USP'- or '%> 'm. * • .vvV.d. Jv;',.:>.-. '.'v,:.j - ;, miki ; Iv ■». ritev.5«, Leto III. VETRCI TJTDNUC smo a ela Nedelja, !♦ februar ja 1 948, nvFn~^^ Jud, U Po katoliških. de= ah je starodavna navada, ljudje na svpcnipo prina- erkev sveče', ki jih. župnik; prea, mašo j po. pos ebpem ta dan< dolo lovi. 'Tudi p li tako. Na enerp o b= ii . jveč= _i v cerkev bla- nosi. jat il( ,v Zakaj smo delali r Ali samo zato, da 'je jstbila ena lepa verska navada l \/f\ ».več? Bvočnica - štiri- deseti dan po božiču - je spomin Marijinega 'obrednega "iščevanja in obenem Jezuso¬ vega darovanja v templju. Ko f 5 #je ma ti Mar i j a' p r ine s la “ T\ štiridest dni" starega Jezusa Jj \\v tempelj, se je približal sf pobožni starček Simeon, vzel Pete Jezusa v naročje in pove- aar za’^vse čase Jezusove vlogo na svetu z be sedami* . p. "videle" sb moje «či tvoje zveličanje, ki si & a pripravil pred obličjem vseh ha = rodov, luc v raz s- v e t 1 j Izraela, tvojega ljudstva. w In nato e n. j je s\ e p o dodal; a n o v r: Glej,, ta, je slav o postav= in v znamenje, kateremu bil luč narod . /O Bogu Ijen v padec in vstajenje mnogih' v Izraelu se bo nasprotovalo." Kristus je prišel na svet, da bi pravi 3v. pismo, da biva v nedostopni luči. Bog je luč. Kristus je Bog, ki se je učlovečil, zato je on tudi luč. Lumen de lunine - luč od luči ga imenuje veroizpoved, ki se mošLi pri sv. maši. Tudi 'sam se je izrecno imenoval luČj "Jaz sem luč sveta. Kdor gre za menoj, ne bc hodil v temi.” u Luč v razsvetljenje poganov’V pripravljeno pred* odličjem vseh narodov, ga je imenoval že 40 dni starega pobožni Simeon v templju. Kristus je luč. "pripravljena pred obličjem vseh narodov." Visoko nad svet je postavljena, a bi jo mogli v'vseh časih ljudje vseh krajev zemlje videti. Za vse je. Vspm naj bi v življenju sveti¬ la. Nihče se ne bo mogel izgovarjati.' Nihče ne bo mogel tako potovati skozi življenje, da -bi je ne opazil. je postavljen kot luč nad_ vsei postav- Kristus je postavljen kot luč nad svet. Za vse je Ijena ta luč, da bi vsem svetila. Ali bo? Mnogim bo. Mnogi je^bodo veseli. Popolnoma se ji bodo predali. Po njej boao vse svoje življe¬ nje usmerjali, v njeni svetlobi .odo hodili. Vse življenje jim bo. razsvetljevala. Ob njej se bodo počutili vse srečne. Kaj pa drugi; ."bev . 5 » j Leto III. Št februarja.. 19 č Drugim bo v napotke. Motila jih bo. Dražila jih bo. Oči si njo zastirali. Preveč sveti. Preveč, se bo ob njej videlo n_ življenje in njihova dela. Boljše bi bilo, če bi je ne bilo« li se bodo Poper njo. Vse bodo poskusili_ da bi jo uri čili,; luč« Ali js res? Ki to samo lepa, pa prazna bodo sovražili. Bori da bi jo odstranili, Kristus je seda ? Kristus je kakršne v resnici so same oe lu Kaj se to Je 3e ni, če- ge tema, se pr av i ? Luc vse kakor negotovo. ■ LTi' sveti, kaže stvari vidi samo v resnici ■ ni tr dno Uci-ilO pribli= je.Brez nič m v vse stvari resnici j ; e,- znc, samo napol, večkrat tjdi čisto drugače, luči je same tipanje, gibanje, vse popolnoma zanesljivo, Kristus je luč. 0 n vse življenje, vsa dejanja razsvetljuje, po njem se vse na svetu vjd-i tako, kakršno Samo kdor ob njem gleda na življenje, na dejanja in stvari na samo ta dobro vidi, prav vidi ir: prat vse presoja. Kaj pa potem razum, šola, izobrazba, opazovanje, doživetje! Kaj- to ne daje jasnosti? Tudi. Vendar pa samo po Kristusu Samo zase ne zadostuje, Oe Kristus, če sv, vera človeku ne sveti,sam razum in sama izobrazb^ nič ne pomaga« - Kristus je luc.