URADNI LIST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Leto VH! V LJUBLJANI, dne • ' 27 decembra 1951 Številka 41 VSEBINA 187. Ukaz o reorganizaciji Sveta vlade LRS za kmetijstvo im gozda rstvo. 1SS. Ukaz o razrešitvi direktorjev U tovnih uprav za kmetijstvo, za gozdarstvo iu Glavnih direkcij repwbliäkili kmetijskih posestev iu za zadružno kmetijstvo. IS«. Ukaz o iimenovanju članov Sveto vlade LRS za blagovni promet. 190. Ukaz o imenovanju članov Sveta vlade LRS za kmetijstvo in gozdarstvo. 191. Ukaz o dodatnem imenovanju člana Sveta vlade LRS blagovni promet. 192. Ukaz o pomilostitvi obsojencev. 193. Pravilnik o spremembi in dopolnitvi pravilnika o nagradah za delo odvetnikov. 194. Pravilnik o opravljanju pomočniških izpitov. 193. Pravilnik o opravljanju mojstrskih izpitov. 196. Odredba o določitvi količin vina in žganja, ki jih smejo proizvajalci porabit; doma brez plačila davka od prometa proizvodov v eni proizvajalni dobi. — Popravek pravilnika o ustroju in poslovanju Tehniškega muzeja Slovenije. Prezidi j Ljudske skupščine LRS 187. Na podlagi 9. točke 72. člena ustave LR Slovenije in po predlogu predsednika vlade LR Slovenije izdaja Prezidaj Ljudske skupščine LR Slovenije ukaz ' o reorganizaciji Sveta vlade LR Slovenije za kmetijstvo in gozdarstvo I II III I Svet vlade LR Slovenije za kmetijstvo in gozdarstvo se reorganizira taLole: 1. Odpravijo se: Glavna uprava za kmetijstvo, Glavna uprava za gozdarstvo, Glavna direkcija republiških kmetijskih posestev, Glavna direkcija za zadružno kmetijstvo kot samostojni organi Sveta vlade LR Slovenije za kmetijstvo in gozdarstvo. 2. Zadeve odpravljenih glavnih uprav in direkcij: Glavne uprave za kmetijstvo, Glavne uprave za gozdarstvo, Glavne direkcije republiških kmetijskih Posestev in Glavne direkcije za zadružno kmetijstvo se prenesejo na Svet vlade LR Slovenije za kmetijstvo in gozdarstvo. 3. Svet vlade LR Slovenije za kmetijstvo in gozdarstvo sestavljajo poleg predsednika Sveta še člani, ki jUi po predlogu predsednika vlade LR Slovenije imenuje Prezidi j Ljudske skupščine LR Slovenije. II Vlada LR Slovenije izvrši ta ukaz. III Ta ukaz velja takoj. U št. 46 Ljubljana, dne 24. decembra 1951. PREZIDU LJUDSKE SKUPŠČINE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Sekretar: Predsednik: Prauce Lubej 1. r. Josip Vidmar 1. r. 188. Na podlagi 111 — 3. točke odloka Ljudske skupščine LR Slovenije o reorganizaciji vlade LR Slovenije in po predlogu predsednika vlade LR Slovenije izdaja Prezidij Ljudske skupščine LR Slovenije ukaz o razrešitvi direktorjev Glavnih uprav za kmetijstvo, za gozdarstvo in Glavnih direkcij republiških kmetijskih posestev in za zadružno kmetijstvo I Razrešijo se: direktor Glavne uprave za kmetijstvo Franc Simonič, direktor Glavne uprave za gozdarstvo Matevž Hace, direktor Glavne direkcije Republiških kmetijskih posestev Milan Š k e r 1 a v a j, direktor Glavne direkcije za zadružno kmetijstvo Jože Ingolič. II Vlada LR Slovenije izvrši ta ukaz. ni Ta ukaz velja takoj. U št. 47 Ljubljana, dne 24. decembra 1951. PREZIDIJ LJUDSKE SKUPŠČINE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE 189. Na podlagi III — 8. točke odloka Ljudske skupščine LK Slovenije o reorganizaciji vlade LR Slovenije in po predlogu predsednika vlade LR Slovenije izdaja Prezidij Ljudske skupščine LR Slovenije v zvezi s svojim ukazom z dne 10. decembra 1951, U št. 42 ukaz o imenovanju članov Sveta vlade LR Slovenije za blagovni promet I Za člane Sveta vlade LR Slovenije za blagovni promet se imenujejo: I 1. Franc Popit, namestnik predsednika Sveta vlade LR Slovenije za industrijo, 2. Miha A v š i č , podpolkovnik JLA, 8. Jože Ingolič, pomočnik predsednika Sveta vlade LR Slovenije za kmetijstvo in gozdarstvo, 4. Anton Peternelj, pomočnik predsednika Republiške zveze kmetijskih zadrug, 6. Martin Gosak, direktor Glavne direkcije indu strije gradbenega materiala, 0. Jože Borštnar, član Komisije CK KPS, 7. Mavricij Bore, tajnik Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, 8. Miran K o š m e 1 j, pomočnik predsednika Sveta vlade LR Slovenije za blagovni promet, 9. Bogomir P r e m e 1 č, načelnik Uprave za izvoz in uvoz v Svetu vlade LR Slovenije za blagovni promet, 10. ing. Hugo W e i s s, načelnik Uprave za turizem in gostinstvo v Svetu vlade LR Slovenije za blagovni promet, 1 11. Edi Štefan, poverjenik za trgovino in gostinstvo pri 10 MLO za glavno mesto Ljubljana. 12. Rado Pušenjak, poverjenik za trgovino in gostinstvo pri 10 MLO Maribor. II Vlada LR Slovenije izvrši ta ukaz. III Ta ukaz velja takoj. U Št. 48 Ljubljana, dne 24. decembra 1951. PREZIDIJ LJUDSKE SKUPŠČINE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Sekretar: Predsednik: France Lubej 1. r. Josip Vidmar 1. r. 190. Na podlagi 4. točke 72. člena ustave Lit Slovenije in po predlogu predsednika vlade LR Slovenije izdaja Prezidij Ljudske skupščine LR Slovenije v zvezi s svojim ukftzom o reorganizaciji Sveta vlade LR Slovenije za kmetijstvo in gozdarstvo z dne 24. decembra 1951, U št. 46 ukaz o Imenovanju članov Sveta vlade LR Slovenije za kmetijstvo in gozdarstvo I Poleg predsednika Sveta vlade LR Slovenje za kmetijstvo in gozdarstvo se za člane sveta imenuje- jejo še: Janez Hribar, predsednik Kmečke komisije pri CK KPS, ^ Franc Simonič, pomočnik predsednika Sveta vlade LR Slovenije za kmetijstvo in gozdarstvo, Matevž Hace, pomočnik predsednika Sveta vlade LR Slovenije za kmetijstvo in gozdarstvo, Jože Ingolič, pomočnik predsednika Sveta vlade LR Slovenije za kmetijstvo ih gozdarstvo, Maks Krmelj, predsednik Republiške zveze kmetijskih zadrug LR Slovenije, Feliks Razdrih, predsednik Republiškega odbora sindikata kmetijskih delavcev in uslužbencev Slovenije, Miran K o š m e 1 j, pomočnik predsednika Sveta vlade LR Slovenije za blagovni promet, ing. Vinko Sadar, dekan Agronomske in gozdarske fakultete v Ljubljani in predsednik Društva kmetijskih inženirjev in tehnikov v Ljubljani, ing. Jože Levstik, izredni profesor Agronomske in gozdarske fakultete v Ljubljani, ing. Stanko S o t o š e k , redni profesor Agronomske it gozdarske fakultete v Ljubljani. -- II Vlada LR Slovenije izvrši ta ukaz. III Ta ukaz velja takoj. U št. 50 Ljubljana, dne 26. decembra 1951. PREZIDIJ LJUDSKE SKUPŠČINE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Sekretar: Predsednik: France Lubej 1. r. Josip Vidmar 1. r. 191. Na podlagi 4. točke 72. člena ustave LR Slovenije in po predlogu predsednika vlade LR Slovenije izdaja Prezidij Ljudske skupščine LR Slovenije v zvezi s svojim ukazom o imenovanju članov Sveta vlade LR Slovenije za blagovni promet z dne 24. decembra 1951, U št. 48 ukaz o dodatnem imenovanju člana Sveta vlade LR Slovenije za blagovni promet Za 13. člana Svetr. vlade LR Slovenije za blagovni promet se imenuje Milan Škerl a vaj, direktor podjetja »Žitofondc. Vlada LR Slovenije izvrši ta ukaz. Ta ukaz velja takoj. U št. 51 Ljubljana, dne 26. decembra 1951. PREZIDIJ LJUDSKE SKUPŠČINE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE 192. Na podlagi 5. točke 72. člena ustave LR Slovenije, 2. in 3. člena zakona o amnestiji in pomilostitvi ter 85. člena kazenskega zakonika izdaja Prezidij Ljudske .skupštine LR Slovenije ukaz o pomilostitvi obsojencev 1. člen Naslednje osebe so s svojim vedenjem in delom dokazale, da so zadosti prevzgojene; zato se jim od pusti nadaljnje prestajanje glavne kazni in se izpustijo: /■ ‘ 1. Ajd (Elizabeta) Jože 2. Babič (Milan) Joco 3. Bedek (Lovrenc) Janez 4. Belović (Taško) Ko sta 5. Berzin (Franc) Jelka 6 Bezjak (Simon) Jože 7. Bošnjak (Janko) Frančiška 8. Brodarič (Niko) Anton 9. Bukvič (Ivan) Franc 10. Bukvič (Lovrenc) Marija 11. Öeh (Franc) Martin 12. Cevka (Franc) Alojz 13. Cevka (Franc) Peter 14. Črv (Anton) Štefanija 15. Čuček Štefanija 16. Cuš (Franc) Alojz 17. Dvornik (Ivan) Joži* 18. Erdelf (Mihael) Ludvik 19. Feher (Karl) Štefan 20. Gabršček (Ivan) Ivan 21. Gašperlin (Mihael)' Slavko 22. Golob (Alojz) Adolf 23. Golob (Štefan) Pavel 24 Gračner (Jože) Jože 25. Grubar Peter 26. Hajdinjak (Jakob) Marija 27. Hkavec (Martin) Avgust 28. Hometer Elizabeta 29. Horvat (Matija) Marija 30. Ivic (Franc) Frančiška 31 Jaklin (Štefan) Jože 82. Jakša Franc 33. Jamšek (Marjan) Vida 34. Jerenko (Franc) Andrej 35. Jerončič (Jože) Andrej 36. Jež (Franc) Vladimir 37. Kapun (Jože) Jože 38. Kastelic (Jože) Alojz 39. Kenda (Franc) Zofija 40. Kobe (Janez) Karl 41. Koblar (Jurij) Leopold 42. Kolta j (Jože) (Jeza 43. Koren (Janez) Miha 44. Kostevšek (Jakob) Anton 45. Kralj (Ignac) Helena 46. Kumer (Darko) Darko 47. Kutin (Ivan) Alojz 48. Kutnar (Alojz) Marija , 49. Kvar (Franc) Franc 50. Lazar (Franc) Albin 51. Lešnik (Ivan) Terezija ’ 52. Lipič (Janez) Štefan 58. Lisac (Jože) Jože 54. Maček Alojz 55. Makuc (Jože) Fortunat 56. Marčec (Alojz) Alojz 57. Marčič (Simon) An ton 58. Mam (Jakob) Štefan 59. Miklič Neža 60. Naglič (Franc) Franc 61. Nerat (Franc) Marija 62. Oblak (Ivan) Franc 63. Pasero (Štefan) Mihael 64. Perme (Anton) Stanko 65 Peško (Valentin) Alojz 66. Petko (Peter) Jakob 67 Pilinger (Janez) Jože 68. Plesnik (Anton) Štefan 69. Poštrak (Srečko) Anton 70. Prem rov Rudolf 71. Prusnik (Jože) Albin 72. Sarközi Verona 73. Simšič (Franc) Rajmund 74. Skopljaković (Mijo) Niko 75. Slekovec (Alojz) Terezija 76. Solomun (Ivan) Niko 77. Strafela Ana 78. Šilc (Jakob) Anton 79. Šircelj (Ivan) Ivan 80. Šket (Franc) Ferdinand 81. Škrlj (Jože) Alojz 82. Škrlj (Janez) Marija 83- Štebe (Pavel) Helena 84. Štiberc (Antonija) Kari 85. Stöklinger (Jože) Jože 86. Štuhec (Franc) Franc 87. Tomc (Janez) Anton 88. Trampuž (Anton) Franc 89. Trobec (Marjana) Franc 90. Trtnik (Franc) Feliks 91. Trunk (Blaž) Marija 92. Urigelj (Anton) Vida 98. Usar (Ivan) Zdenko 94. Vavpotič (Jakob) Ana 95. Verbovšek (Jože) Alojz 96. Vindiš (Rudolf) Karl 97. Vodeb (Mihael) Stanko 98. Vogrinčič (Aleksander) Janez 99. Vrtačič Janez 100. Vučajnk (Ivan) Andrej 101. Zarnik (Štefan) Franc 102. Zakrajšek (Janez) Ivan 103. Zavec (Franc) Regina 104. Zemljič (Tomaž) Jože 105. Zorko (Lenart) Jože 106. Zupanič (Franc) Vinko 107. Žagar Anton 108. Žejn (Janez) Andrej 109. Žmaher (Ivan) Karl 110. Župan Janez 111. Zupanec (Mihael) Anton 112. Žust (Anton).Leopold 2. Člen Ta ukaz velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS<. Ü št. 49 Ljubljana, dne 26. decembra 1951. PREZIDIJ LJUDSKE SKUPŠČINE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Ministrstva in sveti vlade LRS 193. Na podlagi 18. člena zakona o odvetništvu z dne 12. decembra 1948 (Uradni list FLRJ, št. 102—716/46) predpisujem tale pravilnik o spremembi 'in dopolnitvi pravilnika o nagradah za delo odvetnikov z dne 5. junija 1947 (Uradni list LRS, št. 24—147/47) 1. člen V 1. členu se doda nov, drugi odstavek, ki se glasi: »Za opravila posebne vrste, ki s tem pravilnikom in tarifo niso obsežena, se sme predpisati posebna na-gvada.c 2. člen V 4. členu se doda nov, tretji odstavek, ki se glasi: »Če je pa nagrada v tarifi določena z najnižjim in najvišjim zneskom, se sme odvetnik dogovoriti s stranko o višini nagrade samo v mejah teh zneskov. Vendar sme stranka, četudi je bila nagrada vnaprej dogovorjena, zahtevati, da določi višino nagrade državni organ, pred katerim se je zadeva obravnavala.« Četrti odstavek istega člena se spremeni in glasi: >Kadar nagrada v tarifi ni določena, se sme dogovoriti odvetnik s stranko o višini nagrade v skladu z nagradami, ki jih tarifa določa za podobna opravila. Za veljavnost dogovora o nagradi je potrebna listina, ki obsega znesek nagrade, način plačila in znesek prejetega predujma. Vendar sme stranka, četudi je bila nagrada vnaprej dogovorjena, zahtevati, da določi nagrado odvetniška zbornica.« Sedanji tretji odstavek postane peti odstavek. 3. člen Za 4. členom se doda nov, 4.a člen, ki se glasi: Odvetnik se sme dogovoriti z uradi, zavodi, podjetji ali družbenimi organizacijami, da jim bo dajal za pavšalno nagrado pravno pomoč ali opravljal zanje posamezne vrste pravnih opravil. Za veljavnost takega dogovora je potrebno, da je sklenjen v pismeni obliki.« 4 člen 7. člen se spremeni in glasi: >Odvetniku pripada nagrada za tale opravila: 1. za dajanje pravnih nasvetov, 2. za sestavo listin, 3. za sestavo vlog, 4. za zastopanje in zagovarjanje pred sodišči, 5. za zastopanje pred državno arbitražo, 6. za zastopanje in zagovarjanje v upravnem kazenskem postopku, 7. za zastopanje v discplinskem postopku, 8. za zastopanje pred organi državne oblasti in pred organi državne uprave.« 5. člen Druga točka 10. člena se spremeni in glasi: >2. pri zastopanju v pravdah pred sodiščem in državno arbitražo vrednost spornega predmeta brez stranskih zahtevkov (plodov, obresti, stroškov);« 6- člen Drugi odstavek 20. člena se spremeni in glasi: »Zoper odločbo državnega organa o določitvi nagrade je dopustna pritožba na neposredni višji državni organ. Na podlagi odločbe o določitvi nagrade se ne more zahtevati izvršba.« 7. člen 23. člen se črta. 8. člen Tarifa objavljena s pravilnikom z dne 11. aprila 1950 (Uradni list LRS, št. 13—57/50) in s pravilnikom z dne 29. oktobra 1951 (Uradni list LRS, št. 36-171/51), se razveljavi. 9. člen Predpiše se nova tarifa, ki je sestavni del tega pravilnika. 10. člen Ta pravilnik velja od 1. januarja 1952 dalje. Št. Zak—93/51—13 Ljubljana, dne 24. decembra 1951. Minister za pravosodje LRS: Dr. tleli Modic 1. r. TARIFA za odvetniške nagrade I. PRAVNI NASVETI Tar. št. 1 Za dajanje pravnih nasvetov: din a) ustnih ........ 100 b) pismenih • ....500 • Opomba: Če zahteva stranka pismen pravni nasvet v tujem jeziku, pripada odvetniku tudi nagrada za prevod po tarifi v uredbi o stalnih sodnih tolmačih. 2. Če je bilo dajanje pismenega nasveta zvezano z obsežnim proučevanjem zadeve, posebnim trudom in veliko zamudo časa, se nagrada lahko poveča, vendar največ do 100%. 3. Odvetniku pripada nagrada iz te tarifne Številke takrat, kadar se je dajanje pravne pomoči omejilo le na dajanje pravnih nasvetov. II. LISTINE Tar št. 2 Za sestavo listin se plača po vrednosti predmeta, in sicer: a) za sestavo pogodb, izjav poslednje volje In enostranskih izjav: do 5.000 din 5%, vendar najmanj 100 din; nad 5.000 do 10.000 din poleg najvišjega zneska iz prednjega odstavka (250 din) še 2% od zneska, ki presega 5.000 din; nad 10.000 do 100.000 din poleg najvišjega zneska iz prednjega odstavka (350 din) še 1% od zneska, ki presega 10.000 din; h) za sestavo izjav poslednje volje in enostranskih j izjav: nad 100.000 do 250.000 din poleg najvišjega zneska iz zadnje postavke pod a) (1.250 din) še 0.50% od zneska, ki presega 100.000 din; nad 250.000 din poleg najvišjega zneska iz prednje postavke (2.000 din) še 10/0„ od .zneska, ki presega 250.000 din; c) za sestavo pogodb: če je vrednost predmeta večja kakor 100.000 din poleg najvišjega zneska iz zadnje postavke pod a) (1.250 din) še 0.50% od zneska, ki presega 100.000 dinarjev. Opomba: Odvetniku ne pripada posebna nagrada za sestavo stroškovnika, za sestavo pooblastila, s katerim ga stranka pooblasti za zastopanje v postopku, in za odpoved pooblastila, ki jo poda odvetnik med postopkom. III. ZASTOPANJE IN ZAGOVARJANJE PRED SODIŠČEM V KAZENSKIH ZADEVAH Tar. št. 3 Za sestavo vlog: a) za kazenske ovadbe, predloge in zasebne tožbe 200—400 din; b) za vse druge vloge v kazenskem postopku 200 do 300 din. Tar. št. 4 Za prisostvovanje opravilom v poizvedbah ali preiskavi kakor tudi za razgovor s pripornikom pripada odvetniku: a) za prvo začeto uro nagrada 200 din; b) za vsako nadaljnjo začeto uro 100 din. Tar. št. 5 Za zastopanje in zagovarjanje: a) za zastopanje odškodovanca v celotnem postopku 250—500 din; b) za zagovarjanje obtoženca ali zastopanje zasebnega tožilca v postopku na prvi stopnji: 1. pred okrajnim sodiščem 300—600 din; 2. pred okrožnim sodiščem 500—1000 din; 3. pred vrhovnim sodiščem 700—1200 din; c) za zagovarjanje na obravnavi v postopku na drugi stopnji 500—1200 din.