NARODNI GOSPODAR
GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE.
Člani .Zadružne zveze“ dobivajo list brezplačno. — Gena listu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni;
za četrt leta eno krono; za člane zvezinih zadrug po tri krone na leto. — Posamezne številke 20 vin.
Sklep urejevanja 5. in 20. vsacega meseca. — Rokopisi se ne vračajo. — Gene inseratom po 30 h od enostopne petit - vrste,
za večkratno insercijo po dogovoru.
Telefon štev. 216.	V Ljubljani, 10. septembra 1909. Kr^oors^e"16 l"m ^648
Vsebina :
Varčujmo! Naše vodne sile. Gospodarske črtice z Danskega, osobito razvoj njenega mlekarstva. Umna zajčjereja Kako naj gospodarimo? Zadružni pregled. Gospodarske drobtine. Književnost Občni zbori.
Varčujmo!
('eđalje bolj ljudje tožijo, da je težko na svetu živeti. In zares, kamor pogledamo, vidimo, da se ljudje vdajajo razkošju. Popiva se ogromno, samo na Kranjskem se popije v enem letu nad 30 milijonov l zada-canega alkohola; istotako se tabaka porabi v enem letu za 3 in pol milijona kron. Razkošje vidimo tudi na obleki, zlasti pri ženskem spolu, namesto tečne domače hrane si ljudje kupujejo čaj, kavo i t. d. Torej zapravljivost na vseh straneh. Potemtakem pač ni čuda, ako ljudje nemorejo več shajati s svojimi dohodki, ako boljinbolj lezejo v dolgove. Ako hočejo ljudje priti do boljših časov, morajo na vsak način začeti varčevati.
1.	Kaj je varčevanje? Varčnostjo tista čednost, ki človeka uči in vodi, kako naj časne reči po pameti upravlja in množi, pa tudi po pameti uživa in deli. Pri varčnosti sta potrebni dve stvari: 1.) zdržanje trenutnega užitka in premaganje trenutnega poželenja, 2.) namen, da si prihrani sredstev za morebitne poznejše potrebe.
Skopuh ni varčevalec, ker se vzdrži vsakega užitka in se odpove raznim živ-
ljenjskim potrebam; on deva na kup, ne da bi skrbel za prihodnost, ampak ker ima veselje nad mamonom.
Varčnosti nasprotna je zapravljivost. Zapravljivec se udaja le vživanju, ne pozna nikake mere ter neumno razsiplje svoj denar.
2.	Varčevanje je potrebno. Varčnost je potrebna, zelo potrebna v sedanjih zapravljivih časih. Varčevanje je potrebno, da boš kaj imel. Le poglej po svetu! Kaj vidiš? Povsod lahkoživje, potratnost, nečimurnost. Stara obleka, stara tečna domača hrana, zadovoljno življenje, skoro vse to je izginilo. Zato je pa tudi povsod nezadovoljnost in pomanjkanje. Premnogi ljudje bi radi kaj imeli, a sami ne store ničesar. Premožen postaneš lahko, ako varčuješ. Edino pametno varčevanje te gotovo pripelje do premoženja. Dosti kruha boš imel, ako boš varčen in priden.
Varčnost ti je potrebna, da postaneš značajen človek. Tudi ubožec more biti značaj, toda to je težko in redko. Revež je odvisen od drugih, mora plačevati obresti od posojil, prositi dela, podpore itd. pri bogatinih. Mnogokrat mora ubožec delati proti
— 282
svojemu prepričanju, ker mu bogatin tako veleva. Zato bodi varčen, da si sam svoj gospod, neodvisen od vseb, da postaneš jeklen značaj.
Varčuj, da ostaneš pošten. Kdor vse zapravi, kar zasluži, ta rad zaide v uboštvo. In to je ravno premnogokrat krivo, da človek seže po tuji lastnini. Ako greš pogledat v ječe, ne boš jih našel med jetniki, ki bi radi varčnosti prišli v ječo, mnogo jih je notri, ki so potratno živeli ter hodili po veselicah in drugih zabavah. Eno najboljših sredstev, da ostaneš pošten, je varčnost.
(Je boš varčen, boš mogel tudi kaj dobrega storiti. Kdor ni varčen, nima veliko, zato tudi v dobre namene ne more ničesar dati. Ce boš varčen, boš preskrbljen za svojo starost, ali za slučaj bolezni.
Priden, delaven, zadovoljen je človek, ki je pametno varčen.
Varčevanje je potemtakem velikega mo ralnega in gospodarskega pomena.
Kdo naj varčuje?
Varčujejo naj vsi ljudje, mladi in stari, ubogi in bogati, zlasti pa stariši, oče, mati. Oče ima sveto dolžnost skrbeti za svojo družino, skrbeti ji ne samo za vsakdanji kruh, ampak tudi za slučaj smrti, da ne bo potem družina v pomanjkanju in uboštvu puščena. Oče mora skrbeti za vzgojo svojih otrok, kar stane mnogo denarja.
Seveda moža mora podpirati žena. Naj bo mož še tako varčen in priden, ako je žena zapravljiva, ako ne pozna nobenega reda pri gospodinjstvu ter misli le na lepo-tičje ter zabave, potem je vse moževo varčevanje brezuspešno.
Varčevanja naj se uče že otroci. Stariši naj že zgodaj vzbujajo pri otrocih smisel za varčnost. Ako že mal otrok ne pazi na obleko, na knjige, jih po nepotrebnem trga in ga stariši ne opozore na to, tedaj od takega otroka ni pričakovati, da bo kdaj varčen. Da drevesce lepo raste, mu je treba opore. Ravno taka opora so otroku stariši, ki ga
naj od zgodnje mladosti navajajo k varčevanju.
Ali more tudi otrok varčevati? Tudi. Stariši imajo otroka radi, zavoljo pridnosti mu podare kak dar. Saj je veliko prilik, ko stariši otroke obdare n. pr. o veliki noči, za god itd. Namesto sladkorja naj kupijo stariši hranilček (šparovček). Kadar dobi otrok kak krajcar od starišev, od tete, strica, naj ga dene v šparovček. Kadar se čuti, da je v šparovčku že precej novcev, naj otrok pre-šteje in potem se naj znesek prenese v domačo hranilnico. Hranilno knjižico naj prejme otrok, ki pa jo naj da starišem shraniti. Na ta način se otrok nauči varčevanja.
Pa tudi odrasla mladina se naj uči varčevati. Le pridna, trezna in varčna mladina ima lepo prihodnost. Sicer naj bo mladina vesela, naj uživa življenje, a le po pameti.
Marsikdo si h< če ustanoviti lastno družino, ko pride do ti«te dobe. A kako se naj to zgodi, če nima prav nikakih denarnih sredstev? In če se taki ljudje ženijo, potem vlada v njih družinah le pomanjkanje. Torej varčevati in skrbeti za prihodnost!
A. M.
Naše vodne sile.
Ne da se tajiti, da kranjska dežela zadnja leta kaže vidna znamenja gospodarskega napredka. Sicer smo še daleč zadaj za raznimi deželami, ki uživajo ugodnejše naravne in politične pogoje, ali vsaj temelj za gospodarsko povzdigo je položen in v ljudstvu se kaže veliko zanimanje za vse, kar bi moglo povzdigniti naš gospodarski položaj. Zlasti odkar se je razvila zadružna ideja, ki je naučila najširše sloje prebivalstva, kako se dajo majhne sile posameznikov združiti v veliko moč, se je pojavilo na vseh poljih veselo in plodonosno gibanje.
V obrti pa ne napredujemo, kakor bi bilo želeti. Ne le pomanjkanje strokovne izobrazbe je v tem oziru občutno, ampak
tudi sredstev manjka za razvoj industrije. Najboljši pripomoček za razvoj industrije so prirodne sile, ki jih je treba postaviti v službo človeškemu delu. Pa to zmore samo veliki kapital, ki ga ni v domačih rokah. V tem oziru namerava deželni odbor predložiti deželnemu zboru velevažen načrt, ki bi bil vsaj za en del kranjske dežele, ki ima sedaj že ustvarjene vse predpogoje za razvoj industrije, namreč za Gorenjsko, največjega pomena. To bi bila deželna električna centrala, ki bi velik del nase dežele preskrbela z električno lučjo in gonilno silo za motorje v uporabo pri obrtu in poljedelstvu.
Moderni razvoj zahteva tudi od poljedelca, da uporabi zase nove iznajdbe, ki bi mu olajšale težko delo in mu nadomestile delavske sile, ki jih sedaj žal mnogokrat niti dobiti več ni mogoče. Zato si nabavljajo poljedelci kmetijske stroje in v nekaterih krajih so se že ustanovile strojne zadruge, v katerih si kmetovalci skupno nabavljajo stroje za poljedelska dela. Ta napredek bi se brez dvoma pospešil, ako bi bile zadrugam in posameznim posestnikom na razpolago cenene gonilne sile.
