosti človeški solidarnosti, ostaja prekmurski adut, ki ga bomo Slovenci morali znati uporabiti ob pomembnih odločitvah, ki so pred nami,« je na spominskem taboru v Beltincih dejal slavnostni govornik, predsednik DZ Janez Podobnik, njegova izjava o vožnji slovenskih otrok iz Lendave v šolo v druge kraje pa je vzbudila mnogo diskusij. Več v Vestniku na str. 19. ™ Cerhent, poskušnje apno, tegola, polnila, modul (poroblok), s'Porex, gips plošče, sigmaplast v času KMETIJSKO-ŽIVILSKEGA SEJMA Ornii Radgoni - v hali B - vsak dan. V čas ''fclei?' Se^ma v Potrošnikovih prodajalnah rot|ajnih skladiščih več kot 50artidCV ' Poznoaniicenah: °d 10 % do 20 % ceneje: kotu ° 150/0 do 20 0/0 ceneie: ^tatorji V kurjavo Ferotherm, °9elnoot, barve za zaščito lesa Belinka p^eiki, testi20 % d° 25 °/o ceneje: ni Prašek k n'ne'r'^’ mar9ar'na’ mleko, napolitanke, ava sirupi, sokovi, čistila, kozmetika ... s Posebna ponudba: ženska pšenica in ječmen jesenski herbicidi vin09n°j'la za Jesensko setev Sradniško-kletarska oprema Priznanja občine Beltinci AKTUALNO DOMA Fotografija: Posthumno za duhovnika Jeriča V okviru praznovanja 80-letnice priključitve Prekmurja k Sloveniji in spominskega tabora je bila 17. avgusta v gostilni Zvezda v Beltincih slavnostna seja občinskega sveta, kjer so podelili občinska priznanja osmrtnega je prejel duhovnik in posvetni delavec Ivan Jerič, rojen v Dokležovju, ki je veliko pripomogel k temu, da danes lahko praznujemo omenjeni jubilej. Ob svoji poti skozi madžarsko strahovlado, medvojni čas in komunistični režim je vedno ostajal buditelj nacionalne zavesti in borec za prekmurskega človeka. Priznanja so dobili še: nekdanji poveljnik Gasilskega društva Melinci in sektorja Beltinci ter predsednik KS Melinci in družbenopolitični aktivist Andrej Zadravec, član društva upokojencev in nekdanji predsednik gasilskega društva Beltinci Ivan Glavač, upokojeni učitelj telovadbe in pomočnik ravnatelja na beltinski osnovni šoli Peter Šraj, tudi avtor dveh knjig Beltinci in Beltinci z okolico, zdravnik in pisec štirih del (Ljudsko zdravstvo, Zdravstvena kultura Romov, Moja vas in Značilnosti ljudske prehrane v Prekmurju) primarij dr. Jože Zadravec ter pevec in glasbenik Vlado Kreslin, rojen v Beltincih, ki pa sedaj živi in dela v Ljubljani. Se je predsedniku parkamenta zareklo? str. 3 LIKALNA SCENA Zmanjkalo je denarja str. 5 REPORTAŽE Air Milko in Sani Bečirovič pritegnila košarkarske sladokusce str. 18 GOSPODARSTVO Davčna uprava na prepihu med centroma Šavel in Sobota str. 7 PRILOGA O šoli in za šolo str. 20 - 22 AKTUALNO OKOLI NAS 19. avgust 1999. Hjg Zaprli vrata pred novinarji Besni Arpad adžarski predsednik Arpad Goncz, ki je zadnjih nekaj dni dopustoval ob slovenskem morju in se v Ljubljani udeležil okrogle ——J mize o njegovem literarnem ustvarjanju, se je pred vrnitvijo v domovino ustavil v Lendavi, kjer so mu zaželeli dobrodošlico člani svetniki Pomurske madžarske narodnostne samoupravne skupnosti. ) Srečanje je bilo toliko bolj pričakovano, saj v Pomurju še vedno odmeva »plakatna afera«. Taje izbruhnila pred akademijo, ki so jo v Murski Soboti pripravili v začetku avgusta ob 80-obletnici priključitve Prekmurja k Sloveniji, ker so nekaj dni pred prireditvijo neznani storilci v Lendavi slovenske plakate z vabilom na slovesnost prelepili s plakati v madžarščini, ki so na dan sončnega mrka, 11. avgusta, napovedovali vstajenje madžarskega naroda, v prevodu predsednika Pomurske madžarske narodnostne samoupravne skupnosti Gydrgya Tomke pa sončni vzhod. Predsednik Madžarske Arpad Goncz je na srečanje v Lendavi zamudil dobro uro, nato pa nekaj minut po tistem, ko smo se novinarji že nagnetli v zaradi prevelike mize premajhno sobo, predlagal, da sejo za predstavnike sedme sile zaprejo. Z njim se je strinjal tudi Gydrgy Tomka. Vzrok, da smo ostali pred vrati, naj bi bila tudi vsiljivost novinarke madžarske televizije RTL Club, ki je želela posneti Goncze-vo izjavo še pred začetkom pogo- vorov, in to v trenutku, ko je predsednik odprl vrata stranišča. Ali je dogodek potem vplival tudi na ton pogovorov s prekmurskimi Madžari, skozi zaprta vrata in debele stene nismo slišali. Po informacijah iz neuradnih virov lahko le sklepamo, da za jezo ni bila kriva le madžarska kolegica, Arpad Goncz namreč naj ne bil preveč zadovoljen z izjavo o »plakatni aferi«, ki jo je narodnostna skupnost poslala novinarjem in državnikom. Na seji naj bi bilo menda v opozorilnem tonu tudi slišati, da imajo pomurski Madžari več pravic kot katerakoli druga madžarska manjšina vkate-ri koli drugi državi, zato je čas, da sPore zgladijo, ter dasilarodi samo novo silo. Po lendavskih ulicah naj bi se po obisku madžarskega državnika celo govorilo, da sta se predsednika Madžarske in Slovenije prejšnji četrtek med gledališko predstavo v Ljubljani dogovorila, da se bo policijska preiskava izgubila v kupu papirjev. Vendar o tem, koliko gre zaupati govoricam, presodite sami. Arpad Goncz je po konču j novinarjem namenil samo kratko izjavo, da »naj novinatji odnjcp ne pričakujejo senzacionalističnifi izjav, saj o neprijetnem dogodku ne bo govoril«. | »Tako besnega ga nismo vide še nikoli,« je po odhodu kornet ral razpoloženje madžarskega predsednika eden od članovi njšinskega sveta. D. Plakate so lepili trije Orad kriminalistične službe pri Policijski upravi MurS a bota je zaradi suma zbujanja narodnostnega, t^sn verskega sovraštva, razdora ali nestrpnosti po čl^ Kazenskega zakonika republike Slovenije takoj po obv« lepljenih plakatih na petih panojih v Lendavi, ki so vabil* na , mijo ob 80-letnici priključitve Prekmurja k Sloveniji, zače & f, obvestila o morebitnih storilcih. Do včeraj so ugotovili, da ' ne plakate lepile tri osebe, ki pa niso avtorji vsebine v ma jeziku. Policisti so opravili že več hišnih preiskav, odvzem sti in zasegov predmetov, ki bi bili lahko povezani s . dejanjem, vendar do sedaj tistega ali tistih, ki so iz madžarskih plakatov ali so odredili prelepitev plakatov skem jeziku, še niso izsledili. Zasežene predmete so pos nalističnotehnični laboratorij Ministrstva za notranje za Prejeli smo Lendavski plakatni aferi in politiki narodnosti poslanke Marije Pozsonec ob rob Prah in pepel se je dvignil ob t. i. »lendavski plakatni aferi«. Prah in pepel zaradi murskosoboške provokacije z lepljenji na stotine slovenskih plakatov po narodnostno mešanem območju v Pomurju, ki so s polno mero cinizma tudi Madžare vabili na proslavitev priključitve Prekmurja h kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Kaj je nasproti temu nekaj madžarskih obvestil, ki so pozivali 15 milijonov Madžarov in njih prijateljev širom po svetu k transcendentalnemu dojemanju rojstva »madžarskega duha boga Sonca« dne 11. avgusta 1999 točno opoldne po sončnem mrku? Sicer pa se slovenska in nasploh vsa druga javnost mora sprijazniti z dejstvom, da so najpomembnejši cilji madžarske manjšine in njenega političnega vodstva: ohraniti pomursko madžarsko skupnost, očuvanje svojega jezika, očuvanje predmetne in duhovne zapuščine ter narodne zavesti. Tako! Tudi narodne zavesti, kajti za nas je »ostati Madžar, na svoji zemlji« življenjskega pomena! Usodo in duhovno stanje Madžarov, živečih v Karpatskem bazenu v 20. stoletju, je odločilno zaznamovalo leto 1920. Pariška mirovna konferenca meseca junija tega leta je 15-milijonskemu narodu zrežirala grenko prihodnost. Proti posledicam IZHAJA OB ČETRTKIH. Izdaja: Podjetje za informiranje d. d. Murska Sobota Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Milan Vincetič, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šdmen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za II. trimesečje 1999 je 2.700,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM let- no. za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 8.000,00 SIT - polletno. Izvod v kolportaži pa 210,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Izhaja ob četrtkih. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu c7 tnrkn OP, člana Zakona n davku na dndann vrnrlnnst I Jradni list 23 1 2. 1 998. Št. 89. te nepremišljene in absolutno nepravične svetovne politike se še dandanes bori z miroljubnimi in demokratičnimi sredstvi celotno madžarstvo, še posebno približno 5 milijonov Madžarov, ki so po vsem tem prisiljeni živeti v manjšini vseokrog današnjih meja svoje matične domovine. Trpkost takšnega življenja, zastrupljeno z vsakodnevnimi povsem majhnimi in večjimi, nepremišljenimi in nečloveškimi provokacijami na račun drugačnosti, je zmožen razumeti le tisti, ki je kaj takega že tudi podoživel. Na primer tudi Slovenci. V Sloveniji živeča madžarska manjšina že polnih osem desetletij živi s tako izkušnjo. Nemogoče je na tem mestu našteti vse nepravilnosti in vso človeško umazanijo, storjeno madžarski manjšini. A v spomin in poduk vsem naj bo le kratka izjava francoskega politika iz srede 20. stoletja Gabriela GOBRONA v zvezi s posledicami trianonske pogodbe-. »Ni druge besede za to kriminalno pogodbo kot »trianonsko ropanje«. Poprosimo za odpuščanje od trpeče Madžarske za vso tisto bolečino, ki so ji jo povzročili naši predniki! Države naslednice so z manjšinami v desetih letih storile več kaznivih dejanj kot Madžari v enem tisočletju.« Dejstvo je, da stanja za nazaj ni mogoče popravljati, zato pa je tem bolj mogoče vplivati na trenutno stanje in s tem na prihodnost. Na žalost so bile dežele vzhodne in srednje Evrope prisiljene iti skozi mračne izkušnje raznih državnih diktatur in komunizma. Tudi nam v Sloveniji živečim Madžarom ni bilo prizaneseno s komunistično surovostjo. Še več, poosebljeni ostanki tega satanskega duha še dandanes vodijo marsikatero skupnost. Živ primer tega je sedanja poslanka madžarske narodne skupnosti v Sloveniji Maria Pozsonec, ki je že skozi desetletja jugoslovanskega komunizma s pomočjo nam dobro znanih posameznikov in z vražjo spretnostjo oblikovala madžarsko manjšinsko mnenje. Nešteti so njeni članki od začetka 80. let naprej o opevanju jugoslovanstva, bratstva in enotnosti, o silovitosti ognja Borisa Kidriča, o vizionarskih sposobnostih Edvarda Kardelja, o Titu kot orjaku, o gromkih delavskih himnah, o samosvoji poti v socializem, o rejenih kravah v pomurskih hlevih, o mladeniču, ki kosi najširšo vrsto, o velikem srcu samou-pravljalcev, o prvomajskem kolu na pomurskih ravnicah in o junaškem rodu avnojevcev, ki so nam v zaup dali svobodno Jugoslavijo, iz katere cveti večna roža. V nedogled bi tra jalo naštevanje podobnih propagandnih floskul, ki žalostno odsevajo stanje celic opranih možganov. Skupna sramota pomurskih Madžarov je njeno politično licemerstvo, kar najbolje odsevajo zgoraj omenjene neumnosti in njena današnja politična »vloga« v samostojni Sloveniji. Njeno trenutno politično »aktivnost«, na žalost, lahko opišemo le kot rušilno, uničujoče sevanje radioaktivnih žarkov. V duhu komunističnega klečeplazništva je prodala vse strateške interese pomurskih Madžarov. Namesto da bi se borila za pridobitev teritorialne in politične avtonomije Madžarov v Sloveniji, je poslanka Pozsončeva kar v dveh različnih primerih podpirala, proti interesom madžarske manjšine, nepravično oblikovanje novih občin. S tem je uspela razbiti majhno madžarsko narodnostno skupnost, ki skupno šteje le 8.500 članov, v pet (5) občin! Sramota in politična napaka, ki je morda nikoli ne bomo uspeli sanirati! Na drugi strani pa kot nekdanja učiteljica in člen komunistične maši-nerije fanatično hvali dvojezično poučevanje na naših vzgojno-izo-braževalnih zavodih, pa čeprav danes že vsak osel ve, da tak način vzgoje in poučevanja služi v glavnem le namenu asimilacije neke manjšine, v našem primeru pomurske madžarske mladine. Saj na dvojezičnih vzgojno-ižobraževalnih ustanovah mnogi vzgojitelji in učitelji sploh ne obvladajo osnov madžarskega jezika, kaj šele, da bi kaj vedeli o civilizacijskih vrednotah madžarskega naroda! Na splošno je znano, da ogromno število zaposlenih v ustanovah javnega značaja (šole, vrtci, pošte, upravne enote, policijske postaje, mejni prehodi, razne agencije, cen- raznih ministrstev itd, itd.) na narodnostno mešanem območju ne obvlada niti besedice madžarščine in je njihova zaposlitev pravzaprav skregana s črko zakona! Kar šepa tiče strategije in dela narodnostne politike, se poslanka Pozsončeva v dveh mandatih še nikoli ni posvetovala s svetom Pomurske madžarske narodne skupnosti. Njen egocentrizem je bil ^dno pomembnejši od tega, kaj mislijo o kakšni zadevi demokratično izvoljeni predstavniki manjšinskih naselij. Zato ne čudi, da pomurski Madžari še dandanes nimamo svojega muzeja, ne knjižnice in ne arhiva, kjer bi pod strokovnim nadzorom varovali svojo čudovito ljudsko izročilo in prebogato kulturno dediščino, ki so jo naši predniki ustvarili v zadnjem tisočletju na teh tleh. Pozsončeva neprestano omenja »vzorčno« urejen politični status madžarske manjšine v Sloveniji, pozablja pa omeniti v nebo vpijoča dejstva o počasnem, a zanesljivem izginotju pomurske madžarske manjšine, ki se je v zadnjih osmih desetletjih s številke 20.000 znižala na 8.500. Ne vlade Republike Slovenije ne poslanka Pozsončeva še nikoli ničesar niso storili proti izjemno agresivni asimilaciji in odseljevanju pripadnikov madžarske manjšine. Vredno je dati na znanje slovenski javnosti in politiki, da je na tem koncu današnje Slovenije stopnja samomorilnosti največja, da je negativni prirastek prebivalstva največji, posledično pa se s tem struktura tu živečega prebivalstva naglo stara. Državna poslanka Pozsončeva v še iz časov komunizma priučenem kle-čeplazniškem slogu vztrajno pozablja omenjati iz dneva v dan rastoče probleme, kot npr. totalno gospodar- ■ Br^1 pa k že lomi nostje v naših kr segla mejo 20 ods ^reds^ v lendavski regij . sm dnjih petih letih‘ . ind$0 karje desetkrat . venskega porpr J jg iuBial sft noči! Nad nat"kaP^ narodnostna P .p pos la v sedmih absolutno nite^' ob^^ rodnostnorn^ bilo tako, kak bogat^ njena družil' vOnvce P° t ko so opeha^ na cesto iz tovarn jne. ri/t večino brez odp ^^ krogihpon^^ dapopolno^^^ nostnapo^politi^ ne reS ,kotn‘ir,isl leP^ »nekdanje«**^ katerimi* ie>tak^deb'^ dost. boga-e v UU ljudi 19. avgust 1999 AKTUALNO DOMA 3 Se je predsedniku parlamenta zareklo? Pamflet ^nedeljskem slavju v beltinskem parku imamo spet novo temo za razvnemanje strasti, spodbudilo proslavljanje 80. obletnice priključitve Prekmurja k matični Sloveniji jtJ ^vnostni govornik predsednik slovenskega parlamenta Janez pl °dobnik je med drugim poudaril, kako je to taborsko srečanje “'aarod'1-1' za odkrite in sproščene besede o kulturi, verski sooča ■ / °dPrtosti Prekmurja. Gre za širino duha, ki ga omogoča H ,ln Zlvijenje v klimi večkulturnosti, sožitja pripadnikov različ-predvsem katolikov in katoličanov, v ozračju strpno-skem °8a' ^ato b' ob današnjem velikem prekmurskem in slovenji pt^aZn'ku ’zrazil iskrene želje in pričakovanja, da bi se ga veselili Urski ljudje in da bi ga pozitivno sprejeli tudi pripadniki itiai j 6 nar°dne manjšine, katerih matična domovina Madžarska 4 a“okra soseda...« Xajes] ' 'n nuJnosti so-reiMjVn 1 ° za marsikoga A^oraij kako doigo A^vozir^^'sta™ iz Okraje otroke v i^nje v omogoče- Miku ?aternem’ sloven-Seje kj, n se večje presedi obist ° (najbrž)> ko je i%Ori?a,CeV Pros,ave način ;° temu-stem so i ZSe2l- Zrazili nestrinja->osnovnošil-SNS na narod-^l1.ki ie"1 območJu v >4jjse ga, domala ideal-lAklo? M trej 8' Podob-^ernan ne P°zna do-‘»"™in (/Ai So n ne bl sme! MS***»-a morajo jezikom (slovenščino poučujejo kot tuji jezik) in da imajo pripadniki italijanske manjšine v Sloveniji (na Obali) šole z italijanskim učnim jezikom, slovenščino pa se učijo kot tuji jezik. Večjih problemov zaradi tega nimajo. In tako je bilo do leta 1959 tudi v Prekmurju. Ker pa učenci, ki so končali osnovno šolo v ma- tudi slovenski otroci obvezno obiskovati dvojezične šole. Česa takega menda ni nikjer na svetu. Za primerjavo kaže omeniti, da v Porabju na Madžarskem nimajo ne dvojezičnih džarskih oddelkih, niso imeli možnosti nadaljevati šolanja v maternem jeziku zaradi preveč oddaljene Vojvodine in tako imenovane železne zaveze, tj. zaprte meje z Madžarsko, je bila spre- šol ne šol s slovenskim učnim , jeta odločitev pred štiridesetimi £ odprte meje v Sotini na Kugli Ječanje z Atrijskimi župani ^u9li° S° Se 2bra,i na tradicionalnem srečanju listini povabljeni gorički in avstrijski župani se ie udeležilo kar pet avstrijskih župa pa je ®n<>te Ženavci dr. Hubert Ja7tS^’ lb- Vogovarjali XsPr«jel edino rogašovski župan Jan . 0 gradnji mo-N V**"1 Povezovanja med sosednjimi o ci pomembno Xprebodu Sotina in Kaleh ter 0 e \narodne odnose. Atil; ’pllVa na medobčinske in s tem tu i m a in pomem-Ank?’’daie tako sodelovanje velikegaJ) slovenija X bv Vtop’’ sai znata na ta način tako phare. Na tem Sumiti denar, ki ga dobita iz ^Jo p^ hk P e^siavili tudi novo turistično m nar M V; A Ata - na državno sv°i° Prednost ko "-^posebno 8j • UJaJ°progra- kotlih Sodeluiejo ^>iji lenih delai0 v \?ka^čan- ’sXelah^^ ahko na ne. formalni ravni pogovarjajo o dodatnih možnostih. Lepote narave ob Solinskem potoku Udeleženci srečanja pa so si ogledali tudi novo turistično pot, ki jo je predstavil Viktor Benko. Predstavil je ta edinstven primerek, kjer teče v naravnem kanjonu Sotinski potok po bazaltnih in feritnih kameninah. Kanjon je globok tudi do pet metrov. Na tej turistični poti, ki je dolga kakšne tri, štiri ure hoda, pa se lahko vidi še marsikaj zanimivega. Med drugim je tam -...4.— mineralne vo- de, na poti so tudi strelski jarki Rdeče armade iz^druge svetovne vojne, tam leži star bencinski sod, ki so ga odvrgli angleški piloti, zanimivo pa je tudi, da ima pot 365 stopnic, kar je zapustila jugoslovanska ljudska armada kot simboliko v spomin na služenje vojaškega roka. Obiskovalci so bili navdušeni tudi nad dolino, še posebno nad čistostjo potoka Ledava, ki iz občine Neuhaus priteče k nam, pred tem pa se združita potoka Klausenbach in Limbach in umazano vodo obdela čistilna naprava. Pot ponuja tudi vzpone in čudovite razgledne točke, od koder se lahko vidi tako na slovensko kot avstrijsko stran. Vidni so bližnji gradovi in dvorci, od tu pa se vidi tudi Pohorje in ob dobri vidljivosti vse do Krnskih Alp. Natančnejše kažipote za pot po dolini bodo postavili kmalu, trenutno pa je še označena s simbolnimi puščicami tridržav-nega nacionalnega parka. A. NANA RITUPER RODEŽi leti kljub vsemu modro dejanje. Starši madžarskega rodu so namreč čedalje v večjem številu vpisovali svoje otroke v slovenske oddelke, tako da bi se lahko čez čas zgodilo, da bi morali šole z madžarskim učnim jezikom zapreti. To bi bil vsekakor prehud udarec za manjšino. Razmere so se do danes precej spremenile. Železna zavesa je padla in kmalu, ko bosta obe državi postali članici Evropske unije, naj med Slovenijo in Madžarsko sploh ne bi čutili meje. Že sedaj je osmošolcem omogočeno nadaljevanje šolanja v srednjih šolah na Madžarskem (nato tudi študij na univerzah), poleg tega deluje v Lendavi od šolskega leta 1981/1982 dvojezična srednja šola, ki naj bi bila (po modelu) prav tako nekaj edinstvenega na svetu. Ali torej res obsojati tiste starše v Lendavi in drugih krajih na narodnostno mešanem območju, ki se jim zdi to, da morajo njihovi otroci obvezno obiskovati dvojezično šolo, prisilno dejanje, ki ga ne podpirajo? In prisila je najbrž sporna. Prav gotovo pa ni nič narobe, ampak lahko zelo koristno, če se otroci (in vsi drugi) na narodnostno mešanem območju naučijo poleg materinščine še jezik okolja. Najbrž je čas za tehten premislek, kako to doseči brez prisile. JOŽE GRAJ ■ OAEVVOO MOTOR Mrk prom oterjev in zmaga ljudstva Popolni sončni mrk je v Prekmurje privabil rekordno število ljudi; še nikoli prej v zgodovini naše pokrajine jih ni bilo toliko na enem kupu - ocene se gibljejo med 35 in 50 tisoč. In kljub temu sem le slab teden pred tem svetovnim fenomenom na televiziji presenečen slišal izjavo Roka Klančnika s Centra za promocijo turizma, da se oni »za ta dogodek niso posebej pripravljali.« In to istega Roka Klančnika, ki sem ga že večkrat slišal »jokati« ob vrnitvi s kakšnih mednarodnih turističnih sejmov, npr. londonskega, kako »Slovenija spet ni ustrezno poskrbela za svojo promocijo«. Zlajnanke, ki jo poslušamo že vrsto let. Zdaj pa, ko so nekateri za zgodovinski dve minuti bili pripravljeni leteti z enega konca sveta na drugega, kot npr. Japonci na Madžarsko, in ko smo imeli priložnost ta pojav turistično mastno iztržiti, pa Centra za promocijo to ne zanima. Ne morem se znebiti vtisa, da spet zato, ker se je to dogajalo v neki »pozadini«, tam nekje v Prekmurju, pa še to na njegovem robu. Kako bi to lahko sploh zanimalo slovensko nacijo? Pa se je Center hudo uštel. Ravno ti, za katere so računali, da ne bodo šli nikamor, so preplavili Prekmurje in ga tako tudi dodobra spoznali. Iz vseh krajev Slovenije, tudi iz zamejskega Trsta, da ne govorimo o ostalih Italijanih, so še k nam valile kolone avtomobilov. In če že Center ni poskrbel za te ljudi, so za njih skrbeli domačini Goričanci, ki so se kar sami organizirali, poskr- Ramin MS d.o.o., Industrijska 1a, Murska Sobota, teL:(069) 36-600 VaNmo m m Kmetijsko žMMd sejem v Gornji Radgoni od 21. do M. avgusta na naš razstavni prostorv hali Dl C H A I R M A N b-MttiMST M IM* K**« 21. 9262 Merci (069) 66617 Ha* MS Hrta. MM*ka 1«, 9000 uma Sobota. (069) 36600 tMaa 1*1 V-. 11 tvhi 76 ** Aao, Pntannka 6* 61, 9230 ČrenSacl (069) 70660 M «», PreBna 23, 2230 Lenart, (062) 726633 SEJEMSKI POPUST do 1 milijon SIT’ Krediti n samo z ošabno Izkaznico beli za prenočišča, hrano in pijačo, naredili kažipote in označili poti, skratka v nekaj dnevih so naredili več za promocijo svojega kraja kot kakšne organizacije, ki so same sebi namen, v letu dni. In do obiskovalcev so bili prijazn i in strpni, tako da so se le-ti vsi po vrsti vračali navdušeni. Zato se čisto logično postavlja vprašanje: Komu je sploh potreben Center za promocijo turizma? In če gremo še'korak dalje: Ali ni to v bistvu žalitev za ljudi, ki naj ne bi vedeli sami najti lepih kotičkov v naši domovini? Mrk je dokazal ravno nasprotno. TOMO KOLEŠ ■ pri 5 ASTRA YOUNG V Avtohiša KOLMANIČ & Co www.avtohis9-kolmanic.si • prodajaffia-vtohisa-kolmanic.si od 21 do 29. avgusta Vas vabimo na Kmetijsko živilski sejem v Gornji Radgoni Serijsko vgrajena klimatska naprava in ABS zavorni sistem pri ASTRA YOUNG Sejemski popust za ostale modele vozil Opel do 70.000SIT v obliki dodatne opreme Prodajno aarvlanl cantan Zolajeva 1B, Maribor, [068] 4BO-8B-BO In Salon TPC Clty, Maribor (OBB) 830-13-10 ♦podružnica Krautberger Radlje ob Dravi (0602] 73-660 in podružnica Avto Marovt Poljčane (062) 825-078 •Avtohiša Markovič Maribor (062) 101-289 ‘Avtohiša Hvalec Kidričevo (062) 796-333 in Ptuj (062) 778-346 »Avtohiša Kolmanič & Dokl Murska Sobota (069) 31-645 »Homer Lendava (069) 76-020 LOKALNA SCENA 19. avgust 1999, Štefan Kolmanič iz Banfija je povezan s Prekmurjem, Prlekijo, Ameriko, Hrvaško... 40 let elektrike v Rogašovcih »Nega dela, ke jaz nebi dela Pleše v folklorni skupni Društva upokojencev Ljutomer ilo je pred 73 leti, ko se je rodil v Clevelandu v Ameriki slovenskima zakoncema Kolmanič mali Štefan, tam sta namreč starša iskala zaslužek. Oče je bil rojen v Gibini v Prlekiji, mati v Trnju v Prekmurju. Štefan je zdaj petnajst let upokojen in živi na Hrvaškem v vasici Banfi tik ob slovenski meji. Je izjemno spreten izdelovalec miniaturnih kmečkih orodij in naprav, poslopij... Šest let je bilo Štefanu, ko je pripotoval s staršema v Evropo. Sestra Edna je za vedno ostala v Ameriki, kjer je bila rojena. Za njo je v otroštvu skrbela babica. Pred 15 leti jo je brat obiskal. Z njim je bila tudi njegova žena Barbara. Srečanje je bilo ganljivo. Sestra govori le nekaj prekmurskih besed, Štefan pa tolče bomo angleščino, zato so si med obiskom več kazali kot govorili. Štefan Kolmanič iz Banfija ima spretne roke in poskočne noge, kljub 73 letom. Foto: F. Š. Leta in leta je Štefan delal vse mogoče v Banfiju in še kje. Izdeloval je opeko, zidal, tesaril, se šel sodarja. Sicer pa o svojih sposobnostih pravi: »Nega dela, ke jaz nebi dela*...« Delal je, se znojil in ni mislil na starost, na pokojnino. In potem se je le redno zaposlil v Pro-izvodno-gradbenem podjetju Ljutomer. Do 65. leta starosti je zbral 15 let delovne dobe. Zdaj dobiva iz Slovenije 25 tisoč to- Pohod na tromejnik in po Dol. Slavečih Tudi člani športno-rekracijskega društva Dolnji Slaveči so organizirali skupinski pohod na ogled sončnega mrka pri tromejniku v Trdkovi. Pot jih je vodila od Grada čez Slaveče do Kuzme, kjer so imeli »okrepčevalno postajo«. Nato so pešačili do Matjaševec, od tam pa še do tromejnika Slovenije - Avstrije - Madžarske. Bilo jih je okrog 40 iz različnih krajev Slovenije. Žal so pogrešali več domačinov, ki so »zalajali« tudi na tradicionalnem društvenem pohodu 14. avgusta po Dolnjih Slavečih. Od 331 pohodnikov je bilo le 40 domačinov, drugi pa so prišli iz Avstrije, nekateri celo z avtobusi. Proga je bila dolgo 10 kilometrov, ob njej pa so pripravili tri kontrolne postaje s pijačo in jedačo. Nazadnje so imeli še družabno prireditev v vaško- larjev mesečne pokojnine. Zadovoljen je. Nekaj pridela na zemlji, predvsem v goricah, in se nekako prebija skozi čas. Štefan zadnjih 15 let izdeluje vse, kar je kje zanimivega videl. To so različna lesena miniaturna kmečka orodja in naprave, poslopja. Izdelati zna več kot sto različnih zanimivih in natančno oblikovanih predmetov. Odkrili so ga tudi novinarji. Trikrat je bil predstavljen na hrvaški televiziji, o njem pišejo časopisi. Štefan je ponosna, samozavestna korenina. Petnajst let je upokojen in prav toliko časa je član Društva upokojencev Ljutomer. Povezan je tudi z upokojenskim društvom v bližnji Štrigovi, kjer je zdaj tudi občina. Že 13 let pleše v folklorni skupini Društva upokojencev Ljutomer. Vsak torek se vozi na vaje v središče Prlekije. Od začetka letošnjega leta in do konca julija so imeli foklo-risti dvanajst uspešnih nastopov v Sloveniji, v Medžimurju ... Lani so plesali tudi v Budimpešti. Obleko, čevlje in še kaj priskrbi klenim plesalcem ljutomersko upokojensko društvo. Skupina ima na programu dvajset plesov. Štefan najrajši pleše »šta-jeriš«. In to še ni vse. Štefanov sin Vlado se ob koncu tedna ubada s kmečkim turizmom. Oče je »pljunil v roke«, zidal, mizaril in zraslo je privlačno poslopje z imenom Klet Vušivčak. Od tukaj je lep pogled na bližnjo Slovenijo, kjer ima Štefan svoje družinske korenine in z njo je tudi zdaj stalno povezan. V bližnjem Ljutomeru je zaposlena njegova hčerka... In življenje v Banfiju je zdaj kar prijetno. V zadnjih petih letih so dobili tukajšnji obmejni kraji asfaltno cestno prevleko. V domove priteka pitna voda in napeljan je telefon. FRANČEK ŠTEFANEC ■ Kako otroku približati tuji jezik? Zgodnje učenje tujega jezik* Otroci so dojemljivejši I godnje učenje tujega jezika zahteva od učiteljev, da.otroku na I spontan in nevsiljiv način približajo jezik, kjer pa je pomembna I prilagoditev otrokovi starosti in dojemanju. Otrok se pri tem nauči spoznavati drugačnost, saj začenja ločevati materni jezik od tujega. S tem se tudi ustrezno razvijata otrokova ustvarjalnost in pozitivni odnos do tujega jezika, to pa otroka nauči strpnosti in razume- vanja drugih kultur. Vodja jezikovnega izobraževanja pri Ljudski univerzi v Murski Soboti Mina Mazouzi nam je povedala, da imajo otroci pri učenju tujega jezika najmanj težav, saj v tem obdobju še ni vplivov drugih tujih jezikov. Otroci si tudi zelo hitro zapomnijo, izgovorjava jim ne dela težav, prav tako pa so tudi izredno dojemljivi za učenje. Svetovni trend v psiholoških spoznanjih odkriva, da je za začetek učenja a Anino nedeljo, 26. julija 1999, je minilo 40 let, odkar je v Rogašovcih, Svetem Juriju in Nuskovi prvič zagorela električna luč. V spomin na to veliko delovno zmago iz 1959. leta so se sešli še živeči člani tedanjega gradbenega odbora s predstavniki Elektra Murska Sobota in predstavniki Občine Rogašovci. Podjetje Elektro Murska Sobota je pred jubilejem na svoje stroške obnovilo fasado in spominsko ploščo na transformatorski postaji Rogašovci L GEZA KISILAK ■ tujih jezikov idealna otrokova starost okrog četrtega leta. Na ljudski univerzi imajo pripravljene programe za šestletne otroke, posebnost programa pa je, da predavatelji obiskujejo vrtce in otroke učijo kar tam, torej v okolju, ki je otroku blizu in v katerem se počuti varno. V skupini mora biti vsaj deset otrok (maksimalno število je petnajst), »učne« ure pa trajajo pol ure. Mina Mazouzi poudarja, da pravza prav ne gre za učenje, kajti otroci ob igri spoznavajo tuji jezik, na podoben način se učijo tudi materinega jezika. Tovrstno »naravno učenje« tujega jezika zajema predvsem risanje, barvanje, igranje preprostih igric, kjer seveda uporabljajo tuje besede. Poudarek je samo na govornem in slušnem dojemanju, saj otroci ponavljajo za predavateljem in poimenujejo preproste predmete, ki otroka vsak dan obkrožajo. Čez čas se že znajo predstaviti, povedati starost, naučijo se šteti do deset, spoznajo osnovne barve, igrače... Na Ljudski univerzi v Murski Soboti izvajajo učenje nemškega in angleškega jezika, s tem da je večji odziv pri nemškem jeziku, saj so starši prepričani, da je ta težji, in zaradi morebitnih poznejših težav v šoli jih zato vpišejo že zdaj. Tisti otroci, ki z učenjem tujega jezika nadaljujejo, začnejo s prvim razredom obiskovati tečaj na ljudski univerzi, kjer se ure učenja podaljšajo na 45 minut, v skupinah pa je od osem do dvanajst otrok. V tem letu ponavljajo tisto, kar so se že naučili, istočasno pa dopolnjujejo besedni zaklad. V drugem razredu se začnejo učiti abecedo, navajajo pa se tudi pisati in brati. V tem času še vedno spoznavajo osnove jezika, kjer je poudarek na konverzaciji, ki jo razvijajo z igrami, pesmicami in uporabo avdiovizualnih sredstev ter najrazličnejših predmetov. V tretjem in četrtem razredu začnejo oblikovati stavke, naučijo se tudi pridevnike in pretekli ter sedanji čas. Na Ljudski univerzi v Lenda- izvajajo teh prosr^nja,sl^ dovolj velikega pa tudi želijo- vajajo ^P^Hejopoldai^jii' predavateljev za RaZpjs^.(. morejo dobi gleški in nems^ J letu^ jf vili tudi v letosnJ odloci^ na odziv se bodo 0 vajanju prog«®GoriU3 j( Ljudska unive^vVfte. dgona pošlje sicer za nemški leturi vzadnje”s^ “J’1 nobenega Pr s dzjva,s* f(r dovolj velikeg ^alic> bodo let°stud Lpinof/ Od osem do d ?a zanimanje pa i Na Ljudski za meru že zbir« nemškega >n askuPme .e/ oblikujejo? ko leto za PrL, paJ* jezika, pnpf^ kevmaji^^ , dnenaljud UgotoV^Oa?Wt$i9S učenje tujega po raZV°j predvse ®'n sikate ativnostt po smernlC tila Pri SP Z J sti kotiš dojemanj £S> Sicer i^oli obd°bjmegaJeZ ,Z pA^ 5 mat , 19. avgust 1999 LOKALNA SCENA 4. Petrovska občina praznuje Novo križišče in igrišča Konkurenco bo čutila tudi telefonija Drugačno oštevilčenje kot osnova za liberalizacijo? 0efrovska občina si je za občinski praznik izbrala । . avgust kot spomin na ?Vl" Pristanek belgijskih strato-tcev v Ženavljih, ki je takrat v Spolnil časopisne stolpce. Pred tega dogodka so že . Postavili spominsko obe-J.’ mimo katerega vodi tudi tu-lrP0,i 'etos pa se lahko pe-tala°^'na Ponaša s še neka-^dobitvami. so minuli teden svečano vpe' ?