« Opomba: Za prisostvovanje glavni obravnavi pred sodiščem Prve stopnje in za prisostvovanje obravnavi pred sodiščem druge stopnje pripada odvetniku kot nagrada za vsako načeto uro 100 din. 2. V zamotanih zadevah, v katerih je zagovarjanje zvezano s posebnim trudom, sme sodišče po odvetnikovem predlogu nagrado iz te tarifne številke povišati, vendar ne več kot na 100%. 3. Če zagovarja oziroma zastopa odvetnik dve °sebi, mu pripada za vsako osebo 75% nagrade, če pa zagovarja oziroma zastopa tri ali več oseb, mu pripada za vsako osebo 60% predpisane nagrade. 4. če je bil zaradi odstopa upravičene osebe od °btožbe, predloga ali tožbe postopek ustavljen pred obravnavo ali na začetku obravnave ali če je obravnava po uradni dolžnosti takoj preložena, pripada odvet-n*u za pripravo zagovora oziroma zastopanja pred okrajnim sodiščem nagrada od 200 do 300 din, pred okrožnim sodiščem pa od 300 do'500 din. 5. Po tej tarifni številki pripada nagrada tudi odvetniku, ki je bil določen za zagovornika po uradni dolžnosti. Tar. št. 6 Za sestavo pritožb zoper sodbe: 1. okrajna sodišča 300—500 din; 2. okrožna sodišča 500—900 din. Za sestavo pritožb zoper sklepe okrajnega ali okrožnega sodišča kakor tudi za sestavo odgovora na pritožbo zoper sodbo 50% nagrade, predpisane po prednjem odstavku. Tar. št. 7 Za sestavo predlogov, za vložitev zahteve za var stvo zakonitosti, za obnovo postopka ali za izredno omilitev kazni 500 do 1200 din. Tar. št. 8 Za sestavo prošenj: a) za odložitev izvršitve kazni, za izbris obsodbe in za pogojni odpust 200 din; b) za pomilostitev 200 do 500 din. IV. ZASTOPANJE V PRAVDAH PRED SODIŠČEM IN DRŽAVNO ARBITRAŽO Tar. št. 9 Za sestavo tožb: a) zaradi motenja posesti 300 din; b) v drugih sporih, razen v sporih pod c), če je vrednost spornega predmeta: do 5.000 din 5%, vendar najmanj 100 din; nad 5.000 do 10.000 din poleg najvišjega zneska iz prednjega odstavka (250 din) še 2% od zneska, ki presega 5.000 din; nad 10.000 do 50.000 din poleg naj višjega meska iz prednjega odstavka (350 din) še 1% od zneska, ki presega 40.000 din; nad 50.000 do 100.000 din poleg najvišjega meska iz prednjega odstavka (750 din) še 0.50% od zneska, ki presega 50.000 din; nad 100.000 do 250.000 din poleg na j višjega zneska iz prednjega odstavka (1000 din) še 30/0n od zneska, ki presega 100.000 din; nad 250.000 din poleg najvišjega zneska iz prednjega odstavka (1.450 din) še l°/00 od zneska, ki presega 250.000 din, vendar največ do 5.000 din; c) za tožbe za razvezo ali za razveljavitev zakonske zveze, za ugotovitev obstoia ali neobstoja zakonske zveze, za priznanje ali izpodbijanje zakonskega rojstva in za priznanje nezakonskega očetovstva pripada odvetniku nagrada 800 din. Opomba: 1. Za menične, mandatne in čekovne tožbe, za tožbe iz delovnih razmerij, za tožbe zaradi preživnine (alimentacije), za tožbe zaradi plačila najemnine in zakupnine pripada odvetniku 50% nagrade, predpisane za tožbe pod b), vendar ta nagrada ne more biti manjša kakor 100 din. 2, Če se v tožbi za razvezo zakonske zveze zahteva tudi odločba o tem, komu naj se zaupajo otroci, se to zahtevo ne odmeri posebna nagrada; če pa se zahteva preživnina, pripada odvetniku za ta zahtevek še polovica nagrade iz točke b) te tarifne številke. Tar. št 10 Za sestavo tehle vlog: a) za pripravljalne vloge, za odgovore na tožbo in za ugovore zoper plačilne naloge pripada odvetniku ista nagrada kakor za tožbe po tar. št. 9; b) za predloge za zavarovanje dokazov 50% nagrade po tar. št. 9, vendar ta ne more biti man jša ka kor 100 din; c) za druge vloge 25% nagrade po tar. št. 9, vendar ta nagrada ne more biti manjša kakor 10O din. Tar. št. 11 Za vsak narok se plača enaka nagrada kakor za tožbe po tar. št. 9. Opomba: 1. Če je obravnava isti dan trajala nad dve uri (računajoč pri tem tudi posvetovanje sodišča) in če je vrednost spornega predmeta večja kakor 100.000 din, pripada odvetniku kot nagrada za vsako nadaljnjo začeto uro še 200 din. 2. Za preložene naroke, na katerih ni prišlo do obravnavanja, pripada odvetniku 25% nagrade, predpisane v tej tar. številki, vendar ta nagrada ne more biti manjša kakor 100 din. 3. Za naroke, na katerih je prišlo takoj do pri-poznave toženega zahtevka, do odpovedi tožbenemu zahtevku, do umika tožbe ali do poravnave, pripada odvetniku 50% nagr ade, predpisane v tej tar. številki, vendar ta nagrada ne more biti manjša kakor 100 din. Tar. št. 12 Za sestavo pritožb zoper sodbe, predlogov za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti in predlogov za obnovo postopka pripada odvetniku nagrada po tar. št. 9. Za sestavo pritožb zoper sklepe in za sestavo odgovora na pritožbo zoper sodbo pripada poloVica nagrade po tar. št. 9. vendar ta nagrada ne more biti manjša kakor 100 din. Tar. št. 13 V zamotanih zadevah, v katerih je bilo odvetnikovo delo v primerih, navedenih v tar. |t. 9—12, zvezano s yjosebnim trudom, sme sodišče po odvetnikovem predlogu odmeriti tudi večjo nagrado, kakor je predpisana po tar. št. 9—12, vendar ne več kot za 100%. V ZASTOPANJE V NEPRAVDNEM POSTOPKU Tar. št. 14 Za sestavo vlog 100 do 300 din; v zamotanih zadevah do 600 din. , Tar. št. 15 a) Za vsak narok v zapuščinskem postopku po vrednosti dednega deleža oziroma deleža, ki ga zase zaideva zastopana stranka, polovica nagrade, predpisane v tar. št. 9 pod b). b) Za vsak narok v drugih zadevah nepravdnega postopka, na katerem so se obravnavali nasprotni predlogi strank ali so se izvajali dokazi, pripada odvetniku za vsako začeto uro nagrada 100 din. c) Za vse druge naroke za vsako začeto uro 100 dinarjev. Opomba: Za vsak preloženi narok, na katerem ni prišlo do obravnavanja, pripada odvetniku 50% nagrade po tej tar. številki, vendar ne manj kakor 100 din. • Tar. št. 16 Za sestavo pritožb in predlogov za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti: a) v zapuščinskem postopku nagrada, predpisana v tar. št. 9 pod b); b) v zadevah nepravdnega postopka, kjer so se obravnavali nasprotni predlogi strank ali so se izva-vajali dokazi, nagrada od 500 do 700 din; c) v drugih zadevah 200 do 400 din. VI. ZASTOPANJE V IZVRŠILNEM POSTOPKU Tar. št. 17 Za sestavo tehle vlog: a) za predlog za dovolitev izvršbe in za predlog m izdajo začasne odredbe 50% nagrade, predpisane za tožbo po tar. št. 9; b) za druge vloge 25% nagrade, predpisane za tožbo po tar. št. 9, vendar ne manj kakor 100 din; Opomba: Nagrada za predlog za izdajo začasne odredbe pripada odvetniku tudi, če je bil predlog podan med pravdo; če pa je bil podan v tožbi, ne pripada odvetniku za ta predlog posebna nagrada. Tar št. 18. Za vsak narok: a) na katerem so se obravnavali nasprotni predlogi strank ali so se izvajali dokazi, enaka nagrada kakor za tožbo po tar. št. 9: b) za vse druge naroke 50% nagrade, predpisane za tožbo po tar. št. 9, vendar ne manj kakor 100 din. Opomba: Za predložene naroke, na katerih nj prišlo do obravnavanja, pripada odvetniku 25% nagrade, predpisane za tožbo po tar. št. 9. vendar ne manj kakor 100 din. Tar. št. 19. Za sestavo pritožb, predlogov za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti pripada odvetniku nagrada, predpisana za tožbo po tar. št. 9. VIT. ZASTOPANJE V STEČAJNEM POSTOPKU Tar. št 20 Za sestavo tehle vlog: a) za predloge upnikov in dolžnikov, da sv uvede stečaj, enaka nagrada kakor za tožbo po tar. št. 9 pod b); b) za vse druge vloge 26—50% nagrade, predpisane za tožbo po tar. št. 9 pod b). Opomba: Za določitev vrednosti zahtevka v stečajnem postopku je odločilna vrednost terjatve, ki se v postopku uveljavlja. Tar. št. 21 Za vsak narok nagrada kakor za tožbo po tar. št. 9 pod b). Opomba: Za preložene naroke, na katerih ni prišlo do obravnavanja, pripada odvetniku 25% nagrade po tej tar. številki. Tar. št. 22 Z'a sestavo pritožb in predlogov za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti nagrada predpisana za tožbo po tar. št. 9 pod b). Vlil. ZASTOPANJE V ZEMLJIŠKOKNJIŽNEM POSTOPKU Tar. št. 23 a) Za vloge, na podlagi katerih naj se odloči o zemljiškoknjižnem vpisu, 50% nagrade, predpisane v tar. št. 9 pod b), vendar največ 5.000 din. h) Za vse drage vloge 50% nagrade, predpisane pod a)/ • Opomba: Če se z eno vlogo prosi za več zemljiškoknjižnih vpisov na podlagi iste listine pripada odvetniku nagrada po skupni vrednosti vseh pravic, ki so predmet vpisa. Tar. št. 24 Za sestavo pritožb in predlogov za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti pripada odvetniku nagrada, Predpisana po tar. št. 23 pod a). IX. ZASTOPANJE IN ZAGOVARJANJE V UPRAVNEM KAZENSKEM POSTOPKU Tar. št. 25 Za sestavo vlog 100 din. Tar. št. 26 Za zastopanje oškodovanca oziroma zagovarjanje na ustni obravnavi za vsako začeto uro 200 din. Tar. št. 27 Za sestavo pritožb 300 din. X. ZASTOPANJE V DISCIPLINSKEM POSTOPKU Tar. št. 28 Za delo, opravljeno v disciplinskem postopku, Pripada odvetniku 50% nagrade, predpisane v tej tarifi za kazenski postopek pred okrožnim sodiščem. XI. ZASTOPANJE PRED ORGANI DRŽAVNE OBLASTI IN PRED ORGANI DRŽAVNE UPRAVE Tar. št. 29 Za sestave tehle vlog: a) za vloge, na podlagi katerih se uvede upravni Postopek 200—400 din; b) za vse druge vloge 100—200 din. Tar. št. 30 Za zastopanje v posvojitvenem postopku od začetka do končne odločbe 200—500 din; Tar. št. 31 a) Za vsak narok, na katerem so se obravnavali nasprotni predlogi strank ali so se izvajali dokazi, za vsako začeto uro 100 din. b) Za vsak drug narok za vsako začeto uro 100 dinarjev. Opomba: Za preložene naroke, na katerih ni prišlo do obravnavanja, pripada odvetniku 50% nagrade, predpisane v tej tar številki. Tar. št. 32 V davčnih zadevah: a) za vložitev davčne prijave 200—500 din; b) če je davčna prijava sestavljena na podlagi podatkov iz poslovnih knjig in bilance 500—1000 din: c) za pritožbo zoper sklep o odmeri davka po vrednosti izpodbijanega davka, nagrada po tar. št. 9 pod b). Tar. št. 33 Za ugovore, pritožbe, predloge za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti in predloge za obnovo postopka od 200 do 500 din. XII. SKUPNE DOLOČBE Tar. št. 34 a) Za pregled spisa 200 din. b) Za pregled spisa v zamotanih zadevah, kadar je bilo to zvezano z obsežnim proučevanjem, s posebnim trudom in veliko izgubo časa, določi organ, pred katerim se vodi postopek na prvi stopnji, nagrado po prosti oceni. Opomba: 1. Ta nagrada pripada odvetniku samo tedaj, kadar je bil pregled spisov potreben zaradi dajanja pravne moči. 2. Nagrada iz te tar. številke pripada odvetniku ne glede na vrsto in vrednost predmeta in ne glede na to, ali je bilo delo opravljeno pred sodiščem ali pred organi državne oblasti ali pred organi državne uprave. Tar. št. 35 Za pregled zemljiških (intabulacijskih) knjig 200 dinarjev. Opomba: Ta nagrada pripada odvetniku le tedaj, kadar je bil pregled zemljiških knjig potreben zaradi dajanja pravne pomoči. Tar. št. 36 a) Za prepis za vsako stran 50 din. b) Za opomine, obvestila o narokih in podobno 100 din. POTNI STROŠKI ' z Tar. št. 37 Pri opravilih zunaj sedeža odvetniške pisarne pripada odvetniku, če je kraj opravila oddaljen več kakor 3 km od meje kraja, kjer je sedež odvetniške pisarne, poleg nagrade za opravljeno delo na račun potnih stroškov: 1. povračilo stroškov za uporabo .javnega prometnega sredstva (železnice, ladje, avtobusa), ki se da uporabiti kot najcenejša in najkrajša prometna zveza od sedeža odvetniške pisarne do kraja opravila in nazaj; 2. dnevnica v znesku 700 din. Poleg tega sme zahtevati odvetnik od stranke tudi povračilo odsotnosti iz kraja, kjer ima sedež svoje pisarne, vendar največ 500 din na dan. Opomba: 1. Na podlagi ocene vsakega posameznega primera in predloženih dokazov se sme odvetniku povečati znesek dnevnice do 30%. 2. Če potuje odvetnik z železnico ali z ladjo, mu pripada za potovanje z železnico povračilo za plačano vozovnico 11. razreda, za potovanje z ladjo pa povračilo za plačano vozovnico I. razreda. 3. Kadar se za potovanje ne moro uporabiti javno prevozno sredstvo, pripada odvetniku povračilo za prevoz v znesku, ki je določen z veljajočimi predpisi od kilometra, v primerih pa, kjer takili predpisov ni, po dejanskih izdatkih, ki jih je imel. Začeti kilometer se računa za cel Iv'ometer. Če je dala stranka odvetniku prevozno sredstvo, nima odvetnik pravice do kilometrine. 4. Če je odvetnik na potovanju manj kakor šest ur. mu pripada pol dnevnice, za več kakor šest ur pa cela dnevnica. 5. čo opravi odvetnik na enem potovanju več opravil in za več strank, se potni stroški sorazmerno porazdelijo med vse stranke. 194. Na podlagi 21. člena zakona o obrtništvu v zvezi s VI. točko odtoka o reorganizaciji vlade LRS izdaja Svet vlade LRS za industrijo pravilnik o opravljanju pomočniških izpitov Sestava izpitnih komisij 1. člen Izpit za obrtnega pomočnika se dela preti pomočniško izpitno komisijo po določbah tega pravilnika. Za območje vsakega okrajnega (mestnega) ljudskega odbora se praviloma postavi ena pomočniška izpitna komisija za pomočniške izpile vseh strok. Izvršilni odbor okrajnega (mestnega) ljudskega odbora imenuje po predlogu okrajne (mestne) obrtne zbornice za dobo enega leta predsednika, enega ali več namestnikov predsednika in potrebno število članov izpitne komisije. Za člane komisijo sčlmenujcjo obrtni mojstri iz posameznih obrtnih strok. , Za vsak posamezni pomočniški izpit sestavi predsednik komisije iz imenovanih oseb tričlansko izpitno komisijo. Komisiji predseduje sam ali eden njegovih namestnikov, ki ga določi. Dva člana izbere iz ustrezne obrtne stroke. Član izpitne komisije ne more biti, kdor je s kandidatom v sorodstvu v ravni ali stranki vrsti do drugega kolena ali pri komer se je kandidat učil. Izpitpa komisija ima svoj pečat. Dolžnosti predsednika in Članov izpitnih komisij 2. člen Dolžnosti predsednika izpitne komisije so: 1. da sklicuje seje komisije in jih vodi; 2. da razporeja izpite; 3. da sestavlja komisije za posamezne izpite; 4. da predseduje izpitni komisiji; 5. da nadzoruje delo izpitnih komisij, ki jim ne predseduje, ter da skrbi za pravilno in enotno delo izpitnih komisij; 6. da podpisuje spričevala in druge spise izpitno komisije. Namestnik predsednika izpitne komisije ima ustrezne dolžnosti, kadar predseduje izpitni komisiji. V odsotnosti predsednika izpitne komisije opravlja vse njegove dolžnosti namestnik. 3. člen Dolžnosti članov izpitne komisije so: 1. da se udeležujejo sej izpitne komisije in da dajejo svoje mnenje o zadevah, ki jih predloži predsednik izpitne komisije v rešitev; 2. da po predsednikovem razporedu sestavijo v danem roku izpitne naloge; 3. da pregledajo kandidatove izdelke in predložijo o tem svoje poročilo; 4. da sprašujejo in ocenjujejo kandidate; 5. da sopodpisujejo spričevala in zapisnike. 