Se veliko večja je ta potreba gonilne sile za obrtnika. Dandanes tlači malega obrtnika konkurenca tovaren, ki imajo na razpolago velika sredstva, s katerimi mali obrtnik nikakor ne more tekmovati. Vsled tega propada domači obrt in nujno potrebno je, podati tudi manjšemu obrtniku pripomoček, da more za svoj obrat uporabiti vse tehnične pridobitve.
Korist in ugodnost električne razsvetljave je splošno pripoznana in zato se zlasti naša mesta, pa tudi že kmečke občine trudijo pridobiti si v ta namen električni tok, bodisi z lastnimi napravami, ali na ta način, da stopijo v zvezo s kakim tovarnarjem, od katerega kupujejo tok. Take majhne naprave so večinoma jako nezadostne in imajo poleg velikih ustanovnih in obratnih troškov tudi razne pomanjkljivosti. Cim večja je taka
naprava in v čim večji množini proizvaja potrebni tok, tembolj zadošča svojemu namenu in tem manjši so primeroma njeni stroški.
So pa tudi še drugi nagibi, ki so dovedli deželni odbor do njegovega sklepa.
Na Gorenjskem so vodne sile zlasti ob Savi, ki danes še niso izkoriščene, a samo vprašanje časa je, da se to zgodi. Pa kdo jih bo izkoristil in v katero svrho? V poštev pridejo tu trije faktorji: ali privatni kapital, ali država, ali pa dežela z našimi občinami.
1.) Domačega kapitala ni v toliki meri, da bi se mogel z uspehom lotiti tako velikega podjetja. Prepustiti bi morali to tujemu kapitalu, ki v resnici že sega po naših vodnih silah. Deželni odbor nikakor ni nasprotnik privatne inicijative na gospodarskem polju, ampak želi tudi privatni podjetnosti dati novih pogojev, da se more vedno bolj razviti. Vendar ima svoje tehtne pomisleke, da bi prepustil naše vodne sile brezskrbno njihovi usodi.
Kranjska dežela že po svoji prirodni legi kliče k sebi podjetnost mednarodnega kapitala. Odprta nam je pot k morju in odpira se veliki trg v orijentu. Kranjska dežela je na križišču dveh svetovnih prometnih cest, od katerih vodi ena od severa proti jugu, in druga veže vzhod z zahodom. Železniške zveze so na več strani ugodne. Taka dežela je kakor ustvarjena za razvoj obrtnosti. Pa tudi mednarodni kapital, ki ga ti predpogoji morajo privabiti v našo deželo, bi naše vodne sile izkoriščal samo v svoje svrhe in ne bi oddajal ničesar širšim slojem našega poljedeljskega in obrtnega prebivalstva. Mi pa hočemo, da se te vodne sile socijalizirajo, da postanejo last vsega ljudstva in vir dohodkov za najširše sloje. Povzdigniti hočemo v prvi vrsti naš samostojni srednji stan. Nečemo, da bi naše ljudstvo postalo narod dninarjev, ampak hočemo narod samostojnih podjetnih gospodarjev na svoji zemlji. Zato želi deželni
odbor glavne vodne sile, ki so v največji nevarnosti, pridobiti in jih postaviti v službo domačemu prebivalstvu, predno se jih še drugi polaste. Za privatno podjetnost ostane še itak dovolj široko polje.
2.	) Drugi faktor, ki pride tu v poštev je država. Železniška uprava se bavi že dalje časa z vprašanjem, kako vpeljati na naših železnicah električni obrat in si je izbral v ta namen naj večje vodne sile naše Gorenjske. Ne oporekam, da bi država od tega utegnila imeti korist, a za nas pride v poštev v prvi vrsti dejstvo, da bi, ako železniška uprava izvrši svoj namen, te vodne sile služile edino samo namenom železnice, popolnoma odtegnjene bile pa za drugo uporabo našemu ljudstvu in to za vso bodočnost. Vsled tega je deželni odbor z vso energijo nastopil proti nameri uprave državnih železnic in je pri dotični obravnavi odločno izrekel, da naj te vodne sile služijo namenom obrti in poljedeljstva. V ta namen se je deželni odbor priglasil kot podjetnik v imenu našega prebivalstva in vložil tudi svoj projekt. Ta korak deželnega odbora ni ostal brezuspešen. Železniška uprava se je izjavila, da je pod gotovimi pogoji pripravljena priznati deželi prednost pri uporabi vodnih sil. V to svrho se vrše pogajanja, kako bi se nameravana centrala izvršila kot deželno podjetje, ki bi v slučaju elektrifici-ranja železnic tudi železnici oddajal potrebni električni tok.
3.	) Tretji faktor, ki pride v poštev, je torej dežela s svojimi občinami, ki bi gotovo najbolje ustregla domačim razmeram in gospodarskim potrebam našega prebivalstva. Predno se pa stori tak dalekosežen sklep, ga je treba natančno pretehtati. Deželni odbor bi mogel priporočiti deželnemu zboru le tedaj tako napravo, ako bi prišel do trdnega prepričanja, da bi se taka naprava tudi resnično rentirala. V to svrho je uvedel deželni odbor poizvedbe, koliko toka bi se takoj oddalo za luč in koliko za moč.
Zlasti v obrtnih krogih se je ta misel sprejela takoj spočetka z velikim veseljem. Mnogo obrtnih podjetij se tedaj ne more razširiti zaradi pomanjkanja moči. Tudi industrijalci, ki so si že priredili drage lastne centrale, čutijo nedostatnost svojih naprav in žele, da bi se deželna centrala čimpreje izvršila, ker bi jih rešila velikih investicijskih troškov. Veliko manjših obratov, in na to polagamo največjo važnost, bi pa postalo šele možnih, ako bi jim bila na razpolago taka deželna centrala.
Za poizvedbe in napravo projektov je pooblastil deželni odbor splošno električno družbo Union (A E. G. Union), ki izvršuje sedaj poizvedbe po svojih tehnikih. Inženirja te družbe gospoda Uhl in Dušan Sernec se bosta oglasila te dni pri občinah in pri večjih podjetnikih, da — za sedaj seveda čisto neobvezno — nabereta podatkov, koliko moči bi taka deželna centrala mogla oddati. Od teh poizvedeb je odvisen prvi obseg cele naprave oziroma naprava sama. Natančnejši pouk pa bodo podale knjižice, ki se bodo izdale v ta namen.
Gospodarske črtice z Danskega, osobito razvoj njenega mlekarstva.
X. Voda za 'živino.
Govorimo na kratko še o vodi. Na vodo se stavijo prvi predpogoji za trpežnost mleka in mlečnih izdelkov. Navadno imamo vode na izobilo skoraj povsod v naprednih deželah, ako ne tekoče, pa vsaj najdemo pri gospodarskih poslopjih globoke izvirajoče vodnjake. Voda mora biti taka za živino kot za človeka, ako hočemo imeti žival zdravo in v stanu, da more izkoristiti krmo popolnoma. Zato bode pri nas gotovo lep napredek, kadar nam bo mogoče odpraviti iz kmetskih gospodarstev takozvane luže za živino, kjer se gnojnica filtrira skozi zemljo in tvori izviren studenec z zeleno-
rjavo vodo. S tako vodo je nemogoče delovati, kadar se govori o umni živinoreji. Da se te luže odpravijo, potrudijo naj se mlekarske zadruge, — ko je njim največ v korist, — kakor tudi živinorejska društva. Menim, da čim bolj se bodo kmetovalei družili v zadruge in društva, tem hitreje dosežemo kak vspeh v napredku: v zadrugi je vsakdo dolžan skrbeti, da ta ne trpi škode. Z zadružno močjo se marsikaj tudi priredi in nabavi v splošno korist, ko se brez nje mora prositi skozi leta in leta za državno pomoč. Marsikje bodo potrebni skupni napajalniki za živino in naprava takih vodnjakov, kjer ne bode v vsakem dežju voda kalna in blatna. V blatni vodi najdemo raztopljene mnoge organične snovi, ki so škodljive zdravju, ljudem in živalim.
XI. Družina in gospodarstvo na kmetih.
Iz dosedaj povedanega je razvidno, da zahteva umno gospodarstvo mnogo znanja in skušnje. Znanja in vednosti nihče seboj ne prinese na svet, ampak si ga mora z učenjem pridobiti. Učenost se navadno podaja po šolah, le redko kdo more kot samouk kaj prida si priučiti.
Sole so ali bolj splošne, za vse ljudi več ali manj prikladne, ali pa so strokovne, to je take, ki imajo posebno vrsto potrebe pred očmi. Take strokovne so torej tudi gospodarske, poljedeljske in enake šole.
Povedal sem že zgoraj v uvodu, da smo Slovenci v tem oziru daleč zaostali. Imamo sicer par strokovnih šol, ki pa so tako tesno in ozko umerjene, da večinoma naših gospodarjev nima nič od teh šol.
To se mora premeniti tako, da bode dana vsakemu gospodarju in gospodinji priložnost pridobivati in spopolnjevati svoje strokovno znanje.