°jitVeno lovišče Kompas *n Prenovljeno no-deii no 'Srišče v Šulincih, v ne-Iljill Pa So s krajšim, a prisrč-dobitev^3™011? °dprli dv°ie pri' čjnsL Vres lično urejenem ob-PreureJeno Wšče n°V0’ večnamensko '»ber ZUpan Franc Šlih-žiščeLep°U(iarik daje novo kri-ptveno prispevalo k po- Petrovski župan in predsednik KS Petrovci Aleksander Bencik sta prva prerezala vrvico ob otvoritvi križišča lavza na novem petrovskem igrišču požel nastop policijskih specialcev, ki so se kar šli wrestling do,bi kraja, ki tako in tako že sodi med najbolj urejene v občini, novo večnamensko petrovsko igrišče, na katerem se bodo lahko merili nogometaši; odbojkarji in tenisači, pa bo poleg križevskega stadiona postalo nekakšen “drugi” občinski športni center. V sredo, žal že po zaključku naše redakcije, pa bo v prenovljeni občinski dvorani tudi slavnostna seja, na kateri bodo podelili občinske plakete in diplome. Več o tem pa naslednjič. BESEDILO IN POSNETKA: MV ■ iztekom monopola Telokoma konec prihodnjega leta bodo pri nas začeli delati konkurenčni operaterji oz. njihova omrežja. Zanimanje za to že kažejo ponudniki interneta in kabelske televizije ter tujci. Zaradi tega bo treba pridobiti zadostno število klicnih številk, v katere je treba vgraditi funkcije, ki omogočajo izbiro operaterja. Tudi to je razlog, da bomo do konca leta 2000 prešli na novo oštevilčenje v javnih telekomunikacijah, ko bo iz številk omrežnih skupin izbrisana šestica. Tako se bo do konca naslednjega leta Slovenija tudi v javni telefoniji znebila šestice, ki je še ostanek iz nekdanje Jugoslavije. Pravilnik o oštevilčenju v javnih telekomunikacijskih omrežjih, ki gaje podpisal minister za promet in zveze Anton Bergauer, je osnova za spremembo oštevilčenja, po kateri bo omrežna skupina za Ljubljano, denimo, 01 namesto sedanje številke 061. Novi sistem pa pomeni tudi enak dostop za vse operaterje, ki bodo dobili licenco. V poldrugem letu je namreč treba pripraviti oštevilčenje, ki bo omogočalo liberalizacijo javne telefonije. Odločen boj za pomursko omrežno skupino Načrtovane spremembe v javni telefoniji so povzročile že nekaj hude krvi v različnih delih Slovenije, med drugim tudi v Pomurju, kjer naj bi ukinili omrežno klicno številko 069 oz. po novem 09, saj naj bi pomursko telekomunikacijsko omrežje vključili v mariborsko omrežno skupino 02. Temu so se odločno uprli župani pomurskih občin, ki napovedujejo, da se bodo za dosedanjo omrežno skupino bojevali celo z državljansko nepokorščino. V protestnem pismu Telekomu so med drugim zapisali, da novi pravilnik o oštevilčenju v javnih telekomunikacijskih omrežjih, s pripravo katerega pomurske občine niso bile seznanjene, s čimer so jim bili onemogočeni morebitne pripombe in predlogi pri njegovi izdelavi, nikakor ne pomeni prilagajanja zahtevam Evropske unije. Po njihovem mnenju pomeni tak način nadaljnje potiskanje nerazvitih regij in občin v še večjo gospodarsko nerazvitost, hkrati pa nadaljevanje nezadržne centralizacije države. Po prepričanju pomurskih županov bo regija z izgubo lastne telefonske omrežne številke v prihodnjih letih na telekomunikacijskem področju še bolj zaostala. MILAN JERŠEB Na kratko Začetek tesnejšega sodelovanja 2j®yna skupnost Cven Manjkalo je denarja '0 našli . * k ' .. * • ' v veijj^f^^rrktura v Slo-^^liti zd^01- "e m°re kritem, dobro urejeno-Mi^redvsp naislabšem po-^^iokalne ceste, ki kraje in vasi- \S.V°jčas( '^PnostCven, »h.h Uvozili še gramoz i>ta upnice. i{) ? ki 0 nastajale ve-^5° a<3 So bile (in so XhlSoSe. l Za prev°ze. \ ^stij c° °dl°čili, da Cesto’kar pa je Sk^dniu27180^™str°-^av^ičse^683 odbora jevn0 JC naiprej obr' i\ V ^secnkUpnost Cven, SnVProgr ^arcu na se' 'SOoonndkrat s°jim kon'tUd’ p°djetje zaizk» S /obih ;ram°znice. Od Sen p°djetii rati predraču- Mur L ' Pr' CeSt' NSan '338-620 mi' %ana ^^Juto- ’ Ki Um _1 Podobne luknje, ki »krasijo« cesto, so za prevoz zelo nevarne. šal pridobiti potrebna sredstva s pomočjo programa CRPOV (celostni razvoj podeželja in obnove vasi). Pripravili so vse dokumente, potreben je bil le še podpis predsednika KS Cven (Matija Sever). Tukaj pa seje zalomilo, kajti Sever tega dokumenta ni hotel podpisati, poleg tega pa je menda junija na sestanku KS brez soglasja sveta kar sam odločil, da za cesto obljubljenih sredstev ne bodo prispevali, a je kasneje vendarle odobril borih 500.000 tolarjev. Zaradi tovrstnega zavlačevanja so z deli pričeli šele v juliju, kar je zaradi uvedbe davka na dodano vrednost podražilo investicijo za deset odstotkov. Tako je tri milijo- dobrih 400 metrov preplastitve. Preostali del (okrog 700 metrov) pa je ostal v prejšnjem stanju. Slavič je na junijski seji KS sicer zahteval, da se zakrpajo vsaj luknje, vendar pa se to do danes še ni zgodilo. Slavič se zato sprašuje, čemu je namenjen njihov samoprispevek, ki menda letno prinaša v blagajno KS okrog dva milijona tolarjev. Prepričan pa je, da bi bilo cestišče že zdavnaj preplasteno, če bi imel predsednik KS dovolj posluha in tudi interesa za okoliško problematiko. Za Slaviča je zadosten dokaz že to, da so asfaltirali cesto na Cve-nu (okrog sto metrov dolžine in tri metre širine), ki pa za razliko od ceste na Sp. Krapju ni bila v Utnčnii nrneram de la. Tako je Slavič prepričan, da KS vodi Sever sam, saj z njim zelo težko sklepajo kompromise. Ko smo povprašali o zadevi še predsednika KS Cven, smo zvedeli, da dokumenta o pridobitvi sredstev iz programa CRPOV ni VHODNA (s 6 izolacijskimi komorami in protivlomno zaščito) / rtabil OKNA, VRATA, OKNA IZ LESA, ALUMINIJA IN PVC-OKNA Tiffany Bohar T., s. p., Trimlini 64, Lendava Telefon : 069 74 953, faks: 74 640, GSM: 041 549 691 podpisal, kajti ta je tudi vključeval obveznost do KS Cven, da iz referendumskega programa zagotovi sedem milijonov tolarjev, kar pa ni bilo mogoče, saj so deset milijonov že namenih za prenovo vrtca. Obljubljenih 1.600.000 tolarjev pa je iz podobnega razloga splavalo po vodi, tako da je KS za preplastitev lahko namenila samo 500.000 tolarjev. Severje prav tako zanikal Slavičeve trditve, da znaša samoprispevek Sp. Krapja okrog dva milijona; po njegovih besedah lahko sklepamo, d?.veliko manj, vendar pa natančnega zneska nismo zvedeli. Sever še poudarja, da bi bile na preostalem delu cestišča luknje zakrpane, če bi bil med izvajanjem preplastitve prisoten tudi Slavič, zdaj pa to ni več izvedljivo. Medtem ko bosta Slavič in Sever iskala (morda skupne) rešitve in potrebna sredstva, pa luknje ostajajo v prvotnem stanju, ki že spominjajo zgolj na ostanek asfaltirane ceste. Taka cesta lahko povzroči nemalo težav in neljubih posledic v prometu, in čeprav cesta ni preveč prometna, je v prvi vrsti treba poskrbeti vsaj za varnost tamkajšnjih prebivalcev. DARJA TIBAOT ■ ALUMINIJA IN LESA M orda že malce pozabljeni sončni mrk, kije privabil na skrajni rob Goričkega številne obiskovalce, je bil tudi priložnost, da so se (neuradno) srečali tudi politiki, svetniki in župani. Občina Kuzma je organizirala ogled tega izjemnega naravnega pojava v Trdkovi, tja pa so na povabilo župana Jožefa Ška-liča, svetnikov ter občinske uprave prispeli tudi veljaki občine Raz-križja. Ob tej priložnosti sta tako oba župana, Škalič in Stanko Ivanušič, izrazila željo po še tesnejšem sodelovanju na vseh področjih. Njuno srečanje je tudi dokaz, da se obe občini ne zapirata v svoje meje, v kratkem pa bodo predstavniki te najsevernejše slov-sneke občine vrnili obisk, (mv) 9000 Murska Sobota.Slomškova 33. ZNANJ Borza znanja je informacijsko središče, v katerem brezplačno zbiramo, urejamo in posredujemo podatke o ljudeh, ki znanje iščejo in o ljudeh, ki znanje ponujajo. Kdaj in na kakšen način boste znanje izmenjali in morebitno plačilo za izmenjavo znanja je povsem prepuščeno vam samim. In katera znanja se trenutno ponujajo in iščejo: - iščejo se informacije kako uporabljati vodnjak; - gospa se želi naučiti slikati na platno; - ponuja se znanje aranžiranja cvetja. Informacije: BORZA ZNANJA M. Sobota, pri Ljudski univerzi Murska Sobota, Slomškova 33, telefon (069) 36 566, spletna stran http:/ /www.borzaznanja.mss.edus.si ali lil iHoUa | IfUVMMTrt tv, I--X 6 FINANCE & GOSPODARSTVO 19. avgust 1999, »P** Borza Dnevi delnic Merkatorja in polnih skladov o nekaj tednih zatišja in likvidnih problemov ter počitniškega razpoloženja je trgovanje na domačem borznem trgu končno nekoliko oživelo. Dnevni prometi še ne presegajo nadpovprečnih prometov, so pa zato delnice nekaterih družb in večine skladov nadpovprečno porasle. V bistvu smo lahko priča splošnemu dvigu cen delnic. Med tem ko na Japonskem tečaji še naprej rastejo, pa na Wall Streetu beležijo najnižje promete, ki pa so kljub temu še vedno pozitivni. Ameriški investitorji so se v teh dneh najbolj zanimali za delnice računalniških družb, sicer pa'bo naslednja stresna situacija na Wall Streetu 24. avgusta, ko bo ponovno zasedal komite centralne banke, kjer bodo odločali o obrestnih merah, takrat bo verjetno trg ponovno oživel, v katero smer, pa bomo videli. Najvažnejši indeksi trenutno znašajo: DAX 5.259, FTSE 100 6.166, Dow Jones 11.024 in Nikkei 17.860 točk. Domači delniški indeks SBI je od torka pridobil 2,6 odstotka, trenutno je vreden 1.854 točk, izredni porast je te dni beležil indeks PIX (+13%), medtem ko zanimanje za obveznice pada, saj je indeks BIO nižji za slaba 2 odstotka. Borzni posredniki smo te dni sklenili za 3,5 milijarde tolarjev poslov, v tem tednu so bili manjši prometi, saj večjih poslov ni bilo prijavljenih. Zato pa je bilo v preteklem tednu pol prometa praktično realiziranega v svežnjih, najbolj seje to poznalo pri delnicah Aerodroma. V sredo je bilo ustavljeno trgovanje z delnico Leka, saj naj bi iz tujih virov prišla novica, da je Lek podpisal pogodbo z Ethical Pharmaceuticals South Africa S A o skupnem trženju zdravstvenega obliža, posledica pa je VREDNOSTNI ENOTNI TEČAJI PAP IR 10. 8. 99 17. 8. 99 razlika v odstotkih delnice na trgu A Blagovno trgovinski center 1 3.496,50 1 3.788,51 2,16 Dolenjska banka - imenske 1 9.990,00 1 8.998,95 -4,96 D rog a P o rto rož 33.999,90 33.824,28 -0,52 Emona Obala Koper 2.183,20 2.1 94,34 0,51 E tol C elje 21 .010,45 21 .043,80 0,16 Interevropa Koper 2.321 ,78 2.31 1 ,76 -0,43 Istrabenz K oper 2.995,50 3.051 .99 1 ,89 Kolins ka Ljubljana 2.076.12 2.064,69 -0,55 Krka, tovarna zdravil, Novo mesto 27.647,24 27.799,07 0,55 Lek. razred A 36.695, .50 37.570.55 2,38 Luka Koper 3.291 ,00 3.321,87 0,94 Merkator, poslovni center 9.972,41 1 1 .588,86 1 6,21 P etrol Lju bljana 25.1 68,57 26.082,69 3,63 P robanka M aribor 27.400,00 28.880,00 5,40 Radenska 2.241 ,20 2.261,53 0,91 SKB -banka 2.380,00 2.380,00 0,00 Zdravilišče Moravske Toplice 1 .400,00 1 .404,76 0,34 delnice us trg« B K ovinotehna C elje 905,40 8.94,93 -1 ,1'6 na trgu A BTC hipotekarna obveznica 113,50 113,51 0,01 Republika Slovenija. 2. izdaja 103,20 103,50 0,29 SKB-banka, 3. izdaja 100,00 100,00 0,00 delnice na OTC Cetis Celje 1 1 .61 0.00 1 1 .740,00 1.12 Color Med vode 4.433,30 4.950,95 1 1 ,68 Fructal Ajdovščina 2.238,40 2.250,00 0,52 G orenje V elenje 1.959,00 1 .972,92 0,71 H elios Dom Žale 33.587,70 34.000,00 1,23 Kerna Puconci 2.407,00 2.500,00 3,86 Tovarna sladkorja Ormož 3.400,00 3.301 ,00 -2,91 Veletrgovina Potrošnik 1 .486,00 1 .600,00 7,67 Kratkoročni papira de! nakupnega bona NB11 (vsit) 5.394,00 5.294,1 0 -1 ,85 del nakupnega bona NB12 (v sit) 5.371 ,00 5.274,30 -1 ,80 obveznice na prastam trgu SL odškodninski sklad 66,60 67,40 1 ,20 investicijske dražbe TRIGLAV STEBER 1 67.90 78,91 16,22 NFD 1 61,10 72,71 19,00 ZVON 1 48,40 57,65 19,11 POMURSKA INV.DRUŽBA 1 61,10 69,45 13,67 ZLATA M ONETA 1 48,70 57,51 18,09 VIP A INV EST NANOS 63,00 70,98 12,67 ATENA TRI 38,20 42,28 10,68 INFOND ZLAT 38,70 42,89 10.83 KM ECKA DRUŽBA 34,00 36,95 8,68 POMURSKA IN V.DRUŽBA 2 28,00 27.10 -3,21 Slovenski borzni indeks SBI 1 .806,13 1.854,23 2,66 Borzni indeks obveznic BIO 106,71 1 04.76 -1 ,83 Indeks delnic PlD-ovPlX 1 066,62 1212,38 13,67 bila v enem dnevu porast tečaja za 4 odstotke. Ker pa to ni bila uradna objava Leka, se je borza odločila za trenutno ustavitev trgovanja. V naslednjih dneh je bila potem v ospredju delnica Nacionalno finančne družbe 1, kajti četrtkovi svežnji po 75 tolarjev so samo zarisali pričakovani tečaj in porast tečaja v prihodnjih nekaj dneh. Vroča tema so še vedno nakupi delnic Kovinotehne ter v teh dneh vložena vloga kranjskega Merkurja (v skladu z zakonom o prevzemih) za izdajo dovoljenja za ponudbo za odkup delnic Kovinotehne. Odkupna cena v ponudbi je 750 tolarjev, po taki ceni so tudi oblikovali osnutek ponudbe za odkup 4.226.724 delnic, to znaša 90,85 odstotka vseh delnic, medtem ko jih ima Merkur v lasti že 9,15 odstotka. Med prometnejšimi delnicami so zabeležile nadpovprečno rast delnice Mercatorja (nad 16), Petrola,' Probanke (nad 3) in delnice Leka ter BTC-ja (več kot 2 ). Delnice Merkatorja so se v torek dotaknile 12.000 tolarjev, kar je nova najvišja vrednost. Na prostem trgu je krepko porasla delnica Colorja na vrednost 4.950 tolarjev. Rast cen delnic pidov je bila najbolj intenzivna. Del-• niče določenih pidov so namreč v zadnjem tednu porasle tudi za 20 do 30 odstotkov. Tako so delnice TG1N dosegle vrednost 78 tolarjev, NFIN 72 in PM1N 69 tolar- jev. Borzni posrednik Pomurje ne sme postati slovenska žitnica Govedoreja izpušča dušo V petindvajsetih letih se je število krav prepolovilo akole na prvi pogled je morda prijetno slišati, da je Pomurje slovenska žitnica, vendar tisti, ki takšne trditve sprejemajo, gotovo pozabljajo na njene posledice. Ob sedanji posestni sestavi se s poljedelsko pridelavo v Pomurju ne bo dalo preživeti, pa tudi sicer si brez goveda ne moremo zamišljati ohranitve kulturne krajine. Poznavalci razmer v govedoreji so že v začetku devetdesetih let trdili, da stalež krav v Pomurju ne sme pasti pod 20 tisoč glav, saj bi se ob takšnem stanju začeli srečevati s problemom zaraščanja. Vse kaže, da se letos najbolj črne slutnje uresničujejo, saj bo stalež krav pri pomurskih rejcih padel pod kritično mejo. To pa je že znak za alarm in ob tem podatku ne bi smeli ostati ravnodušni vsi, ki so tako ali drugače odgovorni za položaj v pomurskem kmetijstvu. Politika tepe Pomurce Trenutno stanje v pomurski govedoreji je odraz razmer, ki že vrsto let vladajo na tem področju. Na zmanjševanje števila krav v preteklosti so seveda vplivali tudi drugi dejavniki, vendar osnovne vzroke za to velja vseeno pripisati neustrezni kmetijski politiki. Predvsem v njej je potrebno iskati vzroke za to, daje velika večina kmetij ostala brez naslednikov, zaradi neustrezne starostne sestave pa so številne kmetije opuščale govedorejo. Če je bilo še leta 1980 v Pomurju 11.200 rejcev, ki so imeli v svojih hlevih 36.400 krav, se je v lanskem letu število rejcev zmanjšalo na 4.824, število krav pa na 20.145. Z opuščanjem govedoreje pri posameznih rejcih se je sicer povečevala koncentracija, vendar ta ni mogla nadomestiti izpada, kije nastal zaradi praznjenja hlevov pri drugih rejcih. Daje do koncentracije vendarle prihajalo, pa kažejo nekateri podatki. Leta 1980 so le trije pomurski rejci redili več kot 15 krav, lani je bilo takšnih rejcev že 53, od 10 do 15 kravje leta 1980 redilo 53 rejcev, lani pa že 190. Takšno je pomursko povprečje, po posameznih območjih so razmere povsem različne. Še naj- bolj zaskrbljujoče so na območju upravne enote Murska Sobota in Lendava, kjer problem zaraščanja kmetijskih zemljišč v nekaterih krajih že prihaja do izraza. Po podatkih ŽVZ za Pomurje v soboški upravni enoti kar 75 odstotkov vseh rejcev redi od 1 do 4 krave in le pol odstotka rejcev več kot 15 krav, v upravi enoti Lendava je 83 odstotkov rejcev z 1 do 4 kravami, nad 15 krav pa redi 0,7 odstotka vseh rejcev. Bistveno boljše so razmere na desnem bregu Mure, saj v ljutomerski upravni enoti od 1 do 4 krave redi polovica rejcev, takšnih z več kot 15 kravami je 2,4 odstotka, v upravni enoti Gornja Radgona pa ima kar 2,8 odstotka rejcev več kot 15 krav, medtem ko jih dobrih 59 odstotkov redi od 1 do 4 krave. Rezultati lastnega dela Kljub močnemu poslabšanju razmer v govedoreji pa rejsko in selekcijsko delo, katerega začetki segajo v leta med obema vojnama, na tem območju ni nikoli zamrlo. S 64 odstotki krav, ki so vključene v A-kontrolo proizvodnosti, zavzema Pomurje največji delež v Sloveniji, žal pa še vedno nismo izkoristili genetskega potenciala, ki ga ima simentalska pasma govedi. Kot trdi Franc Šo-naja z ŽVZ za Pomurje, je neizkoriščenega 40 odstotkov genetskega potenciala in če bi mlečnost po kravi dvignili v povprečju za 500 litrov, bi to pomenilo letno 10 milijonov litrov več mleka. Rezultati selekcijskega dela se odražajo na večji proizvodnosti in na količinah odkupljenega mleka. V letu 1980 sta obe pomurski mlekarni od domačih rejcev odkupili 46 milijonov 414 tisoč litrov mleka ali 1.594 litrov po kravi, v letu 1991, ko je odkup presegel rekordnih 60,6 milijona litrov, je odkup po kravi znašal 2.226 litrov, v lanskem letu, ko je bilo v Pomurju odkupljenega nekaj več kot 50 milijonov litrov mleka, pa je odkup po kravi dosegel že 3.125 litrov. Po mlečnosti Pomurje s 4.092 litri po kravi še zaostaja za slovenskim povprečjem (4.148 litrov), je pa tudi tu bistvena razlika med levim in desnim bregom Mure. Medtem ko povprečje v Prekmurju znaša le 3.930 litrov, na radgonskem območju to povprečje dosega 4.379 litrov in na ljutomersko-križevskem območju 4.517 litrov po kravi. Da so še možnosti za povečanje mlečnosti, kaže podatek, da najboljša pomurska kmetija pri 12 kravah dosega hlevsko povprečje 6.059 litrov mleka po kravi. Prav zaradi uspešnega selekcijskega dela so bili pomurski govedorejci znani po kakovostnih plemenskih živalih, ki so jih uspešno prodajali tudi na tuja tržišča. Tako so leta 1985 prodali 1.325 plemenskih telic, leta 1987 že 1.452, nato pa seje zaradi znanih razmer prodaja začela zmanjševati. Leta 1990 sojih prodali 715, leta 1996 so pomurski rejci prodali 356 plemenskih telic, lani pa le še 206 in vse te so ostale v Pomurju. Manjša pro- Razcvet pomurske goved0 reje sega v začetke sedemdesetih let, saj je bio leta 1974 prvič osemenjenih 46.200 plemenic, nato pa se je število kravi leta v leto zmanjševalo-deset let se je njihovo število zmanjšalo za tisoč, leta 1988 so J našteli 32.844, leta 19« je padlo pod 30 tisoč, v 1996 jih je bilole se 21.510, letos pa je njih število že padlo pod rl nih 2 tisoč glav_ daja zunaj Pomurja je k dvigu kakovosti domač b črede, žal pa so pomurs zaradi spremenjenega^’ države, spet potegnili r a nec. Zaradi ukinitve P* remont goveje črede je lani izgubilo 34 mihJ° larjev. Veliki rejci le s krivajo lastne potrebe po tu, tistih rejcev s tremia kravami, ki so bili naj jevalci kakovostnih P6 telic, pa je vedno manj- Sodeč po vsem lahko zaključimo, da v pomurski govedoreji vendar kaže, da to vsaj nutku nikogar preveč n rja. Razen seveda rejo problematiko opozarjaj brez pravega skim kmetom je g°ve lej predstavljala najP° J vir dohodkov, pa se vedno bolj o r njihovem socialnem Blokada žiro računov poravnanih obvezn°s ninskegainzdravsgj^ rovanja je zato le zaiku vseh težav. čutijo prav P0^1^ O znižanju cen zdravil Variš Lendava Za DDV ni zdravila Sporazum je podpisan! Hura, počitnice! ržavni sekretar za zdravstvo prim. dr. Janez Zajec, sicer pa po vplivu prvi mož zdravstvenega ministrstva, je direktorjem zdravstvenih zavodov in lekarn prve dni avgusta poslal dopis, s katerim jih seznanja o vsebini sklenjenega sporazuma med vladno pogajal- sko skupino in proizvajalci zdravil o znižanju cen zdravil, hkrati pa jim je zaželel »prijetne počitnice« in pripisal naznanilo, da «... z novim letom pa bo potrebno dogovoriti tudi dokončno določanje cen zdravil v Republiki Sloveniji«. Konec dober - vse dobro!? A ni tako dobro in tudi konca še ni. Le »župca« se je za nekaj časa odstavila s štedilnika, da ne bi prekipela ravno v času počitnic in bo znova začela glogotati, ko bodo v zdravstvenih zavodih začeli izračunavati vrtoglave rdeče številke. Pa za to ni kriv DDV v zdravstvu sam po sebi, saj ga poznajo tudi v ostalih evropskih državah, ampak nepripravljenost največje javne veje nanj in to, da ni nikjer rečeno, kolikšen delež pobranega davka v zdravstvu bo »vrnjen« zdravstvu. Kljub »znižanju« cen zdravil iz liste A in B ( A = zdravila na recept, B = zdravila na recept ali brez recepta) za domače proizvajalce za štiri in tuje za triinpol odstotka, so ta vendar po 8-odstot-nem pribitku davka dražja za štiri so tudi zdravila iz liste C in D (C = pomožna zdravilna sredstva, D = medicinski pripomočki). Pred uvedbo DDV-ja so bili zdravila iz liste C in nekateri medicinski pripomočki obdavčeni s petimi odstotki (ne šestinpol, kot še vedno napačno objavlja državni sekretar), po novem pa z osemodstotno stopnjo. In če k temu dodamo še davek na storitve in potem višje cene vseh ostalih dobaviteljev, ki oskrbujejo zdravstvene zavode, bo to zdravstvo, predvsem bolnišnice, pahnilo v likvidnostne težave. Kaj bo s tistim vmes? DDV je začel veljati prvega julija, sporazum o znižanju cen pa prvega avgusta. In kdo bo plačal Zavod za zdravstveno zavarovanje je namreč najavil (dopis 29. junija), da bo s prvim julijem zavračal vse račune izvajalcev in dobaviteljev za storitve, zdravila in tehnične pripomočke, ki bodo vsebovali pripisan davek na dodano vrednost na dotlej veljavne cene. »Dejstvo je, da nam Zavod za zdravstveno zavarovanje fakture - gre za pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja - od prvega julija ne plačuje. Septembra naj bi se sestali in ugotovili vpliv DDV-ja na cene zdravil in lekarniških storitev. Pričakujemo, da bodo tiste fakture, ki so bile izdane julija z veljavnimi cenami, tudi plačane,« je izjavil predsednik Lekarniške zbornice Slovenije in direktor Pomurskih lekarn Ivan Zajc. Potrošnikom, samoplačnikom v lekarnah pa tako ne ostane drugega, kot da na višje julijske cene kar najhitreje pozabijo in se potolažijo z znižanimi (višjimi) cenami za naprej. Nove pošiljke zdravil za lekarne že imajo nižje cene, breme znižanja pa so si razdelili proizvajalci ter veledrogeristi. In prav zato ne bo nobeno presenečenje, če bodo to umestili v poslovno sodelovanje z javnimi zdravstvenimi zavodi in jim še dodatno otežili poslovanje. D Na borzni parket -i 31,5 ružba Variš, d. d., Lendava je lani ustvari larjev dobička, ki ga bodo po sklepu skuP* ^jdeini 1 ( razdelili. 10,1 milijona so namenili za izp|ač' daliZ3^’ zplačilo na delnico je 50 tolarjev), prav toliko ga uspe^n°r jl^ nerazporejenega pa ostane 11,3 milijone tolarjev- '^ji lanskem poslovnem letu bo uprava, direktor Štefan nadzornega sveta (šestčlanski nadzorni svet) preJe ^stotel4 0 višini dva tisoč dvesto delnic, kar predstavlja dober ga kapitala družbe. Na zadnji skupščini je bil namreč izglasovan sklep o oblikovanju sklada lastnih delnic v višini desetih odstotkov izdanih delnic, iz katerega bodo tudi izplačali nagrade. Proti sklepu o oblikovanju sklada ter proti nagradi je glasoval pooblaščenec odškodninskega in kapitalskega sklada, ki imata v rokah nekaj več kot osemnajst tisoč delnic. Velikega trgovanja z delnicami Varisa doslej na črnem trgu ni bilo, vodstvo podjetja pa ga, z namenom polnjenja sklada, tudi ne misli spodbuditi. Počakali bodo na september, ko bodo delnice družbe začele kotirati na prostem borznem trgu, kajti podjetje se je lastninilo tudi z javno prodajo delnic. Takrat se bo pokazala tudi realna vrednost delnice, ki bo po pričakovanju nižja od knjigovo- tudi direktor bočan- »S tem ze‘ ^j vodilni zauPa^ X dal. vdpOs,O^M m kak0 načrta s P° rezultuti * > seg opr.»l strukture s vgl>> Re» koliko "2,< kot v Prir,11irekto* ue," dobju, zat0 ysPe fam Sob°c vOo tudi to pos' Proizvodndo l, zaseden^ i0 Ji kabin- g1"*, 19. avgust 1999 GOSPODARSTVO Davčni urad Murska Sobota išče poslovne prostore Dim nekega ognja ali zgolj malomeščansko prežvekovanje ■--------------------------------------------- Ž^esenost prostorov ter centraliziranje davčne službe - razlog za iskanje novih prostorov so Davčnemu uradu Murska Sobota potrebni drugi poslo-Prostori? »Prav prostorska problematika murskosoboške ^renosZP°StaVen°Va or8an’zac'jska struktura davčnega urada davčnih funkcij z izpostav na davčni urad in nove !>isk ZVeZ*Z dav^om na dodano vrednost) sta bila osnovna razloga ^orKr110^ ^kcionalno primernih poslovnih prostorov,« je od-a •rektorica.urada Vlasta Temlin. ’ Urad Murska Sobota (vLendavi’ ^ski? J Gornj' Radgoni in lokacija Oti) uraduJe na šestih •li SOb ’ °d tega 'ma tr’v Mur‘ čilskih n’ SiCer v najetib ob' sedež UrPr?torihje izpostava, ^8« a a pa je v Prostorih Poslovnika p^ači]rii promet ter v •Uta L, Prostorih v ulici Sta-.5""“ $ob°ta' uradu Murska Der2sSam° ze d°iso časa ProstC Prob'em neprimer-'MosnkA’ v katerih deluje Stotih °^a ^P051373-« Je v VlastJ1^713^53^3 še p°ja' pisarn^emlin' Poj3snjuje, ^ške ir prostori mursko-neon°StaVe s sedanjo op-^Vniih mern* za normalno %Jn ne m°rejo zagotoviti %entVarn0St' Podatkov in Npja?e’ Zarad' tretjega /Ni Jer S0’ pa tudi niso fe^jihie3^6 Stranke' Po' %netn . murskosoboška Sila 7aaj-Stega oktobra lani Met(|a a ClrnPrejšnjo izselile Potrebujejo $eda ene' ^Nrimn°Stori Urada pa so Aa orgar|rn' Zaradi spremi-ali poeno' kh5edež davp b°d° z izpostav it '^loge knega Urada Prene-N>in odmere He ter „ A samostojne Jr'^izn °8e P°biranja bodo da’ Sa prejemaiJe’ 'Zdajali p<> b ''''druopa 1 davčne na-Uge dokumente. jem delno opremljenih poslovnih prostorov oziroma najem s postopnim odkupom izbrala ponudbo Sobote-Centra. »Ponudba Sobote Centra, d. o. o., Murska Sobota je na podlagi točkovanja meril za ocenjevanje ponudb dosegla največje število točk in prednost pri večini ocenjevalnih postavk (lokacijska ustreznost, ustreznost poslovnih prostorov po tehničnih zahtevah, druge ugodnosti),« je zapisala Temlinova, ki je bila tudi članica komisije za izbiro. Pritožba LB Hipo,d. o. o., in Fecting, d. o. o. Na izdani sklep o izbiri najugodnejšega ponudnika sta se pritožila skupna ponudnika LB Hi-po in Fecting ter vložila zahtevo ^•ersltuPaj St?110 javnihZa flnance je ,?aro®ihšti- SeHraL°bjavi|a javni Ao kv !^Ursk' Sob°ti S^°Satni^^ K« Na"j so se ^S^’d.o.0, Nd s Poslovnimi Sobota s NbJSha ^‘^iici Sta-Aki'.^o ZaSpHa Davčni tAa n ZaPosiOv aj v najemu Ad^ipo h anje’ Z3 sle-direk-Jokali »d8 Ant0na IjiiSa^Paj Lft tirUg0 reši’ 8’ d. o.o ^C^db je bT' JaVno Terme Banovci Termalna voda kot naravno zdravilno sredstvo Zadovoljili z obiskom Tl ermalno kopališče Banovci se razprostira na površini štirih hektarjev, ponaša pa se z zdravilno vodo, ki jo črpajo iz globine 1500 metrov in doseže začetno temperaturo 60° C. Termalna voda tako predstavlja naravno zdravilno sredstvo (po mnenju ministrstva za zdravstvo), ki se uporablja pri zdravljenju bolezni poškodb in pooperacijskih stanj po posegih na okostju, sklepih in mišičju. Terme Banovci ponujajo ugodje penzionov prve kategorije, katerih kapaciteta je 35 ležišč v centru term, novo zgrajeno hotelsko naselje Zeleni gaj pa ima 42 apartmajskih sob. Poleg tega imajo še urejene prostore za kampiranje, kjer je poleg klasičnega kampa še naturistični, ki so mu nadeli ime Sončni gaj, bil pa je prvi tovrstni kamp ob termalni vodi v Evropi. Gostje ih dnevni obiskovalci se lahko ob vročih dnevih ohladijo v velikem rekreativnem bazenu z navadno vodo, najmlajši Pa se zabavajo v mini bazenu ali Pa se spuščajo po toboganu. Po- Ali.... ali.... s • za revizijo postopka javnega razpisa. Zato je naročnik, torej Davčna uprava Republike Slovenije, razpisno dokumentacijo predal v nadaljnjo presojo revizijski komisiji. Slednja je zadevo sebna ponudba je nočno kopanje, ki traja od šeste do desete ure zvečer. Letos so zgradili tudi nov kompleks zunanjih bazenov s termalno vodo (34-37° C), ki pa je še posebej zanimiv zaradi svetlobnih in zvočnih efektov ter vodne masaže. Od vseh 1840 m2 vodnih površin jih je 216 m2 v zaprtem bazenu s termalno vodo, tukaj pa so tudi podvodne masaže, savna in trim kabinet. V banovskih termah obratuje tudi zasebna specialistična ordinacija za ortopedijo, travmatologijo in športno medicino. Gostje imajo v športni in rekreativni ponudbi na razpolago že obravnavala, kaj je odločila, pa uradno še ni znano. V službi za stike z javnostmi z Davčne uprave RS nam več kot to, »da postopek oddaje javnega naročila zaradi sklepa revizijske komi- izposojo koles, igranje tenisa, odbojke in namiznega tenisa, urejenih pa je kar nekaj stez za tek v naravi. V sklopu animacijskega programa pripravljajo tudi izlete po okoliških turističnih točkah. Vodja recepcije Ivo Lebar nam je povedal, da se je v letošnjem letu povečal obisk kar za trideset odstotkov. Tako so do julija zabeležili že čez 38000 gostov. Največ jih prihaja iz Slovenije, skoraj petina pa je Avstrijcev in Nemcev, nekaj je tudi Nizozemcev, Italijanov in Hrvatov. Zelo dobro je obiskan tudi Zeleni gaj, kije do julija sprejel 12500 gostov, zanimiv pa je podatek, da je v naturističnem kampu le majhen delež domačih gostov, večje zanimanje zanj je pri gostih iz tujine. DARJA TIBAOTI sije še ni končan«, niso želeli povedati in še, da dodatnih komentarjev ne bodo dajali. Poizvedovanje na uradnem mestu v Ljubljani se je torej končalo le pri tem, neuradno pa je že mogoče slišati, da naj bi revizijska komisija sprejela sklep o odpravi sklepa komisije za izbiro. »Mi uradno nismo prejeli ničesar,« je povedal direktor družbe Sobota-Center Drago Ružič. Jože Šavel, direktor družbe Fecting, pa: »Revizijska komisija je dala svoje mnenje, kako se bo odločil urad, pa še ni znano. Postopek še ni končan.« Na vprašanje, kaj naj bi bila prednost skupne ponudbe, ki sta jo dala LB Hipo in Fecting, ali s čim so utemeljevali pritožbo, pa je Jože Šavel odgovoril: »Vsak prodajalec misli, daje njegove blago boljše od drugega. Menimo, da je naša ponudba ugodnejša zaradi lokacije, saj so prostori sredi mesta, ter zaradi večjih parkirnih prostorov za stranke.« Noviizdelkiizradgonskega MIR-a Za zdravo življenje Po toast šunki radgonski mesarji nadaljujejo z izdelavo varovalnih živil ...."1 lavnica radgonskega MIR-a ostaja še naprej največja slovenska klavnica prašičev, saj so jih v letošnjem prvem polletju zaklali 42 tisoč, _J kar je 36 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju, od teh so jih v interventnem odkupu zaklali 7 tisoč. Sicer pa se radgonski mesarji s prašiči oskrbujejo iz petih slovenskih farm, največ pa jih kupijo v farmi Podgrad. Ob analizi polletnih rezultatov poslovanja ugotavljajo, da so ti ugodnejši kot lani, ko so poslovali z izgubo, saj so tokrat ustvarili 20 milijonov tolarjev dobička. To sicer ni veliko, vendar je potrebno upoštevati, da so v Mesni industriji Radgona v preteklih letih precej vlagali v posodobitev proizvodnje in jih zato še vedno bremenijo obveznosti do kreditov. V MIR-u pa namenjajo v zadnjem času posebno skrb izdelavi zdrave hrane. Po toast šunki, ki je bil prvi slovenski izdelek iz prašičjega mesa, ki si je prislužil znak varovalnega živila in so ga dali na tržišče pred letom, so na včerajšnji tiskovni konferenci predstavili še dva nova izdelka. Vita je izdelek tipa konzerviranega mesa v kosih, pripravljen izključno iz pustega govejega stegna, prav zaradi svoje sestave pa ugodno vpliva na zdravje srca in ožilja ter si je zato po mnenju društva za srce in ožilje pridobil znak varovalnega živila - srček. Ob viti so na včerajšnji tiskovni konferenci predstavili še obarjeno klobaso pika, ki je narejena iz prašičjega mesa, njena posebnost pa je, da ne vsebuje dodanih fosfatov, saj so te zamenjali z naravnimi mlečnimi beljakovinami. Pika je namenjena v prvi vrsti otrokom, po njej pa bodo gotovo posega- li tudi odrasli, ki imajo radi okusno in zdravo hrano. LKi Kdo bo dobil? Tisoč sedemsto kvadratnih metrov poslovnih prostorov v mestu Murska Sobota pač ni lo-kalček, ampak za ponudnika, ki bo izbran, pomemben posel. In kdo ga bo dobil? Dokončna odločitev je torej še vedno v rokah strokovne komisije, vendar pa je zaradi pritožbe, revizijskega mnenja in še bolj zaradi govoric postala silno pekoča. Nič manj za končnega izbranca. Kdorkoli bo, bo nad njim ostala senca sumničenj, da so se pri zadevi do gajale »mučke« ali da si je pomagal z močnejšim lobijem, ki stoji za njim. To je sedaj tudi že jasno vsem vpletenim, čeprav - zanimivo - naj bi bili, po navedbah nekaterih znanih meščanov, prvi »vroči« informatorji kuloarjev prav vpleteni sami. »To gotovo ne, ker od tega nimam prav nič,« je na pripombo odvrnil Jože Šavel. Poulična namigovanja o dogovorni gradnji v Slomškovi ulici in podkupninah pa togotijo tudi Vlasto Temlin. Vnaprej dogovorjena kupčija? »Za Davčni urad Murska Sobota poslovni prostori niso bili načrtno grajeni niti niso bili z investitorji opravljeni dogovori o gradnji le-teh. Način iskanja in izbiranja ponudb poslovnih prostorov je namreč potekal na podlagi Zakona o javnih naročilih,« je na vprašanje, ali so bili poslovni prostori za davčno službo grajeni načrtno (formalni ali neformalni dogovori o tem), odgovorila Vlasta Temlin. To, da poslovni objekt v Slomškovi ni bil načrtno grajen za potrebe davčne službe, ampak za trg, sta zatrdila še Drago Ružič ter odgovorni za nadzor gradnje Anton Rav-nič. Papirno ter po izjavah sodeč torej ne kaže, da bi bila med So-boto-Centrom in davčnim uradom dogovorjena »kupčija vnaprej«. Ampak to, da na davčnem uradu »že dlje časa poskušajo rešiti pereč problem neprimernih poslovnih prostorov«, je gotovo že zdavnaj prišlo na uho tudi ponudnikom poslovnih prostorov, ki so v tem gotovo videli priložnost zase. Nanjo so čakali. (Ne da bi se tudi pripravljali?) MH, foto: JZi 8 (IZjBRANO 19. avgust 1999, Na tapeti Poletje je čas, ko ne moremo brez piva Hladno pivce za živce Kaj je bilo prej: jajce ali kokoš; pivo ali vino? Goli v sedlu Občina Moravske Toplice je prizorišče snemanja nove različice visokoproračunskega filma Goli v sedlu (Easy Rider). Glavno vloga: župan Franc Cipot. Promocija Beltinec (beri Kavaševih)? Spominski tabor v Beltincih je bil res velikopotezno organiziran, čeprav hudomušneži trdijo, da so ga v bistvu pripravili le štirje ljudje, vsi z istim priimkom: Jožef Kavaš, župan, Milka Kavaš, njegova žena, Bojan Kavaš, njegov sin, in Nataša Kavaš, njegova hčerka. Glede na obsežno število preostalih nastopajočih in sodelujočih na spremljajočih prireditvah je to verjetno pretiravanje, je pa bilo res nenavadno, ko je beltinski župan že na tiskovni konferenci'svojega sina poimenoval s »predstavnik društva prijateljev mladine«, svojo soprogo pa z »gospa«. Nataša je tako ali tako povezovala prireditev in sama celo »stisnila« dve kitici k pesmi Jožefa Baše, sicer himni spominskega tabora, pozornemu očesu pa ni ušlo, daje pred odrom takoj ob Kučanu sedela gospa Milka. Sicer pa, ali je kaj narobe, če se na tak način znižajo stroški in denar ostane v lastni hiši - občini? SLAVNA- NALOGA Svetniki iz sence Pa še ena iz Beltinec. V informativnem glasilu občine je pri predstavitvi osemnajstih svetnikov pri petih kar zmanjkalo slike, in sicer so poštah dobesedno »brezobrazni«: Avgust Farkaš, Milan Kerman. Dejan Klemenčič, Marjan Maučec in Martin Vi-rag. Zakaj, o tem smo najprej povprašali Avgusta Farkaša, ki nam je povedal, da ima vsak od petih svetnikov svoj razlog, zakaj ni dal slike, in da v nobenem primeru ni šlo za skupni nastop. Sam je kot glavni vzrok navedel dejstvo, da ga ljudje že predobro poznajo in da zato njegova slika ni potrebna, dodal pa je, da »obstajajo še druge zadeve«, o katerih pa ne more dati izjave časopisu. Bolj brez dlake na jeziku je bil Marjan Maučec, kije mnenja, daje izdajanje občinskega glasila »nelegalno dejanje, saj na občinskem svetu še nismo sprejeli odloka o občinskem oglaševanju, čeprav bi to bila zgolj formalnost. Pa tudi če pogledate, kdo je uredil glasilo, vidite, da je odgovorni urednik Jožef Kavaš, glavni urednik Emilija Kavaš, spet Kavaš, Kavaš, Kavaš. Že v lanski prvi številki, ki je izšla novembra, je bilo kar 14 slik župana. Vsa stvar se samo nadaljuje.« Kot dodaten razlog pa je tudi Maučec navedel to, da se je njegova slika že »najmanj stokrat« pojavila vsepovsod in daje zato »brezve-_ze«, da je še v občinskem' glasilu. ______ /ZP^T/ J'E /»fZ&JsPT/HZifT? ekje smo prebrali, da je na Slovenskem najstarejša pijača - pivo, kar naj bi potrjevala najdba na ljubljanskem barju: pivska posoda iz leta 1900 pred našim štetjem. Vinogradniki in kletarji boste temu seveda ugovarjali in trdili, da je najstarejša pijača na območju naše države vino. Kaj pa je pravzaprav pivo? Odgovorili boste: pivo! Tudi dobro. No, pa si še preberite strokovni odgovor! Pivo je blaga alkoholna pijača, ki jo pridobivajo v procesu alkoholnega vrenja slada, hmelja, vode in pivskih kvasovk. Za eno pollitrsko steklenico piva je potrebno: 75 gramov slada, 0,75 grama hmelja, 3,5 litra vode, 0,005 litra gosto tekočega pivskega kvasa, 0,065 kwh električne energije... Slad je osnovna surovina (doslej ste seveda mislili, daje osnovna surovina hmelj, mar ne?), ki ga dobimo iz pivovarskega ječmena v procesu, ki poteka v sla-darnah. Slad je namočen, delno kaljen in nato osušen ječmen. Hmelj daje pivu značilno grenčico in aromo. Vsebuje pa tudi snovi, ki delujejo antiseptično in s tem vplivajo tudi na trajnost piva. Voda je glavna sestavina vseh pijač. Kemijska sestava vode vpliva tudi na tip piva. Pivske kvasovke pa so posebna vrsta kvasovk spodnjega vrenja, ki povzročajo hiter začetek in pravilen potek alkoholnega vrenja. Ob našem nedavnem obisku v Pivovarni Union v Ljubljani nam niso le posredovali informacij, ki ste jih pravkar prebrali, ampak so nas seznanili tudi s tehnološkim procesom, kar pa za širši krog bralcev najbrž ni posebno zanimivo. Pomembno je, da je v hladilniku steklenica kakovostnega in primerno ohlajenega piva, da si človek pogasi žejo. Prvi podati o varjenju na območju, kamor je spadala tudi Slovenija, so iz 1449. Tedaj je nemški cesar Friderik III. razglasil tudi naše območje za vinorodne pokrajine, javno varjenje piva pa je bilo prepovedano. Pa ne toliko zaradi tega, ker bi bil vmes kak vinogradniško-kletar- ski lobi (poslovni interesi), ampak zato, da za pivo ne bi porabili preveč žita, pa bi ga potem utegnilo zmanjkati za - kruh. Sčasoma se je to spremenilo in pivovarne so spet zaživele. 