4. člen Kdor je imenovan za člana izpitne komisije, te dolžnosti ne more odkloniti brez utemeljenega razloga. Če član izpitne komisije svojo dolžnost zanemarja, ga pristojni organ okrajnega (mestnega) ljudskega odbora po predlogu predsednika izpitne komisije kaznuje z denarno kaznijo do 1000 din. Zoper odločbo o kaznovanju je v 15 dneh po prejemu odločbe dovoljena pritožba na republiški organ državne uprave, ki je pristojen za obrtne zadeve. Pritožba se vloži pri organu, ki je odločbo izdal. Območje izpitnih komisij 5. člen Območje pomočniške izpitne komisije obsega praviloma območje okraja (mesta), v katerem komisija dela. Izjemoma od določbe po prednjem odstavku se za opravljanje pomočniškh izpitov iz nekaterih obrtnih strok postavijo pomočniško izpitne komisije za območje več okrajev (mest), in sicer pomočniške izpitne komisije: v Celju za območje: MLO Celje in OLO Cel je oko- lica, Krško, Poljčane, Šoštanj i in Trbovlje; v Mariboru za območje: MLO Maribor in OLO Lenda-. va, Ljutomer, Maribor okoli ca, Murska Sobota, Ptuj, Radgona in Slovenj Gradec; v Ljubljani za območje: MLO Bled, Jesenice, Kranj in glavnega mesta Ljubljane ter OLO Črnomelj, Gorica, Grosuplje, Idrija, Ilirska Bistrica, Kamnik, Kočevje, Kranj okolica, Ljubljana okolica, Novo mesto, Postojna, Radovljica, Sežana, Tolmin, Trebnje ter za območje vse Slovenije iz tistih obrtnih strok, iz katerih se ne dela pomočniški izpit v Celju ali Mariboru. Področje izpitnih komisij (j. člen Pomočniški izpit se dela samo pred krajevno (5. člen) in stvarno pristojno izpitno komisijo. Stvarna pristojnost pomočniške izpitne komisije se določa po obrtnih strokah. Za posamezne obrtne stroke so stvarno pristojne tele izpitne komisije: Zap. Stvarno pristojna * 1 žtev. Qbrtna slll>ka _________komisija 1. Kovaštvo (orodno, vozovno in umetno) v vseh okrajih 2. Podkovsko kovaštvo Ljubljana 3. Kotlarstvo in bakrarstvo Ljubljana, Maribor, Gorica 4. Ključavničarstvo (stavbno, Obrtne stroka st. Stvarno pr «stojna komi« ja 22. Izdelovanje akumulator- skih baterij Ljubljana 23. Elektromontaža (dvigal in drugih elektromotornih naprav) Ljubljana 24. Galvanizacija in galvano- plastika (brušenje in poli- ranje) Ljubljana 25. Radiomehanika. Ljubljana, Maribor 26. Barvarstvo in kemično čiščenje oblek Ljubljana 27. Vulkanizacija Ljubljana, Maribor 28. Lončarstvo in keramika v vseh okrajih 29. Izdelovanje umetnega kamna in predmetov iz be- tona in umetnega kamna v vseh okrajih 30. Kamnoseštvo in kiparstvo Ljubljana, Maribor 31. Zidarstvo v vseh okrajih 32. Vodnjakarstvo Ljubljana, Maribor 33. štukaterstvo (sadrarstvo in fasadarstvo) Ljubljana 24. Krovstvo Ljubljana 35. Parketarstvo Ljubljana 36. Tesarstvo v vseh okrajih . 37. Pečarstvo (izdelava pečnic umetno in orodjarsko ter izdelovanje tehtnic) 5. Strojno ključavničarstvo (kovinostruga rstvo) 6. Mehanika 7. Mehanika motornih vozil 8. Precizna mehanika 9. Kleparstvo (stavbno, ornamentalno, galanterijsko in karoserijsko) 10. Livarstvo (umetno livarstvo) H. Graverstvo in pečatarstvo 12. Nožarstvo in izdelovanje medicinskih instrumentov 13. Instalaterstvo parnega, vodnega in zračnega ogrevanja 14. Instalaterstvo vodovodnih in plinskih naprav 15. Zlatarstvo 16. Urarstvo 17. Optika 18. Orožarslvo (puškarstvo) 19. Pasarstvo (cizelerstvo in kovinostiskarstvo) 20 Elektrbinstalalerslvo (močnega in šibkega toka) 2i- Elektromehanika v vseh'okrajih Celje, Ljubljana, Ma-ribör, Kamnik v vseh okrajih v vseh okrajih v vseh okrajih v vseh okrajih Ljubljana, Maribor Ljubljana Ljubljana Ljubljana Ljubljana, Maribor Celje, Ljubljana, Maribor Celje, Ljubljana, Maribor Ljubljana Ljubljana Ljubljana Ljubljana, Maribor Ljubljana in postavljanje peči) 38. Sobno slikarstvo 39. Pleskarstvo 40. Črkoslikarstvo 41. Dimnikarstvo 42. Kolarstvo (izdelovanj" karoserij) 43. Mizarstvo (pohištveno in stavbno) 44. Pletarstvo 45. Sodarslvo 46. Ščetarstvo 47. Rezbarstvo, podoba rstvo in pozlatarstvo 48. Lesno strugarstvo 49. Modelno mizarstvo 50. Izdelovanje čolnov 51. Knjigoveštvo in kartonaža 52. Krojaštvo narodnih noš 53. Krojaštvo moške obleke 54. Krojaštvo ženske obleke 55. Krojaštvo perila 56. Tkalstvo 57. Izdelovanje preprog 58. Pletilstvo 59. Moško klobučarstvo Ljubljana, Maribor v vseh okrajih v vseh okrajih v vseh okrajih Ljubljana v vseh okrajih v vseh okrajih Ljubljana, Maribor, ' Ptuj v vseli okrajih v vseh okrajih Ljubljana Celje, Ljubljana, Maribor Ljubljana, Maribor Gorica, Ljubljana Ljubljana, Maribor v vseh okrajih v vseh okrajih v vseh okrajih i v vseh okrajih v vseh okrajih v vseh okrajih Celje, Ljubljana, Maribor, Novo mesto Ljubljana, Celje, Maribor ^aP- Obrtna etmka Stvarno prileitojna št. komisija 60. Žensko klobučarstvo Celje, Ljubljana, Ma- 61. Izdelovanče čepic ribor Celje, Ljubljana, Ma- 62. Izdelovanje steznikov in pasov * ribor Ljubljana 63. Dežnikarstvo Ljubljana 64. Tapetništvo, dekoraterstvo (pohištveno) Ljubljana, Maribor 65. Vozno tapetništvo Ljubljana. Maribor 66. Izdelovanje prešitih odej Ljubljana 67. Vrvarstvo Ljubljana, Maribor 68. Krznarstvo in kožuharstvo Ljubljana, Maribor 69. Strojarstvo (irharstvo) Celje, Ljubljana, Ma- 70. Sedlarstvo, jermenarstvo ribor v vseh okrajih 71. Izdelovanje opank Kranj, Ljubljana 72. Izdelovanje copat Kranj, Ljubljana 73. Čevljarstvo v vseh okrajih 74. Izdelovanje usnjene ga- Celje, Ljubljana, Ma lanterije ribor 75. Rokavičarstvo Ljubljana 76. Izdelovanje ortopedskih pripomočkov Ljubljana 77. Mlinarstvo v vseh okrajih 78. Pekarstvo v vseh okrajih 79. Slaščičarstvo (izdelovanje sladoleda, keksov, kanditov in bonbonov) v vseh okrajih 80. Orientalsko slaščičarstvo (izdelovanje sladoleda, boze in alve) Ljubljana 81. Medičarstvo, svečarstvo in voskarstvo Ljubljana, Maribor '82. Mesarstvo, izdelovanje klobas in črevarstvo v vseh okrajih 83. Izdelovanje čajev in drog, konserviranje sadja, sočivja in jedilnih začimb Ljubljana 84. Tiskarstvo Ljubljana 85. Izdelovanje klišejev in matic Ljubljana 86. Brivstvo v vseh okrajih 87. Frizerstvo (lasuljarstvo) v vseh okrajih 88. Kozmetika Ljubljana 89. Fotografiranje Ljubljana 90. Steklarstvo Ljubljana, Maribor 91. Izdelovanje glasbil Ljubljana 92. Vozno ličarstvo Ljubljana 93. Glavnikarstvo Kranj, Ljubljana Ge v kakšnem izpitnem okolišu ni najmanj pet obratov obrtne stroke, iz katere naj se dela pomočniški izpit, se za tako stroko vkljub določbi drugega odstavka, izpitna komisija v tem okolišu ne postavi. 7. člen 'Republiški organ državne uprave, ki je pristojen za obrtne zadeve, lahko po predlogu republiške obrtne zbornice določi, da se tudi iz drugih obrtnih strok dela pomočniški izpit samo pri izpitni komjsiji v Ljubljani ali pa da se iz obrtnih strok, ki so navedene v prednjem členu, dela pomočniški izpit pri kaki drugi pomočniški izpitni komisiji. 8. člen Republiški organ državne uprave, ki je pristojen za obrtne zadeve, lahko §porazumno z republiškim organom za prosveto in po predlogu republiške obrtne zbornice določi, da se dela pomočniški izpit iz obrtnih strok, za katere so ustanovljeni posebni tečaji (šole), pred pomočniško izpitno komisijo, ki se sestavi na tem tečaju (šoli). Pripustitev k izpitu 9. člen Pravico delati pomočniški izpit, imajo obrtni vajenci, ki so uspešno končali nižjo strokovno šolo in ki so se predpisano dobo praktično učili v delavnici. Olajšave po prednjem odstavku dovoli v izjemnih primerih republiški organ državne uprave, pristojen za obrtne zadeve. Izpit za obrtnega pomočnika dela obrtni vajenec praviloma pred pomočniško izpitno komisijo, v katere okolišu se je učil. Če se pa v tem okolišu izpitna komisija za posamezno obrtno stroko ne more postaviti (zadziji odstavek 6. člena), dela vajenec pomočniški izpit pred izpitno komisijo najbližjega okoliša, kjer se izpitna komisija lahko postavi za to stroko, lahko pa tudi v Celju, v Ljubljani ali v Mariboru. Prošnjo za pripustitev k pomočniškemu izpitu poda lahko vajenec ali njegov zakoniti zastopnik ali podjetje, pri katerem se je učil. Prošnjo je treba vložiti naravnost pri pristojni okrajni (mestni) obrtni zbornici, ki vodi pisarniško delo za pomočniško izpitno komisijo. Prošnji je trebđ priložiti učno pogodbo in spričevalo o končnem izpitu nižje strokovne šole ter potrdilo obrata, pri katerem se je učil predpisano dobo. Prošnja se najprej vpiše v vpisnik za opravljanje pomočniških izpitov, nato pa se predloži predsedniku izpitne komisije. Če kandidat nima pogojev za pripu stitev k pomočniškemu izpitu, izda predsednik izpitne komisije odločbo, da se kandidat ne pripusti k izpitu, sicer pa pripusti kandidata k izpitu. Obvestilo o izpitu se mora vročiti kandidatu in članom izpitne komisije pismeno najmanj osem dni pred izpitom. Kandidatu je treba sporočiti kraj, dan in uro izpita ter, kaj mora pripraviti oz. prinesti 1 izpitu. Izpitne roke lahko objavi izpitna komisija po obrtnih zbornicah mesec dni naprej. Zoper odločbo, s katero se kandidat ne pripusti k izpitu, je dovoljena v 8 dneh po prejemu odločbe pritožba na organ, ki je imenoval izpitno komisijo. Odločba tega organa je dokončna. Če se pritožbi ugodi, pozove predsednik izpitne komisije kandidata k izpitu. 1‘otek izpita 10. člen Pomočniški izpit je javen in obsega praktični in teoretični del. Pri pomočniškem izpitu mora kandidat pokazati, da praktično in teoretično obvlada stroko, ki se je je izučil, in da lahko opravlja obrtno delo kot obrtni pomočnik. Če kandidat iz opravičenih razlogov ne more [»riti na izpit ali ne more nadaljevati že začetega izpita, mu sme- izpitna komisija na njegovo prošnjo odložiti izpit do konca izpitnega termina. če kandidat med izpitom samovoljno, brez opra* vičenih razlogov, odstopi od izpita, se šteje, da ga ni napravil. Tak kandidat se sme priglasiti za izpit šele v prihodnjem izpitnem terminu. 0 tem izda komisija kandidatu pismeno in obrazloženo odločbo. O izpitu se sestavi zapisnik po obrazcu, ki je se «lavni del tega pravilnika. 'Zapisnik podpišejo vm člani izpitne komisije. tl. člen Kandidat dela najprej izpit iz praktičnega, nato pa iz teoretičnega dela. Praktični del strokovnega izpita obsega praktično nalogo in njeno pojasnitev. Kandidat dela praktično nalogo pod nadzorstvom člana izpitne komisije. Pri praktičnem delu izpita mora izdelati kandidat enega ali več predmetov iz svoje stroke, ki mu ga ali ki mu jih določi komisija. Predmete je treba tako izbrati, ' i jih more kandidat izdelati v krajšem času. Izdelam predmeti se morajo po komisijskem pregledu in oceni vrniti kandidatu oz. lastniku. Komisija lahko odkupi izdelani predmet, če se dogovori z lastnikom glede kupnine. Če je bil kandidat zaradi bolezni ali iz drugih važnih razlogov zadržan, da skonča predpisani izdelek o pravem času, mu lahko izpitna komisija na njegovo prošnjo podaljša rok za izdelavo predmeta. Če obrtna stroka ne dopušča, da bi kandidat predmet izdelal, se zahteva, da skonča določeno delo v svoji stroki ali da izdela načrt predmeta. Pri praktičnem delu izpita (praktična naloga) po jasni kandidat pred izpitno komisijo, kako je nalogo delal in vse, kar je v zvezi z izdelavo naloge: razumevanje naloge, risb, konstrukcije strojev, tehnološkega procesa idr. Na podlagi praktične naloge in pojasnil oceni izpitna komisija, ali je kandidat napravil praktični del izpita ali ne. Kandidat, ki ne napravi praktičnega dela izpita, ga sme ponoviti v roku, ki mu ga določi izpitna komisija. 12. člen K teoretičnemu delu izpita se pripustijo samo kandidati, ki so napravili praktični del izpita. Teoretični del izpita obsega predmete teoretičnega strokovnega znanja in se dela ustno ali pa tudi pismeno. Pri teoretičnem delu izpita mora kandidat pokazati potrebno teoretično znanje in poznavanje tvarine vseh predmetov* iz katerih dela izpit. Ustni del teoretičnega izpita obsega najmanj tri vprašanja iz blagoznanstva (material, orodje, stroji, obdelava). Stavljena vprašanja morajo obsegati poleg navedenega še po eno računsko kalkulacijo iz stroke in skiciranje, n. pr. strojni deli, orodje, detajli stroja itd. Vsa vprašanja in naloge iz teoretičnega dela izpita si izbere kandidat po sistemu vlečenja listkov. Zato mora izpitna komisija pripraviti najmanj 5 listkov več, kot ie kandidatov iz posameznih obrtnih strok. Teoretični del izpita se nanaša na obrtno stroko in ne obsega vprašanj iz predmetov, o katerih je bil kandidat že izprašan na nižji strokovni šoli. Po končanem teoretičnem debi izpita oceni izpitna Niiisija kandidatovo znanje. Če kandidat pri teore- tičnem delu izpita ne pokaže pozitivnega znanja, mu komisija določi rok, v katerem lahko dela popravni izpit iz teoretičnega dela izpita. Ocenjevanje 13. člen Pri teoretičnem dein izpita morajo biti ves čad navzoči predsednik in vsi člani komisije. Komisija ocenjuje kandidate na tajnem posvetovanju z večino glasov. Če je število glasov enako, odloča predsednikov glas. Kandidat se oceni posebej za uspeh praktičnega in posebej za uspeh teoretičnega dela izpita z oceno »odlično», »prav dobro<, »dobrot, »zadostno« in »slabo«. Ocena »slabo« je negativna, druge so pozitivne. Uspeh izpita se oceni z oceno »izpit je napravil«, »izpita ni napravil«. Ta ocena se zapiše v spričevalo; ustrezne ocene pa, navedene v prednjem odstavku, se zapišejo v zapisnik. Ocena se kandidatu takoj pove, ko je izpit zaključen. Če oceni komisija, da kandidat izpita ni napravil, mora svojo oceno obrazložiti. Končna ocena se določi na podlagi ocenitve vsakega kandidatovega znanja, ki ga je pokazal pri izpitu, ne pa z aritmetično sredino iz posameznih ocen. Izdaja pomočniškega spričevala 14. Člen Kandidata, ki je dobil pozitivno oceno iz praktičnega in teoretičnega dela izpita, prizna izpitna komisija za obrtnega pomočnika in mu o tem izda spričevalo po obrazcu, ki je sestavni del tega začasnega navodila. Ponavljanje izpita 15. člen Izpit se lahko ponavlja dvakrat. Kandidat, ki je bil iz praktičnega dela izpita ocenjen z oceno »zadostilo«, iz teoretičnega dela pa z oceno »slabo«, mora ponavljati oba dela izpita. Rok za tako ponavljanje izpita ne sme biti krajši od šest mesecev in ne daljši od enega leta. Kandidat, ki je bil iz praktičnega dela izpita ocenjen z oceno najmanj »dobro«, iz teoretičnega dela pa z oceno »slabo«, ponavlja samo teoretični del izpita v roku, ki ga določi izpitna komisija. Rok za ponavljanje teoretičnega dela izpita ne sme biti daljši od šest mesecev. i Zoper odločbo komisije, izdano po prednjih odstavkih, je v 8 dneh po prejemu dovoljena pritožba; ] o pritožbi odloči organ, pristojen za obrtne zadeve i okrajnega (mestnega) ljudskega odbora, pri katerem j je pomočniška izpitna komisija. Če se pritožbi ugodi, sestavi predsednik komisije novo izpitno komisijo z , drugimi člani, kakor je bila sestavljena prva komisija, 1 in določi rok za izpit tako, da se dela Izpit najpozneje v enem mesecu potem, ko prejme izpitna komisija odločbo poverjenikov. Zoper odločbo nove izpitne1 komisije o uspehu izpita ni pritožbe. Kandidat, ki ponavlja izpit, mora prošnji za pripustitev k izpitu priložiti potrdilo, da je bil v roku, ki mu je bil določen za ponavljanje izpita, zaposlen v i obrtni stroki, iz katere ponavlja izpit. Izdaja potrdila o dovršitvi učenja brez pomočniškega izpita 16. člen Ce kandidat pomočniškega izpita ni napravil, ker je tudi pri ponovnem opravljanju izpita pokazal nezadostno znanje in nima več pravice, ponavljati pomočniškega izpita, mu pristojna obrtna zbornica izda na njegovo zahtevo posebno potrdilo, da je dovršil učenje brez pomočniškega izpita. Administrativno delo komisij 17. člen Pisarniško delo za pomočniško izpitno komisijo opravlja okrajna (mestna) obrtna zbornica v mestu, kjer je pomočniška izpitna komisija. Vsi stroški s poslovanjem komisije gredo v breme obrtne zbornice okraja (mesta), iz katerega je kandidat. Obrtna zbornica vodi za pomočniško izpitno komisijo vpisnik prijav za opravljanje pomočniških izpitov po obrazcu, ki je sestavni del tega pravilnika. 