Le razumni gospodarji in gospodinje morejo in hočejo napredovati.
Poglejmo po svetu. Da je kmetijstvo na Danskem storilo v malih letih tako velik
korak naprej, iskati je vzroka v izobrazbi kmetovalcev. Ne samo na veleposestvih dobro izšolano osobje in nadzorstvo, ki vodi delo in poučuje nevedne delavce, se v malem posestvu vse združuje v gospodarju in gospodinji. Za mladeniče najdemo številne kmetijske in visoke šole, kjer se jim nudi prilika se izobraziti v svoji stroki in za vsakdanje življenje ; dekletom so na razpolago mnogobrojne gospodinjske šole in tudi ljudska vseučilišča, ker ženska igra v napredku gotovo važno vlogo. Otroci pod izobraženimi stariši, rastejo olikani in izobraženi; tako je doseglo dansko ljudstvo najvišjo stopnjo omike med modernimi narodi.
Ljudska vseučilišča obiskujejo navadno v zimskem času mladeniči, v poletnem se zbirajo v njih dekleta, ki dobivajo skoraj enak poduk kot mladeniči. Vrhu teh vseučilišč naštejemo še 12 gospodinjskih šol za narod s 2x/2 milijona duš.
Razumno nam je, da tako izobražene moči znajo vsestransko izrabiti naravo in doseči iz zemlje naj večje dohodke. Kjer se pri nas tarna med kmetovalci, da je družina, hlapci in dekle, vedno dražja in zraven bolj lena nego je bila nekdaj, imamo tu hlapce, ki služijo 300 do 500 K na leto, in dekle z ne veliko manjšimi dohodki. Kaj bi bilo pri nas, ko bi družinčad stavila enake zahteve? Kolikor bolj se bode preprosto ljudstvo izobraževalo, tem višje plače se bodo zahtevale; obenem se bode delo zvrševalo premišljeno in z veseljem. Zato bodemo morali dobro gledati, kje in kako se nam najboljše obrestuje kmetijsko gospodarstvo. Kmetovalec mora biti na svojem posestvu ne samo delavec, ampak tudi trgovec. Mora imeti pred očmi domače in tuje razmere, pridelovati ceno in prodajati drago, biti umen gospodar in umen trgovec. Kjer pa teh dveh zmožnosti manjka in kjer se premajhno gospodarstvo zgubi v svetovnem vrvenju, je prerazumno, da se morajo ta mala gospodarstva zbrati v eno moč, tvo-
riti zadruge. Kjer najdemo obširna posestva, kjer imamo v hlevu 50 do 100 glav ali već živine, takemu posestniku ni potrebna zadružna moč; z umnostjo bode posestvo prinašalo prave zaklade. Kjer pa imamo le male posestnike, kot pri nas, z maloobsežnim zemljiščem, z 2 do 15 glav živine v hlevu, tu je dober dohodek nemogoč, ako ostane vsakdo sam zase. Tega še ne slutimo dandanes preveč, a prišle bodo večje in večje stiske. Kdo obogati pri nas? Trgovec in barantavec! Kmečko gospodarstvo donaša le toliko, da se more borno živeti, plačati davke in nabaviti najpotrebnejše pri hiši. Kdor zna barantati, kupiti od svojega soseda ceno in prodati drugam drago, ta napreduje in si nabavi bogastvo, ('e pa manjka kmetovalcu ta talent, ako ni sredstev ni sreče pri kupčijah, tedaj gre vse rakovo pot. To se je spoznalo tudi med Danci, kjei je konečno velika večina kmetovalcev sestavljena iz posestnikov z 2 do 20 glav živine ; ti kmetovalci veliko rajši kupujejo potrebna živila za lastno hrano od drugod, nego da bi jih sami predelovali; ker na malih posestvih je edino živinoreja dobičkanosna. Zato se trudi vsakdo doseči veliko znanja za svoje gospodarstvo, dela tako, da ni odvisen od zunanje sreče, pač najde vir blagostanja in dobre dohodke v lastni imovini. Ne more se osebno zanimati za svetovno trgovino, ne zna dobro, kam in kako se njegovi pridelki najdražje spečajo, vsled tega se je združil s sosedi, prepustil vodstvo svoje kupčije izobražencem, obenem lastnim vsluž-bencem, voditeljem zadružne produkcije. Tako dela kmetovalec mirno v svojem gospodarstvu, zavzet le zanj, zadružno vodstvo pa skrbi za čim dražjo oddajo blaga kmetijstva, to je živinoreje in zavzeto le za to. Da! Ko bode ljudstvo na Slovenskem samo spoznalo korist zadrug, s katerimi se onemogoči izkoriščanje posameznikov, in se dohodki vsem enako razdelijo ter se more gospodar zavzemati le za umno gospodarstvo, ker je
oddal druge skrbi razumnim osebam, tedaj bode prišla tista hitra pomoč, ki je dvojna pomoč, in bode rešila iz gmotnega slabega stanja naše kmetovalce.
A. Pevc.
Umna zajčjereja.
Zadnja leta se je pričela iz sosednih držav širiti v Avstriji v večji meri racijo-nalna reja domačih zajcev. Mnogi so se po prijeli te dobičkonosne gospodarske stroke tudi v naših krajih, a vsekakor premalo.
Pač najdeš na deželi skoraj pri vsaki hiši zajce, ki prosto letajo po dvoriščih in hlevih. Le malokdo se briga zanje, k večjemu otroci, katerim na ljubo jih stariši kupujejo. Ker ne pričakujejo od tega posebnega dobička in jim primanjkuje tozadevnega pouka, jim pri nabavljanju zajcev tudi ni mnogo na tem, kake vrste zajcev (pasme) kupijo, kako se živali hranijo, če so zdrave in se pravilno množe. Ni čuda, če so torej naši kunci majhni in zanikarni.
Kje je vzrok tej brezbrižnosti? Večina naših ljudi je mnenja, da se more prirediti le pri veliki živini, govedu, konju ali pre-šičih. Zato se reja malih živali zanemarja. Umna reja kuncev nam je še premalo znana. Drugače je v tem oziru po drugih krajih.
v	v
Na Francoskem, Španskem, Švici, Nemčiji, in Ameriki se bavijo že desetletja uspešno s to stroko, kateri je odkazano v gospodarstvu važno mesto in se trud lepo izplača. V Evropi se konsumnira vsako leto približno 150 milijonov zajcev, katerih vrednost se ceni na 400 miljonov kron, vsota ki se v gospodarstvu mora vpoštevati. In v Parizu samem pojedo letno nad 10.000 zajcev. 50.000 K, katere skupijo samo za kože in dlako, dokazujejo, da daje ta stroka lepe dohodke.
Razume se, da je bilo treba truda in časa, predno je dosegla reja kuncev tako važno mesto v gospodarstvu in postala tako
dobičkonosna. Ljudstvo je dobro poučeno in tekom let izvežbano V to svrho obstajajo zadruge, izdajajoče knjige in časopise, ki se bavijo edino z izpopolnjevanjem in povzdigo zajčjereje. Dalje preskrbujejo člane z zdravimi čistokrvnimi plemenskimi kunci.
Kakor se je pričelo pri nas v poslednjem času delovati za povzdigo perutninarstva in se snujejo tudi perutninarske zadruge, isto naj bi veljalo za umno rejo kuncev, k čemer nam sedaj še marsičesa primanjkuje. Predvsem manjka dobrih plemenjakov in potrebnega pouka. Velika ovira je tudi, ker zajčje meso pri nas ni priljubljeno. Trdi se, da nima cene in da je neokusno. Dobe se celo ljudje, ki kunca ne jedo, češ da je njegovo meso neužitno. Vse to je le predsodek. 'Lemu v dokaz naj bodo druge dežele. Meso domačih zajcev ni slabše in nič manj redilno kot govedina. Znano je, da se da pripraviti za najrazličnejša jedila in je že starim Rimljanom služilo kot delikatesa.
Onim, ki se že bavijo z zajčjerejo v spodbudo naj služi naslednji navod, kako je rediti domače zajce.
Prični z malim številom živali, ker moraš dobiti v tem šele praktično izvežba-nost. Redi začetkom k večjemu 3 samice (zajke) in enega samca. Samec mora biti star vsaj osem mesecev, samice nad sedem mesecev, predno jih smeš rabiti za pleme. Ne nabavljaj si takoj 5 — 7 kg težkih, čistokrvnih kuncev, ker so primeroma dragi in bi imel precejšnjo škodo, dokler ne znaš pravilno rediti. Začetkom drži male bele ali polčistokrvne 4—(I kg težke kunce Dobrega samca zadnje vrste moreš porabiti z uspehom tudi pri boljših samicah pri nas razširjene pasme.
Kadar kupuješ plemenjake, bodi pie-viden. Pazi. da bodo živali zdrave, neso->'odne in prave pasme. Najbolje, če kupiš Pri znanem zajčjerejcu, ki je zanesljiv. Zu-nanji znaki, da je žival zdrava so: gladka svetla dlaka, žive oči, čista ušesa in nosnice.