1992. leta so v Ljubljani praznovali 400. obletnico prvega pisnega vira o varjenju piva v Ljubljani. Gre za račun z datumom 1. septembra 1592. leta, ki gaje plačal pivovar iz Ljubljane. V. Pivovarni Union v Ljubljani, ki jo ustanovil 1864. leta pravnik, geograf, politik in tudi po- TT7 Nekdanji preprosti počasni polnilnik steklenic. V sodobni polnilnici gre seveda veliko (!) napolnijo 50 steklenic. V liniji za polnjenje pločevink pa napolnijo v eni uri 22.100 ploee Prejeli smo Naše Prekmurje Kaj smo pa mi naredili za našega velikega borca za Prekmurje in zavednega rojaka dr. Slaviča? Pri Pomurski založbi je te dni izšla knjiga NAŠE PREKMURJE dr. Matije Slaviča, ki je bil doma v Bučečovcih, ob 80. obletnici priključitve Prekmurja k matični domovini Sloveniji. Celotno delo je zbral, uredil in predstavil profesor Viktor Vrbnjak, doma iz Selišč pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Knjiga daje dober vpogled v zgodovinske dogodke, ki so se dogajali v takratnem Prekmurju za priključitev k Sloveniji in tudi v mukotrpna pogajanja na pariški konferenci po prvi svetovni vojni. V tej izredni khjigi dr. Slaviča podrobno zvemo, kaj vse je naredil general Maister za Maribor in Štajersko. Zato se po njem imenujejo ulice, razna društva, objekti, postavljene ima spomenike in spominske plošče. Hvala bogu, zasluženo in popolnoma upravičeno. Na nek način lahko primerjamo in enako vrednotimo tudi delo in vsa prizadevanja dr. Slaviča za Prekmurje in Porabje, seveda na diplomatskem področju in brez orožja. . Ob predstavitvi te dragocene knjige dr. Slaviča v Beltincih, 12. avgusta 1999, se mi je stalno vsiljevalo vprašanje in razmišljanje, kaj smo pa mi naredili v Prekmurju za našega velikega borca za Prekmurje in zavednega rojaka dr. Slaviča? Nič ali pa zelo malo! Če se z mojim vprašanjem omejim samo na Mursko Soboto in Beltince, sem močno razočaran. Vesel bom, če mi kdo lahko reče, da se motim v mojem razmišljanju. Je v teh dveh mestih mogoče kje najti kakšno ulico, ki bi se imenovala po dr. Slaviču? Je kje mogoče postavljen kakšen spomenik ali vsaj spominska plošča? Jaz, na žalost, tega ne vem in ne poznam. V Murski Soboti močno pogrešam kulturno žejo in željo po umetniškem objektu, večjega ali manjšega djetnik Peter Kozler, smo si ogledali zelo zanimive eksponate v pivovarskem muzeju, ki so ga odprli 1986. leta. Urejen je na podstrešju nekdanje sladarne in obsega kar 550 kvadratnih metrov. Eksponati so razporejeni v oddelke, v katerih so prikazane vse faze izdelovanja piva: od najstarejših časov pa do danes. Nekoč so pivo polnili v lesene sode in jih razvažali s pivovarskim vozom, ki so ga seveda vlekli konji. Nekoč so pivo nalivali v steklenice, ki so jih »začepili« s plutovinastimi zamaški ali s keramičnimi zamaški. Nekoč piva seveda niso hladili s hladilnimi napravami, kot jih imajo zdaj v gostiščih, ampak z ledom iz obdobja zime, ki so ga hranili v domačih ledenicah, v točilnice pa so ga prinašali, da bi hladili pivo, po »grudah«. Za sedanje obdobje, ko je povsod neka avtomatika ali celo računalniško vodenje tehnolo- škega procesa, se zdi seveda^ danja tehnološka oprema P1 varne zelo primitivna, na pn® filtrirna naprava, lesene sode in steklenice, ’ rija« za odcejanje sladice Ine kadi, ročne črpalke, s a mi so nekoč v gostinskih 0 »pumpali« pivo v kozarce o ma vrčke. V Pivovarni imeli svoj čas tudi sodars o vnico.[zdelovali so lesene. od 12,5 do 200 litrov-četudi preprosta pa Je 9 Iniška miza, P° / kakršne sedaj ne vi > J jer drugje; starejši ra j da veste, kakšna j®- ^ dobno videli v nek a da ni edina na Slov® pil znana je tudi Pivo ustanovljena pivoA pa še ducat n^ FOTO:JURE ZA . obsega. Samo za primer: v M. Soboti imamo že rodni bienale male plastike, pa še kljub temu nima'n°^ vnem mestu tega tudi obeleženega in ovekovečenega- ^n0. N male skulpture v vitrinah raznih podjetij. Vsekakor P°,oStjihta.. večje so na lepo urejenih zelenicah tovarne Mura. S epogN j ne vidi veliko ljudi, predvsem pa ne turistov, kis°goliO obiskovalci Murske Sobote. Imeli pa smo tudi takeca še tisto podreti, kar imamo na Trgu zmage. Greh vse^ god^ gg zrušena in odstranjena sinagoga po vojni v mirnem Človekova kultura se pozna po tem, kakšne s , $ D ■ sabo. Zelo »plehka« (po dr. Trstenjaku) je naša a pog^^ gradili samo bifeje, gostilne, trgovine in podobne lo v oči in se zamislimo, kakšne težave imamo že dnje nove soboske studijske knjižnice. To je nas . ? sramota. Ima kje v M. Soboti postavljen spomenik v ^1 pisatelj Miško Kranjec? Ni ga in dvomim, da bi se^ po >Le-P > so ' Pačnik iz Dubrovnika, Cerovac Ciril iz Pazma, Pergar Rudolf iz Varazdma >1 ® večkrat, doma, pa tudi podnevi si M1' ko kakšno urico časa vzamem22^11 žino.« - Čigava kritika pa vam seže nsi. globlje v srce? Kje črpate to gijo, da dobite vse ljudi skupaj _ »Kritike so včasih upravičene, vd sih ne. Če vem, da sem kaj nate i škodo kraja, v škodo ljudi, katere stavljam, bi me tista kritika bolel88 me boli. Če kritizira nekdo, ki i®2 8{ šne interese ali kar tako, potem Pa ne gane. Kajti, če bi me, bi stvari z« vno moral pustiti. Tudi doma seve pogovarjamo z ženo, sinom in sna vnuki pa zaenkrat še ne. .j Ampak če vprašate za energ। Gotovo so vnuki tisti, ki nuj0^ da še vse zmorem. Zavedam se, 2 tudi zaradi njih dolžan še velik0 diti. Če njih ne bi bilo, verjetno n° Klepet s kobiljanskim županom Popotnica za tretje tisočletje K obilje izumira,« se je pred leti glasil članek v našem časopisu; in res je tako kazalo, da bo ta idilična vasica vedno bolj prazna in vedno bolj »bogu za hrbtom«. Pa se je v zadnjih letih vse spremenilo - dobili so šolo, vrtec, mejni prehod, kanalizacijo bodo že prihodnje leto priključili na čistilno napravo, imajo novo pošto, več projetkov je v teku in ne manjka jim novih načrtov. Z vsem tem se uresničuje želja in osnovno vodilo, da se občina mora odpreti na vse strani in se revi-talizirati. Kar pa kaže tudi na to, da v vasi obnavljajo stare hiše in gradijo nove, da bi se v njih naselilo kakšnih dvajset družin. Kaj o tem pravi župan in gonilna sila Kobilja Pavel Nemet. Župan mora biti dober gospodarstvenik - Kanalizacija je prav gotovo eden večjih projektov, ki ste se jih lotili v zadnjem času? »Pri kanalizaciji se izvajajo zaključna dela, vse bo nared do priključitve na čistilno napravo. Priključenih je več kot stodvajset gospodinjstev, to je večina in večina jih je tudi poravnala svoje obveznosti. Tudi financiranje je rešeno. Narejeni pa so že projekti za čistilno napravo in podpisana je pogodba z izvajalcem. Ker še nimamo gradbenega dovoljenja, nismo mogli zaprositi za sredstva iz države. To bomo uredili še letos, vsekakor pa v prihodnjem letu, če bi se karkoli zataknilo.« - Imeli ste kar nekaj ponudb za čistilno napravo. Za katero ste se odločili? »Med desetimi smo se odločili za tisto, ki za zgraditev potrebuje malo površino, vzdrževanje je poceni in enostavno, porabi malo elektrike, prijazna je za okolje, poleg tega pa je cenejša investicija. Stala nas bo 17 milijonov. Ameriška, katero smo najprej nameravali postaviti, bi nas stala enkrat toliko. Zaradi tega smo dejansko eno leto zamudili. V vsakem primeru bo v drugi polovici prihodnjega leta priključitev.« - Mejni prehod z madžarsko deluje že dve leti. Kako se to pozna na prometu? »Že do sedaj se vidi prednost odprtja mejnega prehoda in pričakujemo, da bi se vse skupaj še stopnjevalo. Med Ije na četrtem mestu, takoj za Dolgo vasjo, Pincami in Hodošem. Lokacija omogoča dobro prehodnost. Večjo reklamo bomo delali, ko bodo še na Madžarskem razširili cesto, kar naj bi naredili še letos. Prizadevali si bomo tudi za podaljšanje odpiralnega časa, od 6.00 do 22.00 zvečer, in da bi prehod prekategorizirali v mednarodnega ter da bi bilo možnost prevoza avtobusov. Poleg tega smo v parku Goričko, ki ga opredeljuje tristranski sporazum med Avstrijo, Slovenijo in Madžarsko. Ampak mi ne moremo nekaj razvijati, potem pa avstrijski državljani ne morejo čez ta mejni prehod.« - So kakšni izgledi, da bi se to zgodilo v daljšem ali krajšem časovnem obdobju? »Na vsak način so možnosti in izgledi, kajti nazadnje številke to potrjujejo.« Potrebno se je odpirati - Danes se je pri vas ustavil župan sosednje občine. Zanima me, kako sodelujete s sosednjimi občinami? Se dobivate z madžarskimi župani? »Naše načelo je že od vsega začetka sodelovanje z vsemi župani na obeh straneh meje. Z vsemi imamo zelo dobre odnose, ne samo na papirju, tudi praktično. S Csestregom imamo tri skupne Pharove projekte in vsi trije so že v realizaciji; srečujemo se na različnih prireditvah, kulturnih, športnih ... Občina Nemesnep pa je predlagala, da bi bila naša povezava institucionalizirana, da bi skupaj načrtovali projekte in razvoj, kar bi bilo koristen za oboje. Tudi s slovenskimi župani je sodelovaje dobro, med drugim smo z vinsko turistično cesto vezani na gorički del. Vežemo se na vse strani in se ne zapiramo.« - Vključeni ste v kar nekaj Pharovih projektov. Kako napredujejo? »Veliko povezav imamo s Csestregom, kjer nameravajo graditi večji turistični center. Hišo bodo obnovili v nekdanjem stilu, mi pa smo se vključili s panonsko hišo na Kobilju št. 66, tako da preko tega projekta dobimo nekaj sredstev. Pri naslednjem projektu Učimo se za boljše življenje je nosilec Kobilje. Pripravljamo pa telehišo in konača-na naj bi bila spomladi prihodnje leto. mo si, da vse te možnosti prispevajo k razvoju turizma in da lahko na Kobilju kaj pokažemo. Vsekakor k temu sodi tudi urejen kraj. Sodelujemo tudi z dvema študentoma arhitekture iz Ljubljane, ki sta nekoč Kobilje opazila kot posebnost. Eden nam je ponudil načrt za urbanistični razvoj in ureditev kraja, ki naj bi bil popotnica za tretje tisočletje.« Če me vprašate, kaj mi daje energijo? Potem so to gotovo vnuki. - Uspeva pa vam priti tudi do denarja, iz državnih virov izvrtati sredstva, kjer koli se da. »Denarje osnova, brez katerega ne gre. Zato si od vsega začetka kot župan prizadevam, da bi dobil čim več sredstev, iz domačih in tujih virov. S red-stvi, s katerimi razpolagamo, pa želimo čim bolj racionalno ravnati. Vsak tolar, vsak virman, vsak prenosni nalog mo li, plačali smo spremembo namembno- tako voljo in elanom . 1 i kot^ delal, ko1 sti. Prednost smo dajali vitalnim objek sedaj.« tom, kot so šola, kanalizacija in pošta, to pa potem lahko počaka, saj ni tako nujno. No nujno je, ampak ni tako potrebno. Želimo si, da bi začeli še letos, po vsej verjetnosti pa prihodnje leto.« - Ste tudi predsednik številnih društev tu na Kobilju. *** W Ko sva končavala najin POS0^ župan Nemet dejal: »Potrebno j°L kajti po dosedanji poti bo^ iti ali pa sploh ne. Zato iskati rešitve, tudi v okviru »Bil sem deset let predsednik čebelarske družine, pa sem opustil, ker se videl, da vse ne gre. Sedaj sem član upravnega odbora, pri upokojencih sem blagajnik, bil sem tudi predsednik gasilcev.« - Poleg tega pa ste tudi vinogradnik ... »... in čebelar. Poskušam čim bolje izkoristiti čas, da ga najdem za vse, „ ki« dejavnosti, ki iranJe 0 Evropske vodi, da to "f^idobid^sr^ moramo zna ti P t0> da n 0 ^zavze^ ker zapiranje "bčinj ne po® , vasi in ne n yedn vplivati na rd gp fl iskati nover^^ jj!^, 19 avgust 1999 KULTURA "gvon Goethe, katerega i ° a\ rt l L, S d 'Stopetdeseto obletnico rojstva JIa®ujemo ravno te dni, ne sodi nas Pokrajinski časopis. Na Jnih straneh naj bi bil le lokalni utrip, a kaj, ko ®°«movnaši pokrajini, in to J'"asu kislih kumaric, bore ^“Prireditev, ki niso spekulati-turističnega značaja. Prav °^Prav, da podamo zapis Karoline Kolma-^večkrat obiskala Go-odti« ...lmar>»v katerem so ta"' sv°ie Pečate Goethe, *niki« ^leland in mn°g' §la-j P|sateljska druščina je k J oživl.)ala marsikaj, med ^»»sespleUeluiK,«. vezi, za Adam ^01je bo’ da s’ Stvar P°-^°Pobhže: Cest0 se vendar že bakren-*e?' 'ab°d na okrogli ftnj ab,k h tam je Frauen-WŠa S peStr° Msketnv^ -T" sta v prija-»iHpOl QUsJU in z ustvarjal-^ivlia?0111 po'no desetletje '»pesnil,3 Charlotte von Stein ’ dramatik in prirodo-^ethe. gremo? Kar iz-IZ Zavesti zadnj‘ del »Še v p Se °Pravičuje Vida. Xo< °ethe-ievo vrtno hišo 'S dobi 'ro sliši,« je odvrni- Zapuščali Frauen- - ^blože Onia Vel'ka lesena hi- ^'insn- a s p°d°lžnimi deska- |3rn'dno streho, je pre- "Pe ‘n slabe čase. Nje- ■L 'Va star°st je zbudila ^tiia ■ ie zn°traj. In res! Je pesn’kova delovna P01ičk° za noge. Klece ustvarjal, kadar I Zapis o velikanu svetovne književnosti Goethejev navdih Karoline Kolmanič bi ga premagala utrujenost. Na severni strani skromna spalnica. In v njej portret njegove zakonite žene. Obiskovalci so strmeli v ta obraz, pravilen, resen, oster. In v možganih se je hitro utrnila misel: »Med tolikšno izbiro lepotic si je izbral ...no, ja, je že vedel, saj je bil duh z genialnim inteligenčnim količnikom ...« Vidin obraz seje spet prelil z bledico. In predenje začutila vr- ji je počasi vračal barvo in razpoloženje. Vido so iz zatopljenosti iztrgale besede: »O, vi tu! Kaj vam spet ni dobro?« »Aljoša, kako ste me našli?« »Vida, ne, opazil sem vas že prvi dan. In molčal sem vse do danes. Veste, bal sem se, da vam niti danes ne bom mogel priznati. In bom vsa ta svoja topla čustva neizpovedana odnesel s se- j.« nogami. Mrak se je vedno bolj gostil in Goethejeva vrtna hiša seje že čisto skrila med drevjem. V Vidi se je oglašalo neko toplo čustvo, porojeno iz pravkar izpovedanih misli tujega, daljnega človeka. »Je Vidina zgodba morda vaša zgodba?« sem jo pobaral, ko sem prebral njen »Navdih«. »Eh, ja, tega ne bi izdala niti mojstru Goetheju,« mi je odvrnila in mi pomežiknila. MV ■ toglavico, je neopazno izginila iz hiše. Sedla je in globoko dihala in park s svojim svežim zrakom »Ampak, Aljoša, vi, vi imate ...« Gramoz je rahlo škripal pod -°Pcert italijanske skupine Tammorra Sicilije ni samo mafija ^ljubiteljev glasbe Nlcilija, Ali, lJ i vain pri omembi tega otoka pade najprej na pamet 1 »i nič čudnega, saj so predsodki pri večini ljudi še "H • "O Ham . »“J P' H'' ------- y li "I ^iskai- nan'V takšno razmišljanje. No, tisti, ki smo Sicilijo z v’ Vcm°' da Je t° dežela gostoljubnih in prijaznih Iju-^ske ^anii’ top'e8a podnebja ... in predvsem ljubezni do ^Ro k asbe’ Preko starodavnih izročil živi in se neguje dou Ce*° $e z ve9° vnemo kot kdajkoli prej. *zCat ‘ Vat0re Meccio ie £ a,anie ‘ncccioje Si^P^g1^ ki se ostali S^CiJT Calalan<>. UCa . Massimo La-°a kone zastojev. Napovedano dražbo, ki naj bi potekala zvečer, so zaradi določenih zapletov odpovedali, predsednik TD Ljutomer Valentin Odar pa je poudaril, da bodo vse predmete prenesli na dražbo prihodnje leto. Prleški sejem je tako tudi letos minil v veselem in sproščenem raz- ci. Po °b f voljnitudl. prerivan^ in pV’1' mohlif < niti visoke |e »skup‘,n D* (0*® SPL 19. avgust 1999 KMETIJSKA 13 Slovarček M inanih pojmov i degustacija vina - zavestno I 'nsubjektivno delo z name- I nbm, oceniti kakovost vina I (bistrina, barva, vonj in okus) I Vinu mora pokuševalec po- I svetiti vso pozornost, mora 1 I w znati prisluhniti že pri I nalivanju v kozarec, si ogle- I dati barvo in bistrino, ga po- I 'Kihati in pokušati, mu dovo- I da se predstavi, in si I ®eti dovolj časa, da svojo I zaznavo objektivno oceni in I I opiše. Degustacije naj bodo I \ bo možnosti dopoldan ali I I Mvečerjo. Organizem je I ' ^lisposoben zaznavati, če I ^degustator rahlo lačen. I *d degustacijo praviloma I di dovoljeno uživati nobene I Me, razen vode in kruha I ®nevtralizacijo okusa. De- l Wator se mora izogibati I močno aromatičnim zobnim I p®tam, bonbonom, žvečil- I Šumijem, itn. Degusta- I ne sme požirati vina, I Meč ga izpljune, sicer upade objektivnost. I fostor, v katerem poteka I Lacija, naj bo svetel, z I ^Posredno dnevno svetlo- Kozarci za pokušnjo biti brezbarvni, tan-■'z obliki keliha, naviso- Peclju, zoženi proti vr-u; Kozarec moramo vedno I 'isti za pecelj. Okus med I M vina nevtraliziramo z I M ali črnim kruhom. Melita bahun ■ i je tu Nova osnova za obvezno zavarovanje kmetov Višji cenzus K metijsko ministrstvo je prejelo prošnjo odbora za kmetijstvo pri občinskem svetu občine Moravske Toplice, da naj vlada odpravi blokado žiroračunov izpostave davčne upra- ve v Murski Soboti za kmete, ki niso poravnali obveznosti do pokojninskega in invalidskega zavarovanja kmetov. Ciril Smrkolj je nato pisal Antonu Ropu, ministru za delo, družino in socialne zadeve in mu predlagal zvišanje vstopnega cenzusa za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje z 104 tisoč tolarjev na 165 tisočakov KD, na kmetijskem ministrstvu pa pripravljajo tudi interventni zakon za odpis zapadlih terjatev. Prvega avgusta je tako začela veljati nova odredba o določitvi najnižjega katastrskega dohodka oziroma drugega prihodka na kmetiji, ki je podlaga za vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Kmet ali član kmečkega gospodarstva se bo letos moral obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovati, če je dohodek iz kmetijske dejavnosti v lanskem letu dosegel najmanj 279.617 tolarjev. Z novo odredbo se torej vstopni prag v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje dviguje in pomeni, da bodo iz njega lahko izstopili tisti kmetje in člani kmečkega gospodarstva, katerih dohodek kmetije ne presega navedenega premoženjskega cenzusa. Kaj se šteje za dohodek kmetije iz kmetijske dejavnosti? Dohodek kmetije iz kmetijske dejavnosti predstavlja katastrski dohodek kmetije v letu 1998 (ugotovljen po predpisih o ugotavljanju KD), preračunan s količnikom 1,69465, ter dobiček, ki je bil podlaga za odmero davka iz delavnosti za leto 1998 in je bil dosežen z rejo perutnine in drugih živali, z ribolovom ter gojenjem rib in školjk, s trsničarstvom, drevesničarstvom, proizvodnjo vrtnin in cvetja, gob ter z opravljanjem kmetijskih storitev s kmetijsko mehanizacijo. Kmet ali član kmečkega gospodarstva se torej vključi v zavarovanje, če je KD kmetije v letu 1998 večji od 165 tisoč tolarjev ali če seštevek KD (pomnožen s količnikom) in dobička presega 279 617 tolarjev. Na kmetiji, katere dohodek iz kmetijske dejavnosti presega premoženjski cenzus 279.617 tolarjev, se mora prijaviti v pokojninsko in invalidsko zavarovanje (po določbi 13. člena ZPIZ) kmet oziroma vsaj en član kmečkega gospodarstva (po dogovoru), ki opravlja kmetijsko dejavnost kot edini ali glavni poklic; drugi člani pa se lahko zavarujejo prostovoljno. MH ■ Zadnji dan junija so bilo pokojninsko in invalidsko zavarovani 2003 kmetje, nosilci kmečkega gospodarstva, ter 544 članov kmečkega gospodarstva, skupaj je torej le še 2547 kmečkih zavarovancev. Samo zdravstveno zavarovanih je bilo 485 kmetov ter 326 članov kmečkega gospodarstva ali skupaj 811 zavarovancev. Vsi prispevki kmeta za socialno zavarovanje znašajo 18677,84 tolarja plus prispevek za zdravstvene storitve in povračila potnih stroškov po stopnji 18,78 odstotka od katastrskega dohodka. Prispevek za prostovoljno pokojninsko zavarovanje kmeta pa znaša 5329,46 tolarja mesečno. Ustavljanje klopotca na Kapeli j^škor6'0 9r°Zdje v vinograd™11 že zoreti, zato bo potreb-M tur ?® 'n druge nepridiprave spet odganjati, so s poseb-■ ICn°-zabavno prireditvijo - letos že četrto zapored )]6tKap6|ni Kapeli opozorili tudi člani Turističnega društva Klo-a ter Društva vinogradnikov Radgonsko-Kapelskih številnih obisko-X 'ndaleč ter seveda 5?bližnjih X aljiCe ^ene Ku-Ore,T,lieval^OS'a'/ec ter nfen da b0 pri \Sljo Pr1U"In "zapiranju« % družabno ^radi soz nasto- pi popestrili folkloristi Aktiva kmečkih žena in deklet Kapela, kvartet Kapel- ski fantje ter seveda Slovenskogo-riški kvintet; tudi letos pa niso izostale vinogradniške igre. Svoje spretnosti in vinogradniške sposobnosti so preizkušali člani osmih ekip, med njimi tudi gostje iz Dravograda. V igri dela z nahrbtno škropilnico so bili najbolj spretni čla- es ni ekipe Vinogradništvo Kolmanič z Rožičkega Vrha, pri vstekleničenju vina Vinogradništvo Šafarič iz Drago-tinec, pri »špičenju« in zabijanju vinogradniških kolov folkloristi s Hra-stja-Mote ter pri degustaciji vina ekipa Čebelarji treh dolin, ki so kot edini od štirih vzorcev prepoznali tri. Ker po štirih igrah zaradi enakega števila točk zmagovalec ni bil znan, so tega izbrali šele po dodatni igri -poznavanju delov klopotca. Tako je na koncu slavila ekipa folkloristov iz Hrastja-Mote, drugi so bili člani Vinogradništva Puklavec s Paričjaka tretji pa Vinogradništva Kolmanič z Rožičkega Vrha. Za odlično kulinariko so poskrbele žene s Kapele, ki so ponujale izvirne prleške jedi, kot so gibanice, kvasenice, ocvirkovice ter prhkice, za pristna kapelska vina pa številni odlični okoliški vinogradniki. GEZA GRABAR FOTO: DANI MAUKO ■ letu je prišel na trg H^^P^.TckeHana) z ime-plesn' ali gnilobi (Botryotinia m)d m sodi Aktivna snov pripravka jefenheks dju predle n'Cn° skupino hidroksianilidov. Raze breskev, Višen>ter na solatl in okraSn« lpn varovalni sloj, ki delno vJ- • ■ dah ustvari stabilen varova K IVn°. 0 ? uporablja-znanih Se J'^'vopriza-^ično0 °bčut|jiva, Pa pre- I^Dl’ bi giivP°r*erstem torei H del°vanja, V%ik|rha U(/Pomosti. 4'is« u"’fetalno, '"'»»i S9’2n'hB90dah. se malo izpira. To omogoča učinkovito in dolgotrajno zaščito pred gnilobo, saj je glivi preprečeno prodiranje v tkivo. V ZDA je zaradi ugodnega toksikološkega profila uvrščen med sredstva zmanjšanega tveganja (re-duced risk pesticide). V tleh se skoraj ne premika in se hitro razgradi pod vplivom svetlobe in mikroorganizmov. Njegova obstojnost je kratka. Ni strupen za čebele, roparske pršice in koristne žuželke. Karenca za jagode znaša le tri dni, za namizne sorte grozdja sedem dni, za vinske sorte pa 21 dni. Delovna karenca je zelo kratka in znaša le štiri ure. Zaradi tega je primeren za Na vinski trti zatira gnilobo na grozdnih jagodah in pecljevini. Nekatere sorte, npr. renski rizling, so občutljive tudi na gnilobo na pecljevini (poleg sušenja pecljevine). Po raziskavah ne vpliva na vrenje, niti na okus, vonj in barvo mošta. Odmerek teldorja se giblje med 1 in 1,5 1 pripravka na hektar. Priporočen rok uporabe je, preden se jagode v grozdu strnejo oz. pred zapiranjem grozdja, drugi rok uporabe pa v času mehčanja jagod oz. v začetku zorenja. Na trgu je v obliki tekoče formulacije, koncentrirane suspenzije (SC), dobi se v 11 in 0,1 I pakiranju. V eni rastni dobi ga uporabi največ dvakrat. Siva grozdna plesen je v naravi zelo razširjena gliva, ki preživi v odmrlih rastlinskih delih. Temperatura zraka med 15 in 20 stopinj Celzija in samo kapljica vode ali visoka relativna zračna vlaga je dovolj, da v nekaj urah pride do okbžbe. S pomočjo oosebnega organa apresorija se gli- va prisesa na jagode in plodove. Poškodbe na jagodah in plodovih od žuželk, toče, bolezni in ptic olajšajo vdor glive v tkivo. Siva plesen je zelo prilagodljiva in je zato vedno bolj odporna na številne botriticide. Pripravke moramo zato menjavati in enega pripravka ne uporabiti večkrat zapored ali celo več let zapored. V letošnjem letu mnogi vinogradniki v svojih vinogradih že opažajo pojav sive plesni, kar je posledica deževnega vremena v juliju, ponekod pa tudi toče in močnega napada grozdnega sukača. Prav je, da se vinogradniki spomnimo, da sivo grozdno plesen omejujejo tudi drugi ukrepi, kot je pravočasno in zmerno gnojenje z dušikom, redna pletev, vršičkanje in trganje listja ob grozdju. Posebej zadnji ukrep največ pripomore, da je grozdje izpostavljeno soncu, ki je glavni pogoj za kakovostno grozdje in vino. ANDREJ KARBA, UNIV. DIPL. INŽ. AGR. ■ Cene semen in herbicidov VEGA Škakovci herbicidi na strnišču pakiranje cena v SIT roundup 1/1 1.820,00 pinovit - k 1/1 1.020,00 herbocid 1/1 810,00 TDM krmna ogrščica _ 1/1 360,00 ■črna detelja 1/1 1.040,00 mnogocvetna ljuljka 1/1 270,00 inkarnatka 1/1 710,00 bela detelja 1/1 990,00 oljna redkev 1/1 550,00 landsberška mešanica 1/1 470,00 krmni ohrovt 1/1 310,00 mix 1/1 580,00 TDM sončna lega 1/1 870,00 TDM senčna lega 1/1 870,00 sudanska trava 1/1 470,00 ZBH PANONKA, Murska Sobota herbicidi na strnišču pakiranje cena v SIT boo m efekt 1/1 1.900,00 pinovit - k 1/1 1.172,50 TDM krmna ogrščica 2/1 798,00 črna detelja 1/1 1.296,00 mnogocvetna ljuljka 1/1 499,80 inkarnatka 1/1 800,10 lucerna 1/1 1.296,00 bela detelja 1/2 740,60 oljna redkev 1/1 599,50 landsberška mešanica 5/1 2.997,50 travnik 2 1/1 823,00 facelija 1/1 1.260,00 koleraba 0,20 496,80 TDM opatija 0,70 873,30 TDM radenci 0,50 514,10 TDM tivoli 0,70 873,30 trpežna ljuljka 1/1 668,50 bela detelja 0,20 306,70 AGRO*MA Ljutomer herbicidi na strnišču pakiranje cena v SIT boom efekt 1/1 2.036,57 cidokor 1/1 2.060,00 roundup 1/1 1.980,00 reglone 1/1 2.437,71 herbocid 1/1 812,57 pinovit - m 0,2 462,86 pinovit - m 1/1 1.429,71 TDM krmna ogrščica 1/1 399,00 črna detelja 1/1 1.296,00 mnogocvetna ljuljka 1/1 514,29 inkarnatka 1/1 822,85 lucerna 1/1 1.296,00 bela detelja 0,20 308,57 landsberška mešanica 5/1 3.000,00 travnik 2 1/1 822,85 vin.trav, mešanica gorca 1/1 1.024,46 TDM opatija 0,70 874,28 TDM osoja 0,70 977,14 TDM radenci 0,50 514,29 TDM tivolr • 0,70 874,28 trpežna ljuljka 1/1 617,14 TDM bled 0,70 977,14 TDM rožnik 0,70 1.285,72 Agrooprema Potrošnik, Murska Sobota herbicidi na strnišču pakiranje cena v SIT cidokor 1/1 1.998,70 deherban - a 1/1 810,80 pinovit - k 1/1 1.119,70 herbocid 1/1 860,70 TDM ’• krmna ogrščica 2/1 798,00 črna detelja 1/1 1.260,00 mnogocvetna ljuljka 1/1 499,80 inkarnatka 1/1 820,60 lucerna 1/1 1.260,00 oljna redkev 1/1 599,50 landsberška mešanica 5/1 2.997,50 travnik 2 1/1 800,10 vin.-trav. mešanica gorca 1/1 1.023,40 facelija 1/1 1.260,00 koleraba 0,20 496,00 TDM opatija 0,70 873,30 TDM radenci 1/1 1.000,00 TDM tivoli 0,70 873,30 sudanska trava 1/1 417,60 TDM oaza 0,70 770,40 TDM rožnik 0,70 1.250,00 TDM sončne lege 0,70 1.050,00 TDM bled 0,70 949,00 14 IZ NAŠIH KRAJEV 19. avgust 1999, na kratko Ljutomer Občnega zbora Društva upokojencev Ljutomer so se udeležili številni gostje. Župan Jože Špindlerje pohvalil delo društva in menil, da je najbolj delavno v občini. Podžupanja Marija Gjer-keš je predstavila gradnjo doma ostarelih v Ljutomeru; podpredsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Mirko Bernhard pa je govoril o pokojninski reformi. Kot goste naj še omenimo predsednika DU Maribor - Center Rafka Žagarja in direktorja območne enote SPIZ-a M. Sobota Martina Glavača. Na občnem zboru so izvedli kulturni program štirje člani literarnega krožka, ki so jih udeleženci nagradili z burnim aplavzom. Na zboru so ponovno izvolili Mirka Lebariča za predsednika društva. (F. Fe.) Lormanje Potem ko so pred kratkim že razširili lokalno cesto Lormanje-Šetarova in jo tudi preplastili, so so delavci Cestnega podjetja Maribor te dni razširili za pol metra in preplastili tudi lokalni cesti Zgornja Senarska-Sveta Trojica. Obnova odseka, ki je dolg dva kilometra, bo stala 30.000.000 tolarjev. Plačali jih bodo iz proračuna Občine Lenart. Vanjo sicer spadajo; KS Lenart, Voličina, Sv. Trojica in Sv. Jurij v Slovenskih goricah. (F. Br.) Murska Sobota Na območju Prekmurja in Prlekije je po podatkih Območne enote Zavoda R Slovenije iz Murske Sobote 9.998 nezaposlenih. To je prav gotovo veliko, čeprav se je v dobrem letu dni število iskalcev zaposlitve znižalo za okrog tisoč. Zaposlili so se predvsem v okviru javnih del. (F. KI.) Inovatorji so med nami Patentiral pogons t Bi se smučali (namesto po snegu) po - vodi? lanskem decembru je Upravna enota M. Sobota registrirala ustanovitev Društva inovatorjev - izumiteljev Pomurja, katerega kratica je DIIP. Ustanovnih članov je bilo dvanajst, med njimi tudi zdaj že upokojeni davčni inšpektor Drago Fiala iz Murske Sobote, ki so ga potem izvolili za predsednika. Namen DIIP je: spodbujati inovativno dejavnost, povezovati inovatorje in izumitelje, sodelovanje na sejnih in razstavah itd. Član društva je lahko vsak, ki se zaveže, da bo deloval v skladu s pravili društva. Za včlanitev je potrebno napisati vlogo. Informacije je mogoče dobiti po telefonu številka 22 585. Glede na to, da se v Pomurju ne moremo pohvaliti z veliko tehničnih izboljšav, novatorstvom, kaj šele izumiteljstvom, je ustanovitev DIIP dobrodošla, četudi se je porodila v glavi človeka, ki formalno ni s tehničnega področja, ampak je g. Fiala po poklicu ekonomist. So pa med soustanovitelji ljudje s področja tehnike. Navsezadnje pa niti ni nujno, da se porodi tehnična ideja le v glavi tehnikov, inženirjev .... ko pa so tudi drugi čestokrat inovativni. Tak je tudi predsednik DIIP, kije doslej dal v javnost tri tehnične zamisli, od katerih je eno celo patentiral. Patentiran pogonski mehanizem kolesa Draga Fiala je zaščiten pri Uradu za varstvo industrijske lastnine pod štev. 9300055. - pot Starejši bralci se morda še spomnite, da smo 1984. leta v Vestniku objavili vest o Fialovi inovaciji: kolesu za vožnjo po vodi. Sloje za navadno (dvo)ko-lo, s kakršnim dirjamo po cestah, z dodatki: ob straneh je imelo čolnička, desna in leva stran špic prednega kolesa sta bili zakriti z okroglima pločevinastima ploščama, kajti le tako ga je bilo mogoče krmariti; na špicah zadnjega kolesa pa so bile pritrjene lopute. Obe kolesi sta bili med čolničkoma pogreznjeni nekaj centimetrov v vodo, in ko si poganjal pedale, si se peljal po vodi. Škoda, da takih koles pri nas nihče ne izdeluje, ampak jih rajši uvažamo iz Kanade. Pred kratkim pa sta Drago Fiala in Jožef Rituper naredila vodne smuči. Smučki sta spet dva čolnička, v katera daš nogi, potem pa se poganjaš (po vodi) s palicama, ki imata na spodnjem koncu reč, podobno cvetličnemu lončku, ki pa je zaprta z vseh strani. To omogoča, da se »smučar« s tako palico lahko opre na vodno gladino in požene naprej. Inovatorja sta dala napravo pred kratkim preizkusit šestim tekmovalcem na kajakaškem tekmovanju na gramoznici v Bakovcih in vsi so »pridrsali« na cilj. Bo ostalo le pri prototipu vodnih smuči? Za nas, ki smo rajši na trdnih tleh (ne v oblakih ne na vodi), pa utegne biti posebej zanimiva iznajdba Draga Fiala, ki jo je patentiral (zaščitil) pod številko 9300055 pri Uradu R Slovenije za varstvo industrijske lastnine. Uradno se ji reče pogonski mehanizem kolesa. Bralcu to ime ne pove veliko, zato krajša obrazložitev. Najprej vprašanje: s kakšnim ključem lažje odvijemo vijak - s tistim, ki ima kratek, ali pa z onim, ki ima daljši ročaj? Pravilno ste sklepali: z daljšim. Podobno je s Fialovim kolesnim mehanizmom, katerega značilnost je, da ima podaljšan vzvod (ročico), na katerem so pedali. Na koncu običajnega P vzvoda je še en P° ° a pa? vzvod in na koncu običajno »stopalo«. D° pa ima vodilo, kise m® seveda premika. drsi p vici, kije privita k osi kolesa. Zadeva je1,10 ijjyjP okorna, toda ni zane datek, da je vožnja s a j/ som (ob enakih nap' sarja) hitrejša za kar je bilo uradno Pr zato pa tudi našel uradni izde 0 koles, ali pa b° *noV »preplonkal«? Opozori je zaščitena. na kraJJ Turistično društvo Tišina se redno udeležuje raznih prireditev, pa tako tudi ni manjkalo na prikazu žetvenih običajev v Borečih. Tokrat je bila za stojnico s spominki iz klasja simpatična Ines Lindič. -Foto: F. Kuhar V Zitkovcih žetev na ploščadi Članu KUD-a Solzice Žitkovci so uprizorili na ploščadi pred vaško-gasilskim domom (in žal ne na njivi) nekdanje žetvene običaje. Najprej so prikazali ročno žetev pšenice, nato košnjo in pobiranje klasja s srpom, vezavo v snopiče itd. »Delavci« so se seveda vmes tudi okrepčali s pijačo in jedmi. Pozneje je bilo oboje na voljo tudi obiskovalcem. Prihodnje leto, ko bodo praznovali krajevni praznik, Nekoč so na naših domačijah okna krasili v glavnem pokončni muškatlini (pelargonije). Tako je bilo tudi v Dobrovniku, rojstni vasi Marike Fabian, ki se živo spominja, da je v rosni mladosti pomagala materi negovati rože. Pozneje jo je pot zanesla v svet in kar 21 let je delala v Ingolstadtu. Še zdaj, ko ima lepo hišo v Murski Soboti, je velikokrat na poti med omenjenima mestoma, kajti v tujini živita sin in hčerka s svojima družinama. Marika je kot velika ljubiteljica rož in okrasnega rastlinja ostala zvesta predvsem »starim« (pokončnim) pelargonijam, zasadila pa je tudi viseče muškatline. Rože pa niso njen edini konjiček oziroma najljubše opravilo, kajti po poklicu je krojačica in tu in tam kaj sešije svojim trem vnukom. Skrbi tudi za rekreacijo, saj jo nemalokrat peš mahne po običajni krožni poti po Murski Soboti, večkrat pa tudi sede na kolo in prevozi pot med Mursko Soboto in Beltinci. Rada tudi štrika (plete). S temi aktivnostmi si na neki način ublaži bolečino, ki je nastala po veliko prerani moževi smrti. - Foto: ŠS Sveta Trojica v Slovenskih goricah Planinsko društvo Hakl pri Sveti Trojici si je zastavilo za letošje leto veliko načrtov na področju planinarjenja in pohodništva. V prvi polovici leta so že opravili niz planinskih tur, v drugem polletju pa se nameravajo povzpeti na Mont Blanc, Zelenico, Triglav, Korošico in Ževčarjev Vrh. Glede na to, da imajo v svojih vrstah precej izurjenih in izkušenih planinskih vodnikov, zagotovo ne bodo omagali na poti. (J. Ž.) Pečarovci Lovska družina Pečarovci upravlja z loviščem, ki meri 2.682 hektarjev kmetijskih in gozdnih površin, razsteza pa se na območju desetih vasi puconske občine. Lovci bodo praznovali letos 50-letnico obstoja družine. Na slovesnosti bodo odprli nov lovski dom. (J. Ž.) Na območju Vad^lJ štiri romska nas prebivalci. Veh j na delov AvsOT ^jj f' . zaselku Rastl ob kratkim sloves® asfaltirane ceste« afje J p cer dala polov o daS0^ na. sami Rom« P j 2 70.000 tolarjev- Radenci zd3j^k°p^ le-Radenci,Pr^adefl ' y sodobitevce stje-Mota- krožn0,^# peli bodo ured^oV^i| ki bo tako drULiikoup^ S tem se bo Radeflciii’ promet. £eS je oaC pjf' ci-Ljuto^^^ kot navezava ce-Lena*-^ načrtujejo d Sto)p V h« ja’ hiše- "i 19. avgust 1999 iZ NAŠIH KRAJEV 15 »V Krabonoši je krava viijšla, na Čakovi so jo čakali in zgrabili...« ■------- V gozdu Kontari W Blagušem je stari Grabonoš aročina je pritiskala minule dopustniške, počitniške, Poletne dni. In nevihte so 'U |ntam osvežile. Tisti, ki *"iov službe«, tudi dopustu-Kopajo se v Blaguškem jeze-V Prekmurskih »kamešnicah« '®'novodobno urejenih kopa-^iii. Na kmetijah je drugače, potrebno pokladati kr-0’ !o molsti, čistiti vsak dan in / c’°' h žeti ter kositi je po-(Pn, ko sta trava in žito dozo-nia. edno znova UgOtavljam. da dežela veliko lepih. zase'kov’ k’s' j'h 'e ku n° Sedati, se seznaniti s ^timi opravili, se pomenko-‘Posestniki, pridelovalci °mpirja ... naše vsakdanje i?e. dan sem se vozil po Unj1 anem Grabonošu. In ko ^ašal po poreklu imena tamkajšnji domačin, PObčine Sv. Jurij ob Ščav-V°sPod Ciril Mir povedal: Wbonošije krava Viijšla, na lt J50 J° čakali in zgrabili...