18. člen Vpisnike prijav za opravljanje pomočniških izpitov, zapisnike o pomočniških izpitih in drugi arhiv ] omočniške izpitne komisije hrani obrtna zbornica na sedežu izpitne komisije. Evidenca izpitov 19. člen Evidenco o opravljenih pomočniških izpitih za vse območje LRS vodi republiška obrtna zbornica. Zato pošiljajo obrtne zbornice, ki vodijo poslovanje pomočniških izpitnih komisij, trimesečna poročila republiški obrtni zbornici. Poročila morajo obsegati podatke iz vpisnika prijav za opravljanje pomočniških izpitov. Izpitne pristojbine 20. člen Za opravljanje pomočniškega izpita se lahko od kandidata zahteva plačilo izpitne pristojbine v višini, kot jo določi republiški organ državne uprave, ki je pristojen za obrtne zadeve. Članom izpitne komisije pripadajo nagrade po veljavnih predpisih. Nadzorstvo nad izpiti 21. člen Delo pomočniških izpitnih komisij nadzoruje organ, ki je pristojen za obrtne zadeve okrajnega (mestnega) ljudskega odbora. Splošno nadzorstvo nad opravljanjem pomočniških izpitov ima republiški organ državne uprave, ki je pristojen za obrtne zadeve; ta lahko v sporazumu z ustreznimi organi predpiše tudi natančnejši izpitni program za posamezne obrtne stroke in določi tudi izpitne roke. Končne določbe 22. člen Ta pravilnik velja od dneva objave v ^Uradnem listu LRS«. Št. 3227/1 Ljubljana, dne 25. oktobra 1951. Minister — predsednik Sveta vlade LRS za industrijo: Franc Leskošek 1. r. Obrazec 2 POMOČNIŠKA IZPITNA KOMISIJA v .................. ZAPISNIK o opravljanju izpita za obrtnega pomočnika sestavljen v ............. dne ................. iz obrtne stroke _______________________ Izpit se je pričel ob...............uri. Člani komisije: Predsednik: -----...____________________ Člani: 1______________________________ 2....—_______________1,________ 3. ............................ Kandidat: ..........-...—, je vpisan pod zap. št..vpisnika. Praktično znanje: Kandidat je dobil tele naloge: 0'ede na ta uspeh razglaša pomočniška izpitna komisija na podlagi drugega odstavka 19. člena zakona o obrtništvu, da je imenovani dne -............postal obrtni pomočnik iz stroke.............. ....... in mu o tem izdaja pomočniško spričevalo. II...............----------je na izpitu pokazal iz praktičnega dela-----------------------uspeh iz teoretičnega dela ---------------,_____uspeh. Glede na ta uspeh kandidat ni napravil izpita in pomočniška izpitna komisija določa na podlagi drugega odstavka 19. člena zakona o obrtništvu, da imenovani lahko ponovi pomočniški izpit po ................ mesecih. Izpit ponavlja iz praktičnega in teoretičnega dela — samo iz teoretičnega dela. Obrazložitev: 0 tem bo izdala komisija pismeno odločbo. Izpit je bil zaključen ob------uri. člani: _ * 1 Predsednik 1.--------------------- izpitne komisije: 2______________________ 3._____________________ Neustrezno besedilo v obrazcu prečrtaj! Predmet je kandidat izdelal v delavnici — pod nadzorstvom ......—............. v času od do------- Kratka ocena izdelka: Ocena iz praktičnega znanja: Teoretično znanje Kandidat je dobi tale vprašanja: 1. ---------------------- Ocena --------------- 8. ~~— --------—.—— — Ocena -----------...--- 4. ............—......... Ocena ...-..-........ Ocena iz teoretičnega znanja: Na podlagi dokazanega znanja je komisija enoglasno z večino glasov in proti glasu člana ________ odloči la: I-...................-...- je opravil izpit za obrtnega pomočnika iz praktičnega dela z (s) .—....... uspeh «m iz teoretičnega dela z (s) —_______ uspehom. Obrazec 8 POMOČNIŠKA IZPITNA KOMISIJA v ____________ Zap. št. vpisnika.. ........, dne....195 Takse prosto po 7. točki 6. člena zakona o taksah POMOČNIŠKO SPRIČEVALO --------------------, roj....... v (na)...- -----------, okraj ---------, ljudska republika -------------, je dne ........ napravil pred to izpitno komisijo p om očniški izpit iz obrti: Na podlagi drugega odstavka 19. člena zakona o obrtništvu ga za to pomočniška izpitna komisija prizna za obrtnega pomočnika iz navedene stroke in mu o tem izda to pomočniško spričevalo. člani izpitne komisije: Predsednik j izpitne komisije: 2. ------------------ Obrazec 4 POMOČNIŠKA IZPITNA KOMISIJA v ___________________ Zap. št. vpisnika: . —............, dne .... 195 ODLOČBA Glede na znanje, ki ga je pokazal(a) ....... —......, roj-----------stanujoč -------------, na pomočniškem izpitu dne...........iz stroke_______ ...—...... pomočniška izpitna komisija v -....... na podlagi četrtega odstavka 19. člena zakona o obrtništvu odloča:' ...................pomočniškega izpita ni napravil(a) in ga lahko ponovi po......—.... mesecih, najprej v mesecu ............ 195 . Izpit ponavlja iz praktič- nega in teoretičnega dela — samo iz teoretičnega dela. Zoper to odločbo je v 8 dneh po prejemu odločbe . dovoljena pritožba na poverjeništvo za obrt oz. na organ, ki je pristojen za obrt na okraju (mestu); morebitna, pri tožba, kolkovana po tar. št. 5 ZT za 90 din, se vloži pri tej izpitni komisiji. Taksa po tar. št. 7 ZT v znesku 150 din je plačana in na odločiti predpisano uničena. Utemeljitev: Na pomočniškem izpitu dne................. je kandidat dobil iz praktičnega dela.........oceno, iz teoretičnega dela pa ...........oceno. Izpita ni napravil, ker (obrazložitev): Rok za ponavljanje izpita je primeren glede na kandidatovo pomanjkljivo znanje, ki ga lahko izboljša v določenem roku. K ponovnemu izpitu mora kandidat predložiti potrdilo, da je bil v roku, ki je določen za ponavljanje izpita, zaposlen v stroki, iz katere pomočniškega izpita ni napravil. Dostavljeno: 1. (Naslov kandidata) Predsednik 2- ROZ izpitne komisije: 195. Na podlagi 29. člena zakona o obrtništvu v zvezi s VI. točko odloka o reorganizaciji vlade LRS izdaja Svet vlade LRS za industrijo pravilnik o opravljanju mojstrskih izpitov Sestava izpitnih komisij 1. člen. Izpit za obrtnega mojstra se dela praviloma pred tričlansko mojstrsko izpitno komisijo, ki jo sestavljajo predsednik in dva člana. Komisija je sestavljena iz štirih članov vštevši predsednika pri izpitih iz tehle obrtnih strok: podkov- sko kovaštvo; nožarstvo in izdelovanje medicinskih instrumentov; instalaterstvo parnega, vodnega in zračnega ogrevanja; instalaterstvo vodovoda, kanalizacije in plinskih naprav;; elektroinstalaterstvo; elektromehanika; radiomehanika; elektromontaža; zidarstvo; vod-njakarstvb; tesarstvo; kamnoseštvo; mesarstvo; izdelovanje klobas in črevarstvo; kozmetika; optika. Republiški organ državne uprave, pristojen za obrtne zadeve, lahko tudi za druge obrtne stroke določi, da sestavljajo mojstrsko izpitno komisijo za izpit iz posameznih obrtnih strok po štirje člani. 2. člen. Predsednika, enega ali več namestnikov in potrebno število članov mojstrske izpitne komisije imenuje za dobo enega leta po predlogu republiške obrtne zbornice republiški organ državne uprave, pristojen za obrtne zadeve. Predsednik izpitne komisije mora imeti fakultetno ali višjo strokovno izobrazbo. Za člane komisije se imenujejo iz posameznih obrtnih strok obrtni mojstri, ki se odlikujejo po strokovnem znanju in strokovni sposobnosti, ter strokovnjaki z ustrezno visokošolsko ali višjo strokovno izobrazbo. 3. člen. Za vsak posamezni mojstrski izpit sestavi predsednik komisije izmed imenovanih oseb komisijo. Komisiji predseduje sam ali eden njegovih namestnikov, ki ga določi. Kot člana določi v komisijo, kadar ta šteje 3 člane, dva strokovnjaka ustrezne obrtne stroke. Če pa je komisija sestavljena iz 4 članov, mora imeti en član komisije visokošolsko ali višjo strokovno izobrazbo iz ustrezne stroke. član izpitne komisije ne more biti, kdor je s kandidatom v sorodstvu v raVni ali stranski vrsti do drugega kolena ali pri komer je delal kandidat zadnje tri mesece |bred izpitom. Dolžnosti predsednika in članov izpitnih komisij 4. člen. Dolžnosti predsednika izpitne komisije so: 1- da sklicuje seje komisije in jih vodi; 2. da razporeja izpite; 3. da sestavlja komisije za posamezne izpite; 4. da predseduje izpitni komisiji; 5. da nadzoruje delo izpitnih komisij, ki jim ne predseduje, tčr da skrbi za pravilno in enotno delo/ izpitnih komisij; 6. da podpisuje spričevala, odločbe in sporočila izpitne komisije in da potrjuje seznani Članov izpitnih komisij za izplačilo honorarjev. Namestnik predsednika izpitne komisije ima ustrezne dolžnosti, kadar predseduje izpitni komisiji. V odsotnosti predsednika izpitne komisije opravlja vse njegove dolžnosti namestnik. 5. člen. Dolžnosti članov izpitne komisije so: 1. da se udeležujejo sej izpitne komisije in da dajejo svoje mnenje o zadevah, ki jih predloži predsednik izpitne komisije v rešitev; 2. da po predsednikovem razporedu sestavijo v danem roku izpitne naloge; 3. da pregledajo kandidatove izdelke in predložijo o tem svoje poročilo; •4. da sprašujejo in ocenjujejo kandidate; 5. da sopodpisujejo spričevala in zapisnike. 6. člen. Kdor je imenovan za člana mojstrske izpitne komisije, to dolžnosti ne more odkloniti brez utemeljenega razloga. Če član izpitne komisije svojo dolžnost zanemarja, ga republiški organ državne uprave, pristojen za obrtno-zadeve, po predlogu predsednika izpitne komisije kaznuje z denarno kaznijo do 1.000 dinarjev. Zoper to odločbo o kaznovanju je v 15 dneh po prejemu odločbe dovoljena pritožba na višji organ. Območje izpitnih komisij 7. člen. Za opravljanje mojstrskih izpitov se postavijo mojstrske izpitne komisije; te imajo tole okoliše: v Celju za območje: MLO Celje in OLO Celje okolica, Krško, Poljčane, Šoštanj in Trbovlje; v Gorici za območje: OLO Gorica in Tolmin; v Kranju za otimočje: Jesenico in Kranj ter OLO Kranj okolica in Radovljica; v Ljubljani za območje: MLO glavnega mesta Ljubljane in OLO Grosuplje, Idrija, Ilirska Bistrica, Kamnik, Kočevje, Ljubljana okolica, Postojna in Sežana ter za območje vse Slovenije iz tistih obrtnih strok, iz katerih se dela mojstrski izpit samo v Ljubljani; v Mariboru za območje: MLO Maribor in OLO Ljutomer, Maribor okolica, Ptuj, Radgona in Slovenj Gradec; v Murski Soboti za območje: OLO Lendava in Murska Sobota; v Novem mestu za območje: OLO Črnomelj, Novo mesto in Trebnje. Vsaka izpitna komisija ima svoj pecat. Področje izpitnih komisij Z 8. člen. Mojstrski izpit se sme delati samo pred krajevno (7. čl.) in stvarno pristojno izpitno komisijo. Stvarna pristojnost mojstrske komisije se določa po obrtnih strokah. ž£a posamezne obrtne stroke so stvarno pristojne teto izpitne komisije: Obrtna stroka Stva,:no PP^jna štev. komisija 1. Kovaštvo (orodno, vozovno Celje, Gorica, Kranj, in umetno) Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto 2. Podkovsko kovaštvo Ljubljana 3. Kotla rstvo in bakrarstvo Ljubljana 4. Ključavničarstvo (stavbno, Celje, Ljubljana, Ma- , umetno in orodjarsko ter iz- ribor delovanje tehtnic) 5. Strojno ključavničarstvo (ko- Celje, Ljubljana, Ma- vinostnigarstvo) ribor Obrisa stroka Stvarno pristojna komi Ai ja 6. Mehanika Celje, Ljubljana, Ma- 7. Mehanika motornih vozil ribor Celje, Ljubljana, Ma- 8. Precizna mehanika ribor Celje, Ljubljana, Ma- 0. Kleparstvo (stavbno, orna- ribor Celje, Ljubljana, Ma- mentalno, galanterijsko in ribor karoserijsko) 10. Livarstvo (umetno livarstvo) Ljubljana, Maribor 11. Graverstvo in pečatarstvo Ljubljana 12. Nožarstvo in izdelovanje medicinskih instrumentov Ljubljana 13. Tnstalalerstvo parnega, vodnega in zračnega ogrevanja Ljubljana 14. Instalaterstvo vodovodnih in plinskih-maprav Ljubljana, Maribor 15. Zlatarstvo Celje, Ljubljana 16. Urarstvo Ljubljana, Maribor 17. Optika Ljubljana 18. Orožarstvo (puškarstvo) Ljubljana 19. Pasarstvo (cizelarstvo in ko-vinostiskarstvo) Ljubljana 20. Elektroinstalatcrstvo (močnega in šibkega toka) Ljubljana 2L Elektromehanika Ljubljana 22. Izdelovanje akumulatorskih baterij Ljubljana 23. Elektromontaža (dvigal in drugih elektromotornih na- prav) Ljubljana 24. Galvanizacija in galvanopla-stika (brušenje in poliranje) Ljubljana 25. Radiomehanika Ljubljana 26. Barvarstvo in kemično čiščenje obtok Ljubljana 27. Vulkanizacija Ljubljana 28. Lončarstvo in keramika Ljubljana, Maribor 29. Izdelovanje umetnega kamna in predmetov iz betona in umetnega kamna Ljubljana 30. Kamnoseštvo in kiparstvo Ljubljana 31. Zidarstvo Ljubljana 32. Vodnjak ai'stvo Ljubljana 33. Štukaterstvo (sadrarstvo in fasadarstvo) Ljubljana 34. Krovstvo Ljubljana 35. Parketarstvo I vjubljana 36. Tesarstvo Ljubljana 37. Pečarstvo (izdelava pečnic in postavljanje peči) Ljubljana, Maribor 38. Sobno slikarstvo ] 39. Pleskarstvo i Celje, Kranj 40. Črkoslikarstvo ^ Ljubljana, Maribor 4L Dimnikarstvo Ljubljana Zap. Obrtna stroka štev. Stvarno pristojna komisija Zap. štev. Obrtna strok» Stvarno pristojna komisija 42. Kolarstvo (izdelovanje roserij) 43. Mizarstvo (pohištveno stavbno) 44. Pletarstvo 45. Sodarstvo 46. Ščetarstvo 47. Rezbarstvo, podobarstvo pozlatarstvo 48. Lesno strugarstvo 49 ' Modelno mizarstvo 50. Izdelovanje čolnov 51. Knjigoveštvo in kartonaža 52. Krojaštvo narodnih noš 53. Krojaštvo moške obleke 54. Krojaštvo ženske obleke 55. Krojaštvo perila 56. Tkalstvo 57. Izdelovanje preprog 58. Pletilstvo 69. Moško klobučarstvo 60. Žensko klobučarstvo 61. Izdelovanje čepic ka- Celje, Gorica, Kranj, Ljubljana, Maribor in Novo mesto in Celje, Gorica, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota in Novo mesto Ljubljana, Maribor Kranj, Ljubljana, Maribor in Murska Sobota Ljubljana Ljubljana Ljubljana Ljubljana, Maribor Gorica, Ljubljana Ljubljana, Maribor Ljubljana Celje, Gorica, Kranj, Maribor, Ljubljana, Murska Sobota in Novo mesto Ljubljana Ljubljana Ljubljana, Maribor, Novo mesto Ljubljana, Maribor Ljubljana, Maribor Ljubljana, Maribor 76. Izdelovanje ortopedskih pripomočkov Ljubljana 77. Mlinarstvo Celje, Ljubljana, Ma- ribor 78. Pekarstvo Celje, Gorica, Kranj, Ljubljana, Maribor in Novo mesto 79. Slaščičarstvo (izdelovanje sladoleda, keksov, kanditov in bonbonov) . Ljubljana, Maribor 80. Orientalsko slaščičarstvo (izdelovanje sladoleda, boze in alve) Ljubljana 81. Medičarstvo, svečarstvo in voskarstvo Ljubljana 82. Mesarstvo, izdelovanje klobas in črevarstvo Ljubljana, Maribor 83. Izdelovanje čajev in drog, konserviranega sadja, sočivja in jedilnih začimb Ljubljana 84. Tiskarstvo Ljubljana 85. Izdelovanje klišejev in matic Ljubljana 87. Brivstvo 87. Frizerstvo (lasuljarstvo) 88. Kozmetika 89. Fotografiranje 90. Steklarstvo 91. Izdelovanje glasbil 92. Vozno ličarstvo 93. Glavnikarstvo 1 Celje, Gorica, Kranj, J Ljubljana, Maribor Ljubljana Ljubljana Ljubljana, Maribor Ljubljana Ljubljana Kranj, Ljubljana 62. Izdelovanje steznikov in pasov 63. Dežnikarstvo 64. Tapetništvo, dekoraterstvo (pohištveno) 65 Vozno tapetništvo 66. Izdelovanje prešitih odej Ljubljani Ljubljana Ljubljana, Maribor Ljubljana, Maribor Ljubljana Za opravljanje izpita iz tistih strok, za katere ni postavljena mojstrska izpitna komisija v vseh okoliših, je za kandidata, ki je zaposlen v okolišu, v katerem ni postavljena stvarno pristojna mojstrska izpitna komisija za njegovo stroko, krajevno in stvarno pristojna na jbližja mojstrska izpitna komisija te stroke, v katere območju je bil kandidat zaposlen v zadnjih šestih mesecih pred izpitom. , 67. Vrvarstvo 68. Krznarstvo in kožuharstvo 69. Strojarstvo (irharstvo) 70. Sedlarstvo (jermenarstvo) 71. Izdelovanje opank 72. Izdelovanje copat- 73. Čevljarstvo Ljubljana Ljubljana Ljubljana Celje, Ljubljana, Maribor in Novo mesto Kranj, Ljubljana Kranj, Ljubljana Celje, Gorica, Kranj, Ljubljana, Maribor, Mursksf Sobota in Novo mesto 74. Izdelovanje usnjene galanterije Ljubljana, Maribor 75. Rokavičarstvo Ljubljana 9. člen. Republiški organ državne uprave, pristojen za obrtne zadeve, lahko po predlogu republiške obrtne zbornice določi, da se tudi iz drugih obrtnih strok dela mojstrski izpit samo pri izpitni komisiji v Ljubljani ali pa da se iz obrtnih strok, ki so navedene v prednjem členu, dela mojstrski izpit pri kaki drugi mojstrski izpitni komisiji. 