Pred vsem polagaj skrb na dobrega samca. Samec mora biti živ in temperamenten t. j. se mora večkrat vznemiriti, kar kaže s tem, da z zadnjimi nogami tolče ob tla. Dobrega samca spoznaš po širokih prsih, stožčasti glavi, močnih čeljustih. Svetle oči, hitre kretnje in večkratno vznemirjenje na omenjeni način ti povedo, da je zdrav.
Samica ima večji smrček, ozko glavo in širok, izbočen križ. Ni tako živa kot samec, a so vendar bolj žive zajke boljše kot prekrotke. Široka medenica in dobro razvite sesne bradavice pričajo o njeni rodovitnosti.
Kakšen bodi stan za zajce? Ne puščaj zajcev letati prosto po hlevih in dvorišču. Imej jih zaprte v nalašč zato narejenih kletkah Najcenejši stan je star zaboj brez špranj in lukenj, ali star sod. Najbolj pripravne so seveda kletke z vraticami na prednjo stran, ker jih moreš tako postaviti drugo vrh druge. V poslednjem slučaju moi'a biti pod betoniran, da ne prehaja mokrota v spodnje kletke. Bodi stan že ta ali oni, pazi, da je dovolj svetel, zavarovan pred prepihom, vročino in mrazom in dovolj prostoren. Posebno če delaš kletke nalašč v ta namen, glej, da ne bodo pod 1 m dolge, do 80 cm široke in ravnotako visoke. Postaviš jih najboljše na prosto h kaki steni ali na deloma zaprt prostor. Pozimi ni potrebno nositi zajcev v hleve. Pusti jih na svojem mestu v svežem zraku in pokrij kletke ob hudem mrazu z deskami, slamicami ali starimi odeli, toda ne zadevaj jih popolnoma, da dobe živali dovolj svežega zraka. Na odprtinah ne napravljaj steklenih vratič, kakor je to navada.
Dajaj zajcem dovolj sveže stelje in snaži redno stanovanje. Za steljo uporabljaj listje in slamo, najboljša je ovsena. Ce tega nimaš doma, ti kmet ali vrtnar rad zamenja potrebno za izvrsten zajčji gnoj.
Zajce, ki so se te navadili, krmi in spravljaj sam ali imej v to kolikormogoče
vedno ene in iste osebe, ker se živali sicer vznemirjajo, kar posebno brejim zajkam škoduje. Pazi, da ne prihajajo blizu mačke, psi, podgane ali miši. Preglej v gotovih časih svoje zajce, da jih obvaruješ bolezni, ki so pri zajcih pogostne in v večini na-nalezljive. Bolne kunce takoj loči od drugih in osnaži skrbno stanove, najbolje z apnom, kateremu si pridjal l°/o lizola. Malovredne zaboje, posebno če jih lahko nadomestiš, sežgi, če so živali nevarno bolne, jih ubij, da tako odstraniš nevarnost za druge, ('e pomisliš na škodo, katero more povzročiti ena nalezljivo bolna žival pri celem zarodu, se boš o tem tem lažje odločil.
Hrani zajce redno in ob jednakih časih po dvakrat na dan. Ne delaj si skrbi, kaj jim pokladati, ker ni potrebno posebno izbirati. Zajec je vse, kar ostane od kuhinjske zelenjadi, kakor krompirjeve, repne in jabolčne olupke, skorje, star kruh, listje vsakovrstnega zelenja, travo, deteljo, plevel in seno. Posebno rad ima korenje, repo, peso, in sadje, tudi nezrelo. Dobra hrana mu je osoljen in stolčen krompir, kuhane dobro zrezane koprive ali pšeničen in ječmenov zdrob. Kot posebno krepilna hrana velja oves, napet ječmen in mlačno mleko. Večkrat jim pokladaj drevesnih vejic, da morejo glodati.
Zraven druzega jim vedno polagaj dovolj sena, pomešanega z dišečimi rastlinami posebno peteršiljem, kar naredi meso zelo okusno. Nasprotno dobi meso neprijeten okus, če polagaš preveč salatnega in zelnatega perja. Zelje je pri vsem tem tudi škodljivo, ravno tako buča in kumara. Zato omenjenih rečij zajcem ne pokladaj.
Zvečer dajaj obilneje kot zjutraj. Prični spomladi hraniti z zelenjem po malem, da ti zajci ne obole. Najbolje je, če daš zelenja šele potem, ko so pojedli suho krmo, in pazi, da zelenje ni uvenelo ali celo pregreto. Po zimi pokladaj po malem, da hrana ne zmrzne, zato pa večkrat.
Za drisko bolnemu zajcu ne daj zelenja, ampak sena, črnega kruha in ovsen zdrob. Drugače bolne hrani s senom, ovsom, ječmenovim zdrobom, starim kruhom in mlačnim mlekom.
Menjavaj, če mogoče, večkrat krmo. Nalašč pripravljeno kuhano hrano vedno nekoliko osoli. Postavljaj kuncem po potrebi postane vode, kakršen letni čas je, zato imej težke cementne ali ilovnate posode, da jih živali ne prevrnejo. Osnaži vselej posode, predno si dal nove hrane in odstrani ostanke stare krme. V času plojenja in kadar se zajci „golijo“, jih hrani obilneje kot sicer. Pazi, da ti ne odebele, ker sicer niso za pleme.
Za pleme porabljaj živali, ki so stare vsaj nad sedem mesecev. Glej posebno na to, da niso sorodne, ker so drugače mladiči slabotni in radi ginejo. Živali različnega spola smejo biti skupaj le toliko časa, da se zajke oplemene. Samce imej sicer vedno oddeljene v posebnih kletkah. Zajka, ki ne ostane breja, je bolna ali preveč rejena. Dan oplojenja zaznamuj na kletki, ki vrže v normalnih razmerah mladiče v 29 — 31 dneh, redko kasneje. Skrbi za breje samice, očisti ji dobro stan in pripravi obilo mehke stelje za ležišče. Par dni predno je vrgla mladiče in istotako pozneje jo hrani z mlačnim mlekom in kruhom. Pokladaj ji tudi špinače in mlečka (razširjen plevel), katerega najdeš v obilici posebno ob mejah.
Preglej gnezdo in odstrani slabotne, oziroma mrtve mladiče. V tem času ne puščaj, da prihajajo blizu tuje osebe. Prijemlji mlade le, kolikor je neobhodno potrebno in osnaži kletko čez teden dnij. Ne prijemlji zajca nikdar za ušesa ali drugače, temveč za kožo na hrbtu, kakor storiš pri psu.
Mladiči naj ostanejo pri materi vsaj (> tednov. Nato odstavljaj po dva in dva najmočnejša, a nikakor ne vseh naenkrat. Deni mladiče sprva v prostorno kletko skupno in loči šele po 3 mesecih zajce od zajk.
Poslednje ostanejo tudi poslej lahko skupaj. Samce, ki so hujše narave in nestrpni, ter se medsebojno vznemirjajo, zapiraj posamično, ker jim razburjanje škoduje.
Po preteku štirih tednov, nikdar pa ne preje, se sme samica zopet oploditi. Skrbi, da ji 14 dnij preje odvzameš vse mladiče, ker potrebuje miru. Enega zajca rabiš lahko za do 9 samic, sicer jih imej več.
Kako postopati pri boleznih in kako se te spoznajo? Najnavadnejše zajčje bolezni so nahod, slinjavost, garje in napenjanje.
Naboden zajec pogosto kiha in ima nosnice zamašene s smrkavo, sluzasto tvarino. Uspešno zdravilo zoper to bolezen si lahko napraviš sam. Namoči v vodo perišče na vadnega tobaka in prideni eno malo žlico borove kisline (Borsäure), tako da ti ostane od tega približno 1jt 1 tekočine, katero porabljaj kot zdravilo na ta način, da vliješ 3 krat na dan po 3 kapljice bolnemu zajcu v nosnice. Najdalje v 8 dneh bolezen mine.
Ce pa je bolezen huda in je dobil zajec že pljučnico ali jetiko, kar spoznaš po hropenju, tedaj zajca ni mogoče več zdraviti. Zato ga ubij in kletko sežgi. Meso takih zajcev se ne sme uživati.
Slinjavost je nalezljiva bolezen, podvrženi so ji v prvi vrsti mladiči. Bolezen se kaže v tem, da zajcu neprenehoma močno tečejo sline. Tako bolne loči od zdravih in njihove kletke pobeli z apnom. Slinjavim zajcem osnaži parkrat na dan smrček s čisto platneno cunjo, katero si namočil v zmesi iz pol litra mlačne vode in 10 g 3—4°/o klorokislega kalija.