« povezano ime kraia s ^j'h je v teh krajih še Precej? Stari Grabonoš lJltl nekoč stal blizu Blaguša. obsežen g°zd z kontari. Nekoč so lese-'ha?11110 Pokrite bajte prvot-p°gorele do tal in prebi-^Wr he odse"" v nižino. V S°86 danes vtdni s'e' Hiše ’kar t0 deistvo Potrjuje. ^.^Podarska poslopja, g a d°movanja so na ob-Ropoša v glavnem raz- P° slikovitih Nši« * ’n n'žinah. Edini Sj del naselja je ob Ste n *’ kiVod' 'z Spodnjih ^'^ni0^ SV' ^Urdu ob ^čav' tef1175 so stara 'edinska % območja. Iz njih si KloKi.agaj° zgodovinarji, Strnjeni del Grabonoša. Foto: F. Š. so: Kontari, Duga graba, Goše, Kamenščak, Loke, Šarjak, Ročice, Krčevine, Gomile, Krčevje in celo novejšo Ameriko imajo. V 85 domovih Grabonoša živi prek 200 prebivalcev. Od tega je 32 otrok v starosti od 1 do 15 let. Otroci oziroma šolarji iz tukajšnjih odročnejših območij pešačijo po tri kilometre do avtobusne postaje, kjer ustavlja avtobus in jih odpelje v šolo in iz nje. Kmetje imajo povprečno po deset hektarjev zemlje. Izjema je tisti, ki obdeluje 30 hektarjev svoje in najete zemlje. V glavnem pridelujejo pšenico in koruzo. Precej jih redi govedo. Po en vaščan se ubada z mizarstvom in umetnim kovaštvom. Naselje je spadalo do oblikovanja občine Sv. Jurij ob Ščavnici v občino Gornja Radgona in krajevno skupnost Spodnji Ivanjci. V novi občini zdaj nimajo krajevnih skupnosti in rešujejo problematiko naselij v okviru nove občine. Na tem območju so v zadnjih letih posodobili precej cest. Letos načrtujejo asfaltiranje 2.700 metrov ceste, ki pelje iz Grabonoša proti Cerkvenjaku. Gospodinjstva bodo v ta namen prispevala po sto tisoč tolarjev oziroma dvajset odstotkov potrebnega denarja. 1 ^or° ^skeo V mode,arskem krožku pridno delali in o \ ^^dih ka®neje n9 vidite na fotografiji. Izdelke so .Sbon ^elan* 3 S° Sodel°vali z njimi na državnem tek-'Udi Po/ V Porfor°žu, kjer so se dobro odrezali. ^0: r Srednjeg ?J’ ko so se poslovili od osnovne šole in ■ ° sl<0 lz°braževanje, ostali zvesti ročnim Neasfaltiranih imajo še okoli šest kilometrov cest. Vaško gasilsko društvo šteje okoli 70 članov. Opaziti je, da se mladina za tovrstno društveno dejavnost premalo zanima. V vasi imajo nogometno igrišče na zemljišču kmeta Franca Trstenjaka, ki je velik privrženec nogometa. Nimajo svojega društva in tukajšnji nogometaši so vključeni v Nogometni klub Sv. Jurij. Prebivalci strnjenega dela vasi v dolini imajo hišne vodovode. V zgornjem delu naselja imajo lastno vodovodno zajetje in v njem je dovolj vode za precej Nova podoba vinske kleti dr. Sedlačka Zidan ’ca na Radenskem Vrhu Poleti hladno, pozimi toplo il je izredno vroč poletni dan, ko sem obiskal na Radenskem Vrhu novejšo turistično točko: Zidan ’co, ki jo je uredil Dušan Tršavec iz Rade-nec. Seveda nisva kramljala v sončni pripeki, ^jnpak v prijetno hladnih pritličnih prostorih. Dušan je po osnovnem poklicu strojni ključavničar, kije dobrih 13 let delal v svoji stroki, potem (1996. leta) pa je kupil na Radenskem Vrhu vinsko klet, katere lastnik je bil nekoč znani doktor Sedlaček. Po vojni je bilo poslopje podržavljeno, po denacionalizaciji pa je bilo vrnjeno lastniku oziroma potomcem. Gre za veliko stavbo, v kateri je še posebej zanimiva menda dvesto let stara in obokana klet. Novi lastnik je uredil v njej plesišče. Na novo pa je dal velbati tudi sosednji prostor, v katerem je uredil veliko točilnico. Veliko dela je opravil kar sam, pomagali pa so tudi prijatelji, najbolj strokovna dela pa so uredili mojstri. Pohvalil je arhitekta Stanka Klemenčiča iz Gornje Radgone, ki je naredil načrte, pri čemer je dokaj upošteva! ideje naročnika. Dušan Tršavec je imel že kot obsežno vodovodno omrežje. Pred tremi leti so obnovili vaško kužno znamenje. V ta namen so dali denar vaščani in občina. Naselje nima svojega pokopališča, cerkve, šole ..., kar je podobno razmeram v nekaterih drugih tukajšnjih vaseh. Skozi gozdni predel Grabonoša bo speljana avtocesta, ki bo vodila iz Cogetinec proti Vučji vasi. Na tem območju je predvideno obcestno počivališče z bencinskim servisom. Pričakovati je, da bo tukaj na voljo nekaj delovnih mest. FRANČEK ŠTEFANEC ■ Dušan Tršavec je lepo uredil tudi mladenič disko v kavarni Radenske, zato ne preseneča, d,a se je odločil, da bo nadaljeval s to vrsto dejavnosti. Uradni naziv je: Diskoteka - klub Zidan’ca. Gre za nočni lokal, kije ob sredah, četrtkih in nedeljah odprt od 22. do L ure naslednjega dne, ob petkih in sobotah pa je delovni čas od 22. do 4. ure naslednjega dne. Za zdaj ponuja le razne vrste pijač, disko džokej pa vrti za uho prijetne melodije. Včasih pa Se o Sončevem mrku Dolenčani so a rahlo užaljeni »Še bomo prišli,« so obljubili enodnevni gostje □ Vestnikovi reportaži Apocalypse now, apocalypse go smo brali, češ da je vsa Slovenija drla v Budince, Trdkovo, Šalovce, Hodoš, Kuzmo in Čepince... Vse lepo in prav, toda v Občini Šalovci so tudi Dolenci (druga največja vas v občini). Dolenčani so rahlo užaljeni, ker jih plaz medijskega bombardiranja ni niti oplazil, čeprav je tudi skozi ta kraj potekala črta Sončevega mrka. Nelagodno se počutijo,.ker noben novinar niti ni pokukal dva kilometra vstran v kraj z več kot 120 številkami, z lepo urejeno in od daleč vidno cerkvijo. Tam je sicer tudi rojstna hiša pisatelja Ferija Lainščka ... Drugače pa je bilo z obiskovalci. Že dan pred mrkom so prihajali avtomobili iz Gorice, Postojne, Ljubljane, Kranja, Celja in seveda z registracijami MS. Čez 300 osebnih vozil, trije avtobusi s člani astronomskih društev iz Ljubljane in Nove Gorice. Z gostoljubnimi krajani so se spletale prijateljske vezi. »Joj, kako lepo je pri vas! Kakšna urejenost, mir in prijaznost! Še bomo prišli!« so besede obiskovalke z Gorenjskega, ki se je ustavila ob lepo urejeni domačiji Svetec - Konko-lič. Dolenčani so z odprtimi rokami sprejeli svoje enodnevne goste, jih pogostili in pomagali reševati njihove drobne težave, na primer Andrej Svetec, kije s traktorjem pomagal izvleči avto, kije »nasedel«. JKol Da zna vodstvo Krajevne skupnosti Rakičan poskrbeti tudi za najmlajše, pričajo nova igrala v parku. Z njimi so zagotovo razveselili tudi starše, ki lahko v prostem času svoje malčke prepustijo brezskrbni igri. MJ prostor pred diskom. je tudi živa glasba. Lastnik je povedal, da v lokal ne prihajajo samo mladi, ampak tudi starejši. S tem je nekako razbil moj osebni »mit«, češ, daje diskoteka le za mlade. »Starejši včasih celo zaplešejo z mladimi,« je povedal sogovornik. V diskoteki - klubu Zidan’ca ni prevelike gneče. Dušan Trša-vec, ki je vložil ogromno denarja v nakup in ureditev objekta, bo sčasoma uredil v zgornjih pro storih restavracijo, kajti zaveda se, da ni dovolj, gostu ponujati le pijačo, a glede na status sedanjega lokala česa drugega niti ne sme. Prepričan sem, da bo uspel z vsemi svojimi zamislimi in da bo Zidan’ca v krajšem času še bolj obiskana. Je na lepi višinski točki, od koder seže pogled na Kapelo, Radence in daleč, daleč naokoli. Kako pa je ponoči? Š. SOBOČAN ■ 16 ŠPORT ________________________________________________________________________________________________19. avgust 1999, Razmišljanje Skromna bera Tretji krog prvenstva v prvi državni nogometni ligi je prekmurskima prvoligašema prinesel le skromno eno točko. Nogometaši Potrošnika, kijih je prvič vodil novi trener Vojislav Simeunovič, so v Beltincih gostili celjski Publikum in igrali neodločeno, tekma pa se je končala brez zadetkov. Pričakovali so vsekakor več, zlasti še, ker so ves drugi polčas imeli igralca več, kar pa niso znali izkoristiti. V začetku drugega polčasa je bil namreč izključen igralec Publikuma Blatnik. Beltinčani so se sicer izkazali s požrtvovalno, vendar pa so igrali neučinkovito. Izredna priložnost se je sicer ponudila Be-doju, ko je sam prišel pred gostujočega vratarja, vendar ga ni uspel premagati. V Beltincih bodo morali čimprej razmisliti, kako izboljšati učinkovitost napadalcev, saj je Potrošnik po treh krogih edino moštvo v prvi državni ligi, ki še ni doseglo zadetka. Neučinkovitost je močno prisotna tudi pri soboški Muri, ki se je drugič z gostovanja vrnila poražena. Tokrat jo je premagalo Domžale in vknjižilo prvo zmago. Osvojene tri točke iz treh krogov je daleč manj, kot so načrtovali pri pomlajeni Muri. Sobočani so si namreč tako v Ajdovščini s Primorjem kot v Domžalah ustvarili zrele priložnosti za zadetek, ki pa so žal ostale neizkoriščene. Prvo in najlepšo priložnost v Domžalah je imel mladi Mesarič, ki pa je žal ni izkoristil. Sobočani tudi niso uspeli doseči zadetka po izključitvi Cvijanoviča, ko so imeti igralca več. Mesarič, Ristič in Cifer so bili namreč pri streljanju na vrata premalo zbrani. S prvenstvom so štartali tudi nogometni drugoligaši, kjer ima Prekmurje prvič dva predstavnika - Nafto iz Lendave in Črenšo-vce. Osvojena ena točka v prvem krogu je prav tako skromna bera in manj, kot je bilo pričakovati. Osvojena točka Črenšovtc na tekmi zAvtoplusom Korte, kije bila odigrana v Izoli, je sicer uspeh, s katerim so Črenšovčani zadovoljni, čeprav so jo osvojili z novincem. Lahko pa jim je žal, da po vodstvu niso pokazali nekoliko več poguma, sicer bi se lahko vrnili s tremi točkami. Treba pa je tudi povedati, da pri Čren-šovcih ni igral izkušeni Vouri. Nogometaši Nafte so v Lendavi gostili bivšega prvoligaša Koper in ostali praznih rok. Igrali so premalo zbrani v obrambi ter dovolili gostom, da povedejo kar s tremi zadetki, naposled pa so ostali še brez izključenega Novaka. Kljub temu so v končnici zaigrali boljše in dosegli celo dva zadetka, kaj več pa jim ni uspelo. V prvem krogu tretje državne nogometne lige so pripravili največje prenečenje nogometaši Renkovec, ki so v gosteh premagali Bakovce, kjer igra večina mladih nogometašev Mure in ki veljajo za enega najresnejših kandidatov za naslov prvaka. Neizkoriščene priložnosti Bakovec na začetku tekme so bile na koncu usodne. Presenečenje predstavlja tudi visoka zmaga Odra-nec v Turnišču, kjer so gostje dosegli kar pet zadetkov. Derbi novincev Lesosplasta in Hotize v Križevcih so prepričljivo dobili domačini. Prepričljivo zmago je zabeležila tudi Goričanka v Roga-šovcih nad Kemo iz Puconec. Čar da je v Martjancih s težavo premagala novinca Tromejnik. Srečanji v Veržeju med Veržejem in Kobiljem ter v Veliki Polani med Polano in Bratonci pa sta se končali brez zmagovalca. ; Pogovor s predsednikom MNZ Lendava Brankom Grosom J Z reorganizacijo tekmovanja do nove kvalitete Začelo se je tekmovanje v 3. SNL vzhod, ki ga drugič zapored vodi Medobčinska nogometna zveza Lendava. Do reorganizacije v novi tekmovalni sezoni pa bo prišlo tudi na območju MNZ Lendava. Več o tem smo se pogovarjali s predsednikom zveze Brankom Grosom. - Za vami je enoletno vodenje tekmovanja v nanovo ustanovljeni 3. SNL vzhod. Kako ga ocenjujete? »Mislim, da je ustanovitev tekmovanja upravičilo pričakovanja. Kvaliteta je bila primerna temu rangu tekmovanja, pa tudi z obiskom gledalcev smo lahko zadovoljni, zlasti še, če upoštevamo, da se v Prekmurju istočasno igra več tekem. K temu so veliko pripomogli tudi mediji, česar pa se v nekaterih klubih premalo zadevajo, saj smo imeli težave pri pravočasnem poročanju o rezultatih. Dobro obveščanje o tekmovanju povečuje tudi zanimanje sponzorjev. Veliko je bilo storjenega pri urejanju objektov, saj na začetku tekmovanja nekateri klubi niso izpoljnjevali vseh kriterijev (Polana, Bratonci, Gaberje). Vse te pomanjkljivosti so bile odpravljene in menim, da smo po urejenosti objektov precej pred ostalimi tremi tretjimi ligami. Še posebej sem zadovoljen, da nimamo večjih težav z disciplino, k čemur je gotovo prispevala tudi ustrezna kaznovalna politika.« - Kaj pa lahko pričakujemo od letošnjega tekmovanja v 3. SNL vzhod, ki se je pravkar začelo? »Letošnje tekmovanje v 3. SNL vzhod bo gotovo zelo zanimivo in izenačeno, saj so se vsa moštva zavzeto pripravljala. To pa bo verjetno tudi prispevalo k temu, da se bo na tekmah zbralo še več gledalcev. Pričakujem tudi, da bo letošnje tekmovanje kvalitetnejše od lanskega in se tako še bolj afirmiralo.« - V MNZ Lendava ste se odločili za reorganizacijo tekmovanja na območju zveze. Kaj od njega pričakujete? »Z ustanovitvijo 3. SNL vzhod se je v to ligo uvrstilo večje število klubov iz MNZ Lendava, kar je vsekakor osiromašilo tekmovanje na nivoju naše zveze. Ker je ostalo 13 klubov, smo se odločili.za enotno Prva državna nogometna liga Potrošnik: Publikum 0:0 Beltinci - Igrišče v športnem parku, gledalcev 1.200. Sodnik: Kos (Prevaje■ Potrošnik: Kuzma, Škafar (Kokaš), Tratnjek, Ulen, Erniša, Cener, Buto*Ci Kendič, Novak, Bedo, Stoilkovič (Utroša). Domžale: Mura 1:0 Domžale - Igrišče Domžal, gledalcev 700. Sodnik: Novarlič (Maribor). Stres Protega (58). _ Mura: Nemec, Baranja, Cifer, Gabor, Ošlaj (Škaper), Lukič, Petrovič minko), Mesarič, Vogrinčič, Ristič (Žilavec), Cipot. _ Druga državna nogometna liga Pokalni nogomet Prvi krog MNZ MS Odigrali so prvi krog pokalnih nogometnih tekem na območju MNZ Murska Sobota. Rezultati: Grad : Šalovci 8:1, Pušča : Ižakovci 0:2, Rotunda : Lipa 1 : 0, Makoter: Dokležovje 8 : 2, Tišina : Gančani 3 : 4, Roma : Prosenjakovci 9 : 3, Cankova : Rakičan 0:6, Bogojina : Slatina 2 : 4, Hodoš : Apače 0 : 4 in Ljutomer: Serdica 0:1. (KG) medobčinsko nogometno ligo, kar pa ni bila najboljša rešitev. Med posameznimi klubi so bile prevelike kakovostne razlike, tako da tekmovanje ni imelo pravega smisla. Nekateri klubi, ki prihajajo iz majhnih vasi, so imeli težave z igralskim kadrom kakor tudi z organizacijo tekem. Tako je na primer moštvo iz Mostja odstopilo od tekmovanja, ker ni imeli dovolj igralcev. Zato smo se odločili, da ustanovimo dve medobčinski nogometni ligi na območju MNZ Lendava. V prvi ligi bo tekmovalo osem najkvalitetnejših moštev, ki morajo tudi izpolnjevati določene pogoje (nižje selekcije). Po odigranem dvokrožnem sistemu bodo moštva igrala play off v dveh skupinah, od 1. do 4. mesta in 5. do 8. mesta. Upam, da bo tak način tekmovanja klube prisilil k resnejšemu pristopu, prispeval k večji kvaliteti in tudi večjemu obisku gledalcev. Preostalih šest moštev pa bo tekmovalo v 2. MNL Lendava.« FERI MAUČECI Jubilej Petindvajset let NK Serdica Nogometni klub Serdica letos praznuje 25-letnico delovanja. Srebrni jubilej so proslavi pred dnevi, ko so pripravili proslavo s kulturnim programom, odigrali pa so tudi tri nogometne tekme. Premagali so žensko ekipo Pande iz Gornjih Petrovec s 4:2, izgubili z mladinskim moštvom Železničarja iz Maribora z 2:4 ter premagali novega tretjeligaša Lesoplast iz Križevec s 4:0. Z nogometnim klubom Serdica praznuje srebrni jubilej dela tudi neumorni predsednik Karel Horvat, ki kljub nekaterim težavam ves čas stoji nas čelu kluba kot predsednik. Od ostalih nekaj posameznikov, ki veliko pomagajo klubu, pa Športni obrazi Kitajec Xu Jia pri Radgoni Namiznoteniška ekipa Radgone, član prve državne lige, bo v novi tekmovalni sezoni, ki je pred durmi, močnejša kot v prejšnji sezoni. Poleg tega da je prišel v Radgono novi trener, izkušeni strokovnjak Ivan Pšajd, je ekipo okrepil 24-letni igralec Xu Jia iz Shanghaja na Kitajskem. Gre za kakovostnega in izkušenega igralca, ki se ponaša tudi z mednarodnimi uspehi. Xu Jia, ki je v minuli tekmovalci sezoni nastopal za ekipo Krke iz Novega mesta, je bil dvakrat tretji na univerziadi v Bruslju (1993) in v Mel-burnu (1997). Bil je tudi četrtfinalist odprtega prvenstva Japonske ('97). Xu Jia se je uspešno vključil v priprave za novo tekmovalno sezono in bo lahko kot prvi igralec Radgone veliko prispeval k stabilizaciji ekipe ter tudi k velja vsekakor posebej omeniti naj-. starejšega 70-letnega Belo Pozma-na, ki zelo vestno skrbi za igrišče in okolico. Nogometni klub Serdica je v svoji petindvajsetletni zgodovini dosegel največji uspeh leta 1994, ko so se uvrstili v šestnajstino slovenskega nogometnega pokala, iz nadaljnjega tekmovanja pa ga je izločila soboška Mura. Poleg tega so več let uspešno tekmovali v soboški prvi medobčinski nogometni ligi, največ pa so dosegli v sezoni '91/92, ko so zasedli četrto mesto. Zelo uspšeno so tekmovali tudi v minuli tekmovalni sezoni, saj so zasedli peto mesto. V času delovanja si je NK Serdica uredil nogometno ig- Kitajec Xu Jia - nova okrepitev Radgone boljšim uspehom. Kitajec bo gotovo imel primerno pomoč tudi v drugem igralcu Borisu Rihtariču, Robertu Benkoviču in mladem Miranu Solarju, ki je prišel iz NTK Moravske Toplice Sobota. Ljubitelji namiznega tenisa v Gornji Radgoni in okolici bodo tako zopet lahko gledali kvalitetnejše tekme; in ne bo se jim bo potrebno bati borbe za obstanek v ligi. (FM) Hitrostno rolanje Na mednarodnem tekmovanju v hitrostnem rolanju za kadete in mladince v madžarskem Jaszberenyu so med 111 tekmovalci iz petih držav sodelovali tudi člani RK Dokonča iz Lendave. Najuspešnejši sta bili Tanja Koren, ki je bila druga pri kadetinjah, in Doris Solane, ki je bila druga pri začetnikih. David Solarič Avtoplus Korte: Črenešovci 1:1 - Izola - Mestni stadion, gledalcev 500. Sodnik: Novak (Maribor). Strelca. Brunec (8), 1 : 1 Baruca (32). Črenšovci: Karoli, Gruškovnjak (Zelko), Hartman (Kolar), B. Horvat, Plej, Pintarič, Kustec, D. Horvat (Kuzma), Krapec, Brunec. Nafta: Koper 2:3 |ci Lendava - Igrišče Nafte, gledalcev 300. Sodnik: Brence (Maribor). Sm . Jakomin (4), 0:2 Čendak (62), 0:3 Čendak (64), 1:3 Baša (65), 2:3i W (80). Nafta: Magdič, Hozjan, Pucko (Balantič), Novak, Drvarič, Ga 0 rkač), Baša, Škerbič, Tompa (J.Horvat), Koša, Gomboc. Tretja državna nogometna liga Bakovci: Renkovci 1:2 Bakovci - Igrišče Bakovec, gledalcev 220. Sodnik: Jeneš (Petišovci 1 : 0 Kološa (12), 1 : 1 Kerman (29), 1 : 2 Kocet(34). Bakovci: Gergorič, Bagola, Živič, Fajdiga, Buzeti, Verban (Holcman. Krančič, Kološa, Recek (Titan), Preininger (Vrečič). Renkovci: A. Lebar, Plej, Kerman, Nežič, S. Bojnec, Litrop Ritlop, Kocet (Felbar), S. Lebar, D. Ritlop (Graber). B Bojnec, Bela Pozman - najstarejši, a eden izmed najdelavnejših pri NK Serdica. rišče z ograjo ter zgradil nove lepe klubske prostore, pri čemer so veliko del opravili prostovoljno. Ob jubileju so najzaslužnejšim podelili zahvale, priznanja in značke. Priznanja in značke so prejeli: Bela Pozman, Herman Kisilak, Drago Bertalanič, Marjan Vidonja, Drago Skledar, Štefan Skledar, Milan Bertalanič, Jože Jud, Marjan Skledar, Anton Skledar, Danijel Kuzmič, Novica Nešič, Štefan Barber, Drago Horvat in Andrej Tur-za. (FM) 1.SNL Rezultati - 3. krog Potrošnik : Publikum 0 : 0 Domžale : Mura 1 : 0 Korotan : Maribor 2 : 4 Gorica : Olimpija 2 : 1 Rudar: Primorje 2 : 1 Pohorje : Dravograd 1 : 3 Maribor 3 3 0 0 12:4 9 Olimpija 3 2 0 1 9:2 6 Primorje 3 2 0 1 7:3 6 Dravograd 3 2 0 1 5:4 6 Rudar 3 2 0 1 5:5 6 Gorica 3 1 1 1 2:3 4 Mura 3 1 0 2 2:2 3 Publikum 3 0 3 0 2:2 3 Domžale 3 1 0 2 3:9 3 Potrošnik 3 0 2 1 0:5 2 Korotan 3 0 1 2 4:7 1 Pohorje 3 0 1 2 2:7 1 2. SNL Rezultati - 1. krog Lesoplast: Hotiza 3 : 0 kVC) S^ Križevci - Igrišče Lesoplasta, gledalcev 400. Sodnik: Koren (Ren o ci: 1 : 0 Kerčmar (28), 2 : 0 Škerlak (42), 3 : 0 Kerčmar (89). Lesoplast: Basarič, Šebok, Malačič, Čerpnjak, Cor, Jandrašič ( a Kerčmar, Oršoš, Kutoš (Lepšoša), Škerlak(Žido). iacko^' Hotiza: Plej, Oletič, Albin Lackovič, Farkaš, Cigan, Jakšič, Albe Antolin, Robert Lackovič (Kerek), Ritlop (Petkovič), Hozjan. Turnišče: Odranci 1:5 Turnišče - Igrišče Turnišča, gledalcev 200. Sodnik: Pintarič ci: 0:1 S. Kavaš (32), 0:2 Pozderec (38), 0 : 3 S. Kavaš (39), 1 : J .1 : 4 S. Kavaš (56), 1 : 5 Kerčmar (81). Turnišče: Dominko, L” Mujdrica, Prendl, Pucko, Ternar, Vegič (Čemi), Žižek, Škafar (Houbar). Odranci: Marič (Ščančar), Kerčmar, Zakojč, Beren yjrag((>1 Si. Hozjan, Se. Hozjan,S, Kavaš, Marinič, Pozderec, D. Virag, Čarda : Tromejnik 3 : 2 če) Martjanci - Igrišče Čarde, gledalcev 250. Sodnik: Tompa : 1 Rogan (45), 1 : 1 D. Horvat (52), 1 : 2 Cener (50), 2 : 2 ' : 2 B. Horvat (83). Čarda: Fekonja, Čarni (Hajdinjak), Lang (B Antolin, Cigut, Vogrinčič, D. Horvat, Kerec, F. Horvat (Titan), nik: Škrbič, Bence, Zrim, Šalamon, Šinko, Pelcar, Kranjec, vat, Cener, Rogan. Polana : Bratonci 1:1 veC (te^' Velika Polana - Igrišče Polane, gledalcev 150. Sodnik: Bu o Strelca: 1 : 0 Radikovič (60), 1 : 1 Škafar (78). . kL K. H°ZI Polana: R. Žižek, Z. Hozjan, D. Žižek, Kotnjek, Biro, ’ (Perc)Jmre, Klujbert (Kerčmar), J. Hozjan (Zver), Radikovič. Bratonci: Kuzma, Škafar, M. Horvat, D. Horvat, Zlatar, Forjan, Tkalec (Mlinarič), Mertuk, Panker (Markovič). Veržej: Kobilje 1 :1 šalovci). Veržej - Igrišče Veržeja, gledalcev 100. Sodnik: Herceg j : 1 Trajber (39), 1 : 1 B. Osterc (61). A ost®rC’ Veržej: Balažič, Cmrečnjak (Hanžekovič), Modlic, Puč Ol -a (Stojko), Smodiš, Sunčič, Puhar (Prašnički), B. Osterc, °č(pmn^' Kobilje: Zver, Ritoper, Kocet, Muler, Bukovec, Nemet, Kustec, Trajber (Horvat), Kovač. d Goričanka Big Fun : Kerna 4:1 k ’ Rogašovci - Igrišče Goričanke, gledalcev 150. Sodn _ejnarI4 Strelci: 1 : 0 Kosednar (34), 2 : 0 Kosednar (44), 3 ■ ^o, Kuhar (67), 4 : 1 Ficko (90). ... A picKO. Goričanka Big Fun: Nemec, Buček, Kolar, Vogrinc^ ao^ Turza (Gumilar), Šuša (Rajnar), Poredoš, Kosednar, re ^gček Kerna: Maučec, Kuplen (Vlaj), E. Kutoš, Pučko, Ban (Rakar), Kuhar, J. Kutoš, Škedelj, Gomboši (Banfi)- Mali nogomet V počastitev praznika Občine Beltinci je bil vP^^alo ie nalni turnir v malem nogometu za pokal občine. ° štev, medtem ko se Lipa tekmovanja ni udeleži Dokležovja pred Ižakovci in Gančani. Nafta : Koper 2 : 3 'Ž. Triglav : I. Gorica 4 : 2 Šentjur: Rogoza 2 : O Železničar: Šmartno 1 : 1 Jadran : Drava 2 : 1 Elan : Zagorje 3 : 2 Aluminij: Tabor O : 0 Triglav 1 1 0 0 4:2 3 Šentjur 1 1 0 0 2:0 3 Koper 1 1 0 0 3:2 3 Elan 1 1 0 0 3:2 3 Jadran 1 1 0 0 2:1 3 Črenšovci 1 0 1 0 1:1 1 Šmartno 1 0 1 0 1:1 1 Avtoplus 1 0 1 0 1:1 1 Železničar 1 0 1 0 1:1 1 Tabor 1 0 1 0 0:0 1 Aluminij 1 0 1 0 0:0 1 Nafta 1 0 0 1 2:3 0 Zagorje 1 0 0 1 2:3 0 Drava 1 0 0 1 1:2 0 I. Gorica 1 0 0 1 2:4 0 omi 3- SNL krOg 2 Ba^ Odra^'V'1 Turn'sc ro GoncanKa ■ tiza j • LesoplaK0bBja 1 i 1 Veržej • K° nCi 1 .2 Garda ■ 1' Odranci Goričanka Lesoplast Čarda Renkovci Kobilje Veržej Bratonci Polana Bakovci Tromejnik Hotiza Kerna Turnišče 10 1« 1° 10 1» o1 ol o1 o1 0° 0» 00 0° 0° 0 0 0 o 0 o o o o 51 4:1 3:0 3:2 i:2 2:3 M*. 19 avgust 1999 ŠPORT V okviru KK Plastron iz Gornje Radgone je bila tretjič poletna košarkarska šola, ki jo je skupaj z Igorjem Pivcem, Samom Neuvirtom in Denisom Burjanom vodil Dušan Šut. Košarkarsko šolo je obiskovalo 38 otrok, starih od 9 do 14 let iz vsega Pomurja. Poleg strokovnega dela so imeli udeleženci košarkarske šole tudi razvedrilni program. Organizatorji ugotavljajo, da je med mladimi vedno večje zanimanje za košarko. (Bojan Macuh) Pomurje ^čelo s Pripravami Sn^°^ari| Pomurja iz Murske e so zadeli s pripravami za iswrniOValno sezono v Prvi dr-u ® pod strokovnim vodstvom ® Sabahudina Peljta. H,P aZe'50 uspeli rešiti težave, ta.Se Je klub znašel ob ta-?"111!6sezone. Vtem času S^^^ekatenh igralskih ibi?^ Bita k.' A eks Berdon in Samo 9iHavneIS°se Preselili k Fužinarju še) i^,86.16 vmil Sašo Topov-Šh t Časa ni igral' v Mur’ feiy;°Paželi Priti tudi Štefan '9rali lezdo’ *ilM- ka^ S?lidn° moštvo, ki bo ^ni Sm) tekmoval°v prvi Carstvo ^dnarodni maraton v Kobilju ^12 Cn° društvo Kobilje pri-^ki^e(inarodn' rekreacijski avqu«?taraton' ki bo v soboto, letnem19-’ ob 13- uri pri ^rekm '9ri®du na Kobilju. Na S>nu ac'jsk®m kolesarskem Kden pa ni bil me-SBukm6^66 je Potekal le niske9a jezera, je so-% m40 kolesarjev. Na le-^olesaaarodnem rekreacij-^Ina?6"1 maratonu, ki bo Kobi|je~ Motvar-C 'Prosenjakovci- Predstavljamo vam Bernard Omarja SP Nemesnep-Kobilje, pa pričakujejo veliko večje število kolesarjev. Zaradi dvakratnega prestopa državne meje pa morajo imeti udeleženci maratona s seboj veljavno izkaznico ali potni list. (FM) Kolesarski maraton TREH SRC Kolesarska sekcija Športnega društva Radenci organizira v nedeljo, 22. avgusta 1999, ob 9. uri pred lovskim domom Jež LD Radenci 19. tradicilani rekreativni kolesarski maraton TREH SRC. Orga- ^žina Megličprva v Črni ^em je bila tra-S aski maraton Kralja ■ ^je tekači iz šti- Rad? °Val° okr°g 20 tj'e zlasti izk?Ske’ med kateri' «h^adenskPnaZ,ala družina Me- s jdružinsk3 'n sin Dariank ^Seh?’ Votroškem 3 Mlhaela Ni-pn ml- dečkih s c Pa pri deč- V polmaratonu sta zlasti izstopala Milan Sapač, ki je pri st. članih zasedel četrto, in Karlo Vrbnjak, ki je pri veteranih osvojil tretje mesto. Branko Perme iz Lendave je zasedel pri st. članih osmo mesto. Pri ml. članih je bil Anton Rat-nik štirinajsti, pri članih pa Zlatko Tibaut sedemnajsti. V teku na 10 km je bil Slavko Kumek pri st. članih drugi, Igor Šadl pri ml. članih Kasaške dirke v Krškem met Nafte iz na mednaro-mestu Vabili?!?90 mesto-V mo- ie priDr Marinci Vl 2 turnirv N?^lo Branka so St?6 bil nSpine- Naj. Daliju (Jože Sagaj) pokal najboljših domačih kasačev Konjeniški klub Posavje Krško je pripravil letošnje 17. kasaške dirke v Sloveniji. Na dirkališču Brege so bili doseženi izvrstni kilometrski časi. Sodelovali so tudi Ljutomerčani in osvojili tri prva mesta. V sedmi dirki najboljših kasačev slovenske reje se je izkazal temperamentni žrebec Dali z izkušenim voznikom Jožetom Sagajem iz Ključarovec, ki je z odličnim finišem zmagal s kilometrskim časom 1:18,4. V osmi dirki domačih in uvoženih kasačev je bil najboljši Express Bar (Marko Slavič), ki je s kilometrskim časom 1:16,3 zasedel prvo mesto. V peti dirki pa je bil najboljši Honey Goal Markoja sedmi na SP bilo iNe^Pta s®j je a’ k'16 dose-K%ao^toWI tiL°^ dve koja. V disciplini na 10 metrov je Slovenija z 2.321 krogi zasedla tretje mesto in dobila bronasto me daljo, Markoja pa je bil s 583 krogi enajsti. V disciplini na 30 metrov je Slovenila 7 9 853 krogi zasedla dru- nizatorji so za udeležence pripravili dve progi: mali maraton 30 km in veliki maraton 80 km. Prijave bodo zbirali od 7.30 do 8.45.na štartu. Pričakujejo, da se bo maratona udeležilo večje število kolesarjev iz celotne Slovenije, med njimi tudi družine, saj so pripravili progo tudi za manj telesno pripravljene udeležence. Kolesarje, ki bodo prevozili maraton, bodo tudi nagradili s praktičnimi darili, lahko pa si tudi brezplačno ogledajo mednarodni kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni. (FM) tretji, Jože Šmidhofer pri članih četrti, Marjan Rauter pa pri st. članih osmi. Mirko Nidorfer je zasedel deveto, Anton Kovačič deseto, Branko Slavič enajsto in Jože Marušič dvanajsto mesto. TS Radenska pripravlja v petek, 20. avgusta, ob 16. uri pri gramoznici v Konjišču v Apaški dolini tradicionalni piknik, kamor poleg članov vabijo tudi ostale ljubitelje teka. (G. Grabar) (Janko Makoter), saj je s kilometrskim časom 1:19,4 osvojil prvo mesto. Druga mesta so zasedli: Don MS (Marko Slavič) 1:19,8 med dve-letniki, Filda (Sašo Sršen) 1:20,1 v Šport od tod in tam Badminton - Igralci BK Mladost iz Lendave, ki se že nekaj časa pripravljajo za novo sezono, so bili v začetku tega meseca na skupnih pripravah v Vepu na Madžarskem, kjer so imeli dobre razmere. Priprav se je udeležilo 18 igralcev in igralk. Minuli teden so v Lendavi končali Markoja pa je dosegel 584 krogov. Med posamezniki na 30 metrov je Markoja stoje z 293 krogi zasedel sedmo, kleče pa z 292 krogi osemnajsto mesto, tako da je v skupni uvrstitvi s 585 krogi zasedel enajsto Kajak kanu Mura ’99 in slovenski pokal Kajak kanu klub Mura iz Kroga je bil organizator tekmovanja za slovenski pionirski pokal ter tradicionalnega tekmovanja Mura ’99. Na pionirskem tekmovanju za slovenski pokal je med 82 tekmovalci iz celotne Slovenije nastopil domačin Miha Kreft in v slalomu zasedel drugo, v spustu pa četrto*mesto. Poleg slovenskih so sodelovali tudi hrvaški tekmovalci. Na mednarodnem tekmovanju Mura ’99 v spustu na 8 km dolgi progi od Petanjec do kroškega brada je, sodelovalo 45 tekmovalcev iz Hrvaške in Slovenije. Med člani je zmagal kajakaš Miran Vereš (Opel MS), pri mladincih je bil najboljši Igor Meolic (Krog), pri ženskah pa Anja Kranjec (Krog). Med člani kanuisti je bil prvi Rouš (Varteks), pri dvosedih pa Horvat-Bokan (Krog). Po končanem tekmovanju je skupina 9 kajakašev in kanusitov KKK Mura iz Kroga pod vodstvom trenerja Štefana Varge odpotovala na enotedenske skupne priprave na reko Sočo v Bovec. (FM) peti dirki in Ahaja (Janko Sagaj) 1:189, v šesti dirki. Tretji so bili: Lia (Milan Kukolj) 1:23,9 med dvelet-niki, Ford As (Simon Slavič) 1:19,8 v tretji dirki in Div MS (Marko Slavič) 1:20,2 v peti dirki. (FM) priprave igralci ljubljanske Olimpije, sedaj pa so na pripravah v Lendavi igralke ljubljanske Ježice. (FB) Kegljanje - Kegljavci Nafte iz Lendave so sodelovali na mednarodnem tekmovanju za pokal Savaria v Sombotelju na Madžarskem. Podrli so 3311 kegljev: Radakovič 862, Matko 827, Matjašič 776 in Horvat 846. (FB) Šah - V Hočah so se končale kvalifikacije v šahu za državno prvenstvo. Sodelovali so tudi štirje člani ŠD Radenska - Pomgrad iz Murske Sobote. Najuspešnejši je bil Miha Gomboc, ki je s 5,5 točke zasedel četrto mesto. Denis Gjuran je bil peti, Aleš Lazar šesti, oba sta dosegla 5,5, točke, Mitja Kovač pa je s 5 točkami zasedel osmo mesto, hkrati V času od 22. do 29. avgusta 1999 bo v avstrijskem St. Johnu na Tirolskem svetovno cestno kolesarsko prvenstvo amaterjev (R1). Med 37 reprezentancami in 510 kolesarji bo sodelovala tudi, reprezentanca Slovenije, ki jo sestavlja 8 kolesarjev in 2 kolesarki. Prvič bo v slovenski reprezentanci, nastopil član Kolesarskega kluba Tropovci Bernard Omar, v reprezentanco pa je bil uvrščen naknadno, na osnovi letošnjih rezultatov. Na šestih dirkah za državno prvenstvo je namreč trikrat zmagal (Ptujski maraton, Velika nagrada Marezig in Velika nagrada Maribora), dvakrat je bil drugi (Rogaška Slatina in Koroški maraton), enkrat pa je bil tretji (Pokal Marmor Hotavlje). V pokalu Slovenije pa je na tretjem mestu, vendar je zaradi služ-benih obvenosti moral tri dirke izpustiti. S kolesarsko dejavnostjo so se začeli v Tropovcih ukvarjati pred dvajsetimi leti, pred desetimi pa so ustanovili Kolesarski klub Tropovci, tako da letos praznujejo dva jubileja. Bernard Omar saj se je v njihove vrste vključil ob ustanovitvi. Čeprav se je s kolesarstvom ukvarjal rekreativno, se je kmalu izkazalo, da gre za talentiranega kolesarja. Pod strokovnim vodstvom trenerja Dalivoja Titana je že po dveh letih, leta 1991, zmagal v Avstriji med starejšimi mladinci. Istega leta se je na najvišjo stopnico povzpel še trikrat. Izvrsten je bil tudi na državnem prvenstvu v ciklokrosu in gorskem prvenstvu, saj je zasedel drugi mesti. Na državnem cestnem prvenstvu pa je med 200 kolesarji osvojil deveto mesto. Z uspehi je nadaljeval tudi naslednje leto, saj je v konkurenci starejših mladincev dvakrat zmagal, enkrat pa je bil drugi. Potem pa se je poškodoval, zaradi česar se ni mogel vključiti med člane do 23 let. Po sanaciji poškodbe je zopet začel vestno trenirati, vendar je zaradi odhoda na služenje vojaškega roka vadbo moral zopet prekiniti. Z načrtno vadbo je znova začel pred dvema letoma in kljub za- I Razpored tekem 1. MNL MS '99/2000 1. krog - 22. 8. '99 - 17.00 Hodoš: Serdica Ižakovci: Ljutomer Cankova: Rakičan Lipa: Pušča Grad: Prosenjakovci Tišina: Apače 2. krog - 29. 8. '99 - 17.00 Serdica: Apače Prosenjakovci: Tišina Pušča: Grad Rakičan: Lipa Ljutomer: Cankova Hodoš: Ižakovci 3. krog - 5. 9. '99 - 17.00 Ižakovci: Serdica Cankova: Hodoš Lipa: Ljutomer Grad: Rakičan Tišina: Pušča Apače: Prosnejkaovci 4. krog - 12. 9. '99 - 16.30 Serdica: Prosenjakovci Pušča: Apače Rakičan: Tišina Ljutomer: Grad Hodoš: Lipa Ižakovci: Cankova 5. krog - 19. 9. '99 - 16.30 Cankova: Serdica Lipa: Ižakovci Grad: Hodoš Tišina: Ljutomer Apače: Rakičan Prosenjakovci: Pušča 6. krog - 26. 9. '99 - 15.30 Serdica: Pušča Rakičan: Prosenjakovci Ljutomer: Apače | Jadralno letenje Damijan Korpič osmi Na odprtem državnem prvenstvu v jadralnem letenju Madžarske v Bekescsabi je sodelovalo 26 tekmovalcev iz Avstrije, Madžarske in Slovenije. Med njimi sta bila tudi člana Aerokluba Murska Sobota Damijan Korpič in Rajko Grčar. Uspešnejši je bil Korpič, ki je s 5.162,8 točka- poslitvi (kuhar v Radenski) je treniral trikrat tedensko. Že v pripravljalnem obdobju je pokazal velik napredek, saj se je že lani prebil med najboljše kolesarje amaterje v Sloveniji. To ga je spodbudilo, da se je za letošnjo tekmovalno sezono začel še bolj vneto pripravljati že oktobra lanskega leta pod strokovnim vodstvom trenerjev Dalivoja in Simona Titana, slednji ga bo tudi spremljal na svetovnem prvenstvu. Treniral je štiri- do petkrat tedensko. Kolesarski klub Tropovci in družba Osem, d. o. o., pa sta mu tudi kupila novo specialno kolo Scott, kar ga je še bolj motiviralo. Na svetovnem ce-stno-kolesarskem prvenstvu amaterjev, ki bo potekalo na 120 km dolgi (40 km krožni) progi, ki ima več vzponov, si ne obeta preveč, saj se zaveda, da v tako močni konkurenci sodeluje prvič. Pred odhodom je povedal: »Srečen sem, da mi.je po desetih letih kolesarskega dela uspelo priti v slovensko reprezenatnco. Potrudil se bom in dal na Svetovnem prvenstvu vse od sebe. Zadovoljen bom, če bom prišel na cilj.« FERI MAUČEC ■ Hodoš: Tišina Ižakovci: Grad Cankova: Lipa 7. krog - 3. 10. '99 - 15.30 Lipa: Serdica . Grad : Cankova’ Tišina: Ižakovci Apače: Hodoš Prosenjakovci: Ljutomer Pušča: Rakičan 8. krog - 10. 10. '99 - 15.30 Serdica: Rakičan Ljutomer: Pušča Hodoš: Prosenjakovci Ižakovci: Apače Cankova: Tišina Lipa: Grad 9. krog - 17. 10. '99 - 15.30 Grad: Serdica Tišina: Lipa Apače : Cankova Prosenjakovci: Ižakovci Pušča: Hodoš Rakičan: Ljutomer 10. krog - 24. 10. '99 - 14.30 Serdica: Ljutomer Hodoš: Rakičan Ižakovci: Pušča Cankova: Prosenjakovci Lipa: Apače Grad: Tišina 11. krog-31. 10.'99-17.30 Tišina: Serdica Apače: Grad Prosenjakovci: Lipa Pušča: Cankova Rakičan: Ižakovci Ljutomer: Hodoš je s 4.748,0 točkami pristal na štirinajstem mestu. To sta spodbudna rezultata, zlasti še, če upoštevamo, da sta letela z 20 let starimi jadralnimi letali, ki se težko kosajo z novimi. Za doseženi uspeh sta hvaležna mladina jadralcema Andreju in Bojanu, kakor tudi Maksu Vaupotiču 18 REPORTAŽA 19. avgust 1999, r »M®«« " | onec minulega tedna je I bil v Murski Soboti ko-I šarkarsko obarvan. Košarkarski klub Radenska-Crea-tivje bil organizator mednarodnega turnirja, doslej največjega košarkarskega spektakla na našem koncu, na katerem so sodelovale štiri ekipe - udeleženke evropske lige: Fener-bahče iz Turčije, Iraklis iz Grčije, Budučnost iz ZR Jugoslavije in slovenski državni prvak Union Olimpija iz Ljubljane. Največ uspeha so imeli košarkarji Budučnosti iz Podgorice, ki so zasedli prvo mesto pred Unionom Olimpijo, Iraklisem in Fenerbah-čejem.