10. člen. Republiški organ državne uprave, pristojen za obrtne zadeve, lahko sporazumno z republiškim organom za prosveto in po predlogu republiške obrtne zbornice določi, da se dela mojstrski izpit iz obrtnih strok, za katere so ustanovljene posebne mojstrske šole, samo pred mojstrsko izpitno komisijo na taki mojstrski šoli. Pripustitev k izpitu 11. člen. Pravico, delati izpit za obrtnega mojstra, ima obrtni pomočnik, če je bil po opravljenem pomočniškem izpitu ali po uspešno končani strokovni šoli, ki daje kvalifikacijo obrtnega pomočnika, zaposlen štiri leta v obrti, kolikor s posebnimi predpisi za posamezne obrtne stroke ni predpisan krajši ali daljši čas zaposlitve kot obrtni pomočnik. Izjemoma lahko republiški organ državne uprave, pristojen za obrtne zadeve, spregleda posameznikom dokaz usposobljenosti po prednjem odstavku ali dovoli olajšave. 12- člen. Kolkovano prošnjo za pripustitev k mojstrskemu izpitu vloži kandidat neposredno pri pristojni mojstrski "izpitni komisiji, v katere območju je kandidat zaposlen poslednjih šest mesecev pred izpitom. Če kandidat ni zaposlen, vloži prošnjo pri mojstrski izpitni komisiji, v katere območju stalno prebiva. V prošnji mora kandidat navesti, ali je že delal mojstrski izpit in kje. Prošnji je treba priložiti: 1. pomočniško s>.lčcvalo oz. spričevalo o uspešno končani strokovni šoli, ki daje kvalifikacijo obrtnega pomočnika; 2. potrdila o dobi zaposlitve kot obrtni pomočnik; 3. kratek svojeročno napisani popis strokovne zaposlitve do izpita; 4. potrdilo o bivanju zadnjih šest mesecev pred izpitom; 5. potrdilo o plačani izpitni pristojbini. 13. člen. Prošnja za pripustitev k mojstrskemu izpitu se takoj vpiše v vpisnilc mojstrskih izpitov, nato pa se z vsemi prilogami predloži predsedniku izpitne komisije. Če kandidat nima pogojev za pripustitev k mojstrskemu izpitu, izda predsednik izpitne komisije odločbo, da se kandidat ne pripusti k izpitu, sicer pa pripusti karr’Feteta k izpitu. Obvestilo o izpitu se mora vročiti kandidatu in članom izpitne komisije pismeno najmanj 8 dni pred izpitom. Zoper odločbo, s katero se kandidat ne prepusti k izpitu, je dovoljena v osmih dneh po prejemu odločbe pritožba na republiški organ državne uprave, ki je pristojen za obrtne zadeve; ta odloči dokončno, če se pritožbi ugodi, pokliče predsednik izpitne komisije kandidata na izpit. 14. člen. Če za opravljanje mojsbakega izpita iz posamezne obrtne stroke zaradi pomanjkanja izpraševalcev ali Iz drugih razlogov izjemoma ni mogoče postaviti izpitne komisije, določi republiški organ drzavqe uprave, pristojen za obrtne zadeve, po predlogu predsednika krajevno pristojne mojstrske izpitne komisije drugo iz- pitno komisijo, pred katero bo kandidat delal izpit. Zoper to odločbo ni pritožbe. Potek izpita 16. člen. Izpit je javen in obsega praktični in teoretični del. Pri mojstrskem izpitu mora kandidat pokazati, da praktično in teoretično popolnoma obvlada svojo stroko in da je sposoben samostojno voditi obrtni obrat. Isti dan sme opravljati izpit pred isto izpitno komisijo največ šest kandidatov. 0 izpitu se sestavi zapisnik za vsakega kandidata posebej po obrazcu, ki je sestavni del tega pravilnika. Zapisnik podpišejo vsi člani izpitne komisije. 16. člen. Pri praktičnem delu izpita mora iadelati kandidat enega ali več predmetov iz svoje stroke, ki mu ga ali ki mu jih določi komisija, če obrtna stroka ne dopušča, da^bi kandidat tak predmet izdelal, se zahteva, da izvrši določeno delo v svoji stroki ali da izdela načrt predmeta. Predmete je treba tako izbrati, da jih more kandidat izdelati v krajšem času in hrez večjih stroškov. Izdelani predmeti se morajo po komisijskem pregledu in ocčni praviloma vrniti kandidatu! Komisija lahko odkupi izdelani predmet, če se dogovori s kandidatom glede kupnine. 17. člen. Predmet mora izdelati kandidat v delavnici, ki jo določi izpitna komisija. Pri odrejanju roka za opravljanje praktičnega izpita je treba paziti na to, da je v tem roku kandidatu tehnično mogoče, da predmet pravočasno izideta. Preden kandidat prične z delom predpisanega izdelka, mora predložiti izpitni komisiji v predpisanem roku obrtniške predkalkulacije za ta izdelek kakor tudi ustrezne skice, načrte, kroje in podobno, opis materiala in surovin, ki jih bo uporabljal pri delu. Po končanem delu mora kandidat predložiti obračunske kalkulacijo. Nadzorstvo nad izdelovanjem predmeta ima en član komisije; o tem poroča izpitni komisiji. 18. člen. Če kandidat zaradi bolezni ali iz drugih važnih razlogov ne more predpisanega izdelka končati o pravem času, mu lahko izpitna komisija na njegovo zahtevo podaljša rok za izdelavo predmeta. 16. člen. K teoretičnemu delu izpita se pripusti samo kandidat, ki je napravil praktični det izpita. Pri teoretičnem izpitu mora kandidat pokazati: 1. strokovno poznanje obrtne stroke, iz katere dela izpit: 2. poziranje osnov knjigovodstva, računstva in poslovnega spisja; 3. splošno poznanje predpisov. Iz znanja po prvi točki mora kandidat pokazati, da pozna lastnost surovin in materiala, iz katerega se izdelujejo predmeti njegove stroke, da pozna njih kakovost, način nabave in cene. Prav tako mora poznati stroje, motorje in orodje ter druge naprave, ki se uporabljajo v obratu iz njegove stroke, in dokazati, ali zna stroje, naprave in orodje pravilno uporabljati. Na izdelanem predmetu mora pokazati in predstaviti tehnično metodo dela pri izdelovanju obrtnih izdelkov. Iz znanja pod 2. točko mora kandidat dokazati, da zna za izdelek sestaviti kalkulacijo in določiti ceno ter da pozna osnovna načela knjigovodstva, računstva in poslovnega spisja. Ta del teoretičnega izpita se opravlja pismeno in ustno. Iz znanja pod 3. točko mora kandidat pokazati splošno poznanje predpisov, kot so: ustava FLRJ in LRS, zakon o obrtništvu, predpisi o vajencih, o socialnem zavarovanju, predpisi o ljudskih odborih (nastanek, razvoj, pristojnost in naloge), osnovni predpisi o poslovanju z banko, predpisi o davkih, o delovnih razmerjih, o inšpekciji dela, temeljne določbe o gospodarjenju z državnimi gospodarskimi podjetji in z višjimi gospodarskimi združenji po delovnih kolektivih, temeljne določbe o prejemkih delovne sile v obrtništvu, določbe o dopustih in temeljne določbe zakona o državnih uslužbencih. Vsa vprašanja in naloge iz teoretičnega dela izpita si izbere kandidat po sistemu vlečenja listkov. Zato mora izpitna komisija pripraviti najmanj 5 listkov več, kot je kandidatov iz posameznih obrtnih strok. Ocenicvauje 20. člen. Pri teoretičnem izpitu morajo biti ves čas navzoči predsednik in vsi člani komisije. Komisija ocenjuje kandidate na tajnem posvetovanju z večino glasov. Če je število glasov enako, odloča predsednikov glas.. Kandidat se oceni posebej za uspeh praktičnega in posebej za uspeh teoretičnega dela izpita z oceno >odlično«, >prav dobro«, sdobro«, zadostno« in >slabo«. Ocena »slabo« je negativna, druge so pozitivne. Uspeh izpita je ocenjuje z oceno »izpit je napravil«. »izpita ni napravil«. Ta ocena se zapiše v spričevalo, ustrezne ocene pa, navedene v prednjem odstavku, se zapišejo v zapisnik. Ocena se kandidatu takoj pove, ko je izpit zaklju- < čen. Če oceni komisija, da kandidat izpita ni napravil, mora svojo oceno obrazložiti. Končna ocena se določi na podlagi ocenitve vsega kandidatovega znanja, ki ga je pokazal pri izpitu, ne pa z aritmetično sredino iz posameznih ocen. Izdaja mojstrskega spričevala n 21. člen. Če kandidat izpita napravi, ga komisija prizna za obrtnega mojstra določene stroke in mu o tem izda mojstrsko spričevalo po obrazcu, ki je sestavni del tega pravilnika. Ponavljanje izpita 22. člen Če kandidat izpita ne napravi, mu določi komisija rok, v katerem lahko ponovi mojstrski izpit, in mu izda o tem pismeno in obrazloženo odločbo. Kandidat, ki je bil iz praktičnega dela izpita ocenjen z oceno »zadostno«, iz teoretičnega dela pa z oceno »slabo«, mora ponavljati oba dela izpita. Rok za ponavljanje obeh delov mojstrskega izpita ne sme biti krajši od šestih mesecev in ne daljši od dveh let. Kandidat, ki je bil iz praktičnega dela izpita ocenjen z oceno najmanj »dobro«, iz teoretičnega dela pa z oceno »slabo«, ponavlja samo teoretični del izpita v roku, ki ga določi izpitna komisija. Rok za ponavljanje teoretičnega dela izpita ne sme biti krajši od treh in ne daljši od šest mesecev. Kandidat, ki ponavlja izpit, se mora znova priglasiti k izpitu pri tisti komisiji, pri kateri je opravil praktični del izpita. Kandidat, ki se po preteku roka, ki ga je določila izpitna komisija, priglasi k ponavljanju izpita, mora predložiti dokaz, da je bil v tem času zaposlen v stroki, iz katere ponavlja izpit. Zoper odločbo komisijo o ponavljanju izpita po prednjih odstavkih je v 8 dneh po prejemu odločbe dovoljena pritožba; o pritožbi odloči republiški organ državne uprave, pristojen za obrtne zadeve. Če se pritožbi ugodi, sestavi predsednik komisije novo izpitno komisijo z drugimi člani, kakor je bila sestavljana prva komisija, in določi rok za izpit tako, da se dela izpit najpozneje v enem mesecu potem, ko prejme izpitna komisija odločbo republiškega organa državne pprave. Zoper odločbo nove izpitne komisije o uspehu izpita ni pritožbe. Administrativno delo izpitnih komisij 23. člen Pisarniško delo za mojstrsko izpitno komisijo opravlja okrajna (mestna) obrtna zbornica v mesta, kjer je mojstrska izpitna komisija, razen za mojstrsko izpitno komisijo v Ljubljani, za katero opravlja to delo republiška obrtna zbornica. Vpisnike prijav (prošnje) za opravljanje mojstrskih izpitov, zapisnike o mojstrskih izpitih in drugi arhiv mojstrske'izpitne komisije hrani obrtna zbornica, ki opravlja pisarniško delo za mojstrsko izpitno komisijo. Vse stroške z delom mojstrske izpitne komisije plača obrtna zbornica, ki opravlja pisarniško delo za mojstrsko izpitno komisijo. Njej pripadajo tudi določene izpitne pristojbine. Evidenca izpitov 24. člen Evidenco o opravljenih mojstrskih izpitih vodi za vse območje LRS republiška obrtna zbornica. Zato pošiljajo obrtne zbornice, ki vodijo delo mojstrskih izpitnih komisij trimesečna poročila republiški obrtni zbornici. Poročila morajo obsegati podatke iz vpisnika mojstrskih izpitov. Izpitne pristojbine 8 M n js O 25. člen Za opravljanje mojstrskega izpita je kandidat dolžan vnaprej plačati pri pristojni obrtni zbornici, ki opravlja pisarniško delo za mojstrsko izpitno komisijo, izpitno pristojbino v določenem znesku. Višino pristojbine za posamezne obrtne stroke enotno določi republiški organ državne uprave, ki je pristojen za obrtne zadeve, po predlogu republiške obrtne zbornice v mejah od 500 do 1500 din. Če ponavlja kandidat izpit iz obeh delov izpita, mora znova plačati določeno pristojbino. Če ponavlja kandidat izpit samo iz teoretičnega dela izpita, znaša izpitna pristojbina polovico določene pristojbine. Razen določenih pristojbin se od kandidata ne sme pobirati nobena druga pristojbina ali taksa. Stroški, ki so zvezani s praktičnim delom izpita, gredo v kandidatovo breme. Članom izpitne komisije pripadajo nagrade po veljavnih predpisih. 26. člen Pristdjbina iz 25. člena tega pravilnika se vrne kandidatu ob njegovih stroških, če ni pripuščen k izpitu ali če najpozneje tri dni pred izpitom poda izpitni komisiji izjavo, da odstopa od izpitov. 35 «2 —i fc 3- Nadzorstvo nad izpiti 27. člen Delo mojstrskih izpitnih komisij nadzoruje republiški organ državne uprave, pristojen za obrtne zadeve; ta lahko v sporazumu z ustreznimi organi predpise tudi natančnejši izpitni program in določi izpitne roke. Končne določbe 26. člen Ta pravilnik velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. Št. 3227/1 Ljubljana, dne 25. oktobra 1951. Minister — predsednik Sveta vlade LRS, za industrijo: Franc Leskošek 1. r. Opomba Datum izdaje odločbe o neuspešno opravljenem izpitu - Ocena teoretični del praktični del 8) 115 5p 1 • Obrtna stroka • Datum in kraj rojstva B -3 e 11 11 „3 J! .S š? .*? Ib V is 1 § Q ^ Zap. štev. i K :a *58 a e M "EL .a eL ► 2 EL 'N jg 3 -b on •® s .« m a f & e g rt I 4 f Obrazec 2 MOJSTRSKA IZPITNA KOMISIJA v-.-........... ZAPISNIK o opravljanju izpita za obrtnega mojstra, sestavljen v...........................dne.... iz obrtne stroke —-------------—........ izpit se je pričel ob .........—.....uri. ' Člani komisije: Predsednik: -----------------------—.......... Člani: 1. ............................... 2, ............................... Kandidat: -...........-......, je vpisan pod zap. št. ... vpisnika Praktično znanje Kandidat je dobil tele naloge: Predmet je kandidat izdelal, v delavnici -...:............ pod nadzorstvom ............ V času od-------- do........— Kratka ocena izdelka: o obrtništvu, da je imenovani dne ..................—_____ —---------postal obrtni mojster iz stroke ............................ in mu o tem izdaja mojstrsko spričevalo. II. ——:-------------------- je rvi izpitu pokazal iz praktičnega dela ------------------------ uspeh iz teoretičnega dela----------------------.....uspeh Glede na ta uspeh kandidat ni napravil izpita in mojstrska izpitna komisija določa na podlagi četrtega odstavka 27. člena zakona o obrtništvu, da imenovani lahko p uuvi mojstrski izpit po ........ mesecih, izpit ponavlja iz praktičnega in teoretičnega dela — samo iz teoretičnega dela. Obrazložitev: 0 tem bo izdala komisija pismeno odločbo. Izpit je bil zaključen ob -................-.. ari. Člani: Predsednik 2.___________________________ Izpitne komisije: Obrazec 8 MOJSTRSKA IZPITNA KOMISIJA v ______________________ Zap. st. vpisnika------ —---------------- dne 196-... Takse prosto po 7. točki 6. člena zakona o taksah Ocena iz praktičnega znanja: Teoretično znanje Kandidat je dobil tale vprašanja: 2.....-......—.........Ocena: —------------------- 3. ....................Ocena:----------------—— 4. ..........*.....Ocena: ----------- Ocena iz teoretičnega znanja: Na podlagi pokazanega znanja je komisija soglasno i večino glasov in proti glasu člana.........—....- odločila : 1. .....................:........ je opravil izpit za obrtnega mojstra iz praktičnega dela z (s) ------------ uspehom ’ iz teoretičnega dela z (s)............uspehom. Glede na ta uspeh razglaša mojstrska izpitna komisija na podlagi drugega odstavka 27. člena zakona MOJSTRSKO SPRIČEVALO .. i................i.i...... , roi. >. \ (na) ________________, okraj —----------------..ljudska republika ...........-.......... je dne ............ napravil pred to izpitno komisijo mojstrski izpit iz obrti Na podlagi drugega odstavka 27. člena zakona o obrtništvu ga zato mojstrska izpitna komisija prizna za obrtnega mojstra iz navedene stroke in mu s tem izda to mojstrsko spričevalo. Člani izpitne komisije: 1 1. — 2. — 3. — Predsednik izpitne komisije: Pečat komisije Obrazec 4 MOJSTRSKA IZPITNA KOMISIJA v----------------------- Zap. št. vpisnika: ----- ----------------dne----------195..... ODLOČBA Glede na znanje, ki ga je pokazal (a)--------- ... ..........——roj. ..............., stanujoč ----------------na mojstrskem izpitu dne----------- ............ iz stroke ---------..-...... mojstrska izpitna komisija v -..—---------------- na podlagi četrtega odstavka 27. člena zakona o obrtništvu odloča: ' — ........-........—...—..... mojstrskega izpita ni napravil (a) in ga lahko ponovi po---------mesecih, najprej pa v mesecu ....—------------------- 196...