Garjev zajec dobi kraste najprvo na ušesih, pozneje tudi na celem telesu. Kraste na ušesih izmij z mlačno vodo, kateri si pridal par kapljic lizola in kraste odstrani. Ge so pa razširjene po celem telesu, namaži žival tekom dveh dnij dvakrat s petrolejem in tretji dan z navadnim oljem. Posledica je, da odpadejo kraste in dlaka, ki pa zraste
na novo, če zajca nadalje mažeš z oljem. Tudi ta bolezen je nalezljiva. Zato kletke dobro razkuži ali pa jih sežgi. Kadar imaš opraviti z nalezljivo bolnim zajcem, glej da si očistiš roke, predno hočeš prijeti zdravega zajca.
Zajce, ki bolehajo na napenjanju, spuščaj na prosto. Drgni jim život s špiritom in jih ovij z gorkimi ovoji. Ob času krmljenja z zelenjem obole zajci često na neki bolezni, katero povzročujejo bacili živeči na zelenju. Taki zajci navadno poginejo. Napada jih pogosto krč, sicer tiče nepremično v kotu in močno dihajo, zato jih vselej ubij. Na nosu, posebno pa na jetrih je opaziti okrogle belormene madeže. Meso takih zajcev je užitno, dokler žival še ni posebno bolna, le da se morajo omenjeni sledovi bolezni izrezati.
Med boleznimi ne pokladaj zelenja, temveč krmi s suhim živežem in gorkim mlekom. Glavni pogoj, da ostanejo kunci zdravi, je naj večja snažnost, ker le tem potom lahko preprečiš, da se omenjene večinoma kužne bolezni ne razširjajo.
Ne dopuščaj, da se ti zajci starajo. Ko je dosegel 1 leto, je kunec doraščen; tedaj ga prodaj ali zakolji za domačo uporabo. Kože ne prekolji, oderi raje zajca „na meh“, ker je taka koža mnogo večje vrednosti. Da ti ni treba prodajati posameznih kož, jo obrni z dlako na znotraj in jo tako posuši. Potem kože brez škode lahko zbiraš in prodaš več skupno.
Kako naj gospodarimo?
Sedaj po času žetve, ki tvori glavni pridelek našega kmetijstva, je prava prilika, da se seznanimo z vrednostjo našega glavnega poljskega dohodka ter da na podlagi tega uravnamo nadaljno postopanje.
Kakor je resnica, da „kakršna je setev, taka je žetev,“ vendar je spravljanje naših poljskih pridelkov še le prva polovica kine-
tovalčeve delavnosti. Do pred kratkim se je smatralo za glavno kmetovalčevo delo, le pridelovanje. Kako se pozneje ravna in se li bolj ali manj koristonosno uporablja in izkorišča pridelano blago, o tem se ni mnogo razpravljalo. Skušnja in dejstvo, da potrebuje dandanes vsak kmetovalec tudi precej gotovine, s kojo plačuje tekoče stroške in dokupilo, bodisi za živež, obleko, za nabavo kmetijskih potrebščin i. t. d. je privedlo do načina gospodarjenja, da skuša vsaki kmetovalec tudi del svojih pridelkov spraviti v denar in s tem kriti stroške, ki so v zvezi z njegovim kmetovanjem. Vsakemu je znano, da je dandanes zadružništvo organizacija, ki omogočuje obrat poljskih pridelkov v veliki množini, ne da bi pri tem kmetijski stan padel trgovskim špekulantom v roke, ki bi mu ves dobiček odvzeli.
Da zvemo približno vrednost naših poljskih pridelkov, vzemimo za vzgled n. pr. lansko letino in sicer samo za našo krono-vino Kranjsko. Lanska letina je bila srednje dobra in nam more resnične razmere najbolje predočiti.
V ta namen naj služijo za merilo statistični podatki o lanski letini, kakor jih je izdalo c. kr. poljedelsko ministrstvo. Označena vrednost posameznih pridelkov je aproksimativna in imamo v mislih pridelke prve kakovosti.
Kranjska ima obdelane zemlje:	njiv
147.()01 ha, travnikov 172.812 ha, vrtov 7.956 ha, vinogradov 10.379 ha, pašnikov 154.921 ha, alp 13.656 Aa, gozdov 442.066/m, jezer in ribnikov 1.640 ha, stavbenih prostorov, dvorišč i. t. d. 44.489 ha, skupaj: 995.520 ha.
Poljskih pridelkov se je v letu 1908
pridelalo:	na površju	pridelek	; o ceni	skup vred.
		v q	v K za g	
pšenica . .	.	“24-.33I) ha,	261.963 g	23 K	6,025 000*:
rži . . .	.	13.334. „	105.110 ,	20 ,	2,102.000 „
ječmena .	.	11.193 „	83 948 „	18 ,	1,511.000 „
ovsa .	.	.	.	14 220 „	114 058 ,	15 ,	1,710.0(K) „
koruze ... .	14.294 ,	211.091 „	17 „	3,588.000 „
soršice .	.	.	943 ha		12 452 g	20*:		249.000 K
ajde (oba prid.)	20.165	•n	98.839 „	19	n	1,877.000 „
prosa .	.	.	6.573	v	75.820 ,	18	n	1,364.000 ,
sočivja .	.	.	6.875	n	36.403 „	28	»»	1,019.000 „
slame .	. .	—		1,676.665 „	9	M	15,089.000 „
repe in pese						
(oba pridelka)	20.294		1,663 282 „	5		8,316.000 „
zelja ....	2.766	n	227.081 .	5	n	1,185.000 „
buč ...	.	692	K	33.580 „	3		100.000 „
sena, otave in						
detelje .	.	.	196.483		3,038.337 „	10	n	33,833.000 „
vina ....	10 379	J»	390 271 M	30		11,707.000 „
kostanja .	.	.	—		15.730 g	20	n	314.000 ,
peskat, in košč.						
sadja .	.	.	—		379.470 „	16	n	5,911.000 ,
orehov .	.	.	—		11.900 „	20	n	238.300 „
rnuro ....	—		500 „	10	„	5.000 ,
Skupnu vrednost vseh pridelkov 9fi,093.000 K
Letni prirastek v gozdih, ako računimo ha samo z 20 K znaša 8,840.000 K in vrednost pašnikov računajmo po 5 K 775.000 K.
Ti podatki nam povedo, da bi znašali vsi našteti enoletni pridelki na Kranjskem ako bi bili najboljše kakovosti in bi se jih zamoglo spraviti kot take v promet okroglo svoto nad 100 milijonov kron.
Vsakdo pa vč, da to ni mogoče. Lahko bi bili zadovoljni, če bi zamogli direktno, recimo, eno četrtinko odprodati. V resnici so pa vse drugačne razmere.
Ti podatki nam vendar sledeče kažejo:
L žitni pridelki se dajo še zelo povišati v vrednosti in sicer ne le v kakovosti in kolikosti, ampak s tem, da jih dobro hranimo, varujemo pred škodljivimi uplivi, da jih v enaki kakovosti in v veliki množini spravimo v promet, da uporabljujemo za setev le najboljše seme, da njivam bolje gnojimo i t. d.
Na tak način bi lahko pri srednje dobrih letinah slcharno leto prigospodarili samo pri teh pridelkih nekoliko milijonov kron.
2.	Jako važna panoga je pri nas sadjarstvo. Vrednost sadja pri dobri letini znaša nad 6 milijonov kron in vendar koliko bore malo imamo od te panoge, ker ne spra vimo sadja v promet in ker ga ne umemo oziroma ker ga ne pripravimo za poznejšo uporabo. Tudi tukaj imamo še obilo prilike, da si pridobivamo večje letne dohodke.
— 291
3.	Na visoko stopinjo smo privedli v zadnjih 10 letih vinogradništvo. V tej panogi smo pokazali vse naše vrline: inteligentnost, pridnost in vstrajnost Kako dobro vinsko kapljico pridelujemo! In vendar je že ena dobra vinska letina zadostovala, da tožijo naši vinogradniki o nadproduk-c i j i t. j. da ne morejo spraviti svojega vinskega pridelka v denar. Če upoštevamo vrednost pridelka z dejansko potrebo v deželi, moramo naravnost obsoditi vsaeega, ki ima toliko malo domoljubja, da pije vina drugih dežel, domači pridelek pa zapostavlja In vsak obrtnik — krčmar, ki toči z zlobnim namenom tuje vino, zasluži, da se ga ogibljemo.
To je rana na našem telesu. Zaradi majhnega, navideznega dobička zametujemo domač pridelek in tržimo z drugim, ki je morda še dvomljive vrednosti. Tak vino-tržec, krčmar in vinopivec bi ne zaslužil druzega kakor da ga zadene usoda, da bi moral sam rigolati vinograde, zasajati trte, pridelovati vino in ga potem ponujati v nakup. Potem bi vedel ceniti trud, potrpežljivost, znanje, inteligentnost in stroške, koje mora imeti dandanes vinogradnik, če hoče pridelati vino dobre kakovosti. Tedaj bi bolje in pravičneje cenil domač pridelek in njega pridelovatelja. V tem slučaju bi potem rad kupil domač pridelek in ga čislal, ne oziraje se na to, da nam najbolj prija.