-Za najboljšega igralca so proglasili igralca Budučnosti Kuz-manoviča, za najboljšega strelca pa igralca Fenerbahčeja Robinsona. Prvi dan tekmovanja je Budučnost premagala Fenerbahče s 103 : 82, Union Olimpija pa Iraklis s 87 : 73. V tekmi za tretje mesto je Iraklis premagal Fenerbahče s 76: 49, za prvo mesto pa Budučnost Union Olimpijo z 81 : 74. Ljubitelji košarke v Murski Soboti, na finalni tekmi med Budučnostjo in Unionom Olimpijo se je zbralo 1.200 gledalcev, so bili zadovoljni, saj so videli vrhunsko košarko. S eča Air Milko in Sani Bečirovič pritegnila košarkarske ; O V središču zanimanja gledalcev je bil vsekakor slovenški prvak Union Olimpija, ki se je predstavil v precej spremenjeni sestavi. Ljubljančani so na prvi tekmi z Irakli-som prikazali hitro in učinkovito igro, tako kot si predvsem želi trener Zmago Sagadin. sladokusce Uveljavili so se nekateri novi igralci, kot so Mijačič, Zadravec in Bečirovič, obiskovalce pa je navdušil tudi Milič s privlačnim zabijanjem, čeprav še daleč ni tisti Milič, ki smo ga bili vajeni gledati. Vrhu- nec košarke je bil vsekakor finale med Unionom Olimpijo in Budučnostjo, kjer sta se srečali dve najboljši moštvi in prikazali vrhunsko košarko s številnimi atraktivnimi akcijami in natančnimi streli od blizu in daleč. V moštvu Uniona Olimpije se je vsekakor poznala odsotnost centrov Kovačiča in Kot- nika, sicer bi lahko zmagali tudi Ljubljančani. Prvi tovrstni turnir v Murski Soboti je lepo uspel, postal pa naj bi tradicionalen. FERI MAUČEC, foto: JZ ■ __-_ f Združujejo jih spon^ . VELIKA IZBIRA * RABLJENIH VOZIL PO IZREDNO > UGODNIH CENAH! I a tretjem tradicionalX^ teljev starih motorje vj|ag -----^h je v Tešanovcih^ športna zveza Moravske jn 71 voznikov iz Avstrije, Hrv afOdf>i ~ tako da je dobilo srečanje Med številnimi »starci« sm° °p jz NOVO! NOVO! ZA PRIDOBITEV KREDITA POTREBUJETE LE OSEBNO IZKAZNICO! Edi Berden je bil eden najuspešnejših tekmovalcev motornih dirk v Sloveniji in v bivši Jugoslaviji. Tekmoval je v razredu 125 cm, 250 cm in v prikolici. V vseh treh kategorijah je bil državni prvak. Brez prikolice tudi sedaj ne more. Taka srečanja mu ve- Dragotin Tisanič - predsednih oldtimerjev Hrvaške in Zaboka ter eden od organizatorjev največih srečanj ljubiteljev starih motorjev in avtomobilov v Hrvaški. Na srečanju v Tešanovcih je povedal: »Radi prihajamo na tovrstna srečanja v Slovenijo, saj se srečujemo s prijatelji. Poleg tega je bil Edi Berden odličen tekmovalec, s katerim sta tekmovala tudi naša znana tor iz leta 1936, last Draga -eta va avtomobili pa iz leta 1934, a ter ritaa. Po pozdravnem «9^ predstavitvi 44 km prijetne f’ p|ice |Vv ru župana Občine se je karavana motoristov prjjet sončnem vremenu in popestreno z ogledi to^ menitosti te pokrajine. Na*' tek So p« p poklonili spominu poba nigev Kojeku, nato so si ogl®gl, pot Jelovškovem bregu, nad licah preko Mlajtincev, .^alP1 k,er so se okrepča« ,** seveda ne bi mogli nad f rjeV h in0 ^ . enem od glavnih odličnim tekmovalcem 'ju Ediju Berdenu. v ni^' nekatere znamenitosti, , j 01 J, Plečnikove Cerkev« česa za krampe doseglo svoj namen, najbolj pa gotovo no*^ č.^ FdiBerdeni' , 19. avgust 1999 SPOMINSKI TABOR V BELTINCIH 19 Ur r 4 -S L i * . — k. -mil—i 1 n ——nTrTTTlTT7-T-^«W*»»W>MW^l / . r- nv : ___ — __J Prekmurje mora postati slovenski adut s®'tar je bilo zamujeno, je bilo v prejšnjih ted- .. .. .. . ■ buij iciihiu pian picr\- ^oknadeno. Če doslej v naši pokrajini Oba gOVOrnika OpOZOflla 03 pomanjkanje samozavesti murskega vsakdana, ^^POd ------iv/, vzv? uuoiuj v naoi pvrxi aj n n rU9' svetovni vojni nismo slavili obletnic Prekmurja k Sloveniji, smo imeli v letošnjem avgustu obiskani z najvišjimi predstavniki državnopolitič-^ske k^ ,e s°b°ška izzvenela bolj kot popravljanje zgo-^njer r'Vice’ ie bila zadnja - beltinska - mišljena kot ki imajo radi Prekmurje in Slovenijo, ne glede na lri veroizpoved. "^atse je sicer pisal 14. av-ne sedemnajsti kot pred žetimi leti, ko se je v Bel-5 taboru zbrala dvajsettisoč nožiča, a tudi slabih pet ti-,xovalcev na katerikoli eno-1 Ureditvi v Prekmurju ni od J^nogo oc| njih je pdšlo na ^domovino, ki se je začela ob 14. uri, kjer sta somaševala tudi pomožni škof dr. Jožef Smej in novopečeni škof iz italijanske Gorice. Osrednja prireditev je bila uro in pol kasneje, začela se je s kulturnim programom, po pozdravu župana beltinske občine Jožefa Kavaša pa je zbranim spre govoril slavnostni govornik, predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Janez Podobnik, ki se je najprej spomnil pomembnih mož v literarnem, izdajateljskem in publicističnem delovanju v prekmurski zgodovini, nato pa se ozrl na današnjo vlogo naše pokrajine: »Prekmurje upravičeno pričakuje, da bo država kot moder in dober gospodar še naprej znala ohraniti in spodbujati Prekmurje kot žitnico Slovenije, in ob tem tudi spodbujala razvoj kmetijstva na drugih področjih; da bo država nadaljevala z gradnjo modernih prometnic, ki bodo omogočale gospodarski in turistični razvoj. Le-ta pa je predpogoj, da se bodo mladi, še posebej izobraženci, z novim valom vračali v svoje rodno Prekmurje, kot tudi sicer, da bodo mladi dobivali zaposlitev. Naj sla po znanju in spoznavanju novih obzorij ostane značilnost prekmurskih otrok in mladine. Kajti Prekmurje potrebuje tudi več optimizma, ki bo življenjski odgovor na nekatere bolj temne plati prek- ”“ saj se negativni demografski kazalci nadaljujejo -visoka (previsoka) ostaja brezposelnost, mladi izgubljajo upanje v prihodnost, tu je še zapuščenost starih in onemoglih.« Predsednik države Milan Kučan se je bolj kot na Prekmurje v svojem pozdravnem nagovoru osredotočil na Slovenijo in njene povezave z evropskimi integracijami; tako kot Podobnik pa je tudi on opozoril na pomanjkanje samozavesti, ne samo pri Prekmurcih, ampak pri vseh Slovencih. Nato so čez oder s klasom simbolično šli pomurski župani, ki so že dopoldne podpisali listino o dobri nameri za sodelovanje občin Pomurja na področju regionalizma, in skupaj z otroki zapeli himno spominskega tabora Ge je moja zibeo stala Jožefa Baše - Miroslava z dodatnima kiticama Nataše Kavaš. Tabor se je končal s promenadnim koncertom pihalnega orkestra Murska Sobota in z ljudskim rajanjem, kjer so se predstavile kul-turnoumetniške skupine iz pomurskih občin. TOMO KOLES Foto: NJ ■ 20 ŠOLA 19. avgust 1999, Ze »diši« po šoli Čeprav so šolarji komaj čakali konec pouka in začetek brezskrbnih počitnic, zdaj najbrž že marsikoga spet mika v šolo. Seveda v večini primerov ne zato, da bi sedeli v razredu, poslušali razlage učiteljev in učiteljic, se marljivo učili, reševali takšne in drugačne naloge, odgovarjali za ocene..., ampak da bi se znova srečali s sošolci in prijatelji, pa tudi učitelji, ki so jim pri srcu, zganjali norije med odmori, delali kaj zanimivega, si povedali, kaj vse so doživeli med počitnicami ... Še dva tedna in vse to bo spet na vrsti. V knjigarnah in papirnicah pa je te dni že močno dišalo po šoli. V mislih imamo seveda nakupovanje učbenikov, zvezkov in drugih šolskih potrebščin. Pred leti so bile ponekod kar dolge vrste čakajočih. Temu so se lahko izognili le v tistih krajih, kjer so šole (osnovne) same poskrbele za naročilo učbenikov in šolskih potrebščin ter jih razdelile (prodale) učencem; dobrodošla novost pa so postali tudi knjižni sejmi po šolah, ki jih je na našem območju organizirala Knjigama in papirnica Dobra knjiga M. Sobota. Vse pa se je skoraj vsako leto tako podražilo, da je bilo joj; pa ne v knjigarnah, ampak so cene navili predvsem tisti, ki nastopajo v verigi izdajateljev. Šolsko ministrstvo je zato leta 1992 predlagalo zamrznitev cen učbenikov, kar je vlada tudi storila, vendar so se založniki, ki jim je zaradi majhnih naklad in neracionalnega poslovanja grozil finančni zlom, znašli na drug način: »stornirali« so izdajo novih (tudi tako imenovanih alternativnih) učbenikov, za katere pa so lahko cene oblikovali povsem nanovo. Nekje so pač morali zaslužiti za preživetje. Žrtve s(m)o bili v največji meri starši šoloobveznih otrok in srednješolcev. Zamrznitev cen torej ni dala željenih rezultatov. Leta 1994 je bila storjena nova poteza šolskega ministrstva - začetek uvajanja šolskih učbeniških skladov, tako da učencem (sprva za 8. razred, potem pa postopoma še za preostale razrede in lani tudi za srednje šole) ni bilo več potrebno kupovati učbenikov po knjigarnah, ampak si jih lahko spodijo pri šolskem skladu, izposojevalnina pa ne sme biti višja od ene tretjine maloprodajne cene učbenika. Šola lahko zaradi socialnih razlogov učenca ali dijaka tudi delno ali v celoti oprosti plačila izposojevalnine. S tem - učbeniški skladi so postali z novo šolsko zakonodajo obvezni - je torej na tem področju le nekoliko bolje, toda izdatki staršev za šolo (nakup delovnih zvezkov, »navadnih« zvezkov, svinčnikov, športne opreme Itd.), so kljub vsemu še vedno zelo visoki. . Ministrstvo Republike Slovenije za šolstvo in šport nam je pred dnevi poslalo informacijo o učbeniških skladih v letu 1999. Zanje so namenili čez 300 milijonov tolarjev in sprejeli odločitev, da pripada vsakemu učencu, ki v šolskem letu 1999/2000 vstopa v 1. razred programa 9-letne osnovne šole, enkratna pomoč v višini štiri tisoč tolarjev. Poleg tega so namenili 25 milijonov tolarjev za nastanek novih učbenikov za devetletko, ki jo bodo začelo poskusno uvajati na 42 osnovnih šolah v Sloveniji. Med izbranimi so tudi Dvojezična OŠ Gente-rovci, OŠ Gornja Radgona, OŠ II M. Sobota In OŠ Turnišče. Devetletni program osnovnošolskega izobraževanja pa je tudi največja novost v novem šolskem letu. Še vedno pa obujamo skomine o brezplačni šoli, ki se je nekje izgubila. JOŽE GRAJ > koraj vsak ima s šolo drugačne izkušnje. Počutja in doživetja so dokaj raznolika. Mnogi opravijo učne obveznosti z lahkoto, skoraj brez truda. Drugim to uspe le, če se posebej tru- i dijo, veliko delajo, nekaterim pa včasih tudi to ne pomaga. In ni malo takih, ki bi bili lahko uspešni, če bi se jim zdelo vredno nekoliko potruditi, toda šola se jim zdi nepotrebna. Taki kasneje večkrat rečejo, kako neumni so bili, da niso izkoristili svoje priložnosti, ko je bil za to pravi čas. Pred začetkom novega šolskega leta smo povprašali nekatere, kakšne so njihove izkušnje s šolanjem. VALENTINA ŠKAFAR, študentka, iz Turnišča: »V minulem šolskem letu sem končala 1. letnik kultu-rologije na Fakulteti za družbene ve'de v Ljubljani. Ta študij me je pritegnil zaradi predmetnika, ki obljublja znanje na skoraj vseh družbenih področjih. Pričakovala sem, da bo precej drugače, kot je bilo dejansko. Zaradi prostorske stiske smo namreč morali imeti nekatera predavanja kar v kinodvoranah, in tudi tam večkrat ni bilo dovolj sedežev za vse, tako da si moral včasih sedeti na tleh. No, letos bo vse drugače, saj končujejo gradnjo nove fakultetne stavbe. Pogrešala sem tudi več možnosti za opravljanje nekaterih obveznosti na daljavo (s pomočjo telekomunikacij), kot na primer prijavljanje, preverjanje rezultatov idr., s čimer bi se lahko izognili nepotrebnemu potovanju v Ljubljano iz oddaljenih krajev. Nasploh pa pogrešam v času študija več praktičnega učenja, saj se s »pi-flanjem« dosega ravno nasprotni učinek. Z mednarodnim sodelovanjm, izmenjavo študentov in seminarji bi si mladi intelektualci negovali in širili svoje sposobnosti in talente ter povečali svojo ustvarjalnost in kreativnost. Tako bi na neposreden način Njihove izkušnje steme drugih držav. Pri tem je seveda pomembno znanje jezikov, vendar na naši fakulteti za to skrbijo na mogoče nepravilen način, in sicer s tem, da je več kot polovica literature v tujih jezikih. Pogiešam pa intenzivno praktično učenje jezikov.« NATALIJA KOVAČ, učenka Dvojezične OŠ Prosenjakovci: »Z novim šolskim letom bom začela obiskovati 5. razred. Če mi verjamete ali ne, že komaj čakam, da se šola spet začne, kajti rada bi se srečala z vsemi sošolci in sošolkami, zanima me, kdo vse nas bo učil, kaj vse se bo dogajalo in drugo. Te dni sva z mamo kupili skoraj vse šolske po trebščine, ki jih potrebujem - delovne zvezke, na-, vadne zvezke, svinčnike, copate, torbo... Verjetno je vse skupaj stalo čez 20.000 tolarjev. Večino učbenikov pa si bom sposodila v šolskem skladu. Rada imam vse predmete in res rada hodim v šolo, čeprav nisem med najboljšimi. Za počitnicami mi torej ne bo preveč žal. Večino časa sem bila doma. Igrala sem se s prijateljicami, obiskovala sestrično, se vozila s kolesom in gledala televizijo, Prvi teden pa sem bila v šoli v naravi na morju.« URŠKA HORVAT, dijakinja Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer: »Končala sem 2. letnik, tako da je polovico srednješolske poti za mano. Bistvena razlika med osnovno in srednjo šolo je, da se je potrebno zdaj skoraj enkrat več učiti. Dobro pa je, da to ni velika srednja šola, kajti tako se lahko spoznaš skoraj z vsemi in se počutiš bolj domače. profesoricami kot neke vrste partnerji, da bi bili torej med nami kar najbolj humani odnosi. To pa ne pomeni, da bi nam morali v vsem iti na roko. Doma sem v Žižkih, v Ljutomer pa se vozim z avtobusom. To je urejeno. Državna štipendija pa mi v glavnem zadošča za pokritje prevoznih stroškov in šolsko malico. Učbenike imam raje že rabljene, ker potem, ko se iz njih kaj učim, vidim, da je nekdo že pred mano »trpel«. S tem se torej tolažim. Poleg tega so rabljeni učbeniki seveda cenejši. JANKO ROŽMAN, v. d. ravnatelja OŠ Bakovci: »Letošnje počitnice so zame nekaj posebnega. Prosto sem si uspel vzeti le za teden dni pa še kakšen dan vmes, kajti velikokrat je bilo potrebno priti v šolo, se dogovarjati z gradbinci nove telovadnice, reševati posamezne probleme in opraviti kakšno drugo obveznost. Sem namreč predsednik gradbe- stari šolski stavbi in popravili odtoke. županom pa je bilo dogovorjeno tu 1 z toše^ na dela podružnične šole v Dokležovju, » počitnicami. V Bakovcih pa upamo, a vadnica pripravljena za vselitev in otv ggzuO ca tega leta, nato pa bo potrebno ure površine, s čimer mislim predvsem n ^še1 pa me čakajo priprave na organizacij sti v zvezi s predmetnikom. Prav ta o _ jevefl zdaj tudi začeti s pripravami na uve pOskbs če želimo kandidirati za ^^'^atob0^ uvajanje v šolskem letu 2001/20 tudi okrepiti vezi z vrtcem. Med P prejeli 5 novih računalnikov za o sproti-daktično opremo pa bomo dopon^, gpOgoj3 % ima tudi učbeniški sklad, v katerem$^a je P 2, nike skoraj 80 odstotkov učencev. in bljeno tudi za zdravo šolsko pote^ plačen prevoz učencev iz Dokle # prešolajo na matično šolo v Ba o M™ski ^boti ponujamo dodatno sejemsko cen. SllL U ne s°delujemo, se obisk pri nas splača. C d d 261 http7/www.jelovica.Si, e-mail: infoejeiovica.si • Predstavništvo Murska Sobota. Nemčavci 1 D, BTC, X. ^2i ,a d" Škofja Loka, tel,: 064/61 30, faks: 064/634 261, Narava ima prednost RTV-mehanik Štefan Pivar goji povrtnine V vrtnarstvu našel novo zaposlitev iti, ki se vozijo na relaciji Gornja Radgona-Apače, lahko na levi strani ceste v Lutvercih zagledajo lične table, ki naznanjajo, da je na tem mestu mogoče vsak čas dobiti sveže vrtnine, predvsem paradižnik, papriko, kumare in solate. Pridelavo vrtnin naznanjajo tudi več kot 50 m dolgi plastični rastlinjaki, v katerih ra- stejo in dozorevajo vrtnine. In kdo je marljivi vrtnar, ki vam je voljan postreči z najkvalitetnejšimi pridelki? Na delu smo našli Štefana Pi-varja, rojenega 1952. leta v MS, sicer pa doma iz Bratonec pri Beltincih. V Lutvercih si je ustvaril družino in se zaposlil kot RTV mehanik v Elra-du. V Elradu je delal 22 let, nazadnje kot skupinovodja v elektronskem oddelku. Toda leta 1992 je kakor vsi zaposleni v Elradu izgubil delo. O novi zaposlitvi s poklicem RTV-meha-nika ni bilo nobene možnosti. Ker je imel doma nekaj zemlje, se je odločil za pridelavo vrtnin, v plastenjakih. Pri tem mu je materialno pomagala žena, ki je zaposlena v Avstriji. Za to ga je spodbudil tudi sin, ki se je vpisal v Vrtnarsko šolo v Celju in jo tudi končal. Z vrtnarstvom se ukvarja kot dopolnilno dejavnostjo v kmetijstvu. Prva pridelava vrtnin je bila najprej ob hiši v Lutvercih. Ker ie tam nromain zemlje, ni bilo možnosti širitve, zato so se odločili za nakup 1 ha zemlje, na kateri sedaj poteka pridelava vrtnin. Tu naj bi v prihodnje našel svoj kruh tudi sin, ki že sedaj pomaga očetu pri delu. BESEDILO IN POSNETEK: I imUltZ izn A unrn/sr-^ — 24 MULARIJA 19. avgust 1999 Varna povezava Močna kriptografija Slovenija se je po posredovanju slovenskega Microsofta uvrstila med države, v katere ameriška administracija dovoljuje izvoz napredne 128-bitne kriptografske tehnologije. Že pred tem je slovenski Microsoft s posredovanjem pri ameriški vladi dosegel, da sta dve slovenski finančni ustanovi, SKB banka in Ljubljanska borza, pridobili dovoljenje za uporabo. Velike finančne ustanove opravljajo pomembne naloge v narodnogospodarskem pogledu in sledijo več ciljem v svojem poslanstvu. Seveda se medsebojno razlikujejo, vendar imajo kar nekaj stičnih točk, pišejo na domači strani slovenskega Microsofta, kot na primer doseči čim boljše možnosti za naložbe, biti dobro obveščen, imeti čim večje število komitentov, zagotavljati varnost vlog in diskretnost. To pa so že področja, kjer imajo finančne ustanove kot ustanove posebnega pomena tudi posebne zahteve in kriterije pri uvajanju novih informacijskih rešitev. Če te zahteve povežemo z internetom, hitro pridemo do problematike zagotavljanja varnosti finančnih transakcij v internetu. Tehnologija, ki rešuje to problematiko, se imenuje močna kriptografija, natančneje in tehnično povedano 128-bitna kriptografija. Ameriška vlada je na primer že sestavila seznam držav, katerih finančne ustanove imajo dostop do teh tehnologij dokaj poenostavljen. Slovenije doslej ni bilo na seznamu teh držav, torej je bil izvoz skoraj onemogočen. Pristojna ameriška vladna organizacija pa je na Microsoftovo prošnjo preučila prošnji dveh slovenskih ustanov za uporabo Microsoftovih rešitev z močno kriptografijo. Tako za SKB banko kot za Ljubljansko borzo je bila prošnja ugodno rešena. Po teh dveh ugodnih rešitvah« je bila pri isti komisiji vložena prošnja za poenostavitev postopka pri pridobivanju močno kriptiranih rešitev za slovenske finančne ustanove, kar je bil tudi cilj prizadevanj slovenskega Microsofta. Ta cilj je zdaj dosežen, saj je ameriška administracija dovolila izvoz napredne 128-bitne kriptografske tehnologije v Slovenijo. Slovenskim finančnim ustanovam so s tem na voljo zmogljive Microsoftove kriptografske rešitve, ki bodo bistveno prispevale k večji varnosti transakcij pri elektronskem finančnem poslovanju. Dogovarjanje o tem bo za zdaj potekalo prek slovenskega Microsofta. http://www.matkurja.com C Ker nam med počitnicami še nihče ni poslal tudi kakšne fotografije, smo iz našega arhiva »potegnili« tale posnetek, ki prikazuje učence bakovske šole, medtem ko so čakali na slovesen začetek gradnje njihove telovadnice. Zdaj nekateri pogosto hodijo gledat, kako napredujejo dela, in komaj čakajo, kdaj bodo lahko v novi telovadnici zares telovadili. (Foto: J. G.) Pozneje mi je bilo žal Ljudje delamo veliko napak. Tudi meni se to dogaja. Zgodilo se je predlani v poletnih počitnicah. Vsak dan, ko sem se peljal s prijatelji domov z igrišča, smo se pogovarjali in si zadajali načrte za drugi dan oziroma jutro. Te načrte smo potem velikokrat tudi skupaj uresničili. Včasih uspešno, včasih neuspešno. Večkrat smo šli, na primer, na ribolov, se potepali po vaseh ali si krajšaji čas kako drugače, Nekega večera pa smo se dogovorili, da bomo šli na železniški most ob Muri opazovat okolico. Tega predloga sem bil zelo vesel. Ko Eon, kjer ministruje Zoran Thaler. Inštitut Jožefa Štefana ni več gostitelj slovenske kokoši, kije izdelek skupine Mat’ Kurja. Kokoš, ki vsebuje največ informacij o deželi na sončni strani Alp, je svoj kurnik prenesla na strežnik podjetja http://www.totallyabsurd.com/absurd.htm http://www.slobo.cjb.net http://www. gov.si/mkgp Kaj je najbolj absurdno? Odgovori so zbrani na strani, kjer boste izvedeli tudi o delovanju prazgodovinske rolke, okrogle ladje, mehurčkastih možganov in Hamletovim rastlinjakom. Razlaga o predsedniku Zvezne republike Jugoslavije ni potrebna. Podstrani so označene z naslovi: Moje življenje, Moji sovražnik, Kaj sem storil in Moji veliki heroji. Za ogled boste potrebovali Shockvvave. Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo bo kmalu imelo eno od najbolj obiskanih slovenskih strani. Poštni predal ministra Smrkolja se bo kmalu napolnil s pismi obiskovalcev in razstavljalcev gornejradgonskega kmetijskega sejma, s pohvalami in pritožbami pridelovalcev pšenice, prašičerejcev in zadovoljnih kmetov, ki komaj čakajo na Evropsko unijo. Naslov in oceno vaše najljubše strani svetovnega spleta, tudi če ste jo izdelali sami, lahko predlagate tudi vi. Naslov naše elektronske pošte AAA Tole risbo in opis metuljčice smo prejeli te dni, zato vse skupaj objavljamo v originalu. Saj je zanimivo, mar ne? AR/nv OA’ A A A’ AAA I ATIAAAA Z V., A' MM; f T a jr^A^ , m /YfAA /Miz.—oA. sem zjutraj vstal, se oble e zajtrkoval, me je mama k°t vs vprašala, kam grem, oziroma naklepam. Opozorila me kam smem in kam ne, naJ® bam nevarnostim itd. del v lica in premišljeval o m sedah, kajti vedel sem, a kamor sem bil namenjen, 5 nevarnosti. Vseeno sem s prijatelji smo se odpelja1 j niškega mosta. čeprav J® mivo, me je spreletaval r mi res ne bi kaj zgodl °miniiit)e' sem se spomnil tudi ma sed. Vedel sem, da bo lostna, če bo zvedela, kje kaj sem počel s prijatelji- Ob vrnitvi domov sem vedal, kje sem bil m ,a posebnega. Sprva je bi . j se je sčasoma potolaži a-bilo žal, ker je nisem ubog j sem se, da bom bo o JE delal samo tisto, kar je W JURE FORJAN, 0$ nf^a.k A AAAAAeS 1*' ^In|n, 1 g avgust 1999 DOBRO JE VEDETI 27 Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti ^ravjlno dejanje je pripeljati ovco na zelen pašnik ir'373™ mrzl'čnik ali grenka M(Menyanthestrifoliata L.). V m°čvimatem svetu pasu, uvaža pa hnn,.. odnoe^Propskih držav. list S»etEPfellrani in Pravni položaj: raravnih^P?.9a razvrača v skupino «Zacimb N2, ki se smejo do-WOmVma^ni količini, z možno lita . KU'Pa za navadni mrzlič-iEfc So dol°čene. Slovenska zd-k' po zdravilski Q°S 1 skuPine zdravilnih feHkjirazvrsčav najvarnejšo sku- rJ313 enak Pravni položaj kot ^iiobl^117 za^evneiših farmace-^čen Lah 'n če se ne Prodaja za ^Zdra*i namen. ^i ral)a: Vsebovane grenčine *iOnrPLPleb?v',a za Prebavo posre-^stnea ° U$al ~ oster okus zbudi ^bavne3"!nastali tek Pa vznemiri 5tebavil z ®ze’ da začnejo izcejati ^ciučink °Ve’ pa *udiz neposre-^bavne i^na prebavne žleze. V UZnice Priteče več krvi, v Molj j ®Cat° slina, želodčni sok ^atasg °dec_se hitreje prazni, ^tini?^0^003 'n črevesna gi-Mene hr °^a se vsrkavanje pre-kislinane' ^er Se izloča dovolj ^imikroh36 ne razviiai° več čre-^jem D '' ki sicer z nenormalni Zr°čaj° prebavne mot-er krpe, napihnjenost in X hran^HčiH® Zboljšajo tek in učinkuiejo ugodno * So tnniu-1 nastaianje rdečih krv-^oslahr' 'n rob°ransi, krepijo in %t| eaOtelo S|ednji učinek SobravnJW’zato 9a uradna far-Sai zri kot dvomljivega. \er vr/aVllStVU j® čislano sred-ie kC°' °d tod tudi njego-ker je ne L n' dčinek pa so ugo- tovili pri zdravilsko sorodni tavžen-troži.M fitomedicini je glede na izročilo ostal sestavina v pripravkih za želodec in odvajanje žolča ter geriatrič-nih in protirevmatičnih zdravilih. Odmerek za odrasle: Krop se prelije čez pol do eno žličko droge ali pa se droga prelije s hladno vodo in zavre, nato pa po 5-10 minutah precedi. Možno jo je tudi namakati nekaj ur v vodi pri sobni temperaturi, a se mora precejen prelivek pred uporabo za- OVEN vreti, da se uničijo kužne klice. Takšen ukrep je potreben pri prelivkih, saj vretje zmanjša količino navzočih bakterij okrog desetkrat in uniči entero-bakterije. Skodelica neoslajenega napitka se popije pol ure pred obrokom. Novejša dognanja: Posamezne sestavine delujejo zaščitno za jetra, spodbudijo nastanek in izločanje žolča in želodčnega soka in blažijo prebavne krče. Izvlečki imajo proti-bakterijske lastnosti. Mrzličnik je 3-krat manj grenak kot svišč. Stranski učinki in strupenost: Niso znani. Večji odmerki imajo odvajalne lastnosti in silijo na bruhanje. Še nedoločena spojina ima hemolitične lastnosti, razkraja rdeče krvničke. Zdravilsko soroden svišč lahko povzroči glavobol pri občutljivih posameznikih. Prepovedi in opozorila: Bolniki s preveč želodčne kisline in vznemirljivim želodcem naj ne uživajo grenčic, prepovedane pa so pri želodčni in dvanajstnični razjedi. Čezmerni odmerki lahko dražijo prebavila, povzročijo drisko, krčne bolečine in Besede Mode Kontrasti. Začetek in konec, alfa in omega, belo in črno, včeraj in danes preseneča vedno znova. In če smo še včeraj uživali v toplem morju in dobri tirani, danes lahko nastopimo službo oblečeni v UNIFORMO. Uniformiranost Znašega štedilnika Kremna Jetrna Juha * Jelenji ragu Krompirjevi cmoki z zdrobom Bučke v solati * Pijane rezine Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana juha z raztopljenim maslom. Vroče postrežemo. bruhanje. Rabo med nosečnostjo in dojenjem odsvetujemo zaradi možnega odvajalnega učinka ter pomanjkanju podatkov o strupenosti. Lekarniško mnenje: Tako kot korenina rumenega svišča in zel tavžentrože je tudi list navadnega mrzličnika grenčica, ki spodbudi tek in izločanje prebavnih sokov, vse tri pa so pri nas sestavine grenkega čaja. Ne vsebuje eteričnih olj, zato spada med čista grenka sredstva, ki se jemljejo četrt do pol ure pred jedjo, saj vzete med jedjo lahko zavrejo izločanje želodčnih sokov. Kemično je dobro raziskan in je kljub primanjkljaju farmakoloških in kliničnih izsledkov dobrodošlo zdravilo za vrnitev teka, urejanje prebave in pridobitev teže. Ker pa ne obstajajo podatki o strupenosti, bi se bilo dobro izogniti čezmernemu jemanju. JANEZ ŠPRINGER, MAG. FARM. ■ Ona: Nehote se boš zapletla v izredno delikatno situacijo, vendar pa se boš kaj hitro znašla in se ponovno postavila na noge. A vseeno ne bo vse tako črno, kajti spoznala boš tudi svojega princa iz sanj... On: Tvoje sumničenje se bo pokazalo povsem zgrešeno, zato je še najbolje, da se čimprej opravičiš. Kar pa se tiče tvoje poslovne naložbe, se nikar ne sekiraj, ampak se spusti v nameravano investicijo. BIK DVOJČKA RAK LEV DEVICA Ona: Poigrala se boš s prijateljem, pri tem pa boš enostavno pozabila na to, da ga boš s tem tudi prizadela. Poskusi svojo energijo porabiti za kaj bolj ustvarjalnega. Nekdo te bo neprijetno presenetil. On: Ne smeš nasesti govoricam, ki ti bodo prišle na uho, vendar pa ne bo škodilo, če bi razmislil, zakaj je do njih sploh prišlo, predvsem pa, kdo jih je razširil. In razjasni si že, kaj hočeš od svoje prihodnosti: denar ali ljubezen. Ona: Vsaka ljubezen je na nek način slepa in se vdaja nekontroliranim čustvom. Tvoja sreča pa je predvsem v tem, da imaš pametnega in razumevajočega partnerja, zato je tvoj strah odveč. On: Prihajaš y obdobje, ko boš moral kar najbolje izkoristiti tiste svoje lastnosti, ki so tvoja dobra stran. Nikar pa ne mešaj ljubezenskih afer s svojimi poslovnimi interesi, saj se ti lahko to kaj obrne proti tebi. Ona: Kritičen pogled na dosedanje avanture ti bo odkril tvoje realne možnosti pri nekom, ki ti nikakor ne gre iz glave. Nikar se ne podcenjuj, ampak mu pokaži predvsem tvoje dobre lastnosti, slabe pa pusti raje za drugič. On: Naključen obisk ti bo pokvaril načrte, zato pa odprl nove, vtem trenutku še povsem neslutene perspektive. Nikar se ne obotavljaj, temveč zagrabi ponujeno priložnost, ki se ti ne bo več ponovila. Ona: Pred teboj so pomembne spremembe, ki pa se ti jih ni potrebno bati. Zaradi prijateljevih vprašanj se boš znašla v silni zadregi, pa četudi bo on kar se da odkrit in konkreten. Ali pa prav zato? On: Zdaj je čas, da se odločiš in greš do konca! V začetku bodo rezultati res nekoliko nespodbudni, toda na koncu se bo vendarle pokazalo, kdo je imel prav. Vsekakor boš ogromno pridobil. j2 1,5 ^e(er' 2 rum^njaka, 30 g moke, 5 cl L'l0 '6PO riana rez'ne 'n i'b na o|iu prepražimo, da C^ostno^?3™0' Nato i'h Pomokamo in za-Pr6li 'n dodamJU ?’ 06 pa juhe nimamo, zalijemo z ti^1 ..)Uano kocko. Ko je juha kuhana, jo । 9rie rUmeniakninn0' Pred serviraniem dodamo raz-Xli ra 6 'n p°Pečene žemljeve kocke. ci5 c/olia. 100g čebule, 100 Wna se 50 g zelene, 100 g gob, 30 Jsl/ ’ c krste smetane, lovorjev list, sol, 4>nonarp. b,kor'na °iiu or em° na prst široke in dolge kose, bo iDa betrši|6PraZim° na kocke narezano čebu-\ a°' Začinim^ zeleno- Zalijemo z vodo in dodale $ širno d0 0 s soUo, poprom in lovorjevim li-X ' °hiak0 ^dkega. Nato meso poberemo iz ^uDaj z epasiramo, dodamo belo vino in' L š® kis|0 mal° Prevremo. Na koncu '0 an° in po potrebi začinimo. So/ ’ 100 3 Pšeničnega zdroba, 2 jajci, S ^hamo . i?.0® ih so|° ^'H10 in Prepasiramo. Dodamo 5IW.|id PočaSi k h°br° zarT,esimo. Oblikujemo 16' s° kuhanU c™0 V slani voc|i’ Ko Priplavaio ’■ Cmoke odcedimo in prelijemo Bučke v solati 800 g bučk, 20 g česna, 3 cl kisa, 5 cl olja, sol, zelen petršilj Bučke operemo, obrišemo in narežemo na rezine. Opečemo na vročem olju in ohladimo. Hladne začini-mo s sesekljanim česnom, kisom, oljem, soljo in petr-šiljem. Pustimo stati vsaj uro pred obrokom. Pi jane rezine 4 jajca 200 g sladkorja, 130 g margarine, 200 g moke, 'l pecilni prašek, 10cl mlačnega mleka, 20 g kakava, 170 g lešnikov Preliv: 10 cl vode, 10 cl ruma,, 200 g sladkorja Beli led: 200 g sladkorja v prahu, 1 beljak, 2 žlici limoninega soka . Rumenjake, margarino in polovico sladkorja penasto umešamo. Prilijemo mleko. Počasi primešamo se moko s pecilnim praškom, kakav in narezane lesnike. Dodamo še sneg beljakov, med katerega smo vtepli oreostali sladkor. Narahlo premešamo. Testo damo v dobro pomaščen in pomokan pekač. Pečemo 40 minut pri 170°C. Pečen biskvit do polovice ohladimo. Ohlajenega enakomerno prepojimo s prelivom. Popolnoma ohlajen in prepojen biskvit prelijemo z belim ledom. Ko se strdi, narežemo rezine. Preliv Vodo, rum in sladkor prevremo m nekoliko ohladimo Beli led: Sladkorju dodamo beljak in limonin sok. Mešamo, da se dobro veže ter postane gladko m snežno belo. . Kako velik je ta časovni razkorak, niti ni pomembno; pač pa je pomembno to, da smo ob določenem trenutku, priložnosti, primerno pripravljeni. Omara je razdeljena na več predalov. Obešalnik s srajco ni v družbi kopalk. Tak način razporeditve oblačil nam omogoča lažjo in hitro izbiro. Omogoča nam tudi izbor kombinacij uniformiranih oblačil s športnimi, elegantnimi in večernimi. Danes težko določimo mejo, kje moda prehaja v stil in kateri stilni element je spet v modi. Prav zato ne moremo govoriti samo o uniformah. Elementi le-teh so se skozi desetletja tega stoletja prikradli v vse vrste oblačil, kreatorjem pa pomenijo novo moč in ideje, ki spreminjajo konvencionalne rešitve. Uniforma je oblačilo po blagu, kroju in barvi enotno za vse pripadnike določene vojske, člane določenega društva, delavce specifičnega poklica. So tudi šolska krila z bluzicami in identičnimi nogavičkami, ki jih nosijo še danes v državah, kot so Japonska in Argentina. V vsej enoličnosti je opaziti le različnost obrazov in mimike, ki identificirajo posameznika. Mešanje »uniformnih« elementov v vsakdanja oblačila pričarajo svežino, ki si jo lahko privoščimo tudi mi. Ideja se lahko porodi že, če uporabimo obliko predpasnika, ki se bistveno nagiba k funkcionalnosti. Trakci so »vezni« element, ki ga lahko uporabimo pri oblikovanju srajc, oblek ali vrhnjih oblačil. Če jih je več, delujejo kot samostojni element; opazimo jih predvsem takrat, ko niso družni z vzorcem. Večji in pisani vzorci delujejo na telesu mogočno, zato moramo paziti, da ne zasenčijo oblike. Temu se najenostavneje izognemo tako, da izberemo enobarvno tkanino. Podobni toni enotno poudarjajo (povečajo ali zmanjšajo) realno obliko telesa, s kontrasti pa se lahko poigravamo. Poleg pravilno izbrane linije hlač temne barve lahko optično delujemo vitko. Če smo jih oblekli s svetlejšo srajco, smo videti sveži. TATJANA KALAMARI Ona: Počakaj še nekaj časa in sprevidela boš, da se lahko stvari uredijo tudi brez tvojega posredovanja. Sprejela boš pričakovano povabilo, vendar bodo rezultati nekaj povsem drugega, kot pa si pričakovala. On: Postavi se na noge in zavihaj rokave! Le tako lahko upaš, da se ti bodo načrti tudi uresničili. Prijetni pogledi te bodo sicer za kratek čas zmedli, vendar pa se boš kaj hitro znašel. Le pogumno! TEHTNICA ŠKORPIJON STRELEC KOZOROG VODNAR RIBI Ona: Prihodnost, ki je pred teboj, je vse prepolna mamljivih obetov, zato se ti ne bo noben problem odreči sivi preteklosti. Srečala boš nekoga, ki te bo presenetljivo hitro navezal nase, česar pa se sploh ne boš branila. On: Kljub superiornemu počutju se ti ne piše prav nič dobrega. V poslovnem življenju boš doživel neuspeh, ki pa te bo stal veliko več, kot pa si sposoben prenesti. Pohiti in reši, kar se še rešiti da. Ona: Človeška nevoščljivost nima meja in to boš kaj kmalu skusila na svoji koži. Bilo bi koristno, da bi za nasvet prosila nekoga pametnejšega, saj se boš v nasprotnem primeru zapletla v popolno zmedo. On: Veliko si boš prizadeval zaradi kratkotrajne zaljubljenosti, končalo pa se bo precej komično. Toda nikar tega ne razglašaj okoli, saj bo edini učinek ta, da se ti bodo smejali tudi drugi. Ona: Imelo te bo, da bi storila nekaj, karte zelo mika, a je zate trenutno povsem prepovedana zadeva. Doletela te bo odlična popestritev v ljubezni, ki ti zna prinesti še kaj več kot samo prehodno avanturo. On: Kaj kmalu boš ugotovil, da je na svetu še veliko prijetnejših stvari, kot stalno pehanje za denarjem. Je že res, dati poslovni uspehi prinašajo dober občutek, vendar pa se ti obeta nekaj še boljšega... Ona: Končno se boš uspela sprijazniti z dejstvom, da tvoja čustva niso tako izjemna, kot pa bi si želela ti sama. Je že res, da boš imela spočetka manjše težave, vendar pa se boš kaj kmalu znašla in uspela. On: Poklicala te bo stara prijateljica in ti predlagala nekaj, kar enostavno ne boš pričakoval. Toda kaj hitro se boš uspel otresti začetne zmedenosti in vse skupaj se bo izteklo natanko tako kot boš načrtoval. Ona: Namesto da se mučiš s preteklostjo, se raje odkrito pogovori o svoji prihodnosti. Sicer si že veliko zamudila, toda še vedno ti lahko uspe. Popazi malo na svoje prepogoste čustvene izlive, drugače bo hudo... On: Le zakaj se žrtvuješ za stvari, ki so že vnaprej izgubljene. Nekdo ti bo povedal nadvse presenetljivo novico, ki te bo težko prizadela. In popazi malo na svoje poslovne zadeve, saj je situacija nestabilna. Ona: Spraševali te bodo za konkreten nasvet, zato raje pozabi na svojo običajno plahost in se poskušaj uveljaviti. V ljubezni ti sicer ne bo šlo najbolje, vendar pa se ti bo v kratkem zgodilo nekaj prav lepega... On: Pripravljen si na marsikaj, vendar pa bodo dogodki prihodnjega tedna docela presegli tvoja pričakovanja. Toda brez panike, saj se ti obeta le dobro, še posebej pa bodi pozoren na ljubezenske premike. za zdravje in dobro počutje zo 19. avgust 1999, VjjB BOJ V SOVRAŽNI- KOVEM ZALEDJU AMERIŠKI GLASBENIK REDDING ŠPORTNICA, KI GOJI SANKANJE SKUPINA TREH ENOT, TROJICA SLOVENSKI IVAN KIPAR KRILOV (SLAVKO, 1928-1993) IZMETAC TULCEV IZ PUŠKINE CEVI POJAV NA MORJU AVTOR: POZNEJŠI ŠTEFAN PRIHOD HAJDINJAK KAMNO- VESTNIK | SEŠKA OBRT POSNEMANJE PERZ.PESNIK GLASOV Z RIBO- JEZ1KOVNIMI NUKLEINSKA SREDSTVI KISLINA TEKOČINA (1184-1283) UPLINJENA GLAGOLNIK OD ZGOSTITI GOSPO- DARSKA SAMOZA- DOSTNOST ITAL.LOKO-STRELKA (GIUSEPPINA) TEK NA 42 KM BIVALIŠČE MRTVIH V GERMANSKI MITOLOGIJI ETBIN KRISTAN PREJEMEK VLADARJEV VRSTA POSTRVI, ŠARENKA KILOGRAM (POGOV.) UNITED NATIONS PEVEC RUDAN ■ GRŠKI POVELJNIK pred trojo (AJAS)^ BOSANSKA POLITIČNA STRANKA K SPISOM V ARHIV (JUR.) MESTO V PESNIK Z.SIBIRUI KOMANDIRJA BARVA DESETINE REVIJA KART IZ ZAGREBA ČEŠ.REŽISER (FRANTIŠEK) KNJIŽEVNA (EKSP.) TOV.PISAL LUKA V SV.ALZ1RUI (BONE) J AMERIŠKA KUKAVICA NOVINARSKO POOBLASTILO OSTRO DIŠEČ PLIN EDINI SIN VLAŽNOST (STAR.) PRIKAZ MNENJA GLEDE NA KAKOVOST PREPROST LESEN PLUG ALŽIRSKA LUKA AMERIŠKA TV POSTAJA EISEN- H0WER NOVO MESTO NAJMANJŠI DELEC NASELJE PRI GRADU KDOR PROSI POLIT.AZIL ŠP.POLITIK (JAVIER) OPERACIJSKI SISTEM AVST.TISK. AGENCIJA FRANCOSKA TERORISTIČNA ORGANIZACIJA POZITIVNA ELEKTRODA PREBIVALKA IGA ITALIJANSKA TISKOVNA AGENCIJA IZRAZ PRI POKRU KITAJSKO BRENKALO PREBIVALEC IRAKA ANG.SKLAD. (THOMAS) POSAMEZEN GLAS PRI STOKANJU DEL PISALNEGA STROJA SLOVENSKA OPERNA PEVKA RADOVAN TEKOČINA. PRIPRAVLJENA ZA PITJE IGRALEC JANEZ HOČEVAR plitva kotanja s stoje® j VODO PREPROSTO OBLIKOVAN KAMEN KOT ČL ORODJE L.PRITOK RONE (F) NEZNANI LETEČI PREDMET (ANG.) FRANCOSKI SKLADATELJ (EDOUARD, 1823-1892) NAPRAVA V KUHINJI ŽENSKO IME KITAJSKA DEN.ENOTA VZDEVEK M.JORDANA PERZIJA DRŽAVA NA PIRENEJ- SKEM POLOTOKU ČEŠKI PISAT. (LUDVIK) SNOV. KI HRANO POSLADKA RAST.S TRI- ROBIM STEB. ORGAN VOHA POSLANEC SDS MEZGA TONE IGRALKA POLT (KNJIŽ.) PRIPADNIK ŽUPNUE (FRANC) TINE LOGAR RUSKA REKA. PRITOK KAME IRANSKI VERSKI VODJA KUNTNER ŽENSKA, KI OBIRA DEREK O S CAR ARIAS INDUSTRIJSKA RASTLINA TOČILNI PULT OSEBNI ZAIMEK KLIC NA POMOČ AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA (PATRICIA) Izžrebanci Vestnikove nagradne križanke (5.8.1999): 1. NAGRADA V VREDNOSTI 10.000 SIT: Ana Prelog, Štefana Kovača 5, 9000 Murska Sobota 2. NAGRADA V VREDNOSTI 5.000 SIT: Patricija Žalig, Ravenska 25, 9231 Beltinci 3. -7. PRAKTIČNE NAGRADE: Tadej Mesarič, Cven 2 b, 9240 Ljutomer Dušan Prelog, Mele 18 a, 9252 Radenci Lidija Špilak, G. Petrovci 91, 9203 G. Petrovci Miha Horvat, Grajzerjeva 2, 1260 Ljubljana - Polje Lidija Osterc, Hotiza 147, 9220 Lendava Nagrajencem čestitamo. Potrdila za nagrade bodo prejeli po pošti. Ste v pamet gdl, kak se nan je v pnejšnjon kedni posvejtifo, - nan ‘-P/tekmu/icon. tisti dnevaj pned s^ejdo^. ^si didijgi Sfovenci so nas v pamet geft. ^A4nougi so se pM^ v givfenji namejnift v te naš fejpi kunec domovine, v štenon gušlmo samo mata inašlšl dia e , L kak je žfuManski, štenoga dostaknat Sijemo na p/iog*aml Sfovenlje. ^a tisto^ sve l pned sKejdoj, je pa ga nas dale osto muk - Titekmuitje v krnici, čigftj ka smo md< d^J P |. eno ga d/tiijgo^. ^BeCa sl pa na vse tak popejvle: Med reševalce bomo razdelili; 1. nagrado v vrednosti 10.000 SIT, 2. nagrado v vrednosti 5.000 SIT in 3. - 7. nagrado praktična nagrada. Pravilne rešitve pošljite na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota, s pripisom »nagradna križanka« do petka 29. avgusta 1999. Ime in priimek: Naslov:________ REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 5.8. 