- Izpit ponavlja iz praktičnega in teoretičnega dela — samo iz teoretičnega dela. Zoper to odločbo je v 8 dneh po prejemu odločbe dovoljena pritožba na ----------------------------- - .-.......... Morebitna pritožba, kolkovana po tar. št. 5 ZT z 90 din se vloži pri tej izpitni komisiji Taksa po tar. št. 7 ZT v znesku 150 din je plačana in na odločbi predpisano uničena. Utemeljitev: Na mojstrskem izpitu dne --------------------- je kandidat dobil iz praktičnega dela ------------- --------- oceno, iz teoretičnega dela pa .....—- ---------—-----------oceno. Izpita ni opravil, ker (obrazložitev) Rok za ponavljanje izpita je primeren glede na kandidatovo pomanjkljivo znanje, ki ga lahko izboljša v določenem roku. K ponovnemu izpitu mora kandidat predložiti potrdilo, da je bil v roku, ki je določen za ponavljanje izpita, zaposlen v stroki, iz katere mojstrskega izpita ni napravil. . Predsednik Dostavljeno: izpitne komisije: 1. (Naslov kandidata) 2. ROZ 196. Na podlagi pooblastila zadnjega odstavka v 3. točki pripombe k št. 501 tarife davka od prometa proizvodov (spremembe in dopolnitve tarife davka od prometa proizvodov, Uradni list FLRJ, št. 25—496/51) in v sporazumu s predsednikom Sveta vlade LRS za blagovni gromet izdajam odredbo o določitvi količin vina in žganja, ki jih smejo proizvajalci porabiti doma brez plačila davka od prometa proizvodov v eni proizvajalni dobi I. Proizvajalci vina smejo porabiti doma brez plačila davka od prometa proizvodov: a) 120 (sto dvajset) litrov za vsakega nad 15 let starega člana družine vinogradnikov na območju okrajnih ljudskih odborov Črnomelj, Gorica in Sežana, b) 100 (sto) litrov za vsakega nad 15 let starega člana družine vinogradnikov na območju okrajnih (mestnih) ljudskih odborov Celje mesto, Celje okolica, Grosuplje, Krško, Ljubljana okolica, Ljutomer, Maribor mesto, Maribor Okolica, Novo mesto, Poljčane, Ptuj, Radgona, Trbovlje in Trebnje, c) 80 (osemdeset) litrov za vsakega nad 15 let starega člana družine vinogradnikov na območju drugih okrajnih (mestnih) ljudskih odborov LRS. Ta količina velja za proizvajalno dobo od 20 novembra 1951 do 19. novembra 1952. II. Proizvajalci žganja smejo porabiti doma brez plačila davka od prometa proizvodov 7.5 (sedem in pol) hektoli trških stopenj za vsakega nad 18 let starega člana družine proizvajalcev. Ta količina velja za proizvajalno dobo od 1. februarja 1952 do 31. januarja 1953. III. Z uveljavitvijo te odredbe prenehata veljati: 1. odredba o določitvi količin vina ali žganja, ki jih smejo proizvajalci sami porabiti brez plačila davka od prometa proizvodov v eni proizvajalni dobi (Uradni list LRS, št. 39—255/49), • 2. odredba o določitvi količin vina, ki jih smejo proizvajalci sami porabiti brez plačila davka od prometa proizvodov v eni proizvajalni dobi (Uradni list LRS, št. 38—211/50). , ‘ Strinjam se! Minister — predsednik Sveta vlade LRS za blagovni promet: Minister za finance LRS: Albert Jakopič 1. r. Zoran Polič 1. r. Popravek V drugem odstavku 14. člena pravilnika o ustroju in poslovanju Tehniškega muzeja Slovenije (Uradni list LRS, št. 34—162/51) je pismena pomota, ki je v tem, da je naveden »muzejski svete namesto »muzejski odbor«. Drugi odstavek 14. člena pravilnika se torej pravilno glasi: »Muzejski odbor lahko prizna zaupnikom za posebno uspešno delo občasne nagrade.« Št. 1—1181/4 Ljubljana, dne 14. decembra 1951. Iz pisarne Sveta vlade LRS zu prosveto in kulturo Pregled »Uradnega lista FLRJ« St. 54 z dne 5. decembra 1951: 613. Ukaz o odpravi glavne direkcije za rečni promet kot zveznega organa in njenem prenosu v pristojnost vlade LR Srbije. 514. Odločba o prenosu podjetij, ki so bila v gospodarski upravi glavne direkcije za rečni promet, v pristojnost vlad ljudskih republik Srbije in Hrvatske. 615. Odločba o prenosu brodarske šole v Beogradu v pristojnost vlade Ljudske republike Srbije. 616. Navodilo za izvajanje odredbe o sklepanju kupnih in prodajnih pogodi) za industrijske in rudarske proizvode in pogodi' o storitvah iz domače proizvodnje leta 1952. 517. Navodilo za izvajanje splošne uredbe o štipendijah. 618. Odredba o sklepanju prodajnih m kupnih pogodb za industrijske in rudarske proizvode in pogodb o storitvah iz domače proizvodnje leta 1952. 619. Odredba o artiklih, ki se lahko kupujejo na industrijske bone. 520. Odredba o obračunu in vplačilu tržnega dobička, ki nastane zaradi prostega oblikovanja prodajnih cen za obrtniške izdelke in obrtniška dela. 621. Odredba o spremembah In dopolnitvah odredbe o obračunavanju in vplačevanju tržnega dobička, ki je nastal zaradi zvišanja potniških prometnih tarif in cen za komunalne in druge storitve. 622. Odločba o znižanju prodajnih cen za tekstilno blago in izdelke iz polivinila v prosti prodaji, 623. Odločba o znižanju prodajnih cen za vino v prosti prodaji. 624. Odločba o načinu plačevanja abonmaja v splošnih študentskih menzah. 525. Odločta o razglasitvi novih preparatov za mamila, 526. Drugo navodilo o postopku razlastitvenih komisij pri ocenjevanju in določanju odškodnine za razlaščeno premoženje. Popravek odločbe o višini dohodka, ki izključuje pravico do stalnega dodatka za otroke. St. 55 z dne 12. decembra 1951: 527. Pravilnik o plovbi na Donavi. 528. Navodilo o spremembah in dopolnitvah navodila o pobiranju in kontroli davka od prometa proizvodov od špirita in alkoholnih pijač. 529. Navodilo o sestavljanju, pregledovanju jn potrjevanju zaključnih računov državnih gospodarskih podjetij za leto 1951. 530 Navodilo u povračilu dnevnih prevoznih stroškov de-v lavcem in uslužbencem, zaposlenih v gospodarskih podjetjih, 'gospodarskih združenjih, državnih ustanovah in uradih. 531. Odločba o kontroli izplačil stalnih otroških dodatkov. 532. Odločba o dopolnitvi tarif za prevoz blaga v železniškem, pomorskem, rečnem in cestnem prometu. Št. 56 z dne 19. decembra 1951: ' -l 533. Ukaz o sklicanju Ljudske skupščine FLRJ k TI. izrednemu zasedanju. 534. Uredba o izravnavi posebnih predpisov o prekrških v uredbah in drugih predpisih vlade FLRJ in njenih organov z določbami temeljnega zakona o prekrških. 535. Odločba o davčnih stopnjah dohodnine. 536. Odredba o razveljavitvi odredbe o reviziji nabav strojev ih naprav iz uvoza. 537. Odredba o likvidaciji računov za dela in dobave v breme proračuna za leto 1951. 538. Odredba o prometu in cenah naravnih vin in žganja. 539. Navodilo o knjigovodstvu pri kmečkih delovnih zadrugah. 540. Navodilo o načinu, kako državna gostinska podjetja obračunavajo in krijejo izdatke za dodatke, denarna mul oni e s til a namesto živilskih bonov in za industrijske bone. 541. Navodilo o voznih olajšavah za dejavce in uslužbence v železniškem, rečnem in pomorskem prometu. 542. Navodilo za določanje izven tarifnih olajšav ter znižanih in zvišanih prevoznih in prenosnih cen v tarifah. 543. Odločba o znižanju prodajnih cen z.a posodo, pohištvo in radijske sprejemnike, ki so v prosti prodaji. I Z Izdaja »Uraduj Vet LRS<. — Direktor in/odgovorni urednik: dr. Rastko Močnik —- tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« — vsi v Ljubljani, — Naročnina: letno 440 din — Posamezna številka: 8 din do 8 strani, vsake nadaljnje 4 strani 4 din več, po DOšti 8 diu več. — Uredništvo in uprava: Ljubljana, Gajeva ulica 5, poštni predal 336. — Telefon uprave; 56-79. — Čekovni račun: 601-90180-0 URADNI LIST L JU O S K E REPUBLIKE SLOVENIJE Letuik Vlil Priloga k 41. kosu z dne 27. decembra 1951 Št. 41 Razglasi in objave Vsem naročnikom sporočamo, da bo ostala naročnina za prihodnje leto zaenkrat neizpremenjena, to se pravi, da bo T> M 1 Q ZA CELO LETO 540.- DIN. Da se izognemo nepotrebnemu pisanju in opominjevanju 'torno 20. januarja 1952 ustavili nadaljnje pošiljanje lista vsem, ki ne bodo imeli plačane celoletne naročnine vnaprej. To vplačilo bomo šteli kot akontacijo, če bo naročnina nižja od akontacije, se bo razlika priznala v korist naročnika, če pa bo višja, bodo naročniki dolžni, da vplačajo razliko najpozneie do konca marfa 1952. Prosimo naročnike, naj plačajo znesek 540.— din za prihodnje leto čimprej, ker bo med letom sprejemanje novih naročnikov omejeno. številki smo priložili položnice! Ravnateljstvo »Uradnega lista LRS«. Razglasi ministrstev Org. 51. 43/48—327 12063 Prvi oklic i Sestavljen je osnutek nove zemljiške knjige' za k. o. Studenec v sodnem okraju Postojna in se določi 15. januar 1952 kot dan, od katerega dalje je treba postopati s tem osnutkom kakor z zemljiško knjigo. Od navedenega dne dalje se lahko samo z vpisom v novoosnovano zemljiško knjigo doseže učinke zemljiškoknjižnega vpisa glede zeml jišč, vpisanih v lej zemljiški knjigi, II Obenem se z dnem 15. januarja 1952 uvede postopek za popravljanje navedene novoosnovane zemljiške knjige. Zeto se pozivajo, naj priglasijo svoje zahteve najpozneje do vštetega 15. marca 1952 a) vsi tisti, ki zahtevajo na podlagi pravice, pridobljene pred 15. januarjem 1952, da hi se spremenili vpisi, ki jih obsega novoosnovana zemljiška knjiga in ki se tičejo lastninskih alti posestnih razmerij, pa najsi se izvede ta sprememba z odpisom, pripisom ali s prenosom ali s po-pravd označbe zemljišč ali s sestavo zemljiškoknjižnih teles ali kakorkoli drugače, b) vsi tisti, ki so pridobili še pred 15. januarjem 1952 na zemljiščih, vpisanih v novoosnovani zemljiški knjigi ali na njihovih delih zastavne, služnostne ali drugo pravice, prikladne za knjižni vpis, kolikor bi bilo te pravice treba vpihati kot stara bremena, pa še niso vpsane ali niso vpisane talko, kakor je treba. - V priglasitvah pod b) je treba natančno navesti pravice in vrstni red, ki se zanje zahteva, . kakor tudi zemljiškoknjižne vložke, v katerih naj se izvrši vpis. Navesti je treba tudi, na kaj ®e opira priglašena praviica in n® kaj zahtevani vrstni red. Priglasitvam pod a) im b) je treba priložiti izvirnik im prepis listine, iz katere je razvidna dotična pravica oziroma dejstvo, in sicer v primerih, kjer so pravice ali dejstva nastala po 6. IV. 1951, brezpogojno, v primerih, kjer so nastala pred tem dnem, pa kolikor ima tako listino stranka ali njen zastopnik. Priglasit vene dolžnosti v ničemer ne izpreminja to, da je pravica, ki jo je treba priglasiti, morda razvidna iz kakšne listine, ki je že pri sodišču, ali iz kakšnega sodnega sklepa itd. Pač pa so od prigla-sitvene dolžnosti izvzete: 1. pravice in dejstva, za katere so ali bodo do vštetega 14. januarja 1952 upravičenci predložili listine zaradi pridobitve stvarnih pravic na nepremičninah, ki niso vpisane v zemljiški knjigi; 2. pravice, ki se ne opirajo na pogodbe (n. pr. pravice, pridobljene zaradi agrarne reforme, zaplembe itn podobno), ker bodo te pravici itak uradno priglašene. Kdor zamudi zgaraj dani rok 15. marca 1952 izgubi pravice, uveljavljati priglasitvi zavezane zahtevke do tretjih oseb, ki si pridobijo knjižne pravice v dobri veri na podlagi vpisov v novoosnovani zemljiški knjigi, kolikor ti vpisi niso izpodbijani. III Zoper vpise obremenilnih pravic (zastavne, služnostne itd. pravice), kti bodo v novoosnovani zemljiški, knjligi obstojali na dan 15. januarja 1952, naj vsi tisti, ki mislijo, da so z obstojem kakšnega teh vpisov ali z njegovim vrstnim redom oškodovani v svojih pravicah, vložijo ugovore do vštetega 15. marca 1952, ker dbbijo sicer ti vpisi učinek zemljiškoknjižnih vpisov IV Novoosnovana zemljiška knjige je vsakomur na vpogled med rednimi uradnimi urami pri okrajnem sodišču v Postojni. Morebitne priglasitve itn ugovori po tem oklicu se lahko vlagajo pismeno ali ustimo na zapisnik pri okrajnem sodišču v Postojni. Proti zamudi rokov za priglasitve in ugovore n„ dopustna postavitev v prejšnji sten in se ti roki ne smejo podaljšati za posamezne stranke. Ministrstvo za pravosodje LRS Ljubljana, dne 19. decembra 1951, ¥ št. IV—4341/1—51 8168 Sprememba rodbinskega imena Z odločbo ministrstva za notranje zadeve LRS št. IV—4341/1—51 z dne 15. VIII. 1951 je bila na podlagi 21. člena zakona o osebnih imenih dovoljena sprememba priimka Pezdirju Antonu, roj. 20. I. 1916 v Vnanjih goricah, kapelanu JA, državljanu FLRJ, slovenske narodnosti, in njegovi ženi Pezdir Štefaniji rojeni Mežek 14. XII. 1920 v Slatini, državljanki FLRJ, slovenske narodnosti, sedaj stanujoča v Ljubljnn., Poljanska cesta 13, ▼ »Potočni kc. V spremembi priimka jima slede otroci Bojan-Vojteh, roj. 10. IV. 1948, Tatjana, roj. 20. ITT. 1949 in Jelkav roj. 31. VII. 1950. Ministrstvo za notranje zadeve LRS dne 15. avgusta 1951. Register državnih , gospodarskih podjetij Pri vsaki registraciji je sedež podjetja označen v besedilu, dan vpisa, spremembe alj izbrisa pa v datumu Vpisi 1799. Besedilo: Titovi zavodi »Litostroj«, Ljubljana, Poslovni predmet: Izdelovanje in odlivam j e strojnih deta v, lažjih in srednjetež-kih strojev z® potrebe industrije in obrti ter popravljanje industrijskih strojev. Podjetje je ustanovila vlada LRS z odločbo z dne 22. VIII. 1946; z ukazom Ljudske skupščine FLRJ, U št. 229 z dne 9. II. 1948 je postalo podjetje splošnega državnega pomena; v pristojnost LRS je prešlo z odredbo vlade FLRJ, št. 282 g dne 31. III. 1951. Podjetje je pod operativnim planskim vodstvom Glavne direkčije za strojegradnjo LRS. Za podjetje podpisujejo: Pečar Franc, direktor, samostojne, v ob-segu zek. pooblastil in pravil podjetja; Kožuh Stane, sekretar, v xteot,nesti direktorja. v istem obsegu; Held Vinko, glavni računovodja, sopodpisuje listine po 47. členu spl. zakona o drž. gosp. podjetjih; Brenčič Janez, knjigovodja, so pod- pi6Uje v cdsotnoetu gtovnega računovodje, v isiem obsegu. Ministrslvo za finance LRS, Ljubljana dne ‘24. novembra 1951. Št ‘243436/1—1951 11547 18011. Besedilo: Molel >D»m pod Tovstoin«, — Celje. Poslovn; predmet: Točenje alkoholnih in brezalkoholnih pijač, postrežba s topimi in mrzlimi jedili ter oddajanje eob za prenočišče. Ustanovitelj podjetja: MLO Celje, od-I6čtw št. I—ItitiO/t —1951 z dne 9. X-1931. Operativu: upravni voditelj: Izvršilni odlKH MLO Celje, poverjeništvo za trgovino m. gostinstvo. Za podjetje podpisuje: j 'Kunej Anton, ravnatelj, samostojno, v obsegu zakonskih pooblastil in pravil podjetja. MLO Celje, poverjeništvo za linanee dne ‘25. novembra 1951. St. IX—1164—1951 11663 ' ¥ l^ill Biycdilo: Okrajno mizarstvo in žag«, Dolnja Lendava. Poslovni predmet: Izdelava stavbenega pohištva ter žaganje. Ustanovitelj .n operativni upravni voditelj [jodjetja: OLO Lendave, odločba št. 741/i — 1P z dne ‘29. VI. 1951. Za podjetje podpisuje.' Žalik Alojz, upravnik, samostojno, po zakonitih pooblastilih, Blau Ludvik, računovodje, sopodpisuje listine po 47. členu epi. zakona o drž. gosp. podjetjih. OLO Lendava., poverjeništvo za finance dne 14. novembra 1951. Sl. 422/1—1951 11606 * 18l>‘2. Besedilo: Podjetje za preskrbo gostin-»tia, Maribor (Šloinškov trg 18). Ustanovitelj podjetja: MLÖ Maribor, odločba št.' 1912/51 z dne 29. X. 1951. Operativni upravni voditelj: MLO Ma-rilior. Poslovni predmet: Nakup in prodaja živilskih in industrijskih proizvodov, alkoholnih in brezalkoholnih pijač na veli-iti na drobno, vsklad&ščenje in negovanje vina, vskladiščenje živil in industrijskih pro /.vodov, razdeljevanje la prevažanje za gostinstvo. Pomožni obrali: skladišče: Maplbor -Kdroška 1 in 2; Kopitarjeva 12 (skladišče mmeralne vode); mesnira: Koroška 4; pekarna: Glavni Irg 9; kleli - vinske: Gospejna 11, Voja6n,iški trg 4, Ob jarku 6, Vita Kraigherja ‘2, in prevozni park. Za podjetje podpisujejo: Weise Herman, v. d. direktorja, Guštin ‘ Julij, komercialni vodja, ki podpisuje v odsotnosti direktorja, in/ Lorber Anton, višji knjigovodja in glavni računovodja, ki podpisuje vse listine denarnega, materialnega, obračunskega ln-, k redilnega značaja poleg direktorja ali njegovega namestnika, ter Novak Rajko, knjigovodja, namestnik glavnega računovodje. < MLO Maribor, poverjeništvo za finance dne 31. oktobra 1951. ftt. Tov 56/226—51 11474 1803. * Besedilo: Šiviljska delavnica KLO Rog. Slatina. P.'