Vsi pa vemo, da je od 10.439 ha vinogradov z novimi trtnimi nasadi zasajenih se le približno 40 °/o vinogradov. V tej panogi je pričakovati še mnogo več pridelka, teleti bi tedaj bilo, da bi se privlačna sila za nakup naših domačih vin podvojila in potrojila.
V tej panogi imamo torej pričakovati vsako leto še velik gospodarski napredek in povišanje dohodkov.
Omeniti pa moram ravno to, da nam Pii tem preti dvojna nevarnost: 1. Vinogradniki smatrajo ta pridelek še vedno po starem kopitu za nekako gospodarsko do-
broto, ki naj jo doma izkoristijo t. j. popijejo. To je neodpusten greh. Kar ima vrednost in se da v promet spraviti, to naj kmetovalec proda. 2. Ako bode nastala v prodaji stalna stagnacija, se je bati, da bodo začeli naši vinogradniki vinograde zanemarjati, v kletarstvu ne bodo napredovali in oboje pomeni silno narodno-gospodarsko škodo in izgubo. Vrednost sedanjih naših vinogradov pomeni glavnico nad 40 milijonov kron, lahko se vrednost te glavnice zmanjša, če vinograde malomarno oskrbujemo, če z vinom ne kleta rimo pravilno, vendar težko pa je to vrednost povišati.
V tej zadevi bodemo morali paznim očesom zasledovati razvoj kranjskega vinogradništva.
4.	Vsak ve, da imamo dandanes na Kranjskem velike dohodke iz gozdov. Če sem postavil primeroma nizke letne dohodke 9 milijonov kron, označiti sem hotel te dohodke le z neko številko, kajti pravi dohodek je pač težko navesti. Lahko trdimo, da dobimo iz gozdov vsaj še enkrat tako visoke dohodke. In oskrbovanje gozdov! Kako je to enostavno, na naj nižji stopin ji obdelovanja! V najčešćih slučajih se to oskrbovanje niti ne pozna! Da ni državnega nadzorstva, ki vsaj nekoliko čuva to našo največjo narodno imovino, ne vem, kaj bi bilo z našimi gozdi. — Žalostno, a istinito. —
Ako bi oskrbovanju gozdov posvetili tisto pozornost, delo in vztrajnost, kakor to storimo pri drugih kmetijkih panogah n. pr. pri vinogradništvu ali živinoreji, dosegli bi danes neverjetne uspehe. Naši dohodki iz gozdov bi se početvorili, naše podnebje bi se omililo; točo in hude nevihte bi manj poznali, naše poljsko rastlinstvo bi bolj bujno uspevalo, z eno besedo, vrednost gozdov postala bi glavni vir naših dohodkov. — Kako povsem drugačne so pa dejanske razmere. Silno bije sekira po naših gozdih, staro in mlado se izsekava, za vsak denar se prodaja, samo da se pride do denarja, na bodočnost se pre-
— 292 -
malo misli. Na to, da bi se gozdna drevesa oskrbovala, da bi se gozdi trebili plevelov, da bi gošče čistili, da bi se drevju gnojilo, o tem pri nas ni sledu, saj se tako oskrbovanje se sadnemu drevju ne privošči!
V tej kmetijski panogi leži velik narodni kapital neizkoriščen, zakopan. — Dolžnost vsakega posestnika, vsakega razumnika, vseli poklicanih činiteljev bodi, da pričnemo tu boljše gospodariti, da bi pričeli napredovati. Sedaj je nasprotno. Vrednost naših gozdov vsled prevelikega izkoriščanja in nezadostnega oskrbovanja rapidno pada. O tem se lahko sami prepričamo, če opazujemo prehudo izsekavanje ali če vprašamo razsodne veščake in lesne trgovce.
5.	Približna vrednost vsakoletne košnje nam poda številko skoro 34 milijonov in pašnikov skoro 1 milijon kron. Koliko živine s tem preživimo in kake dohodke imamo iz živinoreje!
Vsak posestnik in poznavalec razmer pa ve, da se dado ti pridelki z umnejso oskrbo travnikov, njiv, z intenzivnejšim gnojenjem, s zboljšanjem pašnikov, i t. d. še zelo povzdigniti. Ravno travništvo in planšarstvo je pri nas na nizki stopinji oskrbovanja. Vsak posestnik bi rad prideloval vsako leto le obilne košnje, stroškov se pa ogiblje. Vedno, žal, tudi travniki ne morejo enako donašati, če se za njihovo zboljšanje premalo stori. De kje, je tu mogoč velik napredek.
Ako smo se na podlagi teh podatkov sedaj prepričali, da je pri našem kmetijstvu mogoč napredek, ki bode dajal nam in našim potomcem dovolj dohodka, povedo nam ti podatki še nekaj druzega.
Od začetka smo izrazili željo, kako bi bili lahko zadovoljni, če bi vsaj četrtino vseh pridelkov spravili v promet. Umevno je, da sedaj tega ne storimo, ker smo se razcepljeni, ker ne znamo svojih pridelkov tako spra viti in urediti, da bi dobili enotno vrednost kot trgovsko blago.
V tem obstoji pri nas velika napaka, da ne znamo svojih poljskih pridelkov v taki obliki in kakovosti pridelati, urediti in spraviti na trg, da bi tvorili enakomerno trgovsko blago. Dejansko se vrši ta še veliko slabeje. Cez mero poljskih pridelkov zgnije, se pokvari, splesni tako, da postanejo nerabni. Veliko je temu krivo, ker imamo slabe shrambe, veliko pa to, ker jih lahkomišljeno shranjujemo in premalo pazimo na njih nepokvarjeno vzdrževanje.
Vse to so vzroki, da nam vže spravljeni poljski pridelki pred našimi očmi na vrednosti zgubljajo in naše dohodke manjšajo.
Skoda torej na vse strani.
Kaj naj se učimo iz vsega tega?
Ob času žetve, ko ima kmetovalec dovršeno prvo polovico svojega dela, naj pomisli, da ga sedaj čaka še druga in sicer težavneja polovica: svoje pridelke prav ko-ristonosno uporabiti in izrabiti.
Dandanes, ko vsakemu vedno trje gre za gotov denar, mora vsak gledati in tudi kmetovalec, da spravi po mogočnosti veliko svojih poljskih pridelkov v promet, ter si s tem pridobi potrebne gotovine. Pri nas je to mogoče le potom zadružništva. Pri nas pridela vsaki posestnik toliko različnih pridelkov v tako majhni količini, da jih ne more sam postaviti na trg kot tržno blago. Navezan je na nesebičnega prekupca in to je zadružništvo. Zadružništvo se bode pa le tedaj razvilo in uspelo, če bode dobilo od svojih producentov veliko enakomernega blaga v prodajo. Da more to posameznik doseči, se mora ravnati po določilih oskrbovanja, kakor mu jih bode narekovala zadruga. To pa bode strogo, natančno: zahtevala bode vseskozi vzornega in enakomernega blaga. To pa se bode doseglo le potom strokovno izvršenega dela. Torej učiti se in zopet učiti!
Ako bi kdo hotel se potem baviti s tolikimi panogami kakor sedaj, ne bode imel ne dovolj strokovne omike, ne časa in spret-
nosti, da bi vse to zvrsil; poprijeti se bode moral te ene panoge in to temeljito gojiti.
Ako hočemo napredno delovati, moramo se poprijeti principa delitve dela. Kakor smo vsi navezani drug na drugega in današnji kmetovalec nikakor ne more vseh pridelkov pridelati na svojem zemljišču, ki jih potrebuje v svoji družini, tako bode navezan svet na nas. Če se bodemo uglobili v eno delo, bodemo v njem dosegli visoko stopinjo dovršenosti.
v
Ce se bodemo ravnali po tem principu, tedaj bode en kmetovalec, ki mu razmere to najbolje kažejo, posebno se bavil s pridelovanjem žita, drugi sočivja, tretji zelenjadnih rastlin, četrti okopavin, peti s pridelovanjem krme, šesti z govedorejo in sicer recimo mlade živine, drugi dobrih mlekaric i t. d. sedmi s prašičerejo, osmi s kurjorejo, deveti z gozdarstvom, deseti z vinogradništvom itd. itd. Eno panogo bode imel za glavno, morda po razmerah tudi dve ali več. a te bode gojil temeljito tako in le toliko časa, dokler je koristonosna. Vsak bode v svoji panogi pravi strokovnjak; vsak bode pa tudi vse storil, da bode njegova panoga toliko donašala, da se bode izplačala.
Kadar se bode naš kmetijski stan ločil tako na posamezne panoge, tedaj bode omogočeno, da se bodo pri nas posamezne panoge povzdignile na visoko stopinjo napredka in višjih dohodkov; kajti ako se bode hotel posameznik baviti s kako drugo panogo, imel bode pred seboj najlepše izglede in strokovnih ljudij, ki ga bodo poučili.