1999: PREDZGODOVINA, LEPI-DODENDRON, ALEN, TUVA, OST, VI, UTRINEK, VUK GODINA, KERUB, VRTANJE, ECO, ZADETEK, ESTET, UN, OŽINA, ZALEGA, KERSNIK, IKS, JAS, VAREŠ, SLONICA, CARTAGE-NA, GORA, OKTAN, SKALAR, EJEKTOR, TOT, ASTA, AMPERE, VEL, SS, AVAL, PAST, JED, VRAGOVKA, IVANKA MEŽAN, OM, BELL, ALJOŠA, ISLAMIZEM, ANE, CVEK, TVOREC, Čl, SITNARJENJE, IRANKA, AKER, AACHEN, NA, LAK ^nenoko^ dosta je blJou, ka na sunčnl m/tk vse bou, so gučaft, bo svejta dva, se {kupe* vdaMta. ^Pa vdano Manšeti gatou, je s piva alkohol v glavoa, un piiu je na te den ga dva, ga kunec ge sveta. £dnl pftavi£l so še, ka de pod vodoul gdaj use, ka na augustouski te den, de poteptani tewn. EH ^TA SAS' W«Xt lK cejfoj pnipovedki toj, cAfost/tadamus šou je fecoj. napijso v svoji časaj tou, ka v avgusti konec bou. TKonec je gdaj stani cen, so višje cene sakši den, vej un je te bneg ge gnau ga {infe te. KOCI LA itn v 5^7 Pomočila, ON PA v Petek, 20. 8. 1999 - •&& TV SLOVENIJA 1 9.00 9.25 9.40 10.05 11.00 12.00 13.00 14.45 15.35 16.00 16.30 17.00 17.40 18.00 18.10 19.00 19.30 20.00 20.15 21.30 22,00 22.40 23.50 Srebrno grivi konjič Ročne ustvarjalnosti V telovadnici, nadaljevanka Otroška oddaja Gugalnica, škotska drama Spoznavajmo..., ameriška serija Poročila, vreme, šport Po domače S festivala Folkart 1995 Podoba podobe Mostovi Lahjtih nog naokrog Otroška oddaja Obzornik, vreme, šport Raziskovalec, ameriška serija Risanka, Dnevnik Zrcalo tedna Petka Caroline v velemestu, nanizanka Odmevi, vreme, šport Polnočni klub La Follia, skupina za staro glasbo TV SLOVENIJA 2 10.05 10.30 14.10 15.05 15.30 17.00 18.05 18.30 19.00 20.00 21.00 22.45 23.30 Videoring Or. Quinnova, ameriška nanizanka Šanson Jureta Ivanušiča in Gusarjev Ugrabitev, ameriški film Aliča, evropski kulturni magazin Življenje s televizijo, ameriška serija Popolna tujca, ameriška nanizanka Simpsonovi, risana nanizanka Poročila, kanadska nanizanka Pustolovščina Okavango, francoska serija Meja, italijanski film Red in zakonitost, ameriška nanizanka Mož v senci, nemška nadaljevanka POP I V 6.30 Super POP - 8.30 Kuhajmo skupaj -9.30 Ljubezenske vezi, nadaljevanka - 10.20 Preciosa. nadaljevanka - 11.10 Moč ljubezni, nadaljevanka - 12.15 Matlock, nanizanka - 13.00 Ograje našega mesta, nanizanka - 14.30 Brez zapor - 15,30 Stefanie, angel v belem, nanizanka - 16.30 Ljubezenske vezi, nadaljevanka, zadnji del - 17.20 Preciosa, nadaljevanka - 18.15 Moč ljubezni, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 19.55 1,2, 3 - kdo dobi? - 20.00 Moški po meri, ameriški film - 21:40 Dosjeji X, nanizanka - 22.40 Obiskovalec, nanizanka - 0.00 To je spolnosti, erotična serija - 1.00 24 ur KANALA 9.00 Oče Dowling, nanizanka - 10.00 Kraljica src, nadaljevanka - 11.00 Misija: Nemogoče, nanizanka - 12.00 Atlantis - 13.30 Oprah Show, ponovitev - 14.30 Družinske zadeve, nanizanka - 15.00 Življenje v mestu, nanizanka - 16.00 Oprah Show: Maria Shriver - 16.50 Bravo, maestro, kuharska oddaja - 17.00 Kraljica src, nadaljevanka - 18.00 Korak za korakom, nanizanka - 18.30 Ne mi težit', nanizanka -19.00 Sam svoj mojster, nanizanka - 19.30 Skrita kamera - 20.00 Osem je dovolj, ameriški film - 21.40 Kvantni skok, nanizanka - 22.40 Airwolf, nanizanka - 23.30 Petek, trinajstega, nanizanka - 0.30 Misija: Nemogoče, nanizanka IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa 16.00 Dinastija Colby, nadaljevanka - 17.00 Družina s trga, nanizanka - 17.30 Punce s pomola, nanizanka - 18.00 Na nebu, nanizanka - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Severna obzorja, nanizanka - 20.00 Noč strahu, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program -Aktualno - Tedenski komentar - Napoved športnih dogodkov - Potujte z nami: Costarica - 23.00 Stražar, nanizanka - 23.50 Meje verjetnega, nanizanka TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes informativna oddaja, 10.00 ■ Mednarodni košarkarski turnir, Marko Milič in Zmago Sagadin, 10.25 -Zakoj pa nej, mladinska oddaja, 11.25-Risanke, 12.00 - Videostrani. 16.00 - Gnes informativna oddaja. 16.30 - Mednarodni košarkarski turnir, Marko Milič in Zmago Sagadin, 16.55 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja. 17.55 - Videostrani, 18.30 - Risanka, 18.35 - Sosedje (126. del avstralske nadaljevanke), 19.00 Gnes - informativna oddaja, 19.30 ■ TV dnevnik Slovenija, 20.00 - Gnes - informativna oddaja, 20.30 - Videoboom 40 - prva slovenska video-lestvica, 21.25 - Zgodovina avtomobilizma (ameriška nadaljevanka), 21.50 - Videospoti, 22.05 - Sosedje (126. del avstralske nadaljevanke - ponovitev), 22.30 -Gnes - informativna oddaja, 23.00 - Videotop iz produkcije ZLTV 23.45 - Erotika. 01.00-Videostrani TV HRVAŠKA 1 11.25 Otroška oddaja - 12.00 Dnevnik - 12.35 Ekhaya, nadaljevanka - 13.20 Rose-anne Show - 14.05 JAG, nadaljevanka - 14.50 Fant iz Oklahome, ameriški film -16.20 Poročila - 16.30 Dober dan, informativni mozaik - 19.30 Dnevnik - 20.10 V re-gistraturi, dramska serija - 21.25 Jaguar, ameriški film TV HRVAŠKA 2 13.45 Koledar - 13.55 Kronika Splitskega poletja - 14.40 Sodobniki - 15.40 Črno belo v barvah - 17.10 Glasbena oddaja - 17.40 Nora misija 4, hongkonški film - 19.05 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.10 Terra X: Odprava v neznano - 21.00 Etnofest Neum '99, zaključni večer - 23.05 Svet zabave - 23.35 Peart, nanizanka TV MADŽARSKA! 12.00 Zvon, dnevnik - 12.25 Prenos iz Narodnega muzeja - 12.35 Galerija madžarskih herojev - 13.05 Od posvetitve pšenice do novega kruha - 13.25 Kratki film - 13.45 Ve-likaš, madžarski film - 15.15 Igre brez meja - 15.25 Zoltan Karpathy, madžarski film -16.50 Iz Narodnega muzeja -17.00 Rimskokatoliška maša in procesija Sveta desnica -19.30 Dnevnik, šport - 20.05 Nagovor predsednika parlamenta Janosa Aderja - 20.15 Kalvarija sv. krone oktober 1944-maj 1945 - 21.00 Ognjemet - 21.35 Liliomfi, madžarski film - 23.20 Dnevnik, pregled dogodkov dneva - 23.35 Telešport TV MADŽARSKA 2 8.00 Cvetlični obisk - 8.20 Odprte žile naše zemlje: Rdeče morje - 10.00 Evropski koncert - 10.55 Dan kralja sv. Štefana, ustanovitelja države - 12.00 Zvon, dnevnik - 12.30 Kralj Palačinkar, pravljična igra za otroke - 14.10 Madžarska hiša - 14.45 Tekmovanje dvov-preg - 18.00 Filmski muzej: General, angleški film (čb) -19.35 Pravljice - 20.00 Filozof, veseloigra - 21.00 Dnevnik, šport - 21.30 Madžarska leta 2000 -22.00 Telešport - 23.00 MM, Kralj Štefan - 23.05 Globoka voda - 0.05 Dnevnik TV AVSTRIJA! 6.00 Otroški program - 9.25 Superman - 10.1 OKnight Rider - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 14.45 MacGyver - 15.30 Zvezdne steze - 16.20 Superman - 17.05 Polna hiša -17.35 Glej, kdo tam razbija - 18.05 Na slabše in večno - 18.30 Zlata dekleta - 19.00 Prijatelji - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.00 Šport - 20.15 Film po želji: Popolni svet ali Zdaj in potem ali Ko moški ljubi žensko - 21.55 FX - Umor s trikom, akcijski film - 23.35 Angel poželenja, srhljivka - 1.05 Umor v napačnem okraju, kriminalka TV AVSTRIJA 2 11.45 Vreme - 12.00 Poročila - 12.10 Bitje srca - 13.00 Poročila - 13.15 Policijska inšpekcija 1 - 13.40 Klinika v Schwarzwaldu - 14,30 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Derrick- 17.00 Poročila -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Siska - 21.20 Vsakdanje zgodbe - 22.10 Poročila - 22.35 Moderni časi - 23.10 Stockinger ELROSPORT 8.30 Jadranje - 9.00 Smučanje na vodi - 9.30 Atletika - 11.30 Avto-moto šport - 12.30 Motociklizem, prenos treninga - 13.00 Motociklizem, prenos kvalifikacij 125 cc - 14.00 Motociklizem, prenos kvalifikacij 500 cc - 15.15 Motociklizem, prenos kvalifikacij 250 cc - 16.30 Pogon na štiri kolesa - 17.00 Atletika - 19.00 Tenis, prenos četrtfinala iz Toronta - 20.30 Nogomet: legende EP - 21.30 Atletika, prenos otvoritve SP v Sevilli - 23.00 Rally na Finskem - 23.30 Motociklizem - 0.30 Tovornjakarji - 1.00 Rally Sobota, 21.8. 1999 TV SLOVENIJA 1 8.30 Cofka Cof, risanka 8.55 Pod klobukom 9.45 Denver, poslednji dinozaver 10.10 Otroška oddaja 10.25 Maja in vesoljček, slovenski film 11.40 Caroline v velemestu, nanizanka 12.05 Tednik 13.00 Poročila, vreme, šport 13.20 Turistična oddaja 13.40 Med valovi 14.10 Petka 15.25 Šesti razred, francoski film 17.00 Pomp 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Na vrtu 18.40 Past za turiste, angleška serija 19.30 Dnevnik 19.55 Utrip 20.15 Igre brez meja (Kranjska Gora) 22.05 Obiskali smo.... francoska serija 22.45 Poročila, vreme, šport 23.10 Pa me ubij, ameriška nanizanka 23.40 Melissa, angleška nadaljevanka 0.30 Volčja družina, angleško-irski film TV SLOVENIJA 2 8.45 Videoring 9.10 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka 9.30 Učitelj, francoska nadaljevanka 10.15 Igre brez meja (Šentjernej) 11,40 Oavov svet, ameriška nanizanka 12.05 Obljubljena dežela, ameriška nanizanka 13.00 Tretja ženska, hrvaški film 16.40 Teniški magazin 17.10 Košarkarski turnir, prenos iz Ljubljane 18.55 SP v atletiki, prenos iz Seville 22.05 Cikcak 22.35 Sobotna noč 0.35 Sla. ameriška nanizanka POP TV 7.30 Butec in butec, risanka - 8.00 Kremenčkovi - 8.30 Maska, risanka - 9.00 Mali bogataš, risanka - 9.30 Batman - 10.00 X-men, risanka - 10.30 Skrivnostni svet Alexa Mačka, nanizanka - 11.00 Morska deklica, nanizanka - 11.30 Parker Lewis, nanizanka -12.00 Križarjenje, nanizanka - 12.30 Herkul 3, ameriški film - 14.30 Pop’n'roll - 15.30 Mowgli, knjiga o džungli, nanizanka - 16.00 Rojeni v svobodi, nanizanka - 17.00 Sin-badove pustolovščine, nanizanka -18.00 Clean & Clear, glasbena oddaja - 18.20 Herkul, nanizanka - 19.15 24 ur - 20.00 Dnevi grmenja, ameriški film - 22.00 Oddaljena obzorja, ameriški film - 0.30 Na poti čez Avstralijo, ameriški film KANALA 8.30 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke -10.00 Družinske zadeve, nanizanka -10.30 Nora hiša, nanizanka -11.00 Charles je glavni, nanizanka - 11.30 Brooklynski most, nanizanka - 12.00 Zmenkarije -12.30 Bravo, maestro - 13.00 Pot v raj, nanizanka - 14.00 Johnny Mysto, ameriški film - 16.00 Zgodba o Tammy Wynette, ameriški film - 18.00 Odklop -19.00 Lovec, nanizanka - 20.00 Zmenkarije - 20.30 Resnični svet, dokumentarna serija - 21.00 Mreža, nanizanka - 22.00 Izbrisani spomini, ameriški film - 23.30 Strela, nanizanka - 0.00 Atlantis IDEA TV - TV GAJBA 10.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Tedenski komentar -Napoved športnih dogodkov - Potujte z nami - Pregled dogodkov tedna - 15.00 Ogledalo, nanizanka - 15.30 Harry in Hendersonovi, nanizanka - 16.00 Vojna po italijansko, italijanski film -18.00 Severna obzorja, nanizanka -19.00 Pica, ti in jaz, nanizanka -19.30 Radijska postaja, nanizanka - 20.00 Beetlejuice, ameriški film -22.00 Nevarni Johnny, ameriški film - 0.00 Vampirski klan, nanizanka TV AS - KANAL 54 09.30 Gnes informativna oddaja, 10.00 Videoboom 40 - prva slovenska videolestvi-ca, 10.55 - Sosedje (126. del avstralske nadaljevanke - ponovitev), 11.20 - Zgodovina avtomobilizma (ameriška nadaljevanka), 11.45 - Risanke, 12.00 - Videostrani, 16.00 - Gnes informativna oddaja, 16.30 - Videoboom 40 - prva slovenska videolestvica, 17.25 - Zgodovina avtomobilizma (ameriška nadaljevanka), 17.50 - Naj spot - glasbena oddaja iz produkcije ZLTV, 18.35 - Sosedje (126 . del avstralske nadaljevanke -ponovitev), 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30 ■ TV dnevnik Slovenija, 20.00 Gnes - informativna oddaja, 20.15 Sejemski utrip-Kmetijsko-živilski sejem v G. Radgoni, informativna oddaja, 21.00 - Hermes-oddaja o mejnih vedah 2.del. 21.45 Videotop, 22.30 - Gnes informativna oddaja, 22.45 -Videostrani TV HRVAŠKA! 11.30 Izpovedi mladih- 12.00 Dnevnik-12.35 SunsetBeach, nanizanka- 13.25 Prevare, nadaljevanka - 14.10 Poročila - 14.15 V ozadju medijev - 15.15 Turistični magazin -16.05 Risanka - 16.15 Otroška serija -17.10 Poročila - 17.25 Bramwell, nadaljevanka - 18.15 Atentat v Marseillesu, dokumentarna oddaja - 18.50 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Svet mode, dokumentarni film - 20.55 Kviz - 21.30 Opazovanja - 22.00 Vojak v dežju, ameriški film TV HRVAŠKA 2 15.15 Koledar - 15.30 Sestanek z neznanko, ameriški film - 17.00 Raziskovalec, serija -18.05 Hugo - 18.35 Prijatelji, nanizanka - 19.00 Hrvaška danes - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.25 Cape Canaveral, nadaljevanka - 21.10 Popolna tujca, nanizanka - 21.40 Obtoženi, nadaljevanka - 22.10 Urgenca, nanizanka TV MADŽARSKA 1 8.00 Za mladino in otroke - 9.30 Otroci kapitana Granta - 10.35 Igre brez meja - 12.00 Zvon, poročila -12.05 Evro-minute-12.15 Vrnitev v Paradiž, nadaljevanka - 13.05 Islandija, dežela ognja in ledu - 13.30 Zavzetje domovine - 15.35 Gala -14.30 Po sledeh Hitchcocka: Metulj smrtoglavec, angleška kriminalka -15.55 Delta 2000 - 16.25 Iz delavnice Naše stoletje -16.45 Igre brez meja - 17.00 Veseli muzikanti - 18.00 Velike romance 20. stoletja: Vivien Leigh - Laurence Olivier - 18.30 Kviz - 19.00 Lotshow - 19.20 Vreme - 19.25 Igre brez meja - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Mediteranski večeri, filmski program - 21.55 Telešport -22.10 Mozartov večer - 23.40 Nervozna nosečnost, koprodukcijski film TV MADŽARSKA 2 6.00 Zlati dim - 8.00 Tekmovanje dvovpreg - 11.10 Familija, nanizanka - 11.35 Otroški program - 13.30 Zgodovina književnosti - 14.00 Igre brez meja -15.25 Portreti - 15.55 Rokomet (ž), Herz-FTC: Krim Electa -18.00 Medium v kraju Sepsiszentgyorgy - 18.30 Dogodivščine - 19.00 Ferenc Liszt, nadaljevanka -19.30 Pravljice - 20.00 Telešport -20.30 Dnevnik, šport - 21.00 Nova odprta knjiga - 21.35 Vodni policisti, nanizanka -22.20 Telešport - 23.20 Publikum- TV AVSTRIJA! 6.00 Otroški program - 8.00 Konfeti šov - 9.30 Vroča sled - 11.15 Disneyev festival -12.10 Šaljivec Carey - 12.30 Meego - 12.55 Nick Freno -13.20 Princ iz Bel Aira -13.45 Policijska akademija - 14.30 Sabrina - 14.55 Dawsonov potok - 15.40 Beverly Hills 90210 - 16.25 Srček - 17.15 Nogomet: Sturm - Salzburg, prenos iz Gradca - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.00 Šport - 20.15 Denis pokora, filmska komedija - 21.50 Rambo, akcijski film - 23.25 Nogomet - 0.10 Sposoben za ubijanje TV AVSTRIJA 2 9.05 Najboljši avstrijski kuharji - 9.30 Velika laž, film - 11.15 Jessica, filmska komedija -13.00 Poročila - 13.05 V vrtincu, film - 16.35 Dežela in ljudje -17.00 Čas v sliki - 17.05 Pogled v deželo - 17.35 Kdo me hoče? - 17.53 Religije sveta -18.00 Milijonsko kolo -18.25 Konflikti -19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme - 20.92 Pogledi s strani - 20.15 Oh, ti moja Avstrija - 22.00 Poročila - 22.05 Ljubezenske zgodbe in poročne stvari - 22.30 Nori poletni gost, gledališka komedija - 0.05 Čas v sliki ELROSPORT 8.30 Ekstremni športi - 9.30 Gorsko kolesarstvo - 10.00 Atletika, prenos SP iz Seville -12.30 Motociklizem, prenos kvalifikacij - 13.00 Motociklizem, prenos kvalifikacij 125 cc - 14.00 Motociklizem, prenos kvalifikacij 500 cc - 15.15 Motociklizem, prenos kvalifikacij 250 cc - 16.30 - Tenis: četrtfinale v Torontu - 17.30 Atletika - 18.45 Atletika, prenos SP iz Seville - 22.30 Atletika - 23.00 Rally - 23.30 Motociklizem - 0.30 Atletika -1.30 Rally Četrtek, 26. 8. 1999 5.50mmmyHeardon, m/ad/nsk/Zr/m -0.30 L/mazarre /až/, oactajevaoka - /O.ZO Precio-sa. nadai/evanka - 11. iO Moč ljubezni, nada/jevanka - 12.00 Mat/ock, nanizanka -/3.00 Ograje našega mesta, nanizanka - 14.30 Newyorška policija, nanizanka - 15.30 TV SLOVENIJA 1 9.00 V telovadnici, nadaljevanka 9.50 Zgodbe iz školjke 10.25 Otroška oddaja 11.95 izginjajoči delfini, angleška oddaja 11.55 Obiskali smo.... francoska serija Stefanie, angel v belem, nanizanka - 16.30 Umazane laži, nadaljevanka - /7.20 Precio sa, nadaljevanka - 18.15 Moč ljubezni, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Raztresena AHy, nanizanka - 20.55 N/kita nanizanka - 21.50 Prijatelji, nanizanka - 22.20 Veronikine skušnjave, nanizanka - 23.00Južni Brook!yn, nanizanka - 0.00 MAS.H., nanizanka - 0.30 Krila, nanizanka - 1.00 24 ur /S. 05 Koledar - /5.ZO COr/st/ne, avstrijski mm - r7.00 ČudežnepoKra/me Amur/Ke: Yef/owstone - 18.05Hugo - 18.35 Prijatelji, nanizanka - 19.00 Hrvaška danes - 19.30 Dnevnik - 20.1O Kviz - 20.30 Zakon v Los Angelesu, nanizanka - 21.20 Izbor kraljice Hrvaške, prenos iz Splita 12.25 13.00 13.20 14.15 15.15 15.40 16.30 17.00 Naj.... najvišji stolp, angleška oddaja Poročila, vreme, šport Večerni gost TV Poper Nenadoma Susan, ameriška nanizanka Osmi dan , Slovenski utrinki Tedi. oddaja za mularijo 17.35 Ročne ustvarjalnosti 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Svarila z ledu, ameriška oddaja 19.05 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Tednik 21.00 Leteči cirkus Montyja Pythona 21.30 Turistična oddaja 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.40 Podoba podobe 23.10 Brane Rončel izza odra 0.15 Svarila z ledu, ameriška oddaja TV SLOVENIJA 2 10.05 10.30 11.20 11.45 12.10 13.05 16.10 16.35 18.05 19.00 19.40 22.00 23.45 Videoring Wildbach, nemška nanizanka Na robu, kanadska športna serija Rimski triki: Mehanske filmske Zvezde Svet poroča SP v atletiki, posnetek Tabaluga, risana nanizanka Svetovna turneja Paula McCartneyja Dr. Duinnova. ameriška nanizanka Poročila, kanadska nanizanka SP v atletiki, prenos Peppermint Frieden, nemški film Črni sneg, nizozemska nadaljevanka KANALA 7.30 Zvezdne steze, risanka - 8.00 Merk in Mindy, nanizanka - 8.30 Bradyjevi, nanizanka-9.00 Vse za ljubezen, nadaljevanka - 10.00 Kraljica src, nadaljevanka - 11.00 Misija: Nemogoče, nanizanka - 12.00 Odklop - 13.30 Oprah Show, ponovitev - 14.30 Družinske zadeve, nanizanka - 15.00 Življenje v mestu, nanizanka - 16.00 Vse za ljubezen, nadaljevanka - 17.00 Oprah Show: Jim Carrey - 18.00 Korak za korakom, nanizanka - 18.30 Ne mi težit’, nanizanka - 19.00 Ned in Stacey, nanizanka - 19.30 Zmenkarije - 20.00 Moj film, film po izboru gledalcev - 22.10 Harpur in Isles, ameriški film - 23.50 Petek, trinajstega, nanizanka - 0.40 Misija: Nemogoče, nanizanka IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Sejemski vrtiljak - Od tod in naprej, Murina modna revija - 16.00 Dinastija Colby, nadaljevanka - 17.00 Družina s trga, nanizanka - 17.30 Punce s pomola, nanizanka - 18.00 Na nebu, nanizanka -19.00 Aktualno, informativna oddaja- 19.15 Severna obzorja, nanizanka- 20.00 Havana, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - Aktualno - Sejemski vrtiljak -Kulturno ■ razvedrilno - Portret: Božo Kuharič - Navigator (film, kultura, prosti čas) -23.00 Stražar, nanizanka - 23.50 Meje verjetnega, nanizanka TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes informativna oddaja. 09.45 - Sejemski utrip. 10.30 - Moji mali prijatelji, oddaja za ljubitelje živali, 11.00 - Hermes, oddaja o mejnih vedah 2. del, 11.45 - RF ■ sanke. 12.00 - Videostrani, 16.00 - Gnes informativna oddaja. 16.15 - Sejemski utrip, 17.00 - Iz produkcije Združenja lokalnih televizij Slovenije, 17.30 ■ Videostrani, 18.00 - Risanke. 18.30 - Moji mali prijatelji, oddaja za ljubitelje živali, 19.00 - Gnes informativna oddaja, 19.15 - Znalček in kuža pazi v prometu, kontaktna oddaja z nagradami, 19.30 - TV dnevnik Slovenija, 20.00 - Gnes informativna oddaja, 20.15 - Sejemski utrip, 21.00 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja v živo, 22.00 - Iz produkcije Združenja lokalnih televizij Slovenije, 22.30 - Gnes informativna oddaja, 23.00 - Videostrani TV ktADZALLSKA 1 6.00 Informativni program - 9.00 Vino in oblast, nanizanka - 9.35 Počitniška matineja - 10.50 Thalassa, magazin morja - 11.30 Skrivnosti peska, nanizanka - 12.00 Zvon, dnevnik - 12.30 Saint Tropez, nadaljevanka - 13.25 Za manjšine -14.25 Kralj pamp, nanizanka - 15.20 Zakladnica - 16.50 Telešport, kajak-kanu - 17.45 Regionalni dnevniki - 18.00 Program madžrskih Židov - 18.20 Glasnik miru, list madžarskih baptistov - 18.30 Igre brez meja - 18.35 Za otroke - 18.50 Suženjstvo, nanizanka - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Sosedje, 322. del - 20.30 Kviz - 21.00 Nemogoče? - 21.50 Iz preteklosti - 22.00 Aktualno - 22.30 Telešport, atletika TV MADŽARSKA 2 6.00 Informativni program: dnevniki, novice iz regij, pregled tiska - 9.05 Aktualno - 9.30 Zakladnica - 11.00 Prijatelj obok, izobraževalna oddaja - 12.00 Zvon - 12.05 Nezreli, nanizanka - 12.35 Dnevnik - 13.00 Tv-magister - 14.00 Počitniški program - 15.15 Izbor pop glasbe - 15.30 Draga možnost nanizanka - 17.05 Za manjšine -18.00 Tropska vročina, nanizanka - 18.55 Zrcalna slika - 19.30 Pravljice - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Tor-quato Tasso, gledališka igra - 22,00 Taban, koncert - 23.00 Globoka voda TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.25 Superman - 10.10 Knight Rider - 11.45 Konfeti - 12.10 RF sanke - 14.45 MacGyver - 15.30 Zvezdne steze - 16.20 Superman - 17.05 Polna hiša -17.35 Nogomet GAK - Klaksvik, prenos - 19.53 Vreme - 20.15 Blues iz Kaisermuhlena -21.05 Bitje srca - 22.00 Kottan poizveduje - 23.10 Dosjeji X - 23.55 Oddaja o kulturi TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Policijska inšpekcija 1 - 9.30 Bogati in lepi - 10.10 Agata, pusti umore, filmska komedija - 11.45 Vreme - 12.00 Poročila - 12.05 Milijonsko kolo -12.30 Dežela in ljudje - 13.00 Poročila - 13.15 Policijska inšpekcija 1 - 13.40 Klinika v Schwarzwaldu - 14.30 Umor je njen konjiček -15.15 Bogati in lepi - 16.00 Oerrick -17.00 Poročila ■ 17.05 Dobrodošli v Avstriji -18.50 Kuharske mojstrovine -19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme - 20.15 Univerzum: Tahiti - 21.05 Belo-modre zgodbe.- 22.00 Poročila - 22.30 Euro Austria - 23.00 Primer za dva - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Elten TV HRVAŠKA 1 8.25 Poročila - 8.30 Dobro jutro - 10.30 Poročila -10.40 Carstvo divjine - 11.05 Risanka -11.30 Izpovedi mladih- 12.00 Dnevnik -12.35 Sunset Beach, nanizanka -13.25 Prevare, nadaljevanka - 14.10 Poročila - 14.15 Dokumentarni film -15.15 Živa resnica - 15.45 Risanke -16.15 Vesoljčki v družini, otroška serija -16.40 Morje -17.10 Poročila - 17.25 Bramwell, nadaljevanka - 18.15 Otroška serija - 18.50 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik -20.10 Mejaši, dramska serija - 21.40 Foxov filmski večer: Joshuinovo drevo - 23.00 Opazovanja - 23.25 Kronika Splitskega poletja - 0.10 Roseanne Show - 0.55 JAG, nadaljevanka - 1.40 Sedmi element - 2.10 Plačanec, ameriški film EUROSPORT 8.30 Rally - 9.00 Atletika - 10.30 Nogomet - 12.00 Golf (ž.): turnir v Stockholmu -13.00 Atletika - 14.45 Smučanje na vodi - 15.15 Formula 3000, prenos kvalifikacij -16.00 Nogomet, prenos žrebanja za Ligo prvakov - 16.45 Formula 3000, prenos kvalifikacij - 17.30 Atletika - 18.45 Atletika, prenos - 22.30 Atletika - 23.00 Nogomet: pokal UEFA - 0.30 Atletika RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ) PETEK: 05.45 - Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.00 Zamurjenci -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Od petka do petka -13.00 1. oseba ednine 13.15 Predstavljamo vam - 14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14.30 Romskih 60 -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kultura in šport ob koncu tedna -18.00 MV-dur -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Mladi val - 21.00 Poročila -21.10 Sipli mi -24.00 Želimo vam lahko noč. SOBOTA: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Potepajte se z nami -11.10 Sobotni gost -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14.45 Evropa v enem tednu -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kulturni koledar -17.35 Radijski knjižni sejem -18.15 Mali oglasi -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 21.00 Poročila - 21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč. NEDELJA: 06.00 Začenjamo nov dan - 07.30 Zamurjenci - 08.05 Horoskop - 08.15 Panonski odmevi - 08.45 Misel in čas - 09.30 Srečanje na Murskem valu -10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja -12.30 Poročila- 12.35 Obvestila -13.00 Minute za kmetovalce -13.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Pravljica - 20.00 Oddaja tedna - 21.00 Poročila -21.10 Gnezdo Murskega vala - 24.00 Želimo vam lahko noč. PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.15 Oaj, kak san zlufto -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -14.00 Poročila - 14.10 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20- Obvestila -18.00 Šport -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Krpanke-21.00 Poročila - 21.10 Kak je inda fajn bilou - 24.00 Želimo vam lahko noč. TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kratki stik-11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine - 14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17-45 Mali oglasi -18.00 Srebrne niti-19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Na narodni farmi - 21.00 Poročila - 21.10 Med Muro, Rabo in Dravo/Poslušalec Murskega vala -24.00 Želimo vam lahko noč. SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila- 10.05 Obvestila -10,10 Menjalniški tečaji agencij -10.15 Trn v peti -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Anketa -13.00 1. oseba ednine - 13.15 NSTSNMV-14.00 Popoldne na Murskem valu -14 00 Poročila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na "Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Narodna lestvica -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Intervju - 21.00 Poročila -21.10 Mursko-morski val - 24.00 Želimo vam lahko noč. ČE IRTEK: 5.45 Jutro na Murskem valu. Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža- 11.15 Mali oglasi -1 2.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -13.15 Sedem veličastnih -14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila - -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila-18.00 Mali radio -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Bilo je nekoč - 21.00 Poročila -21.10 Geza se zeza - 24.00 Želimo vam lahko noč. ORED Nedelja, 22. 8. 1999 TV SLOVENIJA 1 10.20 Renu Bassi v plesih iz Indije . 11 .00 Podvodni raziskovalec, ameriška serija 11.30 Svet divjih živali, angleška serija 12 .00 Ljudje in zemlja 13 .00 Poročila, vreme, šport 13.30 Pomagajmo si 14 .00 Igre brez meja (Kranjska Gora) 15 .25 Leteči cirkus Montyja Pythona 15 .55 Glasbeni utrinki: Kabaret 16 .30 Parada plesa 17.00 Po domače 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Slovenski magazin 18.40 Naj.... najvišji stolp, angleška oddaja 19.20 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik 20,00 TV Poper 21.00 Nenadoma Susan, ameriška nanizanka .21.30 Večerni gost: Jožica Paddle Ledinek 22.25 Poročila, vreme, šport 22.45 Orfej, posnetek opere iz Belgije 0.45 Naj..., najvišji stolp, angleška oddaja 1.15 Glasbeni utrinki: Kabaret TV SLOVENIJA 2 9.00 Videoring 9.25 Emlly z Mesečeve domačije, nad. 10.15 Davov svet, ameriška nanizanka 10.45 Murphy Brown, ameriška nanizanka 11.10 Cikcak 11.40 Policija na naši strani 12,25 Motociklizem do 250 ccm za VN Češke 13.55 Šport 13,55 Motociklizem do 500 ccm za VN Češke 14.55 To so Spinal Tap, am. glasbena oddaja 16.25 Konjem, turnir v preskakovanju zaprek 17.25 Košarkarski turnir, finale 19,10 SP v atletiki, prenos 22.10 Šport v nedeljo 23.10 Meja, italijanski film POV TV 7.00 JetsonoMi, risanka - 7.30 Butec in butec, risanka - 0.00 KrementkrM - 3.30 Maska, risanka - 9.00 Mali bogataš, risanka - 9.30 Batman, risanka - 10.00 X-men, risanka - 10.30 Skrivnostni svet Mexa Mačka, nanizanka - 11.00 Boženi v svobodi, nanizanka - 12.00 Brez zapor - 13.00 Ambasadorka, nadaljevanka, zadnji dei - 14.00 Zlato Aljaske, kanadski tlim - 10.00 Veliki kuharski mojstri - 16.30 Tri ienske in dojenček, ameriški tilm - 18.15 Obale Nlalibuja, nanizanka - 19.15 24 ur - 20.00 Batman za vse čase, ameriški film - 22.15 Teksaški mož postave, nanizanka - 23.15 Zločini in prekrški, ameriški film - 1.15 24 ur KANALA 8.30 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke -19.00 Družinske zadeve, nanizanka -• 10.30 Nora hiša, nanizanka -11.00 Charles je glavni, nanizanka -11.30 Brooklynski most, nanizanka -12,00 Prijatelja v krilu, nanizanka -12.30 Stilski izziv -13.00 Vse za ljubezen, nadaljevanka -14.00 Midasov dotik, ameriški film -15.50 Klik! - Pra-vdarji, nanizanka - Razprtije, nanizanka - Atlantis, glasbena oddaja - Ferris Bueller, nanizanka -19.00 Kung Fu, nanizanka - 20.00 Črni dež, ameriški film - 22.10 Vse za Ijubezgp, nadaljevanka - 23.00 Stilski izziv: Obletnica poroke - 23.40 Sramota, ameriški film -1.15 Nezgodni oddelek, nanizanka IDEA TV - TV GAJBA 10.00 Živa, regionalni program - Sejemski vrtiljak - Radenska na Formuli 1 - Soboški ekran: Župan Mestne občine Murska Sobota - Filovski lončarski sejem - Občinska praznika občin Beltinci in Gornji Petrovci - Proščenje pri Gradu in v Turnišču - Pogovor z Antonom Tornerjem - Intervju: Nikolaj SzeppesyPregled dogodkov tedna -15.00 Ogledalo, nanizanka -15.30 Harry in Hendersonovi, nanizanka -16.00 Princ z Bel Aira, ameriški film 18.00 Severna obzorja, nanizanka - 19.00 Clean & Clear, glasbena oddaja -19.30 Radijska postaja, nanizanka - 20.00 Bogovi so padli na glavo 3, hongkonški film - 21.30 Pogodba za umor, ameriški film, 1. del TV AS - KANAL 54 09.30 Gnes - informativna oddaja, 9.45 • Sejemski utrip, 10.30 - Teden Ob Muri -informativna oddaja, 12.00 - NK Potrošnik: NK Publikum, 13.40 - Videostrani, 17,45 - Gnes - informativna oddaja, 18.00 - Sejemski utrip, 18.45 - Buum, pazi ka vdari, 19.30 - TV dnevnik Slovenija, 20.00 - Sejemski utrip, 20.45 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja - ponovitev, 21.45 ■ Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Lutkovna igrica - 8.25 Naš Obarile - 9.10 Robin Hood, film za otroke -10.40 Risanka -10.55 Ko odrastem -11.20 Briljantina -12.00 Dnevnik -12.35 Kmetijska oddaja -13.25 Mir in dobrota -14.00 Bojevnik divjine, ameriški film -15.35 Risanka -15.55 Lassle, nanizanka -16.20 Poročila -16.30 Dober dan, informativni mozaik -19.30 Dnevnik - 20.10 V registraturi, dramska serija - 21.20 Zlati gong -22.56 Opazovanja - 23.20 Film - 1.30 Poročila TV 1 Kolebat - "Polnotna ptemleTa - Oprah - AK.au 'a.n-A. -A7.90 KalasVole, serife - M.30 UWa, nanizanka - \3 Ab BISvce m cMeife, nanizanka -19.00 Popai in sin - 19.30 Dnevnik - 20A0 Koncert kfesltne glasbe - 21A3 Bobocop, ameriški Vilm - 22.55 Zakonske vode, nanizanka TV MADŽARSKA 1 5.30 Vaška TV -1.00 Biblija - 7.05 Otroški program - 8.25 Izberimo film - tO.OOTv- -magister -11.00 Telešport, vaterpolo -12.00 Zvon, poročila - 12,10 Minute za srečo -12.35 Poje AnnaZentai - 13,00 Vaška TV -13.30 Simfonija moje mladosti, danski tilm -15.40 Reformatski verski program - 16.05 Mreža, dokumentarna reportaža -16.35 Turizem -18.00 V deželi bizonov, poljudnoznanstveni film -19.00 Teden, Dnevnik -20.00 Igre brez meja - 21.30 Pavja pomlad, nanizanka - 22.25 Glasbeni kviz - 22.50 Telešport TV MADŽARSKA 2 7.30 izobraževalni program - 9.30 Kanon -10.00 Za otroke -11.05 Drevesa, cvetlice, svetloba - 12.00 Telešport - 13.30 Zlati dim, magazin - 15.25 Delta 2000, znanstveni poročevalec - 15.50 Bonbonnišre -16.25 Telešport -18.35 Ko odrastem: Leta sanja-renj, serija -18.55 Gimnazija strtih src -19.40 Alexandra, dokumentarni film - 20.00 Teden, Dnevnik - 21.00 Stvaritve božje, tv-film - 22.00 Madžari ob koncu stoletja: Sšra Karig - 23.00 Na poti, evropski magazin TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 8.35 Otroški program - 10.40 Disneyev festival -11.35 Veliki blondinec s črnimi čevlji, filmska komedija -13.00 Šport -13.30 Smučarski skoki, prenos iz Stamsa - 15.10 Zvezdne steze VI, znanstvenofantastični film -16.55 Indijanec v kredenci, film -18.30 Šport v nedeljo -19.30 Čas v sliki - 20.15 Usodna privlačnost, srhljivka - 22,10 Kolumbo - 23.45 Umor je maščevanje, kriminalka -1.15 V imenu nedolžnosti, drama TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Kriminalni tango, filmska komedija -10.30 Teden kulture -11.00 Trije z bencinske črpalke, filmska komedija -12.30 Orientacija -13.00 Poročila -13.05 Tednik - 13.30 Domovina, tuja domovina -14.00 Pogledi s strani - 14.15 Divje življenje -15.00 Policijska inšpekcija 1 -15.25 Ko cveti planjava, film - 17.05 30 let Kluba seniorjev -18.00 Dagmar Koller -18.25 Kristus v času -18.30 Podobe Avstrije -19.00 Avstrija danes - 19.17 Loto - 19.30 Čas v sliki - 19.54 Pogledi s strani - 20.15 Ko muzika igra - 21.45 Poročila - 21.55 K stvari - 23.00 Vizije - 23.05 Tiha voda, film -0.35 Julia, film EUROSPORT 8.30 Jadranje - 9.00 Tenis: polfinale v Torontu -10.00 Motociklizem, prenos ogrevanja -10,30 Motociklizem, prenos uvoda -11.00 Motociklizem, prenos dirk za veliko nagrado češke Iz Brna -15,00 Rally na Finskem, prenos -16.00 Kolesarstvo: svetovni pokal v Zurichu -17.00 Atletika -18,00 Atletika, prenos iz Seville - 22.45 Atletika - 23.00 Športne novice - 23.15 Rally - 23.45 CART: dirka v Chicagu - 1.00 Atletika 1PORED Ponedeljek, 23.8. 