-lovni predmet: Izdelovanje ženek li ebdek po meril druge storitvene stroke. Ustanovitelj in operativna upravni voditelj podjetje: KLO Rog. Slatina. Za podjetje podpisujeta: Stonjšek Manija, poslovodja in Sene&č Avrel, računovodja. OLO Poljčane, poverjeništvo za finance dne 20. novembra 1951. St. 2149/51 11523 * 1804. Besedilo: Kolodvorska restavracija, St. Peter na Krasu. Poslovni predmet: Okrba potnikov z jedačami im piječami. Ustanovitelj in operativni upravni voditelj-KLO Sl. Peter na Krasu. Zo podjetje podpisujeta: Snbar Mirko, direktor, samostojno, v mejah pravil in zakonskih predpisov; Turk Pavla, računovodja poleg direktorja listine demoirnega in finančnega poslovanja do neomejene svote, i OLO Postojna, poverjeništvo za finance dne 9. decembra 1951. Št. 2159/1—1951 11721 1805. Besedilo: Gostinski obrat za družbeno prehrano »Okrajna delavsko ushižbenska menza Gornja Radgona« (Jurkovičeva 7). Poslovni predmet: Oskrba delavcev in uslužbencev e praviHiVo in kulturno postrežbo. Ustanovitelj podjetje: OLO-Radgona. Operativni upravni voditelj: Izvršilni odbor 01,0 Radgona. Za podjelje podpisujejo: Bnrl-an Avgust, upravnik, Križnik Jožef, namestnik upravnike in ekonom, Horvat Rudolf, uslužbenec Narodne banke 645 v Gojnji Radgoni. OLO Radgona, poverjeništvo za finance dne 8 decembra 1951. Št. 105/94 . 11721 a Spremembe 1806. Besedilo: Trgovsko Podjetje »Sloveilija-avlo«. Ljubljana. Izbriše se Godnič Miro in vpiše Kesmič Milka, poslovodja prodajalnice avtomobilskega m tehničnega materiala v Solkanu — Novi Gorici, ki podpisuje za to proda jalnico. Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana dne 15. novembra 1051. Št. ‘243 125/3—1951 • 11111 18117. Besedilo: Ljubljanska tovarna hranit (Ljubljana), Izbriše se Bernik Marinka in vpiše Berave Olgo, računovodja. MLO Ljubljana, poverjeništvo za finance dne II. decembra 1951. . Fin. St. 4296—51 11757 * IMIIS. Besedilo: Mestno podjetje »Cementnine« (Ljubljana). Izbrišeta «n Misson Engelbert kot upravnik in Makovec Vladimir ter vpišeta : Štefanič Franc, direktor in Misson Engelbert kot namestnik upravnika. MLO Ljubljana, poverjenišlvo za finance dne 8. decembra 1951. Fin. št. 4281-51 11726 1809. Besedilo: Gostinstvo, Celje. Podjetje je prešlo v likvidacijo. .Likvidatorje sta Korneriokj Drago, ravnatelj in njegov namestnik Hojnik Cecilija, računovodja. MLO Celje, poverjeništvo za finance dne 11. oktobra 1951. Št IX—1289—1961 10094 * 1810. Besedilo: Gostinsko podjetje MLO Idrija. Vpiše se podružnica v Prešernovi ulici 5. OLO Idrjja. poverjeništvo za finance dne 20. novembra "'"d. Št. 2944/X-lt: .11227 * 1811. Besedilo: Tekstilna industrija, Domžale. Izbriše se Kane Ivan in vpiše Svoljšak Matiju, tehnični vodja, ki nadomešča direktorja v odsotnosti. OLO Kamnik, poverjeništvo za finance dne 8. novembra 1951. Št. 3258/51 11809 ¥ 1812. Besedilo: Krajevna klavnica in mesnica, Črenšovci. Vpiše se poslovodja Škrabam Janez, ki sopodpieuje listine po 47. členu »pl. zakona o drž. gosp. podjetjih. OLO Lendava, poverjeništvo za finance dne 13. novembra 1951, Št. 266/2—1951 11606 ¥ 1813. Besedilo: Prevoz 1, Ljubljana, Dolenjska 1. Izbrišeta se Leder Stane in Zakotnik Marija ter vpAšeta: Urek Vkidiimir, upravnik, in Kotnik Stan/slav, nameščenec. KLO 1 Ljobljana, poverjeništvo za finance dne It. decembra 1951. Št) 10690/51 11731 ¥ 1811. Besedilo: Sklad za. mehanizacijo in investicijsko graditev zadružnega kmetijstva v Mariboru (Heroja Staneta 1). Izbriše se Krajnc Janez. OLO Mar bor okolica, poverj. za finance dne 13. novembra, 1951. št. ‘2716/1-IV/1 - 1951 10890 izbrisi 1815. Besedilo: Okrajna zkga. Dolnja Len- dava. Ker je prešlo v sklop z Okrajnim mizarstvom in žago, Dolnji« Lendava. OLO Lendava, poverjeništvo za finance dne 4. noivembra 1951. Št.'537/1951 11607 ¥ 1816. Besedilo: Krajevni, kamnolom z gramoznico Zg. Kungota. Zaradi prenehanja obratovali jo. 01,0 Maribor okolica, poverj. za finance dne 9. novembra 1951. Št. 2423/1—IV/1—1951 11097 ") Zadružni register Pri »saki regislraciji je sedež podjetja (»značeu * besedilu, dan vpisa, spremembe ali izbrisa pa v datumu S c r e m c m b e 446. Besedilo: Kmetijska zadruga, Duplje. Na zboru 3. Vil. Iti.";] so se spremenila zadružna pravila v 1. m 2. členu ter v 32 členu. Besedilo odslej: Kmetijska zadruga z omejenim jamstvom. Duplje. Člani odgovarjajo za obveznosti zadruge s petkratn.ni zneskom vpisanega enkratnega temeljnega oziroma družinskega deleža. Delež znaSa 500 din. Okrožuu sodišče > Ljubljani dne 27. novembra 1951. Zadr VI 63/5 11438 * 447. Besedilo: Kmetijska zadruga z omejenim jamstvom na Hotavljah. Izbrišejo se Stanovnik Martin, Tratnik Ivana, Klemenčič Francka in vpčejo novi člani upravnega odbora: v Marolt Milka, nameščenka, Hotavlje 25, Liter Jurij, delavec, Studor, Frlic Franc, posestnik. Volaka. Okrožno sodišče v Ljubljani dne 26. novembra 1951. Zadr VI 84/4 11440 * 448. Besedilo: »Gozar« zadruga rejcev pa semskc perutnine, koz, kuncev, ovac 'n drugih drobnih ž.vali z omejenim jamstvom v Ljubljani. Izbrišejo se Lukanovič dr. Silvester, Bedrač Manja Privšek Hinko, Ink itd Alfonz, Grabnar Drago, Močnik Ivan, Koren dr. Janko, Keše Matko, Gosak Zdravko, Kovič Marija, Srčnik Ana, Skobi Franc in pooblašeenka Stran car Nika ter vpišejo novi člani upravnega odbora: Podgoršek Rado, nameščenec Rožna dolina, Cesta V/9, Lipoglavšek Ivan, upokojenec, Rožna dolina. Cesta VI/30, Modrijan Bori1-, nameščenec, Baragova 10, Velikonja Matevž, upokojenec. Ob Ljubljanici, Jerasa Janez, upokojenec. Rožna dolina, Cesta 11/26, Boc Vinico, nameščenec, Albanska 39, Miklič Jože. nameščenec. Celovška 225a, Munih Jakob, upokojenec. Pot na Drenikov vrh 4, Račič Božo, si rokovni učitelj. Rožna dolina. Cesta XVII/20, Langerholz Marija, gospodinja, šišenska 55, Foršok Alojz, nameščenec. Na Požaru 50, Fornezzi Frane, nameščenec, Ipavčeva 6, vei v Ljubljani. Okrožno sodišče v Ljubljani dne 7. decembra 1951. Zadr I 9/31 U672 Besedilo: Kmetijska zadruga, Sorica. Na zboru 22- Vil. 1951 so se spremenila zadružna pravila v i. in 2. členu. Besedilo odslej: Kmetijska zadruga z omejenim jamstvom, Sorica. Člani odgovarjajo za obveznosti zadruge z dvajsetkmlnm zneskom vpisanega enkratnega temeljnega oz. družinskega deleža. Okrožno sodišče v Ljubljani dne 23. novembra 1951. Zadr VI 30/6 11436 l»U. Besedilo: Kmetijska zadruga, Sv. Ana. Na zboru 14. Vil. 1951 so »e opremo ni la zadružno pravila v 1., 2. in 32. členu. Besedilo odslej: Kmetijska zadruga z omejenim jamstvom. Sv. Aua. Delež znaša 50U din. C lani odgovarjajo za obveznosti zadruge z desetkratnim zneskom vpisanega enkratnega temeljnega oziroma družinskega oeleža. Izbrišejo se Meglič Jože. Meglič Ivana, Tišler Franc m vpišejo novi člani upravne odbora: Ahačič Anton, sam zadružnice, Sv, Ana 5, Dovžan Jože, kmet. Sv. Aua 42, Zupan Angela, gospodinja, Sv. Ana 19. Ukrožno sodišče v Ljubljani dne 26. novembra 1951. Zadr VI 74/4 11439 * 451. Besedilo; Kmetijska zadruga v Žabmci. Na zboru 19- 111. 1951 so se spremenila zadružna prav;la v 1. in 2. členu. Besedilo odslej: Kmetijska zadrug» z omejenim jamstvom v iiabnici Člani odgovarjajo za obveznosti zadruge z deeetikratn m zneskom vpisanega enkratnega temeljnega oziroma družinskega deleža. Izbrišejo se Oman Ivam, Hafner Franc, Zabnica, Halne r Franc, Doria rje, Stupnikar Janez, Hribernik Lovro in vpišejo novi člani upravnega odbora: Rupar Anton. Žabnica 3, Benedik Janez, Lavtarski vrb 4, Vilfan Janez, Žab-iiicu 10, Cegnar Franc, Dorfarje 17 in Šifrer Ludvik, Žabnica 29.’ kmetje, ter Pokorn Kristina, poslovodja, Žabnica o-Okrožno sodišče v Ljubljani dne 13. novembra 1951. Zadr VI 27/3 10991 * 452. Besedilo: Zadruga postreščkov z o. j. v Mariboru. Zadruga je prešla po sklepu občnega zbora z dne 12. XI. 1951 v likvidacijo. Likvidatorji so postreščki; St u pan Jakob. Pobrežje, Črnogorska 11. Cafuta Franc, Maribor, Ob Jarku 4, Koletnik Vin. ko Maribor, Grajski trg in Regvart Jakob, Pobrežje. Zrkovska ceste. Likvidacijska firma: kakor doslej, s pristavkom »v likvidaciji«. Likvidatorji podpisujejo likvidacijsko firmo tako, da po dva od njih pristavite pod besedilo firme svoja podpisa. Okrožno sodišče v Mariboru dne 26- novembru 1951. Zadr I 142 113S9 ★ 453. Besedilo: Potrošniška zadruga z o. J. v Mežici. Zadruga je prešla na podlagi sklepa občnega zbora z dne 27. IX. 1951 v likvidacijo. Likvidatorji so: Kauličnik Alojz, krojač. Galob Rudolf, šolski upravitelj, Ladinek Andrej, nameščenec, Hergouth Jože, ravnatelj nižje gimnaaije in Vončina Ciril, nameščenec, vsi v Mežici. Likvidaci jske firma: kakor doslej, e pristavkom >v likvidaciji«. Likvidatorji podpisujejo likvidacijsko firmo tako. da po dva cd, njih pristavite pod besedilo firme svoja podpisa.-Okrožni todišče v Mariboru du e 6. novembra 1951. Zadr IV 12 10706 Razglasi sodišč Uvedba postopanja za razglasitev za mrtve IV K 894/51 11471 Bolje Stanislav, roj. 1. V. 1911, snu Janeza in Marije roj. Kralj, davčni urednik v Novi vasi gti. Sv. Jurij pri Celju, se kot borec NUV od začetka 1945 pogreša. Pred-lageteltj je oče Bolje Ivan, Nova vas 28, Sv. Jurij pri Celju, pri glasit vetn rok: tri mesece od te objave. Okrajno sodišče v Celju dne 23. novembra 1951. VI R 871/51—6 8527 Vrečar Andrej, roj. 30. XII. 1908, sin Jožefa m Jožefe rojene Kožuh, mesar in gosti niča r no Lavi pri Celju, se kot borec NUV od januarja 1945 pogreša. Predlagatelj je Vrečar Josip, Vojnik 1, skrbnik Kunčič Anton, nameščenec pn - lem sodišču. Priglasitveni rok: do 1. IV. 1952. Okrajno sodišče v Celju dne 14. decembra 1951. I R 296/51—3 11405 Brataševec Anton, roj. 5- VIII. 1870, sin Andreja in Frančiške rojene Štor, delavec, Male Žablje, Sv. Križ na Vipavskem, je odšel 1907 v Ameriko im se od leta 1908 pogreša. Predlagateljica je Brataše— v ec Morija, Gojače 2, p. Črniče, skrbnik Lah Rudolf, zemljiškoknjižni referent pn tem sodišču. Priglasitvšni rok: šest mesecev od te objave. I R 294/51—3 11404 Hvalič Franc, roj. 10. IV. 1909, ključavničar v Lokah 25, in Hvalič Anton, roj. 4. II. 1915, monter, oba sinova Andreja in Amalije rojene Hvalič, sta kot borca NOV padla v bobh. Predlagateljica je mati Hvalič Marija, Loke 25, p. Gorica, skrbnik Lah Rudolf, zemljiškoknjižni referent pri tem sodišču. Priglasitveni rok; dva meseca od te objave. Okrajno sodišče v Gorici dne 19. novembra 1951. I R 304/51-3 11402 Vogrič Julijan, roj. 31. XII. 1921, sin Rafaela in Rozalije rojene Podgornik, delavec v Puštalah 6, čepovan, se kot italijanski vojak na ruski fronti od leta 1942 pogreša. Predlagatelj je Vogrič Rafael, Puštale 10, skrbnik Lah Rudolf, zemljeknjižnj referent pri tem sodišču. Priglasitveni rok: dva meseca od te objave. Okrajne sodišče v Gorici dne 25. novembra 1951. 1 R 129/51 113e.i) Vukan Alojz, roj, 4. IX. 1922, kmet v Bo ra cevi 34, se kot nemški vojak z ruske fronte pogreša. Predlagateljica je Matja-šec Ana. Beračeva 34, p. Slatina Radenci, skrbnik Rihterič Jakob, predsednik KLO Radenci. Priglasitveni rok: dva mesec« od te objave. Okrajno sodišče Gornja Radgona du© 21. novembra 1951. R 282/51 1-213 Pončur Jože, roj. 1. X. 1908, krojač iz Nožjce, se kot borec NOV od leta 1944 pogreša. Predlagateljica je Pančur Amalija, Nožič© 22, p. Radomlje, skrbnik Skuk Jože. uslužbenec, pri tem sodišču. Piiglasi-tsebj rok: tri mesece od te objave. H 286/51 11212 SimčiB Franc, roj. 10. X. 1872, delavec, Domžale, ee it ruske fronte pogreša. Predlagateljic« je Simčič MaigUeilena, Vir 88, skrbnik Skuk Jože, uslužbenec pri tem sodišču. Priglasitvem rok: tri mesece od te objave. Okrajno sodišče v Kamniku dne 17. novembr^ 1961. t R 282/51 11808 CaJtš Jože, roj. 28. I. 1924, ein Sebastijanu in Ivame rojene Trebušček,, dijak v Ljubljani, Cesta v Mestni log H, se kot borec NOV od maja 1943 pogreša. Pred-lagaleljica jo Cakš Ivana, goepodnja, Ljub-Ijana, Ceeta v Mestni log 14, skrbnik Mlakar Ivam. Ljubljana, Opeta v Mestni log 89. 1 R 266/51 11802 Ferluga Dauik', mj. 24- 1. 1923, sin Boštjana in Mariije rojen<‘ Purger, trgov-oki pomočnik v Ljubljani, Tovarniška 20, •»e kot interniranec v Dachavu od pomladi 1945 .pogreša! Predlageitelj je Ferluga Boštjan, Ljubljana, Tovarniška 20. ekrb nik ■ tatičič Rudolf, uslužbenec. Ljubijain-'i. Tf(varnii6ka 20. 1 R 262/51 11801 Furlani Ljudmila, roj. IX. j902, štan-drež pri Gorici, sni Leopolda in Kristine rojene Uršič, geodet e Ljubljani, Rožna dolina, Cesta VI1LT, se kot borec NOV od novembra 1913 pogvešti. Predlagateljica je F t trkuii Kristina, Ljubljana, UbrV niška 7, skrbnik Ovon Anton, Ljubljana, Gostitoičaraka 14. 1 H 263/51 11804 Korenčan Adolf, roj. 16. Vf. 1923, sin Jerneja in Frančiške rojene Sušiue, pekovski vajenec v Ljubljana, Merenčičeva 3, ee kol borec NOV od pomladi 1944 pogreša. Predlagatelj je Korenčan Andrej, pek v Ljubljani. Predovičeva 34 skrbnik ^ a burk Anton, Ljubljane. ITedovičea 32-Pri glasil vuni rok m vse pogiešaru' je: dva meseca od te objave. Okrajno sodišče Ljubljana meerf« dne 10. decembra 1951, I R 350/51 11217 Mesesnel Alojzij, rej. 28. XII. 1912, slu Alojzija in Ane roj- Cirman, trgovec, Lorr 54, je odšel kol domobranec 4- XI. 1943 na Primorsko in eo od tedaj pogieša. Predlagale1jrof| je Popit Ana, Log 62, p. Brezovica prj Ljubljani, skrbnik Kraljič .lože. Log 18. Priglasil ven: rok: dva mesecu ud te objave. Okrajno sodišče Ljubljana okolica dne 15. novembra 1951. IR 346/51 11216 Remšltar Vinko. roj. 3. IV. 1921, «m Jožefa m Terezije roj. Čepon, mehanik v Logu 32, je kot dom ob rane« odšel 81. IV. 1943 v Dornberk na Vipavsko n se od lednj pogreša. Predlagatelj je Ramäkar Franc, Lop 32. Brezovica pri Ljubljani, skrbnik Kozjek Alojzij, Log 20. Pr igla-eitrrn rok: dva meseca od te objave. Okrajno sodišče Ljubljana okolic» dne 13. novembra 1951. 1 R 124/51—2 11214 Kardinai' Avgust, roj. 1C. Vlil. 1899, »in Alojza in Terezije rojene Puklavec, viničar v Globok: 171, ep kot interniranec v Dachavu od 24. XT1. 1944 pogreša-1'redlagatrdfrca je iem Kardiitobr .lulijana, Proeika 7. LruUxtner, skrbn-ilt Ničemer Franc, Globoke. Priglasit eni rok- dva mesec« o4 tn nhj.-v •- Okraju-* . .jiiščc T Iviiilem-ni dute ja. novuimbiti l6f)l. I R 712/51-5 11002 Kavčič Filip, roj. 28. I. 1922, sm Fi'R{w in Helene rojene Škriba, ključavniičar v Kropi 82. se kot bom: NOV te bojev n Ilirski Bistrici od jeseni 1943 pogreša. Predlagatelj je Medja Janez, kuud. Češnjce 2, p. Srednja vas v Bohinju, skrbnik Gostič Mil-laa, uslužbenec pri tein emlišču. Priglael-tveni rok: dre meseca od te objave. I R 718/51—5 11447 Pretnar Janez, roj. 12. V. 1910, sin Franca in Ane roj. Robič ključavničarski pomočnik na Poljšlci 43, je bil sredi m«rc-;, 1944 na Pokljuki ustreljen- Predlagateljici. je Pretnar Cecilija, Poli šira 43, skrbnik Gostič Milan, uslužbenec pr! teni sodišču. P rt glasi fv en rok:' d v« mesena od te objave. Okrajno sedišče v Radovjjiej dne 17. novembra 1951. 