Ako tedaj hočemo boljšo bodočnost našemu kmetijskemu stanu, učimo ga, da se poprime z vso intenzivnostjo le ene kmetijske panoge, a to naj izvršuje strokovno in obsežno.
To bode povzdignilo polagoma vse kme-kmetijske panoge na višjo stopnjo dovršenosti in dohodkov. S tem pa bode pomagano našemu kmetijskemu stanu.
Da je ta pot edino prava, vidimo sedaj ob žetvi najbolj. Ves vtrujen od košnje, se poprime naš kmetovalec žetve, ni še te opravil, že ga čaka jesensko delo. Ko je to opravil, ga čaka gozdno delo. Nikjer ne vidimo natančnega dela, eno delo drugo podi, vsako delo je različno od druzega in se izvršuje po starem načinu. Za novodobne zboljšave ni ne časa, ne spretnosti, ne nagnenja, ker manjka časa in denarja. V nobeno delo se ne vglobi; nobeno delo se ne pregleduje, ker ni časa. Vse to pa stori, da ima kmetovalec veliko dela, a veliko pridelkov se mu pokvari. Ker se bavi s premnogimi panogami, ne more se z nobeno obsežno in temeljito baviti in nikjer ne doseže veliko enakomernega pridelka. Zato je pouku težje pristopen in je napredek le polagoma mogoč.
Te razmere se v tem trenutku na bolje spremenijo, ko se začne samo z eno panogo baviti. Pouka željen se da poučiti; ker ima samo eno panogo, jo bolje gmotno podpre, v izvrševanju je vesten, napravi več, ker ima več spretnosti; ker nima konkurence, postavi svojim pridelkom pravo ceno i t. d. Kakor pa dela eden, tako dela drugi zopet v svoji panogi.
(1e pa hočemo kedaj doseči ta cilj, moramo začeti sami posamezni posestniki vsak za se, delovati mora javnost in zakonodaja. Le v skupnem delovanju je mogoče napredovati, je mogoče, da povzdignemo posamezne kmetijske panoge na višjo stopnjo dovršenosti in s tem dohodkov.
Tedaj pa bode zamoglo zadružništvo mogočno pomagati našemu kmetijskemu stanu in mu spraviti njegove poljske pridelke na svetovni trg in doseči primerne cene. Kakor so razmere dandanes, to ni mogoče. Za izgled vzemimo le naše vinarstvo. Kolikor vinogradnikov, toliko različnih vin! Kje hočete potem postaviti veliko množino enakega vina recimo 1000 M na svetovni trg? Kako hočete na veliko kupčevati s takim vinom, ko se en sod vina od druzega razlikuje, po vred-
nosti, barvi, okusu i. t. d. — Svetovni trg je navajen na enakomerno blago. Tako blago mu dajejo producenti drugih kronovin, ena-košno blago mu moramo nuditi tudi mi, če hočemo svoje pridelke spraviti v denar in to po pravi ceni.
Zato pa nas čas žetve uči, da moramo deliti svoje delo, da se moramo vglobiti le v eno kmetijsko panogo, to pa temeljito in tako gojiti, da bode koristonosno.
Cas žetve nam pokaže, kako velik na-rodno-gospodarski kapital leži v našem slovenskem kmetijskem stanu. Kako mogočno bi se dal povzdigniti, koliko ima bodočnost pričakovati od tega stanu in katere panoge se dado še zelo povzdigniti.
('as žetve nam zopet neovržno pove, da je naše sedanje gospodarjenje zelo zaostalo za onim drugih naprednih deželd. (Jas žetve nam pa daje najboljše migljaje, kako moramo preustrojiti svoje gospodarjenje na naših kmečkih domih.
Kakršne so pa razmere na Kranjskem, približno enake so na slovenskem Primorju in Koroškem, boljše pa na južnem Štajerskem. Slične razmere zahtevajo sličnih sredstev. Zato pa se bode slovenski kmetijski stan le tedaj opomogel, če se bode poprijel označenih preosnov v svojem kmetovanju.
Zadružni pregled.
Jtajtajznovke v Galiciji. L. 1008 je bilo v Galiciji pod nadzorstvom deželnega odbora 880 hranilnic in posojilnic Rajfajznovega ustroja. Te zadruge so šele v razvoju in je njihovo število z ozirom na razsežnost dežele še dokaj majhno. Lansko leto je bilo osnovanih na novo 139 takih zadrug. Delokrog teh 880 rajfajznovk se razteza na 2971 kmetiških občin s prebivalstvom 3,090.046 duš. Ker je v Galiciji vsega skupaj 6215 kmetiških občin, bilo je torej koncem lanskega leta še 3243 občin z 3,341.097 prebivalci brez zadrug te vrste. Število rajfajznovk je porazdeljeno neenakomerno na posamezne dele dežele. Zapadna Galicija jih ima
332, srednja 270, vshodna 278. Okraja, kjer bi ne bilo rajfajznovke, ni zdaj nobenega več; v nekaterih jih je 15 do 26, v nekaterih komaj po 2 do 4. Letno poročilo je poslalo 818 rajfajznovk. Koncem leta 1908 so imele 163.915 članov, kar tvori (upoštevaje tudi družinske člane) kakih 10 do 15 odstotkov vsega kmetiš-kega prebivalstva v deželi. Lansko leto je pri-rastlo zadrugam na novo 28.983 udov. Deleži vseh članov pri poročajočih zadrugah so znašali K 1,420.970 in so se lani pomnožili za 25 odstotkov. Hranilnih vlog so imele K 30,712.680, za 5 milijonov več nego prejšnje leto. Od te vsote pripada na rajfajznovke v zapadni Galiciji 22-7, v srednji 5-3, v vzhodni pa samo 2-7 milijonov kron. Hranilne vloge so bile naložene na 54.234 hranilnih knjižic. V vseh 818 raj-fajznovkah je bilo posojeno članom 32,842.000 K. Rezervni zakladi so zrastli od K 904.000 na K
I,	224.000 in so se pomnožili za 33 odstotkov. O velikem pomanjkanju denarja svedoči visoka obrestna mera. Še v 1. 1907 je pobiralo dvoje rajfajznovk po 7 °/o od posojil. Lansko leto je bila vpeljana obrestna mera po 6 5°/o za posojila pri 376 zadrugah, po 6°/o jih je pobiralo 377, in samo 63 zadrug ima obrestno mero po 5 do 5'5°/o. Cisti dobiček je imelo 793 zadrug v iznosu 265.981 K, samo 25 zadrug je imelo manjše izgube. Za gališke razmere so to gotovo sijajni uspehi
Mlekarske zadruge v Galiciji. V vsej, tako obširni deželi, kakor je Galicija, obstoji samo 22 mlekarskih zadrug z 5535 člani. Leta 1908 se je predelalo po teh zadrugah G,413.000 litrov mleka v 240.000 kg sirovega masla v vrednosti 589.000 kron. Cisti dobiček je imelo 18 zadrug, 4 pa so imele zgubo. V zadružnih mlekarnah se je predelovalo mleko samo od
II.	131 krav. V Galiciji je nad 2 milijona molznih krav in je torej razvidno, da seje dosedaj glede mlekarskega zadružništva storilo še prav malo in da je ta zadružna vrsta ondi šele v povojih.
Konsumna društva na Moravskem so združena v moravsko-šlezijski zvezi konsumnih društev in drugih zadrug, osnovanih po načelu samopomoči. Zveza je krščansko-socialna in deluje 6 let. Sedaj šteje 112 zadrug, ki imajo nad 12 000 članov. L. 1908 se je na novo osnovalo 4 društev, 8 se jih je pa razšlo. Skupnega nakupa, katerega posreduje zveza, se je udeleževalo samo 64 zadrug in še od teh v večji meri le 25. Prodajalo se je zlasti sladkor, pe-
— 295 -
trolej, premog in riž. Denarni promet je znašal 1. 1908 K 682.118 in se je dvignil napram leta 1907 skoro za 100 odstotkov. Zveza ima tudi revizijsko pravico, in je lani obavila 52 revizij.
Gospodarske drobtine.
Za vinogradnike in sadjerejce. Naše vinarstvo je v hudih stiskah. Zaradi preprodukcije je namreč zavladala obča vinska kriza, ki bo brezdvomno zapustila trajne in neizbrisne sledove za seboj. Iz sedanjega kritičnega položaja se more naše vinarstvo rešiti edinole z izvozom svojih pridelkov v severne kraje, kjer trta ne rodi ali pa se vina le malo pridela Nov trg pa si bo moral naš vinski pridelek še le priboriti. Ta boj ne bo lahek, ker vlada prevelika konkurenca na mednarodnem vinskem trgu. Zmagali bomo edino tedaj, će bodo naši vinogradniki potom zadružništva pošiljali vino najboljše kakovosti na trg. Iz tega vzroka bi bdo želeti, da bi se mali in veliki vinogradniki posluževali pri pokipenju mošta samočistih vinskih droži, ki pospešujejo čisto in zanesljivo kipenje mošta ter povzročajo, da se s pomočjo njih pridelano vino hitro čisti in da dobi mnogo boljši vonj in okus.