1999 TV SLOVENIJA 1 9.00 Srebrnogrivi konjič 9.25 V telovadnici, nadaljevanka 10.20 Raziskovalec, ameriška serija 11.10 Na vrtu 11,35 Past za turiste, angleška serija 12 .05 Slovenski magazin 12.35 Utrip, Zrcalo tedna 13 .00 Poročila, vreme, šport 13.15 Maja in vesoljček, slovenski film 14.50 Pomagajmo si 15.20 Polnočni klub 16.30 Dober dan, Koroška 17 .00 Radovedni Taček: Zemljevid 17.20 Super babica, angleška nanizanka 18 .00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Človeško telo, angleška serija 19,00 Žrebanje 3 x 3 plus 6 19.10 Risanka 19.20 Sejemsko ogledalo 19.30 Dnevnik 20 .05 Gozdarska hiša Falkenau, nanizanka 21 .00 Oropani nedolžnosti, angleška oddaja 22 .00 Odmevi, vreme, šport 22,40 Smrt igralca, angleški film 0.30 Človeško telo, angleška serija TV SLOVENIJA 2 10.00 Sobotna noč 12.10 Popolna tujca, ameriška nanizanka 12.35 Simpsonovi, risana nanizanka 13.00 Pustolovščina Okavango, fran serija 15.25 Gospa, ki izginja, angleški film 17.00 Policija na naši strani 17.35 Snežna reka, avstralska nanizanka 18.30 Dekle, angleška nadaljevanka 19.25 SP v atletiki 22.05 Noč z Dickom, ameriška nanizanka 22.30 Brane Rončel izza odra 23.55 Gospa, ki izginja, angleški film POP TV 7.30 Mladi agent, mladinski film - 9.30 Ljubezenske vezi, nadaljevanka -10.20 Precio-sa, nadaljevanka -11.10 Moč ljubezni, nadaljevanka -12.00 Matlock, nanizanka -13.00 Brez zapor z Jonasom -14.30 Obale Malibuja, nanizanka -15.30 Stefanie, angel v belem, nanizanka -16.30 Umazane laži, mehiška nadaljevanka, 1. del -17,20 Pre-ciosa, nadaljevanka -18.15 Moč ljubezni, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Umor rock zvezde, ameriški film - 21.45 Hulkove avanture, nanizanka - 22.35 Veronikine skušnjave, nanizanka - 23.05 Južni Brooklyn, nanizanka - 0.00 M.A.S.H., nanizanka -0.30 Krila, nanizanka - 1.00 24 ur KANALA 7.30 Zvezdne steze, risanka - 8.00 Mork in Mlndy, nanizanka - 8.30 Bradyjevi, nanizanka- 9.00 Vse za ljubezen, nadaljevanka - 10.00 Kraljica src, nadaljevanka -11.00 Misija: Nemogoče, nanizanka -12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje -13.30 Oprah Show, ponovitev -14.30 Družinske zadeve, nanizanka -15.00 Življenje v mestu, nanizanka -16.00 Vse za ljubezen, nadaljevanka -17,00 Kraljica src, nadaljevanka -18.00 Korak za korakom, nanizanka -18.30 Ne mi težit’, nanizanka -19.00 Ned in Stacey, nanizanka - 19.30 Skrita kamera - 20.00 Hči teme, ameriški film - 21.40 Ku-pid, nadaljevanka - 22.30 Petek, trinajstega, nanizanka - 23.20 Misija: Nemogoče, nanizanka - 0,10 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa -16.00 Dinastija Colby, nadaljevanka -17.00 Družina s trga, nanizanka -17.30 Punce s pomola, nanizanka -18.00 Na nebu, nanizanka -19.00 Aktualno, informativna oddaja -19,15 Severna obzorja, nanizanka - 20.00 Leto kometa, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - Aktualno - Kronika - Športni ponedeljek: Pregled športnih dogodkov - NK Mura: NK SCT Olimpija, reportaža - 23.00 Stražar, nanizanka - 23.50 Meje verjetnega, nanizanka TV AS - KANAL 54 09.30 - Sejemski utrip, 10.15 - Benji, 11.45 - Risanke, 12.00 - Videostrani, 16.00 -Sejemski utrip, 16.45 - Benji, ponovitev, 18.15 - Videostrani, 18.30 - Risanka, 18.36 - Sosedje (127. del avstralske nadaljevanke ), 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30 - TV dnevnik Slovenija, 20.00 - Gnes, informativna oddaja, 20.15 - Sejemski utrip, 21.00 - Nogomet NK Mura: NK Olimpija, 22.30 - Gnes - informativna oddaja, 23.00 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 8.25 Poročila - 8.30 Dobro jutro - 10.30 Poročila -10.40 Carstvo divjine -11.05 Risanka -11.30 Izpovedi mladih -12,00 Dnevnik -12.35 Sunset Beach, nanizanka -13.26 Prevare, nadaljevanka -14.10 Poročila -14.15 Dokumentarna oddaja -15.00 Mojstrovine svetovnih muzejev -15.15 Opera Box -15.46 Risanke -16.15 Arabella, otroška serija -17.05 Poročila -17.20 Bramvvell, nadaljevanka -18.15 Pustolovščine po Hrvaški -18.50 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Glembajevl, drama - 20.50 Krapinski pračlovek, Izobraževalna oddala - 21.40 Dom In svet - 22.16 Opazovanja -22.40 Pasji sinovi, ameriški film - 0,40 Poročila TV HRVAŠKA 2 15.00 Koledar -15.20 Štirje letni časi, ameriški film -17,00 Raziskovalec, serija -18.05 Hugo - 18.35 Prijatelji, nanizanka - 19.00 Hrvaška danes - 19.30 Dnevnik -20.10 Kviz - 20.25 Cape Canaveral, nadaljevanka - 21.10 Prijatelji, nanizanka - 21.40 Newyorška policija, nanizanka - 22.25 Vidikon, zabavnoglasbena oddaja TV MADŽARSKA 1 6,00 Informativni program - 9.00 Vino in oblast, nanizanka - 9.35 Počitniška matineja -10.50 Prigrizek 1,20, o kavarni Central -11.30 Skrivnosti peska, nanizanka -12.00 Zvon, dnevnik - 12.30 Saint Tropez, nadaljevanka -13.25 Za manjšine -14.25 Kralj pamp, nanizanka - 15.20 Zakladnica - 16.50 Charlotte Sophie, nanizanka -17.45 Regionalni dnevniki -18.00 Begavčki, iščemo pogrešane otroke - 18.20 Družinski zdravnik -18.40 Za otroke -18.55 Suženjstvo, nanizanka -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Srečali se bomo na sodišču, italijanski film - 21.35 Najstniški žur ne le za mlade -22.00 Aktualno - 23.05 Dokler še živimo, nanizanka TV MADŽARSKA 2 9.00 Mreža, dokumentarna reportaža - 9.30 Zakladnica - 11.00 Prijatelj otrok, izobraževalna oddaja -12.00 Zvon -12.05 Nežreli, nanizanka - 12.35 Dnevnik -13.00 Tv-magister -14.00 Počitniški program -15.10 Dolgo potovanje, tv-film, 3. del -16.20 Schumannove skladbe - 17.15 Kavarna Hungaria -17.40 Tropska vročina, nanizanka - 18.35 Dogodivščine -19.00 Ferenc Liszt, nadaljevanka -19.30 Pravljice - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Panevropski piknik - 21.25 Telešport, atletika - 22.20 Pepi, Luci, Bom in ostala dekleta iz ekipe, španski film TV AVSTRIJA 1 6.15 Otroški program - 9.25 Superman -10.10 Knight Rider -11.00 Knight Rider -11.45 Konfeti -12.10 Risanke -14.45 MacGyver -15.30 Zvezdne steze -16.20 Superman -17.05 Ppolna hiša -17.35 Glej, kdo tam razbija -18.05 Na slabše in večno -18.30 Zlata dekleta -19.00 Ellen -19.30 Čas v sliki - 20.15 Na pomoč, Američani prihajajo, filmska komedija - 21.50 Poljub pred smrtjo, srhljivka - 23.20 Nikita - 0.05 Škorpijon, kriminalka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Policijska inšpekcija 1 - 9.30 Bogati in lepi -10.10 Trojica z bencinske črpalke, filmska komedija -11.45 Vreme -12.00 Poročila - 12.05 Orientacija -12.35 Podobe Avstrije -13.00 Poročila -13.15 Policijska inšpekcija 1 -13.40 Klinika v Scwarzwaldu -14.30 Umor je njen konjiček -15.15 Bogati in lepi -16.00 Derrick -17.00 Poročila -17.05 V Avstriji -19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki -19,53 Vreme - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Naš učitelj dr. Specht - 21.05 Tema - 22.00 Poročila - 22.30 Oddaja o kulturi - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Kraljica Margot, zgodovinski film EUROSPORT 8.30 Rally - 9.00 Atletika -10.30 Kolesarstvo -11.30 CART -12.30 Rally -13.00 Atletika -14.30 Tenis (ž): finale v Washingtonu - 15.30 Tenis: finale v Torontu - 16.30 Atletika - 18.00 Atletika, prenos iz Seville - 22.30 Atletika - 23.00 Rally - 23.30 Evro-goll - 0.30 Atletika torek, 24. B. 5222 1 ^tabaGNTODB., w^^\x\%VX X\\to - B3>B - XV&Vwtj&- - \\ .\O X\\Sg«k\\, - VL.BB mXtm - \a.00 waš^ nrcsxa, narvnarka - xa$w - V^Ji^ %x%\as\\a. aw^\ n . namanka - \ia\azana \až\, naO^ONanka - M A% Vxat\osa, aaOa^Naaka - \%AS Uc&V\bXjbib\, naOa\\ONanka - \%A^ 24 at - Zaaow>, anwW\Wo - VL.aa - NVI&VsjkS®^ %^'a N\aO.% - \%X& OJaa^aVMa - XV avsMtvJ«, - %x^fcasx\% t iaiasavn - \%aaTa.QXx^v& - AB^B%aLaa\aXNO,aav^xa^^ - N^B^vrn^V. -lose D%w>\\no «tsmnta,»,ws\xiaito. - lls<insea - XX ^V^S^ ramrato. Z\ A% Zakon Los kn^esu, nan\ianka - Xbxob\V\bb bKv&bvbmb, bb^vzbbVb - TV SLOVENIJA! 9.00 Srebrno grivi konjič 9.25 Radovedni Taček 9.45 Waynove dogodivščine 10.10 Človeško telo, angleška serija 11 .00 Glasbeni utrinki: Kabaret 11 .35 Parada plesa 12.05 Gozdarska hiša Falkenau, nanizanka 13.00 Poročila, vreme, šport 13.45 Oropani nedolžnosti, angleška oddaja 14.40 Smrt igralca, angleški film 16.30 Prisluhnimo tišini 17 .00 V znamenju dvojčkov 17.15 Azil, norveška nadaljevanka 17.40 Risanka 18 .00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Frostovo stoletje, ameriška serija 19.00 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Straussovi, ameriška nadaljevanka 21.00 Tv-kbnferenca 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.40 Obisk samo v hotelu in na domu, nemška drama 23.20 Palete: Eugene Delacroix 23.50 Frostovo stoletje, ameriška serija 23.00 Južni BnwWyn. nanizanka - 0.00 MAG.VV, nanizanka - 0.30 Kr^a, nanizanka -1.0024 ur KANALA 8.00 Mork in Mindy, nanizanka - 8.30 Bradyjevi, nanizanka- 9.00 Vse za ljubezen, na daljevanka - 10.00 Kraljica src. nadaljevanka - 11.00 Misija: Nemogoče, nanizanka -12.00 Atlantis -13.30 Oprah Shovr, ponovitev - 14.30 Družinske zadeve, nanizanka -15.00 Življenje v mestu, nanizanka - 16.00 Vse za ljubezen, nadaljevanka -17.00 Kraljica src, nadaljevanka -18.00 Korak za korakom, nanizanka -18.30 Ne mi težit’, nanizanka - 19.00 Odklop: Smetar - 20.00 Odklop: Body builder - 21.00 Hoja po ognju, ameriški film - 22.50 Petek, trinajstega, nanizanka - 23.40 Misija: Nemogoče, nanizanka \\,hh Vn\aie\\o\rak,\zohraiewra - nanizanka- \l%DwiTik - 1K.00 Vot&rnbkr program - 1VbbSkAiepokra5ne‘.Kurask\n\oVi - \b.30bolelakta-penenj, nanizanka - 13.00 Družinski zdravnik - 1320 DbprVi slurSio - 11.30 Pravl\«» -20.00 Dnevnik, Spon - 20.30 Pospešek, dokumentarni Ulm - 21.25 Nemi očividec m nizanka - 22.15 lelešport, atletika TV AVSTRIJA 1 14.45 MacGyver -15.30 Zvezdne steze -17.05 Polna hiša - 17.40 Glej, kdo tam raz - 18.05 Na slabše in večno - 18.30 Zlata dekleta -19.00 Silen - 19.30 Čas v sl 20.15 Sadovi nasilja, kriminalka - 21.55 Dirka s smrtjo, resnična zgodba - 23.201 pride človek hitro do denarja, kriminalka -1.00 Erotični dnevniki Davida Duchoi TV SLOVENIJA 2 10.05 Videoring 10.30 Snežna reka, avstralska nadaljevanka 11.20 Dekle, angleška nadaljevanka 12,20 SP v atletiki, posnetek 15.30 Šesti razred, francoski film 17.10 Saint Tropez. francoska nadaljevanka 18.05 Lingo 18.30 SP v atletiki, prenos 22.05 Moč slik, nemški dokumentarni film 23.40 Svet poroča 0.10 Murphy Brown, ameriška nanizanka IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Kronika - Pregled športnih dogodkov - 16.00 Dinastija Colby, nadaljevanka -17.00 Družina s trga, nanizanka -17.30 Punce s pomola, nanizanka -18.00 Na nebu, nanizanka -19.00 Aktualno, informativna oddaja -19.15 Severna obzorja nanizanka - 20.90 Robocop 2. ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - Aktualno - Sejemski vrtiljak - Iz našega studia -23.00 Stražar, nanizanka - 23.50 Meje verjetnega, nanizanka TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 09.45 - Sejemski utrip,10.30 - Nogomet NK Mura: NK Olimpija, 11.35 - Sosedje (127. del avstralske nadaljevanke), 12.00 -Videostrani, 16.00 - Gnes - informativna oddaja. 16.15 - Sejemski utrip. 17.00 - Nogomet NK Mura: NK Olimpija. 18.35 - Sosedje (127. del avstralske nadaljevanke - ponovitev), 19.00 - Gnes - Informativna oddaja. 19.30 - TV dnevnik Slovenija, 20.00 - Gnes -informativna oddaja. 20.15-Sejemski utrip, 21.00 -Teden Ob Muri - informativna oddaja, 22.30-Gnes - informativna oddaja. 22.45 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 12.35 Sunset Beach, nanizanka - 13.25 Prevare, nadaljevanka - 14.10 Poročila -14.15 V ozadju medijev, serija - 15.15 Dom in svet - 15.45 Risanke - 16.15 Življenje na kolesu, otroška serija - 17.05 Poročila - 17.20 Bramwell, nadaljevanka - 18.15 Pazi, steklo! - 18.50 Kolo sreče -19.30 Dnevnik - 20.10 Lov na lisice v angleški vasi, dokumentarna oddaja - 20.40 V ospredju - 21.55 Globine, poljudnoznanstvena serija TV HRVAŠKA 2 14.55 Koledar -15.10 Pasji sinovi, ameriški film -17.00 Raziskovalec, serija -18.05 Hugo -18.35 Prijatelji, nanizanka -19.00 Hrvaška danes - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.25 Cape Canaveral, nadaljevanka - 21.10 Veronikine skrivnosti, nanizanka - 21.40 Reševalci, nanizanka - 22.25 Neznani leteči predmeti, serija TV AVSTRIJA 2 12.00 Poročila - 12.05 Euroaustria - 12.35 Tednik - 13.00 Poročila - 13.15 Policijs špekcija 1 - 13.40 Klinika v Schwarzwaldu - 14.30 Umor je njen konjiček -15.15 E in lepi 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 sliki - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Univerzum: Divjina močvirja - 21.05 Reportaž ELROSPORT 8.30 Atletika -10.00 Atletika, prenos - 13.00 Atletika - 14.30 Tumi avtomobili - 15.30 goli - 16.30 Atletika - 18.00 Atletika, prenos - 22.45 Atletika - 23.30 Boks - 0.30 Ati Vsak dan ob 1900: GNES - informativna oddaja TN VUJHASKSKKTč »ORED Sreda, 25.8. 1999 TV SLOVENIJA 1 9.00 V telovadnici, nadaljevanka 9.30 V znamenju dvojčkov 9.45 Azil, norveška nadaljevanka 10.20 Frostovo stoletje, am. serija- 11.10 TV-konferenca 12.05 Straussovi, am. nadaljevanka 13.00 Poročila, vreme, šport 14.45 Svet divjih živali, angleška serija 14.45 Ljudje in zemlja 15.35 Palete: Eugene Delacroix 16 .05 Pomp 17 .00 Pod klobukom 18 .00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Izginjajoči delfini, ang. oddaja 19.30 Dnevnik 20.05 Osumljen, angleški film 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.45 Osmi dan 23.35 Koncert simfonikov RTV 0.15 80 let Glasbene matice Maribor 1.15 Izginjajoči delfini, ang. oddaja TV SLOVENIJA 2 10.05 Videoring 10.30 Saint Tropez, fran. nad. 11,55 SP v atletiki, posnetek 16.00 Buffalo Bill in Indijanci, am.i film 18.05 VVildbach, nemška nanizanka 19.00 Poročila, kanadska nanizanka 19,25 SP v atletiki, prenos 22.00 Valdezovi konji, ameriško-ltalijanski film POP TV 7.30 Mali tajni agent, mladinski film - 9.30 Umazane laži, nadaljevanka - 10.20 Precio-sa, nadaljevanka - 11.10 Meč ljubezni, nadaljevanka -12.00 Matlock, nanizanka -13.00 Ograje našega mesta, nanizanka -14.30 Zakpn v Los Angelesu, nanizanka -15.30 Stefanie, angel v belem, nanizanka -16.30 Umazane laži, nadaljevanka -17.15 Preciosa, nadaljevanka -18.15 Moč ljubezni, nadaljevanka - 19.15 24 ur -19.551,2, 3''- kdo dobi? - 20.00 Materinski nagon, ameriški film - 21.40 Newyorška policija, nanizanka - 22.35 Veronikine skušnjave, nanizanka - 23.00 Južni Brooklyn, nanizanka - 0.00 M.A.S.H., nanizanka - 0.30 Krila, nanizanka - 1.00 24 ur KANALA 7.30 Zvezdne steze, risanka - 8.00 Mork in Mindy, nanizanka - 8.30 Bradyjevi, nanizanka- 9.00 Vse za ljubezen, nadaljevanka -10.00 Kraljica src, nadaljevanka -11.00 Misija: Nemogoče, nanizanka -12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje -13.30 Oprah Show, ponovitev -14.30 Družinske zadeve, nanizanka - 15.00 Življenje v mestu, nanizanka -16.00 Vse za ljubezen, nadaljevanka -17.00 Kraljica src, nadaljevanka -18.00 Korak za korakom, nanizanka -18.30 Ne mi težit’, nanizanka -19.00 Ned in Stacey, nanizanka -19.30 Skrita kamera - 20.00 Duh, ameriški film - 22.15 Sever in jug, nadaljevanka - 23.10 Petek, trinajstega, nanizanka - 0.00 Misija: Nemogoče, nanizanka - 0.50 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Sejemski vrtiljak - Iz našega studia -16.00 Dinastija Colby, nadaljevanka -17.00 Družina s trga, nanizanka -17.30 Punce s pomola, nanizanka -18.00 Na nebu, nanizanka -19.00 Aktualno, informativna oddaja -19.15 Severna obzorja, nanizanka - 20.00 Gospodar zveri 2, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - Aktualno - Sejemski vrtiljak - Od tod in naprej, Murina modna revija - 23.00 Stražar, nanizanka - 23.50 Meje verjetnega, nanizanka TV AS ■ KANAL 54 09.30 - Gnes - informativna oddaja. 09.45 Sejemski utrip, 10.30 - Teden Ob Muri -informativna oddaja, 12.00 - Videostrani, 16.00 ■ Gnes informativna oddaja, 16.15 -Sejemski utrip, 17.00 - Teden Ob Muri informativna oddaja, 18.30 - Risanke, 19.00 Gnes informativna oddaja. 19.15 - Znalček in kuža pazi v prometu, Kontaktna oddaja z nagradami v živo, 19.30 ■ TV dnevnik Slovenija, 20.00 ■ Gnes informativna oddaja. 20.15 • Sejemski utrip, 21.00 - Moji mali prijatelji, oddaja za ljubitelje živali, 21.30 - Iz produkcije ZLTV, 22.00 - Hermes, oddaja o mejnih vedah 2. del, 22.45 - Gnes, 23.00 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 8.25 Poročila - 8,30 Dobro jutro - 10.30 Poročila - 10.40 Carstvo divjine - 11.05 Risanka -11.30 Izpovedi mladih -12.00 Dnevnik -12.35 Sunset Beach, nanizanka -13.25 Prevare, nadaljevanka -14.10 Poročila -14.15 V ozadju medijev, serija -15.15 Neznani leteči predmeti, serija -15.40 Risanke -16.20 Govorilnica -17.05 Poročila -17.20 Bramwell, nadaljevanka -18.10 Vprašanja Iz Azije -18.45 Kolo sreče -19.30 Dnevnik - 20.10 Turistični magazin - 21.05 Pot do smrti, ameriški film - 23.05 Opazovanja - 23.30 Sestanek z neznanko, ameriški film -1.05 Poročila TV HRVAŠKA 2 14.50 Koledar -15.00 Micki in Maude, ameriški film -17.00 Raziskovalec, st 18.05 Hugo - 18.35 Prijatelji, nanizanka - 19.00 Hrvaška danes - 19.30 Dner 20.10 Kviz - 20.25 Cape Canaveral, nadaljevanka - 21,15 Veliki narodi: Egipt -Črno-belo v barvah TV MADŽARSKA! 6.00 Informativni program - 9.00 Vino in oblast, nanizanka - 9.35 Počitniška ms -10.50 Madžarska leta 2000, Veszprčm, mesto kraljice Gizele -11.30 Skrivno ska, nanizanka -12.00 Zvon, dnevnik - 12.30 Saint Tropez, nadaljevanka - 13. manjšine -14.25 Kralj pamp, nanizanka -15.20 Zakladnica -16.50 Charlotte S nanizanka - 17.45 Regionalni dnevniki - 18.00 Otroška soba - 18.10 Zrcalna magazin -18.40 Za otroke -18.55 Suženjstvo, nanizanka -19.30 Dnevnik. š| 20.00 Želeli ste - 21.00 1989 - iz meseca v mesec - 21.45 Klip-plus - 22.00 Akl - 22.35 Skrivnosti Rusije: Južni Kurili - 23.20 Maria Schneider Jazz Orchestra TV MADŽARSKA 2 6.00 Informativni program: dnevniki, novice iz regij, pregled tiska - 9.05 Aktu: 9.30 Zakladnica -10.35 Karibujeva pot: pragozdovi, glečerji, dinozavri -11.00 P otrok, izobraževalna oddaja -12.00 Zvon -12.05 Nezreli, nanizanka -12.35 Dr -13.00 Tv-magister -14.00 Počitniški program -15.10 Domoznanstvo, Črsčg -Vino in oblast, nanizanka - 17.00 Za manjšine -17.55 Tropska vročina, naniza 18.50 Naravno zdravilstvo -19.10 Izbor pop glasbe -19.30 Pravljice - 20.00 Do šport - 21.30 Portret našega planeta, dokumentarni film - 21.25 Nemi očividec zanka - 22.15 Telešport, atletika TV AVSTRIJA! 6.15 Otroški program - 9.25 Superman -10.10 Knight Rider -11,45 Konfeti -Risanke - 14.45 MacGyver - 15.30 Zvezdne steze - 16.20 Superman - 17.05 hiša -17.35 Glej, kdo tam razbija -18.05 Na slabše in večno -18.30 Zlata del 19.00 Ellen - 20.15 Nogomet: Liga prvakov, prenos - 22.35 Murphyjev zakon, a film - 0.05 Nagrabljeno zlato, vestern TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.10 Policijska inšpekcija 1 - 9.35 Bogati in lepi -10.15 Kolu 11.45 Vreme -12.10 Reportaža -13.00 Poročila -13.15 Policijska inšpekcija 1 -Klinika v Schwarzwaldu - 14.30 Umor je njen konjiček -15.15 Bogati in lepi -Derrick -17.00 Poročila -17.05 Dobrodošli v Avstriji -18.50 Loto -19.00 Dežela -19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme - 20.15 Gorski zdravnik - 21.50 Pogledi s s 22.00 Čas v sliki - 22.30 Mednarodna reportaža - 23.15 Žarišče: Kalašnikov - OJ v sliki - 0.30 Apropos film ELROSPORT 8.30 Evrogoli ” 9.30 Atletika, prenos -13.00 Atletika -14.30 Tenis: pregled ATF ce -15 00 Jadranje 15.30 Konjeništvo - 16.30 Atletika -18.00 Atletika, pri 22.45 Atletika - 23.00 Nogomet: Liga prvakov - 0.30 Atletika WK, 19. avgust 1999______________________________IZ NAŠIH KRAJEV 31 Turistično društvo Korovci Mercedes za Salamence Zlata lisička tamburašem in predsednici Danici Wolf S prevzemom specialnega kombiniranega vozila se je več kot 80 gasilcem iz Šalamenec ter številnim drugim krajanom uresničila dolgoletna želja BESEDILO IN POSNETEK: GEZA GRABAR I O i':. * a^Or°vcih, slikovitem kraju tik ob meji s sosednjo Avstrijo le ob gasilcih in nogometaših od ustanovitve pred dvema zelo dejavno tudi turistično društvo. Poleg bogate-^Za^^®93 'n kulturnega življenja je več kot 70 aktivnih čla-preP°znavnost svojega kraja naredilo nekaj zelo korakov. Izdaja spominkov, razglednic ter zgibank o ^'stično-gozdni učni poti Fuks graba ter o bližnjih arhe-$ naidbiščih so le nekateri. prav vsi kraja-^dela^0^ str°9ega loče-posaroeznimi dru-^itirisT-0 P° mneniu Prec|se- -»učnega društva Danice zagotovo prav v V8 ključ za dosego tako šte-Nehov. se Poveselili ter najzas-^^udi nagradili, so minulo soboto na Bransbergerjevi domačiji, katere večji del je preurejen v slikarsko galerijo, v okviru le-te pa je postavljena tudi razstava starega kmečkega orodja s staro kmečko (črno) kuhinjo, tudi letos pripravili tradicionalno kulturno-zabavno prireditev Zlata lisička. Tudi na tokratni prireditvi, ki je bila že četrtič zapored, so najzas- lužnejšim za promocijo njihovega kraja tudi letos podelili posebna priznanja - zlate obeske oziroma priponke v podobi lisice, ki je njihova maskota. Letos je ta nagrada pripadla predsednici turističnega društva Danici Wolf in osmim mladim članom tam-buraške skupine, ki delujejo dobro leto v okviru turističnega društva. Posebnost mladih tamburašev, ki nadaljujejo več kot 60-letno tradicijo igranja na te instrumente v kraju in jih vodi Ferdinand Pintarič, je brez dvoma troglasno igranje. Razglasili pa so tudi razultate ocenjevanja »naj... balkonov«, ki so ga pripravili v okviru vseslovenske akcije Moja dežela lepa, urejena in čista. V Korovcih ima letos najlepši balkon Silva Pugelj, sledita pa ji Marica Bagola in Vera Flisar. V okviru prijetne družabne prireditve, ki so jo ob domačih tamburaših z nastopi popestrile tudi ljudske pevke iz Turističnega društva Vrtnica Beznovci ter mlada vaška skupina ljudskih godcev, harmonikarja Aleš Flisar in Alojz Šnurerter Uroš Flisar, ki je igral na bumbas, so odprli tudi razstavo del desetih članov LIKOSA, ki so nastale na junijski slikarski koloniji Fuks graba ’99. BESEDILO: GEZA GRABAR ■ Kot je povedal predsednik šalamenskih gasilcev Štefan Šantavec, gasilsko vozilo znamke Mercedes, ki so kupili v nemškem kraju Lorrach pri francosko-švicarski meji, ni pomembna pridobitev samo za sam kraj, temveč tudi za bližnjo in daljno okolico. Z vozilom je namreč mogoče naenkrat na požarišče prepeljati 2.200 litrov vode ter 750 kilogramov gasilnega prahu. Slovesnosti ob prevzemu so se poleg številnih gostov, gasilcev in krajanov udeležili tudi prijatelji iz Lorracha, katerim so ob tej priložnosti ob botru avtomobila - Viktorju Kosu z Zavarovalnice Triglav - podelili tudi priložnostno spominsko darilo. Tajnik društva Štefan Kulič pa je prebral društveno kroniko. Poleg gasilcev in krajanov so sredstva za nakup vozila prispevali tudi številni sponzorji, zlasti Zavarovalnica Triglav ter Občina Pucon- OBČINA LJUTOMER ŽUPAN 0(^agi 33. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, št. 29/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98) in 29. člena Statuta občine Ljutomer (Ur. list RS, št. 62/99) ter 15. člena Odloka o proračunu občine Ljutomer (ki je bil sprejet 05.07.1999) izdajam naslednji Sl^R P0TREBE kmetijstva 'J'ljubkevlaBa “g * v|w 3,373.834,00 SIT. Ssli >>»1 mora m™ 'ma °*lmo^e delovanja na območju občine Ljutomer In sedež v upravni t(SitihSt.j rAčun vla™ r p,08ram izobraževanja, račun in seznam udeležencev. V vlogo se } ^JEMAlev 613 ROK za vložitev zahtevka je 30.08.1999 oziroma do Izkoriščenosti °^e' sPi°Sne in gospodarske zadeve pri Občini Ljutomer. V R)esSOI>O,a- val mo K'/7' p,vesnic A kontrole, ki so ocenjene s strani strokovne službe ŽVZ za Plitev/?Po blitvi žival' ™ °^evl,Cena 2 življenjsko številko s slranl kontrolne službe ŽVZ in da je ‘■•flli^ihOk^^io do 30 ?«' 8amorai° Prijaviti področnemu molznemu kontrolorju. •iSl^Si iri|, ^“iomer Zah,evek vloži ŽVZ za Pomurje na osnovi seznama, ki ga le-ta pol-stm/e s,ea-6n™ko,nPle^eL2?'"S’namenl 200'M0-»0SIT. 0|ls’k rj00 00 S|T/kobih 1,01)11 U >reMki so b'le p°d licenc"ane88 1.1999 ne *n 9°sPodarske zadeve v imenu rejcev vloži kmetijska svetovalna SKLEP o uvedbi subvencij za pospeševanje in razvoj kmetijstva v občini Ljutomer v letu 1999 5. člen ANALIZA VZORCEV KRME VIŠINA: 250.000,00 SIT POGOJI: Upravičenci do regresa so fizične osebe s stalnim bivališčem v Občini Ljutomer. Upravičenci uveljavljajo regres pri ŽVZ za Pomurje. Sofinancira se 50 % opravljene analize. ROK: ŽVZ mora vlogo za uveljavitev regresa predložiti Odseku za obče, splošne in gospodarske zadeve pri Občini Ljutomer najkasneje do 30.11.1999. 6. člen SOFINANCIRANJE ZDRAVSTVENE PREVENTIVE V ČEBELARSTVU VIŠINA: Predvidena sredslva znašajo 300.000,00 SIT. POGOJI: Zahtevek lahko vložijo čebelarska društva, ki imajo območja delovanja in sedež društva v občini Ljutomer. Zahtevku je potrebno predložiti program zdravstvenega varstva ter račun In seznam koristnikov. 1 ROK za vložitev zahtevka je do 30.08.1999 7. člen STRNIŠČNI POSEVKI VIŠINA: Z namenom izboljšanja rodovitnosti tal kolobarja, povečanja vsebnosti humusa, pozeienitve površin in preprečevanja izpiranja nitritov v podtalnico se regresira nabava semena za strnišče posevke v višini 1,000.000,00 SIT. Regresira se največ do 50 % vrednosti semena. POGOJ: Upravičenci do regresa so pravne in fizične osebe s stalnim bivališčem oziroma sedežem in kmetijskim zemljiščem v občini Ljutomer. ROK: Upravičenci uveljavljajo regres na osnovi vloge in original računa, ki mora biti oddan do 30.08.1999 Kmetijski svetovalni službi v Ljutomeru. 8. člen APNENJETAL VIŠINA: 1,298.000,00 SIT - regresira se celotna vrednost mulja oziroma ■ apnenec 3,00 SIT/kg POGOJ: Upravičenci do regresa so fizične osebe s stalnim bivališčem v občini Ljutomer. Regres lahko uveljavljajo le za apnenje tal kmetijskih površin na območju občine Ljutomer s saturacijskim muljem ali apnencem (apnena oz. dolomitna moka) ne apno. ROK: Upravičenci uveljavljajo regres na osnovi vloge in original računa (od 01.10.1998 dalje), ki mora biti oddan do 30.08.1999 Kmetijski svetovalni službi v Ljutomeru. V kolikor sredstva ne bodo izkoriščena do določenega roka, bo vloge možno oddati tudi po 30.08.1999 do izkoriščenosti sredstev. 9. člen analiza vzorcev zemlje 'VIŠINA: V ta namen so zagotovljena sredstva v višini 800.000,00 SIT, od tega 400.000.00 SIT za vzorce zemlje vinogradov. Vzorci se sofinancirajo v višini 50 % vrednosti opravljene analize. POGOJ: Upravičenci do regresa so fizične osebe s stalnim bivališčem v Občini Ljutomer. ROK: Upravičenci uveljavljajo regres pri ŽVZ. ŽVZ mora vlogo za uveljavljanje regresa predložiti Odseku za obče, splošne In gospodarske zadeve pri Občini Ljutomer najkasneje do 01.12.1999. 10. člen SOFINANCIRANJE ZAVAROVANJA POSEVKOV IN PLODOV VIŠINA: 1,000.000,00 SIT Sofinancira se 20 % premije. POGOJ: Upravičenci do regresa so fizične osebe s stalnim bivališčem v občini Ljutomer In imajo sklenjeno zavarovanje z zavarovalno družbo, ki je sklenila pogodbo o sofinanciranju z občino Ljutomer. Vlogo za koristnike vloži zavarovalna družba. ROK: 01.09.1999 11. člen SOFINANCIRANJE TESTIRANJA ŠKROPILNIH NAPRAV VIŠINA: Za ta namen so zagotovljena sredstva v višini 170.000,00 SIT. Sofinancira se 50 % testiranja škropilne naprave. POGOJI: Upravičenci do subvencije so pravne In fizične osebe-s stalnim bivališčem oz. sedežem v občini Ljutomer. Subvencijo za upravičence uveljavlja Habitus d.o.o. iz Lukavec. ROK za vložitev zahtevka je 15.11.1999, 12. člen VINOGRADNIŠTVO IN SADJARSTVO VIŠINA: Za ta namen je zagotovljeno 600.000,00 SIT. 1. Regresiranje nabave trsnih caplienk VIŠINA: 40,00 SIT/kom POGOJI: Do regresa so opravičeni vinogradniki, ki obnavljajo oz. sadijo najmanj 400 trsov. Imajo najmanj 0,30 ha vinograda, so vpisani v register proizvajalcev grozdja in vina pri Upravni enoti, ter so prijavili zadnji pridelek. Zahtevku morajo biti predloženi račun, certifikat o kakovosti materiala in pozitivno mnenje Kmetijske svetovalne službe. Regres lahko dobijo fizične osebe s stalnim bivališčem v Občini Ljutomer. ROK: Vlogo z zahtevanimi prilogami je potrebno oddati do 15.11.1999 na Odsek za obče, splošne in gospodarske zadeve pri Občini Ljutomer. 2. Regresiranje nabave sadnih sadik VIŠINA: do 25 Kod cene sadike POGOJI: Za uveljavitev regresa mora biti zasajeno najmanj 0,50 ha sadovnjakov. Zahtevku mora biti predložen račun, certifikat o kakovosti materiala in pozitivno mnenje Kmetijske svetovalne službe. Zahtevke vlagajo fizične osebe. ROK: 15.11.1999. Vloga z dokazili se pošlje na Odsek za obče, splošne in gospodarske zadeve pri Občini Ljutomer. 13. člen ZELENJADARSTVO VIŠINA: Za regresiranje je predvideno 800.000,00 SIT. Regresira se do 20 % od nabavne cene. POGOJ: Upravičenci do regresa so pravne in fizične osebe s stalnim bivališčem oziroma sedežem ter kmetijskim zemljiščem na katerem sloji plastenjak oz. steklenjak, v Občini Ljutomer in so le to kupili po 01.11.1998. Regresira se nakup plastenjakov in steklenjakov, velikost najmanj 200 m!ter specialna vrtnarska mehanizacija. ROK: Rok za vložitev vlog na Odsek za obče, splošne in^ospodarske zadeve je 01.09.1999. Zahtevku (obrazec se dobi na Odseku za obče, splošne In gospodarske zadeve pri Občini Ljutomer) je treba predložiti račun in mnenje Kmetijske svetovalne službe. 14. člen DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJAH VIŠINA: 1,000.000,00 SIT Sofinanciralo se bo do 20 % investicije. Sredstva se za Isti namen Istemu prosilcu lahko namenijo le enkrat. NAMEN: Sofinancirajo se dopolnilne dejavnosti na kmetijah kot so: turizem na kmetijah, vinotoči, pridelovanje gob, oljarne, sušilnice zrnja, sušilnice sadja, polnilnice vina, hladilnice, idr. POGOJ za pridobitev sofinancerskega deleža: • vlagatelj mora imeti stalno bivališče na območju Občine Ljutomer, ■ vsaj eden od članov družine mora biti zaposlen na kmetiji, v kolikor ni, vlagatelj mora dati zagotovilo, da bo to po končani investiciji v dopolnilni) dejavnost. DOKAZILA: ■ posestni list, - originalni računi, ■ mnenje pristojne kmetijske svetovalne službe, ■ potrdilo o zaposlitvi na kmetiji. Vrednost se izkazuje z originalnimi računi od 01.11.1998 dalje. ROK za vložitev zahtevkov na Odsek za obče, splošne in gospodarske zadeve Občine Ljutomer je 01.09.1999. (obrazci se dobijo na sedežu Uprave Občine Ljutomer. Vrazova 1) 15. člen DELOVANJE DRUŠTEV Za sofinanciranje delovanja društev s sedežem na območju Občine Ljutomer se v letu 1999 nameni 200.000,00 SIT. Sredstva se razdelijo na podlagi prispelih vlog in finančno ovrednotenih programov delovanj društev, ki jih vlagatelj pošlje na Odsek za obče, splošne in gospodarske zadeve Občine Ljutomer, Vrazova 1, Ljutomer, do 15.11. 1999. 16. člen ODOBRITEV SREDSTEV Prosilci vložijo prošnjo s potrebnimi prilogami v navedenih rokih. 