1 R 497/51—7 6846 Oglajiiier/ Martin, rol 20- X. 1909. sin Anton« in Antonije rojene Sinko, Slake 21, Podčetrtek, je kot tvorec NOV padel bbzu Višnje gore oktobra 1944. Prerila-'tetelpea je Oglajnar Krmlina. Slake 21, slrrbnik Matjašič Franc, uačuibeoec pri 1«m sodišču. Prislasitveni rok- dve meseca Rutar Franc, Volče 116, ekrbnlk Liim-šiok Ludvik, ushižbenec pri tem sodišču. Pri-gtoeitw:*: gak: tr: mame od L- objave. Okrajno sodišče t Tolminu pravni referent pripravnik, razprava pa bo 31. XII. 1951 prj p-nri 9fxiišču, v eo-hi št. 86/11. Okrajno sedišče Maribor mesto dne 17. decembra 1951. Amortizacije Uvede se postopanje *;« uinorlieuetjo vrednotni«*, katerih imelnibi *e pozivajo, nnj r danem rok n priglasijo sodišču svoje pravic«*, »iter «e bodo »rednotnice urekle ta neveljavne H R 580/51—3 11610 Luznar Mihael, Ljubljana, Pie teran iko v trg 14, proti «t Amortizacijo hranilne knjižice bivše Mesine Inramilmice v Kranju, last pok. brata Luznarja Franca, z vlogo 1214.68 d1'n. Priglasit veni rok: dva meseca od te objave. Okrajno sodišče v Kranj« dne 6. decembra 1951. II R 1«»—51 11282 Kalob Alojz, Železničar v pokoju, Mar -bor, Katobova 7, prosi za amortizacijo izgubljene zavarovalne police Državnega zavarovalnega zavoda št. 115187, zavarovana vsota 1560 x jave. Okrajuo sodišče v Metliki dne 4. oklobra 1951. Napotnik Franc, poseslnuk aa Hialti 12 pri Slov. Konjicah, prosi za amortizacijo svoje med vojno uničene hranilne knjižice it. 3477 bivše Kmečke hranilnice in posojilnice v Slov. Konjicah, z vlogo 1430 dinarjev. Priglasitvami rok: dve meseca od te objave. Okrajuo sodišče v Slov. Bistrici dne 15. novembra 1951. Oklic dedičem naj v danem rokn priglasijo sodišču stoje dedne pravice ali itnenujejo pooblaščenca, ker jih ho »iver pri zapuščinski razpravi zastopal skrbnik, nesprejeti deleži pa bodo izročeni državj oziroma O 641/50 11023 Goedel Ana, roiena Košič ek, vdova po slešričariu in vlakovodji iz Budimpešte, je bila z dnem 24. XI. 1950 razglašena za mrtvo. Sodišču ni znano, ali je zapu-elila kej otrok ali potomcev žc umrlih otrok, ki bi imeli praivico dedovati. Pri-gl as it v eni rok je eno lejp od te objave-Okrajno sodišče v Novem mestu dne 25. oklobra 1951. Razne objave Št. 1281/51 12047 Razpis Rektorat univerze v Ljubljeni razpisuje meelo višjega asistenta za zgodovino filozofije pri filozofski fakulteti» Predpisano opremljene prošnje je Ire-tiia vložii pri rektoratu univerze v Ljubljen' v 14 dneh od dneva te objave. Rektorat univerze v Ljubljani Rektor: G. Kušej 1. r. * Pozivi upnikom in dolžnikom naj v danem roku priglasijo terjatve oziroma poravnajo svoje obveznosti do podjetij v likvidaciji, sicer se bodo dolgovi sodno Izterjali Št. 206/51 10942 Podjetje >01 roška restavracija c v Kamniku je po odločbi OLO Kamnik prešlo v likvidacijo. Prigiasi.tveni rok: do 15. I. 1952. Otroška restavfaeja, Kamnik Št. 4485 11787 Ekonomija Tzolirkef, Ljubljane, Moste, je, prešla v likvidacijo. PrigWitveni rok: do 15. I. 1952. Likvidatorji Št. 4485 ' 117R8 Delavsko ushižhenska restavracija >!zzi-lirke«, Ljubljana, Moste, je prešla v likvidacijo. Priglasitveni rok: do 15. T. 1952. Likvidatorji Izgubl jene listine preklicujejo Adamič Ivana, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 30247/51, ser. šl. 0052557, izdano v Ljubljani. 12136 Bečirbegovie .1 as i m, Ljubljana, delovno knjižico, izdano v Sanici Gornji, Bosna. 12136 Bratina Vitla, Primskovo 10 pri Kranju, delovno knjižico št. 1930449. 11999 Bedrač Angela roj. Lovrenčič, Maribor, Slovenska 34, delovno knjižico, izdano v Mariboru 1917. 11894 Ceh Egidij, Split, absolulorij št. 54, izdan 15. 1. 1930 v Ljubljani. 12044 Černe Antun, Tomaj 23 na Krasu, osebno izkaznico, ser. št. 0628556, reg. številka 18246. 11565 Černe Nuša, Maribor. Kneza Koclja 27, osebno izkaznico, reg, št. 501, ser. številka 2511, izdano v Mariboru 28. XI. 1950. 11900 «crnilogar h'ra ne, Selca 10, p. Kobarid, delovno knjižico št. 1498187. 11580 Činkole Alojz, Internat industrijske rudarske šole, Zagorje ob Savi, osebno izkaznico, F—št. 0734454, reg. št. 21114, tz-daoo~v Trbovljah. 6999 Dobaja Ignac, Gradenšak, Selce v Sl. gor., osebno izkaznico, reg. št. 16390, ser. št. 0576568, izdano v Selcah 1951. 11622 Dolenc Edi, Trbovlje, Loke 525, osebno z izkaznico št, F-0721178, reg. št. 7868, izdano v Trbovljah. 11715 Domiler Jože, Mariibor, Tržaška 6, delovno knjižico, izdano v Mariboru 1949. 11898 Dumaiiič Veljko, poročnik,, VP 5312, Vrhnika, vojaško izkaznico št. VP 6396, Skoplje. 11941 Erbežnik Vlasta, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 58473/51, ser. št. F— 0090763, izdano v Ljubljani 11866 _ Eržen Franc, Zlato polje ;Projekte, Kranj, roj. 8. XII. 1920, osebno izkaznico, reg. ?t. 7614, ser. št. 0183924, izdano v Kranju. H912 Fcgelj Julka, Gornji Logatec 11, osebnp izkaznico, izdano v Logatcu. 12039 Fili Milan, Maribor, Tržaška 6, delovno knjižico, izdano v Mariboru 1949. 11897 lurslerič Franc, Ljubljana, studentsko izkaznico agronomske fakultete, izdano v Ljubljeni. 11968 Furlan Alnjzij-Slavko, Sveto 61, Sežana, roj. 5. X. 1923, osebno izkaznico za obrni-'j 4 pas, izdano 12. XII. 1950 v Sežani. _ _ 11718« Gajšek Anton, št. Vid, Grobelno, delovno knjižico št. 2783711. 11742 Galič (Petrov) Nada, Ljubljana, oficirsko osebno izkaznico, izdano v Ljubljani. 12126 Glavna direkcija za metalurgijo LRS, Ljubljana, avtomobilsko tablico, reg. šl. S—562. 12123 Golob Janez, Mekotmjak 6, p. Ljutomer, osebno izkaznico, ser. št. F—0227525, reg. št. 321*5, izdano 6. I. 1951 v Ljutomeru. 11648 Gorše Alojz. Ljubljana, osebno izkaznico. reg. št. 54287/51, ser. številka F— 0076897. '11865 Gorjup Alojz, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. šl. 90703/51. ser. številk« F— 01:13013, izdano v Ljubljani. 12010 Grohnvšek Leopold, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 39631/51. ser. št. F— 0061941, izdano v Ljubljani 12134 Groznik Franc, podporočnik, LjubUjena, Kodeljevo, knjižico za nabavo uniforme št. 57389, izdano v Ljubljani. 11664 Grubič Jože. črne 34, Brežre okolica, osebno izkaznico, ser. št." 0366850, reg. št. 1540, izdano v Krškem. 11765 Gutnik Terezija, Fram, pri Mariboru, osebno izkaznico, reg. št. 21223, ser- št. 0282522, izdano v Vuzenici 1951. 11901 Hajdinjak Mihael, Murska Sobota, Partizanska ulice, roj. 31. Vlil. 1921, osebno izkaznico, reg. št. 29942, ser št. 0111652, izdano v Murski Soboti. 11039 Ivanovič Obrada Ljubomir, Bratinac, Po-žerevac, osebno izkaznico št. 9377, izdano v Požarevcu v oktobru 1951. 12010 Jakorilir Mariin, Brezovica pri Ljubljani, osebno izkaznico, knjižico za kolo in sindikalno izkaznico, izdano pri OLO Ljubljana. 11028 Javornik Ivan, Lanišče 33, Škofljica, osebno izkaznico, reg. št. 33278, ser. šl. 0159288, izdano pri OLO Ljubljana okolica. 11927 Jereb Terezija, Radomlje 36, osel mo izkaznico, reg. št. 6771, ser. št. 04530(81. izdan« v Kammiku 5- II. 1951. 11946 Jereb Terezij,« Radomlje 36, sindikalno knjižen št. 414445, izdano od papirnice Količevo. 11945 Juhart Ivana, Maribor, Vočohov« 70, osebno izkaznico, reg. št. 30626, ser. št. 0032776, izdano v Mariboru 1951. 11903 Justin Maks, Ljubljena, šofersko izkaznico, izdamo v Ljubljani, 12130 Kašman Jožefa, Kaplja-Brezno, osebno izkaznico, reg. šl. 43732, ser. št. 0197462, izdamo v Mariboru 1951. 11904 Keber Terezija, Podmolk, p. Dobrunje, osebno izkaznico, izdano od OLO Ljubljana okolica. 12049 Kepa. Marija, Maribor, Brezje, Zavezniška 24, osebno izkaznico, reg. šl. 18028, ser. šl. <1005374, izdano v Mariboru 5. XII. 1950. 11892 Kerin Majda, Velika vas 22. p. Leskovce pri Krškem, osebno izkaznico, mr. št. 0400344, reg. št. 22031, izdano v Krškem. noti Kerne Ivan, Ljubljana, Kalanova 16, vozniško knjižico št. 4-336. izdano v Ljub. ljami. 1 i 967 Korošec Alojzija, Ivenjševski vrh 86, osebno izkaznico, reg. št. 3751, izdanu R. I. 1961 v Radgoni. 121.37 Kosmač Adolf, Jesenice, Javornik, osebno izkaznico, št, 9854, izdano na Jeseni-ca1'- 12043 Kotnik Frančiška, roj. 16. II. 1890, i.o-ke 46, Mozirje, osebno izkaznico, reg. št. 19458, ser. št. F—0442769. |is«0 Kolnik Leopold, Zreče 74, roj. 13. XI. 1927, pomočniško «pričevalo kotarske široke. 11851 Kraner Alojz, Sv. Jakob v Sl. gor., osebno izkaznico, reg. št. 38228, ser? št. 0199977, izdano pri Sv. Jakobu 1951. 11899 Kravanja Anica, Ljubljana, osebno izkaznico, ^reg. št. 50265/51, ser. številka F—0072575, izdano v Ljubljani. 12050 Krničar Ivana, Kočna, Jesenice, osebno izkaznico, reg. št. 6640, ser- številka O — 0351350, izdano na Jeosnicah. 11716 Krošrlj Krislina, Loke 8, Zagorje ob Savi, roj. 11. II. 1927, osebno izkaznico, reg. šl. 15328, ser. št. 0393638.. 11418 Kukovec Tončka, Bizovik 110, osebno izkaznico, izdano v Bizoviku. 12015 Kumer Rajko, Maribor, Krekova 8, osebno izkaznico, reg. št. 23638, ser. številka 0568496, izdano v Ribnici na Pohorju. 11906 Kus Ivan, Metni vrh 36, Sevnica, roj. 18. IV. 1914, csetooo izkaznico št. F)— 03885447, reg. št. 41137, izdano v Krškem. 11828 Mahkovic Antou, Litija 62, oeebtno izkaznico, eer. št. F—0163927, reg. št. 5621, izdano v Litiji. ' 12125 Majer Franjo, Maribor, Vilharjeva 7, osebno izkaznico, reg. št. 2551, eer, št. 14863, izdano v Mariboru 22. XII. 1950. 11905 Marko Angela, Svečina 7 pri Mariboru, osebno izkaznico, reg. št. 26854, eer. št. 0190172, izdano v Zg. Kungoti 1951- 11893 Maršič Safet, Ljubljana, oeebno izkaznico, izdano v Ljubljani. 11925 Matula Kolomau, Dolnja Lendava, kolonija Natte, roj. 15. XI. 1906, oeebno izkaznico za obmejni pas, za tujega madžarskega državljana, reg. št. 136, eer- št. R—057346, izdano v Dolnji Lendavi 16. VI. 1951 z veljavnostjo do 30. VI. 1953. 11591 Medved Mira, Ljubljana, oeebno izkaznico št. 83162/51, izdano v Ljubljani 12139 Meglič Ivan, Strahomer 22, oeebno izkaznico, eer. št. F—013447, reg- številka 13450, izdano v Ljubljani. 12129 Mirti? Angela, Dešeča vas 18, p. Žužemberk, osebno izkaznico, ser. št. 0311655, izdano v Žužemberku. 12042 Močnik Mihael, Županje njive 8, p. Stahovica, roj. 28. IX- 1905, oeebno izkaznico, reg. št. 9778, ser- št. 0456088, izdano v Kamniku, 11686 Movčec Jože, Ljubljana, potrdilo o zaposlitvi, izdano v Murski Soboti. 11922 Mušič Janez, Trzin 74, osebno izkaznico, ser. št. 0458880, reg. št. 12520, izdano v Trzinu. 12073 Nachbar Ignacij, Ljubljana, študentsko oeebno izkaznico, izdano v Ljubljani. 11947 Novak Ivan, Brežina 32. čuvaj poslovalnice >Jugopetrol<, Brežice, osebno izkaznico, ser. št. 036619, reg. št. 1765, izdamo 'v Krškem. 11644 Obreza Rafaela, Delavsko naselje 11. p. Guštanj, osebno izkaznico, »er. številka 0273200, reg. št. 8490. 11467 Obreza Viktor, strugar, Železarna Gu-šlanj, Delavsko naselje 11, osebno izkaznico, ser. št. 0273199, reg. št. 8489. 11468 Obrietan Doroteja. Kot 10, p. Prevalje, šolsko spričevalo II. letnika državnega učiteljišča v Mariboru za leto 1949/50. 11744 Ogrin Janez, Velike Ligcmja 9, oeebno Izkaznico, izdamo pri OLO Ljubljana okolica. 11923 Osredkar Daniel, Cnni vrh 104, Ljubljana okolice, osebno izkaznico, reg. številka 15519, ser. št. 035201, izdano pri OLO Ljubljana okolica. 12076 Pahor Ivana, Ljubljana, Stefanova 20, osobno izkaznico, izdano V Ljubljani. Pajntar Jožica, Ljubljana, maturitetno spričevalo IV. razreda meščanske šole v Tržiču, izdano 1939/40. 12075 Pandur Vlad«, Ljubljane, osebno izkaznico, izdano v Mariboru. 11921 Pavlin Ivan, roj. 18. I. 1893, Ravnica 21, ooebno izkaznico’, ser. št. 324220, reg. št. 10989, izde-no v Gorici. 11415 Pendjer Milka, Ljubljena, osebno izkaznico, izdano v Ljubljani. 11926 Peter Ivan, Prevalje 18, osebno izkaznico, reg. št. 6056, ser. št. 0270766, izdano v Slovenjem Gradcu. 11647 Pintarič Ivan, Maribor, Koroška 85. osebno izkaznico, reg. št. 43383, ser- št. 0041141, izdano v Mati boru 8. TI. 195 J. 11896 Piskernik Milan, Ljubljana, univerzitetno izkaznico št. 464, izdano 10. X. 1945 v Ljubljani. 12041 Planšak Jakob, Ljubljana, sindikalno izkaznico št. 3017402, izdano v Ljubljani- 11932 Podboj Jurij. Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 27775—51 izdano v Ljubljani. 11931 Prah Franc, Dolenjske Toplice 1, osebno izkaznico, eer. št. 0319142. 11997 Ravljep Jelka, Ljubljane, osebno izkaznico, reg. št. 14733/51, »er. št. F—0037043, izdano v Ljubljani. 12128 Ravnik Avgust, roj. 20. Vil. 1893, Nove Gorice, Ulica IX. korpusa 303, osebno izkaznico za obmejni pas, izdano v Goric: v 10393 Remc Frauč.ška, Domžale, Cerkvena 25, osebno izkaznico šl. 0469776. 11815 Rilelj Anion, .Skocijan 27, uslužbensko izkaznico, ser. št. 53222 in orožni list lovske puške št. 354. 11996 Rožman Jožef, Slatina Radenci 72, oseb no izkaznico za obmejni pas šl. 8227, izdano v Radgoni. 11859 Rožanc Justina, Vrhloga, osebno izkaznico, reg. Št. 712, eer. št. 076196, izdano v Poljčanah. 11268 Rudolf Adolf, Dražen vrh, Trate, p. Marija Snežna, osebno izkaznico, izkaznico za kolo in blagajniško potrdilo. 12006 Sadje-zelenjava, Ljubljana, avtomobiš-eko tablico št. S—1710, izdamo v Ljubljani. 12127 Sarjaš Kristina rojena Kiralj 3. II. 1927, Dolnji Laikoš 22, p. Dolnja Lendava, osebno izkaznico, ser. št. G—0233362, reg. št. 10752, uzdano 18. III. 1951. 11662 Senica Marija, Ljubljana, osebno izkaznico, izdamo v Ljubljani. 12122 Si košek Božena, Ljubljana, Bežigrad, osebni izkaznico, izdano v Ljubljani. 11919 Skumovic Kristijan, Dovje 101, p. Mojstrana, osebno izkeznico, ser, št. 0299218, reg. št. 2473, izdane 26. XII. 1950 v Mojstrani. 11584 Smodiš Ignac, Mota 11, p. Ljutomer, osebno izkaznico, reg. št. 8948, ser- F— 0233253, izdano v Ljutomeru. 11741 Smolič Marija, Ljubljana, sindikalno izkaznico št. 25006.560, izdano v Novem mestu. 11924 Smrekar Dominik, Bojauji vrb 17, delovno knjižico, izdano leta 1948 na Jesenu cah. 12074 Spačal Mira, Kostanjevica na Krasu, roj. 20. VII. 1927, osebno izkaznico, reg. št. 18815, ser. št. 0286362. 11378 Stefančič Branko, Movraž 42, okraj Sežana, spričevalo III. razreda gimnazije v Herpeljah št. 20, izdano 4. VI. 1951. 11918 Šeruga Alojz, Hajdoše 74, p. Hajdine pri Ptuju, osebno izkaznico, ser. številka 0276991 reg. št. 15202, izdano 10. VII. 1951 v Ptuju. 11943 Šimen Frančiška, Ljubljana, osebno izkaznico, izdano v Ljubljani. 12135 Štok Pavla, Beltinci, Otroški vrtec, osebno izkaznico, reg- št. 0186, ser. št. 0206896, izdano 1. II. 1951 v Sežani. 11718 Tomc Julka, Kozarje 60, osebno izkaznico, izdano v Ljubljani. 11969 Tršan Franc, Št. Vid Ljubljana, osebno izkaznico reg. št. 68545/51, ser. št. F—-0090855, izdano v Ljubljani 12124 Vengust Fanika, Maribor, Mladinska 2, osebno izkaznico, reg. št. 2462, ser. številke 14774, izdano v Mariboru 21. XII. 1950. 11895 Vesel Marija, Ljubljana, Wolfova 1, osebno izkaznico, izdano v Ljubljani. 11920 Vidic barija, roj. 7. IX. 1927, uslužbenka Železarne Jesenice, Koroška Bela, Koroška 3, oeebno izkaznico za obmejni pes, eeir. št. 0352847, reg. št, 7037, izdano na Jesenicah. 11649 Vodnogospodarska uprava, Brežice, številko motornega kolesa NSU I, S—04089. 11645 Vončina Franc, Ajdovšična, osebno izkaznico, izdano v Ajdovščini. 12017 Vörög Štefan, Dolnji Lakoš 29, p. Dol-ni. Lendava, šolsko spričevalo III. rez-rede meščanske šole iz leta 1943/44, izdano v Dolnji Lendavi. 11380 Vrščaj Tončka, Ljubljana, osebno in sindikalno izkaznico, izdano v Ljubljani. 11929 Weingerl Ivana, Slemen 34, Selnica ob Dravi, osebno izkaznico, reg. št. 28094, ser. št. 0172715, izdamo v Slemenu 18. VII. 1951. , 11902 Založnik Franc, Ljubljana, osebno izkaznico, izdano v Vjdmu-Krškem in poročni list, izdan v Krmelju na Dolenjskem. 12046 Zarabec Frane, Ježica, Ljubljana, sindikalno izkaznico, izdano pri Gradisu-Llto-stroj, Ljubljana, 1204& Zupanc Rajko, predsednik sodišče v Kočevju, osebno izkaznico, reg. št. 3124, izdano v Kranju. 11861 Železen Rudolf, PužeVci št. 3, p. Bodonci, osebno izkaznico, reg. št. 11506, ser. št. 0093216, izdano v M. Soboti 11651 Zinko Elizabeta, Hardek 13, p. Ormož, reg, šl. 20564, ser. št. 0263869, izdano 6. I. 1951. 11966 12131 lidaia »Uredni, list LRS<. Direktor in odgovorni urednik: dr. Rastko Močnik, tiska tiskarna »Toneta Tomšiča< v Ljubljani