Prav tako uspešno se morejo rabiti čiste vinske droži tudi za pokipenje sadnega mošta.
Samočiste vinske droži se dobivajo pri knaetijsko-keraičnem preizkušev a-lišču za Kranjsko v Ljubljani. Cevka s samočistimi drožmi stane z navodilom o uporabi 25 h, s poštnino in zavojem pa 40 h. Deset cevk skupaj stane s poštnino in zavojem 3 K 50 h. Znesek se mora vplačati v denarju ali pa v pisemskih znamkah ter se mora plačati naprej, ker se sicer povzame. Ena cevka zadostuje za pokipenje 5 do 10 hektolitrov vinskega ali pa sadnega mošta. Samočiste vinske droži se morajo naročiti vsaj 5 dni pred uporabo, oziroma pred mastenjem grozdja, da se morejo pravočasno in po predpisu nastaviti droži, s katerimi se potem svežeiztisnjeni mošt pokipi.
Ravnateljstvo kmetijsko-kemič-»ega preizkuševališča za Kranjsko v L j u bij a n i.
Naša „Družinska Pratika“ s podobo svete Družine na naslovni strani je ravnokar izšla za leto 1910 in se že dobiva skoro po vseh trgovinah v mestih in na deželi. Ker pa se
semtertje še dobe trgovci, ki mesto „Družinske Pratike“ vsiljujejo kupovalcem razne druge pratike, ki niti z daleka ne dosezajo naše pratike, opozarjamo naše bravce, da povsodi odločno zavrnejo vsako drugo pratiko in zahtevajo le našo s podobo sv. Družine. Ravnajmo se tudi v tem oziru strogo po geslu „Svoji k svojim!“ Kdor si letos omisli našo „Družinsko Pratiko“, mu ne bo žal za borih 24 vin. Somišljeniki, širite jo povsod!
Čim bolj sc približuje nova. letina, tem
bolj se dviga cena staremu vinu. Pri vsej velikanski produkciji lanskega leta se je popro-dalo posebno belega vina skoraj vse, ter so zelo redki oni, ki ga imajo še kak hektoliter, ali zato ga tudi visoko drže. Nasprotno je črnega vina posebno v spodnji Istri (Poreški okolici) še dovolj, ali tudi temu je cena izdatno poskočila.
Nova letina kaže do sedaj lepo. Zadnje tedne, ko je nastopilo toli ostro vreme, bilo se je bati, da bode trpelo grozdje, ki bi vsled mraza neenako dozorevalo, kar bi seveda mnogo škodovalo kvaliteti. Ali vreme se je popravilo in sodeč po grozdih in drugih okoliščinah, utegnemo dobiti letos boljšo kvaliteto kot lani. Kvantitativno pa morda niti polovice lanskega ne dosežemo.
V Buzeščini je dobiti še nekaj belega vina ter se je tozadevno obrniti na „Potrošno-obrtno-gospodarsko društvo“ v Buzetu.
Uvoz žita v Avstro - Ogrsko. Po računih ogrsko - hrvatskega ministrstva za poljedelstvo v Budapešti iznašal bi uvoz žita, ki si ga morajo to leto omisliti Avstrija, Ogrska in Hrvatska, okoli 13 milijonov metrskih stotov. Ta množina bi predstavljala po sedanjih žitnih cenah vsoto 270 milijonov kron.
Stroji za čišćenje žita. Po našem žitu se nahaja vsakovrsten plevel. Tega plevela se lahko znebimo, če sejemo čisto seme. Slak grašica, kokalj itd. se širijo zaraditega po naših njivah, ker se seme slabo čisti. Zato je pa dolžnost vsakega gospodarja, da žitno seme skrbno očisti, predno ga seje. Stroji za čiščenje se premalo rabijo. Potrebno je, da se taki stroji vpeljejo v večji meri in da se skrbno čiščenje žita sploh bolj udomači. Boljši stroji žito tudi prebirajo po debelosti in teži zrnja. In to je potrebno tudi pri nas, ako hočemo pridelke žita povzdigniti. Seje naj se najtežje in najlepše zrnje, potem bo tudi žito imelo daljše in lepše
— 296 -
klasje kakor ga ima sedaj po naših njivah. Opozarjamo na to, da žitne čistilnice žito tudi ločijo po teži in debelosti.
Važnost lucerne za naše kraje se je lani in letos vnovič in sijajno potrdila. Ta detelja nam daje najboljše košnje in je posebno v suhih letih neprecenjive važnosti. Lani in letos je domača detelja močno trpela, ker ji je manjkalo potrebne vlage, dočim je lucerna dala prav dobre košnje. Na vsak način pa kaže lucerno le toliko let kositi, dokler je gosta in dobro zaraščena. Ko postane redka, naj se pre-orje. Ko bi se dalo z lucerno hitreje kolobariti, namreč ko bi jo bilo mogoče prej sejati zopet na tisto njivo, bi bila lucerna pravi dar božji po naših krajih, žal pa da ne sme priti v kratkem zopet na tisto njivo. Po kmetskem pravilu, moramo z lucerno toliko let počakati, kolikor let je rastla na dotični njivi, najmanje pa šest let. To je seveda glavna ovira, da te prekoristne rastline ne moremo v večji meri sejati.
Književnost.
„Handbuch des Weinbaues und der Kellerwirtschatt. Von A. Prhr. von Babo und B. Mach. Erster Band. Weinbau. 3. Auflage. Erster Halbband. Berlin. Verlagsbuchhandlung Paul Parey 1909.“ — Veliko Babovo delo pozna vsak kmetijski oziroma vinarski strokovnjak. Pred kratkim smo dobili že dolgo pričakovano tretjo izdajo, in sicer prvo polovico prve knjige. „Vinogradništvo“, pri kateri so sodelovali razni, naši javnosti deloma dobro znani veščaki, med temi tudi prejšnji deželni kmetijski potovalni učitelj in sedanji c. kr. kletarski inspektor Ivan Belič v Mariboru. Celi XI. del te krasne prve knjige, „Anlage neuer Weingärten“, ki je zase že tako rekoč cela knjiga in zahteva z ozirom na naše praktične potrebe največ izkušenj in strokovnjaškega znanja, je predelal in izpopolnil zlasti tudi v nemški strokovni literaturi glasoviti Belle, kar moramo omeniti na tem mestu s posebnim veseljem; kajti imenovani pisatelj je vseh naših kmetovalcev in kmečkih prijateljev dober, splošno priljubljen znanec. Radi njegove velike skromnosti dali so mu pač težko delo pri sodelovanju na novi izdaji omenjene knjige in ga res pohvalno omenjajo v uvodu kot so-
delovalca, dočim zanj na naslovni strani poleg drugih imen seveda ni bilo več prostora. To se mi zdi z ozirom na velikansko Babovo delo v novi izdaji vredno, da se na tem mestu pribije in javnosti pove, kako dobro služijo včasi vrle domače moči tujim namenom.
Babova knjiga v najnovejši izdaji bode jako dobro služila vsem, ki se bavijo s to pre-zanimivo stroko bolj temeljito. S tega stališča jo priporočamo vinogradnikom veščakom najtopleje, ker je to sploh najboljše, naj popolnejše delo te vrste.
Vabilo na izredni obćni zbor
Kmetijskega društva na Kižaiii pod Kozarjem,
registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se vrši dne 26. septembra 1909 ob 1. uri popoldne s sledečim
Dnevnim redom:
1.	Volitev dveh članov načelstva.
2.	Volitev petih članov razsodišča.
3.	Slučajnosti.
NZ. Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, vrši se v treh tednih drug občni zbor z istim vsporedom, ki bo brezpogojno sklepal.	Načelstvo.
Vabilo na izredni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Srednjlvasi,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši v nedeljo, dne 19. septembra 1909 ob pol 4-. uri po [io Id ne v uradnih prostorih.
Dnevni red:
1.	Prememba pravil.
2.	Poročilo o izvršeni reviziji.
3.	Volitev nadzorstva.
Ako občni zbor ob tem času ne bi bil skepčen, vrši se drugi izredni občni zbor v treh tednih, kateri sme brezpogojno sklepati.	Odbor.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Slovenjem Gradcu,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši v nedeljo dne 26 septembra 1909 ob 4. uri popoldne v dvorani „Narodnega doma“ v Slovenjem Gradcu.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem obč. zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Potrjenje računskega zaključka za 1. 1908.
5.	Prodaja nepremičnega premoženja.
6.	Volitev načelstva
7.	Volitev nadzorstva.
8.	Slučajnosti.	Načelstvo
Izdajatelj: Zadružna zveza v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Anton Kralj, uradni tajnik „Zadružne zveze“
Tisek Zadružne tiskarne, reg. zad. z oni. zav. v Ljubljani.