0 dodelitvi oz. razporeditvi sredstev bodo pro silci obveščeni v roku 20 dni po končanem razpisu. Številka: 320-1/99-1868 Datum: 6.8.1999 Župan Jožef Špindler, inž. agr., I.r. 32 19. avgust 1 = ZADRAVEC EXPORT- IMPORT Rakičan d.o.o. SLO-9000 Murska Sobota RAKIČAN, Štefana Kovača 12, teUfax: (386) 069/23-078 RECEPT ZA IZDELAVO BOILIJEV RIBIŠKEGA MOJSTRA MIŠELA ZADRAVCA POTREBUJEMO: • MASA: TOP SECRET ALI MOSELLA - HIGH PROTEIN •AROMA: TOP SECRET ČESEN •MAKSIMINO PELZER: VSEBUJE VITAMINE, MINERALE IN AMINO-KISLINE KONZERVANS TOP SECRET: OHRANJA BOILIJE 6 TEDNOV ENAKO AROMATIZIRANE IN SVEŽE. NAŠE IZDELKE DOBITE V VSEH BOLJE ZALOŽENIH TRGOVINAH Z RIBIŠKO OPREMO PO SLOVENIJI, KJER VAM BODO OB NAKUPU TUDI SVETOVALI. DOBER PRIJEM! Ribiči, z zgoraj navedenim receptom tudi vi do takega krapa! večletne in enoletne, širokolistne in ozkolistne plevele na strniščih, nekmetijskih površinah, sadovnjakih in vinogradih. ZASTOPNIK IN UVOZNIK: ZADRUŽNA KMETIJSKA DRUŽBA, d. o. o. 1000 Ljubljana, Miklošičeva 4 2250 Ptuj, Trstenjakova 1 Telefon: (062) 779 077, 779 047 Če delaš, kolikor hočeš, in dobiš, kolikor narediš, da zaslužiš, kolikor hočeš. In prav tako je pri nas. Kaj vam ponujamo ? • zanimivo delo - svetovanje in trženje osebnih in premoženjskih zavarovanj; • redno zaposlitev; • strokovno usposabljanje; • možnost dobrega zaslužka; • ustvarjalno in prijazno delovno okolje. In kaj od vas pričakujemo ? • vsaj 5. stopnjo strokovne izobrazbe; • delovne izkušnje v prodaji; • vozniški izpit B-kategorije; . • sposobnost dobrega komuniciranja. Zavarovalne zastopnike iščemo na območjih: Prlekije in Prekmurja za trženje osebnih zavarovanj, ter na območju občine Murska Sobota tripnie nremoženiskih zavarovani. Pisne prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh od objave na naslov: Adriatic zavarovalna družba d.d. PE Murska Sobota Ulita arhitekta Novaka I3 9000 Murska Sobota Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas l leta s 3-mesečnim poskusnim delom in možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Kandidati boste o odločitvi obveščeni v 15 dneh po izbiri. motorna vozila TDR MOTOR 125 JAMAHA, letnik 1995, prodam. Tel.: 57 140. m505 VW PASAT TURBO DIZEL IN GOLF DIZEL prodam. Tel.: 57 193. m506 ŠKODO, starejši letnik, registrirano do novembra, prodam zaradi starosti lastnika. Klekl, Ciril Metodova 13, M. Sobota. m521 JUGO 45 KORAL, letnik 1988, prva registracija 1989, neregistriran, vozen, prodam. Tel.: 27 664. m531 MOTOR BMW R 65, letnik 1986, kot nov,prodam. Tel.: 81 345. m538 živali NESNICE, mlade jarčice, rjave, hisex in grahaste ter nove Štajerke, pred ne-snostjo in v začetku nesnosti, opravljena vsa cepljenja, prodaja Farma pri Mostu, d. o. o., po ugodni ceni - na vsakih 10 ena zastonj. Naročila sprejemajo: gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: 28 190, gostilna Benčec, Bakovci, tel.: 43 070, Franc Movrin, Petanjci 98c, tel.: 46 505, Gostilna Železen, Beznovci, tel.: 49 025, gostilna Rajser, Grad, tel.: 53 148, gostilna Jožeta Ceha, Nedelica, tel.: 72 146. m471 m494 DVE KOZI prodam. Tel.: 23 932, zvečer. m504 DVE KRAVI, obe breji, ena stara 4 leta, druga 6 let, prodam. Domajinci 25, tel.: 40 425. m511 PURANE, domače reje, težke od 10 kg naprej, žive ali očiščene, po 500 SIT/kg prodam. Tel.: 76 495. m517 DVE TELICI, visoko breji, kontrola A, in pujske, črno-bele, prodam. Tel.: 45 317. m525 NESNICE v Babincih 49. Ogled in prodaja vsak dan. Tel.. 82 401. m539 posesti ‘Nepremičnine ‘Nikolaj ‘Kuhar, s. p. nakup, prodaja, najem, oddaja stanovanj, hiš in drugih nepremičnin. Trg zmage 8,9000 (M. Sobota (hotel £vezda), tel.: 141255 gSSM: 041 77 32 90,041 773 290 Prodamo stanovanja različnih velikosti po Pomurju. m533 HIŠO na mirnem kraju v Prekmurju prodam ali dam v najem, tel.: 76 402. m457 ENOSOBNO STANOVANJE z garažo, v Mariboru, damo v najem. Tel.: 062 103 001.m486 GRADBENO PARCELO V LIPOVCIH ugodno prodam. Tel.: 421 385. m490 HIŠO v Murski Soboti prodam. Tel.: 31 627, po 20. uri. m514 GARSONJERO ali enosobno stanovanje v M. Soboti kupim. Tel:. 32 200. m522 SOBO, opremljeno, š souporabo kopalnice, dam v najem. Tel.: 32 092 ali 55 194. m526 DVOSOBNO STANOVANJE v centru Nenavadna sliva na Turjanskem Vrhu Podobno kot na glavnini kmetij v Slovenskih goricah je tudi na domačiji Terezije Žnidarič s Turjanskega Vrha pri Kapeli mnogo sadnega drevja. Pri njih pa je posebnost sliva špindl, ki pa jo je gospodinja kar poimenovala v slivo žalujko. Ima namreč povešene veje (kot vrba žalujka), na njih pa »mrgoli« živordečih plodov. Nekoč so jih pobirali in kvasili ter pozneje žgali. Sedaj, ko pa po kačji slini ni povpraševanja, pa slive strosijo in jih pojedo živali. - Foto: L. Kr. Zlatoporočenca Papp iz Rakičana Geza Papp se je rodil 1928. leta v Čikečki vasi, Marjeta (roj. Žalik) pa 1929. leta v Rakičanu. Tam (v Panonski ulici 1) živita tudi zdaj. Pred kratkim sta praznovala 50 let zakonskega življenja. Zlato poro ko sta »proslavila« na Matičnem uradu Murskai Sobota ob prisotnosti predstavnika UE Murska Sobota Stanka Farkaša in matičarke Majde Nišič. Prejela pa sta tudi darilo KS Rakičan. Geza je služboval kot poslovodja v tovarni Mura. Po delu je našel dovolj časa tudi za svoje konjičke: lovstvo, vinogradništvo, čebelarstvo in kuhanje bograča. Marjeta pa je bila v službi v Veletrgovini Potrošnik, po službi pa je skrbela za dobro gospodinjstvo, urejen dom in vrt. V zakonu sta se jima rodila hčerka in sin; imata pa tudi tri vnu- Murške-Sobote prodam. Tel.: 041 537 304. m527 DVEMA ŠTUDENTKAMA oddam opremljeno sobo s posebnim vhodom, z možnostjo kuhanja v bližini EPF v Mariboru. Tel.: 062 601 102. m532 VIKEND, do 30 m2, od 1 do 5 arov zemljišča, kupim. Tel.: 51 347. m480 DVOSOBNO STANOVANJE za pomoč v gospodinjstvu oddam. Kupšinci 49 d, tel.: 251 O41.m539 kmetijska mehanizacija ŠTIRIREDNI KORUZNI ADAPTER za Claas Dominator in samonakladalko prodam in kupim podrahljač za sladkorno peso. Martin Vučko, Dolnja Bistrica 83, 9323 Črenšovci, tel.: 70 392. m481 TRAKTOR DEUTZ 40 KS prodam. Tel.: 71 070. m491 CISTERNI ZA GNOJEVKO Creina, 2700 in 3200 I, po izbiri, brezhibni, prodam. Fekonja, Ihova 53 pri Radgoni, tel.: 062 731 216. m492 TRAKTOR IMT 577, trosilec hlevskega gnoja, mešalec za gnojevko, pajek, krožne brane, klinaste brane, plug, fre-zo, prodam. Tel.: 57 193. m507 SILAŽNI KOMBANJ SIP 80 prodam. Tel.. 72 803. m518 DVOREDNI SAMOHODNI SILOKOM-BANJ CLASS prodam. Tel.: 22 159. m535 KMETOVALCI POZOR! Akcijska prodaja bučnih sirov po 45 SIT/kg. Nad 500 kg dostava na dom brezplačno. Tel.: 062 726 m537 kmetijski pridelki SUHO LUŠČENO KORUZO prodam. Petanjci 7. m510 VINO, cepljeno, mešano in šmarnico, prodam. Tel.: 47 103. m534 razno DESKE, javor, jesen, hrast in oreh, 2,5 cm, kupim. Tel.: 53 295. m482 HLADILNO VITRINO TIP PVN 200, točilno mizo (šank) s hladilno napravo, »stelaže«, primerne za trgovino, registrirano tovorno vozilo VW transporter s podaljšano kabino, vse rabljeno prodajo in oddajo v najem stanovanjsko hišo v velikosti okrog 120 m2, v celoti opremljeno, s centralno kurjavo, telefonom in večjim gospodarskim poslopjem na lepi veliki parceli v neposredni bližini Murske Sobote. Na zalogi tudi novo pohištvo za otroške sobe. Tel.: 22 790. m469 CERADO za tovorni avto prodam. Dolga ulica 88, M. Toplice, tel.: 48 911. m512 HITRO, PREPROSTO IN CENEJŠE TRGOVANJE BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA, i0 (1 Kocljeva ul. 1 a, Murska SoM (zgradba SOBOTA-CENTER) TEL.: 35 630 FAKS: 35 641 VINO ŠMARNICO Bogojina 141, tel.: 47 305. GRADBENO PARCELO urejeno dokumentacijeiin P ugodno prodam. Tel.: 21 u m520 delo STAVBNEGA KLEPARJA^ krovsko-kleparskih del • 31471.m529 i0 KUHARICO za samostojn 2 355 prodajo v kiosku iščem, ali 041 684 874. m53U srečani>: VEČ OSAMLJENIH DO 45 LET ISCE MOSKEU teljevanje ali resno zvezo. 81/156 SIT/min. modo storitve PRIPRAVLJAM NA PRAVNE IZPITE iz slovenj 43l)l ,ščine in matematike. m523 ZA VESTNIK IN VAL LAHKO NAR^j oaJooM^ OJ e- _______________.______________ 4.™ cTVA IN REVIJA ZA PODROČJA KMETIJSTVA, ŽIVILSTVA TEMATSKE PRILOGE V LETU 1999: ❖ Slovenska rastlinska genska banka Ajda, proso, lan, konoplja ❖ Paradižnik, paprika, jajčevec -^živa1' Slovenske avtohtone pasme domač ❖ Slovenska prašičereja IX Slovensko zelenjadarsko jočite pos0,ne Revija ni v prosti prodaji, lahko pa se nanjo naročite oz-izvode natel. št.: 061 173 53 59 ali 173 53 60 “daje59°slT nafaksšt.061 137 75 42 (Cena posameznega iz* ckigias-s' ali pisno na naslov ČZD Kmečki glas, Železna ces 1000 Ljubljana oziroma po e-pošti: marek.urbari T7oglo n^nFLK0^ Uredništvo revije vas obenem vabi na on »NEPOSREDNO TRŽENJE KMETU NUJNOST BOLJŠE ORGANIZIRAJ ki bo v četrtek, 26. avgusta 1999 i.oo v dvorani 3 na sejmišču, kjer boste lahko prisostvovali: slikovni predstavitvi prijavljenih kmetij (r2enia podelitvi priznanj trem najboljšim kme poSredneS * kratki predstavitvi stanja na PodroCJLJ„,„viii stroR07 m e na kmetijah po regijah, ki jo bodo pnP „iemar1'a doP°lr11 Kmetijske svetovalne službe SlovenilI jfl in in predstavitvi novosti na področju o ogojih za .^na pričakovanega Pravilnika o kriteriji oSpa M etij. dejavnosti na kmetijah, katero bo po nastopu 0 tri# razpravi o.potrebi po bolj organizira pep05^ ki neposredno tržijo . ,0 smetil®' ustanavljanju društva, ki bo zdruze ❖ Vabili bomo odgovorne s področij- ❖ tržne zakonodaje ❖ davčne zakonodaje ❖ veterinarskih predpisov najema delovne sile na kmetijah ŠE VSAKO LETO JE igmiK, 19. avgust 1999 33 Bolečina da se skriti, pa tudi solze ni težko zatajiti, le tebe, draga žena, mama, tašča, babica, nam nihče ne more več vrniti. V SPOMIN 23. avgusta minevata 2 leti, ko nas je zapustila draga žena, mama, tašča in babica Marija Farkaš iz Rakičana Hvala vsem, ki seje spominjate, ji prižigate svečke in z lepo mislijo postojite ob njenem grobu. Tvoji najdražji ZAHVALA V 46. letu nas je zapustil dragi sin, brat in stric Mirko Novak iz Raščic sos b°'eč‘ 'zgubise iskreno zahvaljujemo vsem dobrim p0 Orn’ sorodnikom, znancem, prijateljem in vsem, ki ste ga , p e>nili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče p in za svete maše ter nam izrekli sožalje. Seoej hvala g. župniku za pogrebni obred, ženskemu in skemu zboru za odpete žalostinke, kolektivu Zidarstva Maučec in Pogrebništvu Jurič. Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi Ne mine ura, dan, ne noč, da z nami ne bi bil navzoč. In dan za dnem praznina je vse večja in dan za dnem srce boli, boli. Tolažbe naše več srce ne najde, ko od nas si vzel slovo. V srcu bolečina je ostala, ki prenehala ne bo. V SPOMIN ®Ustaje minilo leto žalosti od takrat, ko je ugasnila luč Zlvljenja našemu ljubemu sinu, bratu in vnuku Robiju Kerčmarju iz Šalamenec Totv1110 te 'n pr' teb'sm0’ čePrav 'e v P'amen'h sve^’ 1 0 lepega je odšlo s teboj, a z nami so le spomini in ^va|j v bolečina, ki nas spremljajo dan za dnem. Sertl, ki se vam korak ustavi ob njegovem grobu ali se ga spomnite s cvetjem in svečko. v srcu se te spominjamo vsi, ki smo te imeli radi. Cilj je izpolnjen, pot je dokončana in konec upov je in hrepenenja (A. Gradnik ) ZAHVALA as Je 4. 7. 1999 zapustil naš dragi oče, tast, dedek in pradedek Jožef Benkovič sodar iz Ivanec i Sm %deno se 8a V tOrek 6- 7- 1999 na P°k°Pališču v ,vancih’ 'iarOrri 'n znJ^^jujemo vsem sorodnikom, prijateljem, °Valiven„dncern> k' ste ga spremljali na njegovi zadnji pot taj nice, čv"? ste ga spremljali na njegovi zadnji poti, POs । Vsem, kj e JC' Za ma^e ‘n dobrodelne namene, kakor ^tov na Zahva|Ste nam 'zraz'b ustno in pisno sožalje. ?^llcg F’ Pevcen 'Ve'ja.ZUPn'ku g- ma8- Zveru za čudovit Podjetju ^PH^ega pevskega zbora iz Bogojine, Pjegovim °muPa’a 'z Murske Sobote in še posebej ki So s°darjem, na katere je bil zmeraj ponosen, u izkazali posebno pozornost. • Vsem hvala! sin T . lonček in hčerka Anica z družinama ।'N ZELeSS^BNE storitve, vzdrževanje POKO lir fe^AČNI PREVOZI KRST NA DOM, BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM. I Ij PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI. VEŠČKAJ7« SOBOTA Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli. V SPOMIN 18. avgusta je minilo 30 let, odkar nas je za vedno zapustila naša draga mama Helena Tušek roj. Poredoš iz Ižakovec Hvala vsem, ki se je še vedrfo spomnite! Hčerka Tatjana z družino Večerni zvonovi zvonijo ti miren počitek želijo. Srce tvoje zdaj mirno spi, nas pa zelo boli. ZAHVALA ♦ V 72. letu nas je zapustila draga mama, babica in sestra Marjeta Perš roj. Grah od Grada * Z bolečino v srcih se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam izrekli sožalje. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Bolečina da se skriti, pa tudi solze ni težko zatajiti, le tebe, dragi, nam nihče ne more več vrniti. ZAHVALA Tiho, brez slovesa nas je v 68. letu zapustil dragi mož, oče in dedi Franc Sračnjek zidar v pokoju iz Lončarovec 4 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala sosedom Sela, Horvat in Koltaj za hitro pomoč. Lepa hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, sv. maše in za darovane prispevke za izgradnjo mrliške vežice. Lepa hvala gospodu župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku Zoltanu za besede slovesa in pogrebništvu Banfi. Žalujoči: žena Irena in hčerki Francka ter Julijana z družinama Dedi, ne bomo te pozabili. tvoji vnuki Jožef, Dodo, Andrej, Zlatko in Zoran V naših srcih zdaj živita, srce nam krvavi, ko spomini na vaju mimo hitijo, vajino življenje prehitro je minilo. V SPOMIN 20. avgusta bo minilo deset let žalosti in bolečine, odkar nas je zapustila naša draga mama, stara mama in tašča Jolanka Herceg iz Prosenjakovce 103 Deset let že v grobu spiš, odkar te ni več med nami, ko več ne bediš brez spanca v tihih nočeh, ko več ne čakaš na nas, ko ti sreča ni bila mila, zapustila si nas brez slovesa. in spominjamo se tudi dragega očeta, starega očeta in tasta Jožefa Hercega iz Prosenjakovce 103 Mineva že peto leto, odkar te ni več med nami. Solza, žalost, zbudila te ni, zastonj čakamo, da se vrneš, za tabo ostala je praznina, ki hudo boli. Ostala bosta v večnem spominu, vajin zdajšnji dom rože krasijo in svečke v pozdrav gorijo. Hvala vsem, ki se spominjate matere in očeta, ki postojite ob njunem grobu, prinašate cvetje in prižigate sveče. V tihi žalosti Vajini najdražii Srce Tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, ker te več med nami ni! ZAHVALA V 71. letu nas je zapustila draga žena, mama, tašča in babica Marija Zavec iz Gornjih Slaveč 105 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče. Posebna zahvala gospodični kaplanki Simoni Prosič za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Maje. Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi ZAHVALA V 78. letu nas je zapustil naš dragi ata, stari ata, dedek in brat Rudolf Kuzmič iz Vidonec 116 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in drugim, ki so ga pospremili na njegovi zadnji- poti, darovali vence, cvetje, sveče in za mrliško vežico ter nam izrekli sožalje. ♦ Posebna zahvala g. župniku, pevcem za odpete žalostinke, godbi na pihala, govorniku Francu za ganljive besede, pogrebništvu Banfi ter sodelavcem Mure - 311. brigadi. Žalujoči vsi njegovi ____t______________________________________________ ZAHVALA ob boleči izgubi našega dragega Franca Antolina iz Rogašovec se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, njegovim sodelavcem in vsem, ki ste prišli od blizu in daleč, da ste počastili spomin nanj, ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem darovalcem sveč, za svete maše, druge namene, cvetje, vence, pisne in ustne izraze sožalja. Posebna zahvala velja g. Edvardu Mihaliču, ki je s tolikšnim spoštovanjem opisal njegovo življenjsko pot. Iskrena zahvala g. župniku za besede slovesa in opravljen pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in Pogrebništvu Banfi za vse storitve. Vsi njegovi Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo, hudo boli. - V SPOMIN 20. avgusta mineva eno leto žalosti in tihe bolečine, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in brat Franc Fartek iz Martinja 41 Hvala vsem, ki se ga spomnite z dobro mislijo. Njegovi najdražji OGLASI 19. avgust 1999, TrB BOMBEK S. p., Suhi vrh 20, tel.: 069 48 874 UREJANJE VRTOV gsm: 041 797 596 za novo veselje in življenje v vrtu, za kompetentno svetovanje, opravljanje vseh del na vrtu, polaganje umetnega in naravnega kamna 29 KURILNO OLJE, PREMOG Ugodne cene in možnosti plačila! KURIVO - PREVOZ, Bojan Jakšič, tel.: 7^ 200 USODNO > POLHHE CENE • SUPER UGODNO ŽALUZIJE LAMELNE ZAVESE ROLETE 490.00 sil 590,00 sit 1990,00 sit 999,00 sil 490,00 sil 1.990,00 sil otroški natikači natikači za odrasle modni natikači (višji) topi že za bluzice (kratki rokav) otroški tridelni komplet ženski kostimi že za 5.990,00 sil ihibk olroške ii za odrasle 190,00 plenice PAMPE8S 1.990,00 sit UGDONO-ŠE UGODNEJE - NAJCENEJE TigcMato ta Meritor 2S30UmriPMtaBie ^POHIŠTVO ZA VAS X\TRiUM Kkbe OKENSKI SISTEMI Otroci, zabava bo Reklame za rumen6 strani lahk" naročite po tel. 0418677^. PALAČINKE, PLES IN GLASBA! Okrepčevalnica VINO«TOČ SEVER Moravske Toplice Tel.: 2 2 8 1 2,48 850 NOVO: NEDELJSKA KOSB POJOČI KUHAR 21.8.99 2.800,00 sil / m! 2.800,00 SIT I n! 3.500,00 ŠTAJERC 684 DT « 3.926.143,00 SIT iviunor, j o Ljuba Šercerja 17, Radenci. Pooblaščeni prodajalec in serviser za Pomurje. VSE NA ENEM MESTU tel.: 65 830 IZDELAVA PLASTIČNE JANEZ ŠAFARIČ« lel/laks: 1069) 421 235, gsm. Vrečkezazamrzovalnike.snurti.-ndMini” akenske mreže jrjlijjgL--^ TUROPOLJE d.0.1. ul. Zorana Velnarja 13, 9000 M. Sobota, tel.: 36 580 STIHU n 159. SOBO'" s RA R S PAR SUROVO MASLO 250 g KOKOŠJA JAJCA A 10/1 SPAR V MURSKI SOBOTI, Nemčavci id Ponudba velja: 19.- 23.8.'99 oz. do razprodaje zalog. Ljutomer, tel.: (069) 84 90 90, od 8.00 do (8.00 Krog, tel.: (069) 35 460. od 9.00 do 17.00 9uvo\ PVC ALU OKNA, VRATA, ZIM. VRTOVI KODO /t f pcn.-oet 8.-15.' \ scb.:8.-13. I V ned.:10,-l3. '^£>844' d? vse za konjerejo, ovčerejo, prašičerejo, govedorejo... Pokličite nas vsakdan razen nedelje od 6.30 do 14.30, tel.: (061) 152 38 00, ali se oglasite v Tacenski 90 v Ljubljani Šentvid oz. NAS OBIŠČITE NA STALNEM RAZSTAVNEM PROSTORU 7 NA KMETIJSKO-ŽIVILSKEM SEJMU V GORNJI RADGONI. ♦NOVO - RAZSTAVNO-PRODAJNI SALON RAL-GB PARKETI VSEH VRST £ vstmoMLUHLOHiOMJA LAKI ZA PARKET, PLUTA. LAMINATI... Delovni čas: pon. do pet. od 9.00 do 17.00 sobota od 8.00 do 12.00 VESTNIK NA INTERNETU OB 11. URI Ut Murska Koroška 58, 9000 M. Sob tel.:(O69) 21 630 Ugodna prodaja: - traktorjev Zetor - traktorskih prikolic -obračalnih plugov Eberh - novo vozilo LADA 10* Oglasite se v A SERVISA MASLO HEŠfmPRBŽEHF KAVE KAVA TROPICA mleta 100 g PLESE 1, MURSKA S®1 SPAR SLOVENIJA d.o.o., Ljubljana, Šmartinska 152G 24 ur 041 63089« Iščete nov vir energije za Vaš dom ali poslovni prostor? Odločite se za sistem oskrbe z utekočinjenim družba za proizvodnjo, distribucijo energentov, trgovino in storitve 2000 Maribor, Plinarniška uL 9, Tel.: 062/224-141, fax: 062/222-272 http://www.plinarna-inaribbr.si, E-mail: plinarna@plinarna-maribor.si (naftnim plinom iz rezervoarja in mesečnim obračunom porabljenega plina. Vsem, ki se boste za naš sistem odločili do 30. II. 1999, bomo do 31. 3. 2000 priznali 20% popusta na ceno porabljenega plina. Natančnejše informacije dobite v Plinarni Maribor, d.d.. NE ZAMUDITE PRODAJNO NAGRADNE AKCIJE PLINSKIH PEČI! Vabimo Vas naKmetijsko-živilski sejem v Gornji | Radgoni, ki bo v času od21. 08. do 29.08.1999. Obiščite nas v hali HI, na razstavnem prostoru št. 75.' Najbolj prodajan model XSARA KLIMA ZE ZA 99.999 sit www.citroen.si Junijska zaloga že i SAXO > GLASB^go-MURSKVstjr-TA°b^Xa: še:d^< dni ;zanovin cev sred0’inH. ter M-m oče "1OioT'0' mo” 0 5^ neb pr gM^VP1' sajn„rečn° ? ro inP e bo^’ vtoPan ZE ZA ____ 1.266.160/g^”^>< _—-— Citroen Slovenija d.o.o., Ulica 15. maja 18, 6000 .19. avgust 1999 NAPOVEDNIK 35 kulturni koledar K Koncert etno glasbe četrtek, 19. avgusta, ob 21. uri bo na sobo-štem grajskem dvorišču koncert etno glasbe belouške skupine Troitsa. Lendavski grajski večeri soboto, 21. avgusta, ob 20. uri bo Kabare v izvedbi gledaliških umetnikov Narodnega gledališča lzpečuha. 'v nedeljo, 22. avgusta, ob 20. uri bo dijakinja ^išaGerič izvedla svojo gledališko uspešnico, mo-n°dramo Življenje te punce. Razstave MuRska sobota 'V Galeriji Murska Sobota do 10. vagusta ne bo od 10. do 24. avgusta pa bodo na ogled alaiz stalne zbirke Galerije M. Sobota. s°boškem gradu si lahko ogledate tudi Stalno razstavo Pokrajinskega muzeja. Poleg stalne po-sČibeje na ogled tudi stalna likovna razstava Od ^ne9a srednjega veka do modernizma. “zajie odprt od torka do petka, od 10. do 17. ure, soboto in nedeljo pa od 10. do 13. ure. Ob ne-d |ahie vstop prost. 9aleriji Zavarovalnice Triglav v M. Soboti so a 09led slike Gorana Horvata. caffe Artu sj |ahko ogledate slikarsko razstavo °Wje na temo Splošne deklaracije človeko-‘J1 Pravic. V kvarni Jelša si lahko od ponedeljka dalje ogle- date razstavo fotografij fotokino kluba Drava iz Du-rdevca na Hrvaškem. LJUTOMER - V prostorih Mestne hiše si lahko ogledate muzejsko zbirko Taborsko gibanje na Slovenskem ter splošno muzejsko zbirko. Omenjene zbirke si lahko ogledate vsak delavnik med 10. in 15. uro. Izven delovnega časa ter ob sobotah ob 12. uri pa si lahko muzejsko zbirko ogledate ob predhodni najavi. - V Galeriji Anteja Trstenjaka je na ogled razstava arhivskih dokumentov Ljutomer 1249-1999. - V malem razstaviščnem prostoru matične knjižnice je na ogled razstava ob 125-letnici Kasaškega kluba Ljutomer. LENDAVA - Na ogled je razstava slik udeležencev 5. mednarodnega mladinskega likovnega simpozija ter razstava vezenin ... pod naslovom Ljudsko izročilo. Muzej - Galerija v Lendavi je sicer odprta ob ponedeljkih od 9. do 16. ure, od torka do sobote od 9. do 17. ure, ob nedeljah pa od 10. do 14. ure. GORNJA RADGONA V avli kulturnega doma razstavlja Franci Jaušovec Fric. MORAVSKE TOPLICE - V razstavnem prostoru hotela Ajda si lahko ogledate razstavo likovnin Fabijančiča. PUCONCI - V občinski zgradbi razstavlja Jože Špilak svoja slikarska dela. ^liški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota PROSTA DELOVNA MESTA §JCbre2p°kuw DELA: do’ Č^člč^p^’do 27. 08. '99; S ^0ELovm?POLD' s- st-Z^UCE d nJE CEMENT. TLA-b 9' G0RNJA RADGONA DELA; do- SPLOŠNO ?JIIVanj£|’ ^SLAVCI 42, s pogoji za zasedbo PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Območje Izobrazba l-ll lll-IV V VI VII-VHI SKUPAJ Murska Sobota 2 7 2 0 2 13 o Kino Park Murska Sobota V petek, soboto in nedeljo ob 21. uri bo na sporedu francoska znanstvenofanta-. stična komedija Vrnitev obiskovalcev. Pozor: film bodo vrteli na grajskem dvorišču! Kino Gornja Radgona V petek ob 21.00, v soboto <^b 20.30 ter v nedeljo ob 18.30 in 20.30 si lahko ogledate ameriško znartstveno-fantastično komedijo Moj najljubši Marsovec. Kino Ljutomer V mesecu avgustu ne bo filmskih predstav! K por s. O Delimo vstopnice za kino J^ČAR v DELA ; določen &kategorije B; kALJEVIC, S. ^OTa BRTNa ULICA , MUR-^SMEHANIK (A jeziki■ PRpMETU; nedo-i.O^jški izpit k6?Ski iezik ■ 9°vor-do % S D' O- O.. ^R|2EVCI PRI LJUTO- ?A MEDNA-»li^ Nizo-Jk>kijSziA)' ned°ločen čas; ^°riie c c9°vorno; vozniški %d° 20a°8 '99; Mp’, P- ČAGRAN . 'MEJNA ULICA 13, hwMET(NFMAAMEDNA-FRAN-. iezik. ’ necloločen čas; Sovorno; vozniški izpit kategorije C, E; do 20. 08. '99; MILAN CAGRAN S. P. ČAGRAN TRANS, TIŠINA, MEJNA ULICA 13, TIŠINA VOZNIK TOVORNJAKA; določen čas 6 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno In pisno; vozniški izpit kategorije C,E; do 24 08.99; FLAMINGO, D. O. O., TRGOVSKO IN STORITVENO PODJETJE, ČREŠNJEVCI 158, G. RADGONA NATAKAR NATAKARICA ALI POMOŽNA NATAKARICA; nedoločen čas; do 24.08. '99; KRISTINA DRESLER, S. P., KAVA BAR IN TRGOVINA, PODGORJE 31,APAČE NATAKARICA; določen čas 12 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno, madžarski jezik - govorno; do 20. 08. '99; LEON KERČMAR, S. P., MIL-LENNIUM BAR, KRANJČEVA 1, LENDAVA - LENDVA EKONOMSKI TEHNIK RAČUNOVODJA; določen čas 12 mes.; 5 I. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik - govorno in pisno, angleški jezik - govorno; znanje programskih orodij; do 01.09. '99; VABACO VAROVANJE, D. O. 0., LENDAVSKA j^j^bra spet Pomurje poje ^^ad9on Partizanska 25, Gornja Radgona ^^siol.net. J. GABOR! ESAC - življenjska doba nad 40 let -10 letna garancija - obstojnost v razllCnih klimatskih razmerah - možnost kombinacije z drugimi materiali % n^^SKA^pj PROTI RAKU POMURJA ARH. NOVAKA 2B IMm občanov in organizacij I^EDst ČUN: 51900-678-48545 »J0^^000 UPORABILA V POMURJU n£A ZA PROTI RAKU ZA L£TO S a'N AMBULANTE ZA TERAPIJO A ’N ZaSLUŽBO NA OBMOČJU SLovcV.^EVANJE PO PROGRAMU /Kenija 2ooo in rak. VlAKNOCEMtMNt noto VALOV1TKA’ Valovltka i - gospodama In kvalitetna vgrajeni varnostni trakovi Informacija dobite v vseh boljših - primerna za novogradnje trgovinah z gradbenim materialom In podjetju In sanacije e8AL d.o.o., telefon 065 15216 09 Na vrhu vsake prave hiše. Hit z naslovom Message in the Bottle je izvajala angleška glasbena skupina The Police, kar je vedel tudi naš nagrajenec Dušan Kreslin, Boračeva 26 a, 9252 Radenci, ki si bo zastonj ogledal film po lastni izbiri. Čestitamo! Naše naslednje vprašanje pa se glasi: /z katere države prihaja znanstvenofantastična komedija Vrnitev obiskovalcev? Odgovori Kupon št. 33 Odgovore pošljite do 24. avgusta na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: NSTSNMV 1. MAMBO No. 5 - Lou Bega 2. VOLARE - Al Bano 3. TAKE ME TO YOUR HEAVEN - Charlotte 4. WILD WILD WEST - Will Smith 5. Ml CHICO LATINO - Geri Halliwell 6. MARIJA MAGDALENA - Doris Dragovič 7. SHE'S ALLI EVER HAD - Ricky Martin PREDLOGI: NO MATTER - Jack Radics C’E TUTTO UN MONDO - Nek POPSTAR - Pretenders LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. PIJEM KAR TAKO - Faraoni 2. MARINERO - Sendi 3. SIVE CESTE - Panda 4. KO SAMOTA BOLI - Tulio Furlanič 5. JAZ SEM IN - Botri 6. SUPERSTAR - Nude . 7. POLJUB - Veter PREDLOGI: BALADA O TROBENTI IN KLARINETU - 7 Plus TVOJA DAMA - Majda Kosovel (ŠE) TISOČ KILOMETROV - California LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SRCA 1. BREZ POGUMA NE BO NIČ - Mlade frajle 2. LE STEBOJ - Ans. Mikola 3. MOJ FANT JE Z VURBERKA - Dvojčici Vesna in Vlasta 4. ZAKRIVLJENA PALICA - Vitezi polk in valčkov 5. NA ZDRAVJE, SOSED - Ans. Eks 6. POD STARO OLJKO - Primorski fantje 7. STARI PREGOVOR - Rosa PREDLOGI: JOŽETOVA »JODL« POLKA - Ptujskih 5 BELI JORGOVAN - Vasovalci MOJI MAMI - Henček Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 26. avgusta 1999, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. Kupon Št. 33 - GLASUJEM ZA SKLADBO NSTSNMV: 7 VELIČASTNIH: GLASBA NAŠEGA SRCA: Ime in priimek ter naslov: Cene (SIT) na tržnicah Sadje in zelenjava Tržnica M. Sobota Tržnica Prodajalna G. Radgona Ljutomer Jabolka....... Hruške........ Pomaranče..... Limone........ Banane........ Kivi.......... Suhe slive.... Orehi, jedrca.... Solata,.kristalka Breskve .. Cvetača......... Zeleno zelje.... Kumare.... Sveže slive..... Korenček........ Paradižnik...... Paprika... Čebula.... Česen..... Lubenice........ Stročji fižol... .Krompir.. Peteršilj. Nektarine....... Melone.... Belo grozdje ... Sveže fige...... Marelice........ KREKOVA BANKA ... 200... ... 400... ... 220... ... 250... 100-200 250 250 350 100. 150 . 300. 250 . 200. 180. 150 . 450. 100 . 300. 70.. 500. 350. 200. 550. 300 250 350 260 250 190 550 600 .220 .230 280 120 120 300 190 200 190 130 350 .80 . 300 .60 . 340 320 280 350 450 300 .. 250 .. 320 .. 250 .. 280 .. 200 .. 590 .. 790 1.200 .. 250 .. 250 .. 290 .. 100 .. 120 .. 300 .. 200 .. 250 .. 180 .. 130 .. 400 ... 89 .. 300 ... 60 .. 350 .. 350 .. 250 .. 300 320 ZA VARNO IN DONOSNO NALOŽBO VIŠJE OBRESTNE MERE ZA VEZANE VLOGE. PE MURSKA SOBOTA, Ul. Arhitekta Novaka 13, Tel.: (069) 30000 ZADNJA STRAN Menjalniški tečaj Pomurske banke 17. 8.1999 Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 17. 8. 1999 od 00. ure dalje. Država Enota Banka Slovenije Nakup Prodaja Avstrija 1 14,2960 14,2704 14,4126 Francija 1 29,9893 29,9357 30,2338 Nemčija 1 100,5799 100,4000 101,4000 Italija 100 10,1596 10,1414 10,2424 Švica 1 122,8024 121,3570 123,8037 ZDA 1 186,0210 184,7599 187,5378 V dvoje je lepše Naraščajoča obrestna mera - nagrada varčevalcem Pomurske banke Depozit za 5 Če imate sredsWaJ<^j)dl^časa ne nameravate uporabiti, bo OEpOBDBS kot naročen. Še posebej, če denarja ne želite vezati nepreklicno za daljši čas. Odslej je namreč mogoče vezati depozit za pet let, ki pa ga lahko prekinete že po prvem letu varčevanja, če boste denar potrebovali. Sicer pa vas bo zelo mikalo, da bi z varčevanjem nadaljevali. Zakaj? Zato, ker se po izteku drugega leta vezave obrestna mera vsako leto poveča za toliko, da se splača varčevati vseh pet let. Stopite do bančr^ga ol^nc^,v vaši enoti in vprašajte za CKpCHGBD. Obiskovalci Pomurskega sejma izkoristite priložnost! Vse o depozitu za 5 boste lahko zvedeli tudi v naši enoti na Pomurskem sejmu. Še več! Sodelovali boste lahko v nagradni anketi o depozitu za 5. Prvi nagrajenec bo prejel 50.000 tolarjev, pripravljenih pa je še 19 drugih nagrad. Zahtevajte kartico z nagradnim vprašanjem! Če ne boste vedeli pravilnega odgovora, vam bomo mi pomagali! pomurska banka Pomurska banka d.d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Na uho mi je prišlo, da se včasih kdo »obregne« ob to rubriko, češ da predstavljamo samo pare, ki že imajo otroke. Sam sem seveda drugačnega mnenja. Mar ni lepo pogledati mladih z naraščajem? Kaj pa današnji par in dve lepo- Zgodilo seje... F1/-I KOV K OLE DA R 19. avgust, četrtek,LJUDEVIT 20. avgust, petek,BERNARD 21. avgust, sobota,IVANA 22. avgust, nedelja, TIMOTEJ 23. avgust, ponedeljek, FILIP 24. avgust, torek,JERNEJ 25. avgust, sreda, LUDVIK Lunine mene: 23. avgusta bo sonce vzšlo ob 6. uri in 10 minut, zašlo pa ob 19. uri in 58 minut. Dan bo tako dolg manj kot 14 ur. 19. avgusta bo na nebu nastopil prvi krajec. Osek: Vinjen za krmilom Policisti PU Lenart so pridržali do iztreznitve 23-letnega A. S. iz Oseka, kateri je pod vplivom alkohola, kljub prepovedi policistov, nadaljeval vožnjo z motornim vozilom. Morda jim je zdaj celo hvaležen, kajti kdove, kaj bi se zgodilo, ko bi ga ne ustavili. Pomurje: Vlomi in tatvine Neznanec je s silo telesa vlomil v točilnico letnega kopališči v Radencih in ukradel pijače, cigarete ter nekaj denarja, tako da je skupna škode 34.000 tolarjev. - Iz vrtne ute na Bakovski ulici v Murski Soboti je vlomilec odnesel razno orodje, Ribiški piknik, ki ga vsako leto sredi avgusta organizira Ribiška družina Murska Sobota ob soboški gramoznici, je postal že neke vrste institucija, oziroma dogodek, ki je za Sobočane in okoličane vreden obveznega obiska. Kako tudi ne, saj gre za največji ribiški piknik v Sloveniji! Tokratni je bil že enaindvajseti po vrsti in še posebej svečan, saj domača ribiška družina v tem letu praznuje štirideset let svojega obstoja. Obiskovalci so se lahko mastili s postrvjo, ribjo čorbo in ribiško baulo ter zaplesali ob zvokih popularne in narodnozabavne glasbe. Zvečer je bilo precej bolj »razposajeno«, kar je bila posledica prevelikih količin popitega alkohola, predvsem pri mladih, tako da ni manjkal tudi kakšen pretep. Toda to je že pojav, ki se dogaja tudi na drugih prireditvah in ki je vreden neke druge analize. TK, foto: JZ 21. ribiški piknik tički? Sta njuni? Ne! To sta po-svarbici Mihaela in Magdalena, ki sta spremljali nevesto in ženina. Onadva pa zazdaj še nimata otroka. »Bo pa,« je naznanila bodoča mamica. 24-letna Samuela Horvat (po poroki pa Zadravec) iz Beltinec je ekonomska tehnica. Sojena je v nebesnem znamenju bika. Je velika ljubiteljica vseh rož, ki jih vsak dan pridno zaliva in neguje, tako da dolgo ne ovenejo. 29-letni Mario Zadravec iz Štrigo-ve je po osnovnem poklicu grad binec, ki pa se razume tudi v gostinstvo. Po horoskopu je riba. Samuela je zelo srečna, ko pa jo mož velikokrat zamenja pri štedilniku. Ona ga potem seveda pohvali, da dobro skuha. Spoznala sta se v diskoteki v Štri- oblačila in posodo. Vse skupaj je vredno 70.000 tolarjev. - Nekdo, ki je vlomil v vinsko klet v Dolgovaških goricah, je v kleti prenočil, se dobro okrepčal, ob odhodu pa si je vzel še nekaj steklenic vina na pot. Škode je 5.000 tolarjev. - V Turnišču je neznanec ukradel dve kolesi. Eno je žensko, oranžne barve s črnimi blatniki; drugo pa je moško, gorsko, črne barvez.belimi črtami. - IzTur-nišča pa je tudi tale novica: z gradbišča je izginil starejši kompresor, last podjetja iz Domžal. O višini škode ni policijskega sporočila. - 15. avgusta ponoči je neznanec poskušal vlomiti v stanovanjsko hišo in garažo v Beltincih. Kljub temu da mu ni uspelo, je nastala škoda na vratih. - V noči s 14. na 15. avgust gbvi.BiloJe nekega dne 1995. leta, ko so se tja podale kolegice: Samuela, Carmen in Karmen. S pijačo jim je postregel Mario. Vzniknila je ljubezen. Po nekaj mesecih se je fant preselil k dekletu v Beltince. Po dobrih treh letih koruzništva sta se odločila za poroko. Oba obreda (civilni in cerkveni) sta bila v Beltincih, gostija, na kateri je bilo 90 svatov, pa v gostišču Kovač&Kuhar v Melincih. Potem sta se odpeljala na devetdnevni poporodni dopust na otok Vir pri Zadru. Mlad par živi skupaj s Samuelinim očetom oziroma Mariovim tastom Alojzem, ki je sicer zaposlen v Muri. Moška gresta včasih skupaj v kak beltinski lokal popit kavico. Da, samo kavico, in ne tudi »kaj zraven«. - ŠS je neznanec ukradel v Fokovcih 400-litrsko plastično kad (trgatev se bliža!) in lastnika oškodoval za vrednost 30.000 tolarjev. - Ne le vlomilcev in tatov, tudi objestnežev ne manjka. Dokaz: v noči na 15. avgust je nekdo z ostrim predmetom poškodoval VW transporter, ki je bil parkiran na parkirišču kopališča v Moravskih Toplicah. Škode je za 100.000 tolarjev. Fokovci: Padel z lestve Bodite previdni, ko ste na lestvi. Občan iz Fokovec je stal na lestvi in v višini treh metrov je obrezoval drevo. Naenkrat pa se je znašel na tleh. Poškodovanega so prepeljali v bolnico. Pomurje: Spet je gorelo V nedeljo, 15. avgusta, okrog 15. ure je zaradi samovžiga zagorelo gospodarsko poslopje na Stari Cesti v ljutomerski občini. Ogenj je uničil ostrešje na poslopju velikosti . 12 krat 6 metrov in skedenj, ki meri 5x4 metre; zgoreli pa so tudi razni priključni stroji, Škode je za 5.000.000 tolarjev. Gasilcem PGD Mekotnjak - Stara Cesta, Branosla-vci in Ljutomer je uspelo rešiti stanovanjski objekt v neposredni bližini. 16. avgusta ob 11.30 je zagorelo v Beznovcih. Pogorelo je ostrešje gospodarskega poslopja v velikosti 40x7 metrov. Požar je delno poškodoval tudi žito, seno, traktor, prikolico in trosilnik. Pogasili so ga gasilci iz Beznovec, Bodonec in Zenkovec. ŠSi Na včerajšnji Murini pre*^ vitvi nove celostne podobi kolekcije jesen -zima v I bljanskih Križankah m b opaziti predstavnikov so škega Benettona in Le^s *** Prekmurski kmetje so se oj ločili, da svoje prašičje a zaprejo za naslednjih os demdest let. OdprhJihb ponovno pred mrkom', krat bodo začeli tudi_Pr°^a na kmečkem dvorišču-namen bodo v RadS°« šali dokument, ki ga ° ponirali na stalni razsa boškega muzeja, in ° e da naslednje genezi spregledajo kmečke P ne priložnosti, ki sol’0 , dili sedaj, ko je kriz nega kmeta največja. *** Šalovski župan končno prišeld0,FCn()S3 praznika. Tega naj sončnemu mrku. ob tem dana še ena okoliščina, da bo P^.^ vpadal z obletnico P Prekmurja k matici naslednji mrk čez os s.tlelbozrfm^J leja-ponovitev mrka ključitev Prekmurja^ . [j uresničil plakatni s k temu lahko dodala® ponovne priključitve preJ na k Madžarski. *** B Daje imel dobo tabora, jes S f ko nacionalno z spevalšefprekmu^ zidijavsenciTuncU,^ sejenate^P^ cionalnimi sim ogr^ Ijenim kolesljem^ na kočiji je bl'a ^jinj^J na zastava ve ’ de(riijiP |0 ob slovesni ključitvevMurskiS e ob svečanem g<^ TiZ vatikanski ataše J štefk» -Harmonikah Glanca. *** - ostali^ Vsi beltinske mj^0|l slali enako °Pobža|ujeJ°a, da globoko IZ0S,anbrezpesluha' ker so brez p *** -ešPi'1' Ljutonh^^ dlerjeb^>^ sejmu ponudb0 "°bej s0 udušilizn jbibi|0 noie - .tiX vni*U|U>l^ som-KESS*'1'1 S to f Z zavarovalnica triglav d.d Območna enota Murska Sobota vaša spremljevalca skozi podobe življenja Postanite član Vestnikove družine in prejeli boste palični mešalnik + nezgodno zavarovanje do 18. marca