« Današnjemu človeku ne manjka razuma, ne izobrazbe, ne doživetja« To vse •ima. Pa vendar se zdi, kot bi nič ne vic-el, kot bi hodil z zavezanimi očmi. Zdi se, kakor bi zgubil pamet. le loči več, kaj ne er e e Ne vičii sv e tu smusna a r jo dobro, kag hudo. mag ^^0 j« je človeštvu 1 ? kaj v srečo m ag v nesrečo, Vse je postavil ne. glavo. Zmoto in laž je, postavi zavrgel kot zmoto. Greh in hudo odobrava kot 01 slabost, V zatiranju, nasilju,, človeškega napredka in sr eč-egjrhav g av .a, v š eh po jmov , zmešnj av a, apab, j resnico in resnico in krepost zaničuje in smeši ' vanju in rdšenju gleda temelj robe svet. Nerazumljiva zmes p3 tudi zmešnjav Kal: o 1 za .dobro indic e= i .oa == Zčl X o Olovek i dejanj, se. čudi. V času tolike izobrazbe, toliki, ročjih, pa taka slepota in taka vprašanjih. Ko bi sami vsega ne je kaj takega vendar na svetu mogoče na vseh mogočih pod¬ tipe li, bi ve besede, da je jo, Mali vidijo be prav vidijo v najbolj osnovnih' živi jenski h j ali in sami Zaradi tega ne lažje razumemo po Dr-: ločijo dobro družino in vzgojo. vilno sodbo strokovnjakov tpma, do živ ploh ne mogli verjeti. V teh časih modrim in razumnim marsikaj prik n razumejo, preprosti Iguaje, p n prav presojajo. Ti imajo o vsem in hudo, resnica in laž. Ti pra Ti prav presojajo delo in razvedrilo. Imajo p. ra* :ito vrez 9 .po; d & 2 j Tlb O— mali vidi- ebne Izobraz- kar .sne j me« na 1 zakon lasilga In o.. : a ’.i\ oblasti m zdanosti. ima človek po-naravni postav^ prp.v_L.co zini, državi in vsej človeški č razbij/ Marsičesa nimago, mord^ niti poti " Imago. Verni so. Kristusa imajo, podložnlš-tvu. Dpbro ločijo pravo svobodo od priznavajo in spoštujeg ^ fvs e, do čes< Ti ebne jž-ato ie, icakrpno v 'resnici ge, da lahkov vs , kag' vse to obleke , Ti ve do Tem ge hrane, Imajo luč, ? jasno in pravilom gledajo .,1 li¬ ki 'jim 2 'a j r~ 1 I ge -v srečo dr jasno« Pa za kag doma, mno pa tako clru= ]?<•> -i . _9 .vse presogag-o, • ' Ti vidi dijo. Kakor bi v -jim vsa i zobne zba, jq.. Drugi, temi hodili-. * . vi o ki Luči imenitni vsa imenitnost 9 /n iz.o Draženj vere ni, Kristusa n; Luci so, z a. c o ne morejo piavium gleua. vse bogastvo nic ti vprašanj ir pa n mag o ne- pomaga' dogajanj JTiCt = . In ■ v: -t zato UTO v' ijsnga. .Kristus je luč svet preroki kot lux magna - kot ve je mogel sebe imenovati s “JaZ vsemi, kar jih. je kdaj -hodilo iz luči, Deus de Leo, - Bog iz Boga. Samo svetu kaže takšno, kakor je v resnici. • 4 ■i, Samo on. Samo njega' so napovemo? žliuo'luč, ki bo prišla na svet.- čd sem ‘luč sveta, i! Zakaj samo on odi: po zemlji, je bil lume.n de lunino, on .ge luc, m nam vs« . v vD mmev. 5*» L'to III. - i - _ 2. februarja 1948. Hi to samo lepa primera, -Resnica je. Dva tisoč let jc potr¬ juj** -Ipnasnji čafci pa naravnost otipljive, "Kdor gre za menoj, ne hodi v ^emi :i . Samo kdor za njim hodi, ne hodi v temi. Drugi vsi. Svet tega ni hotel verjeti. Zavrgel je to luč. postavil si je mesto nje nove, svoje luči: znanost, tehnika, napredek, pod vidikom teh naj' bi se vse presojal^. le naj hi o^ie za vse merodajne, le naj ti vse živ= Ijenje vodile id uravnavale, ie naj bi svetile svetu. Pa kam je za¬ čel ? 1 torno, v negotovost in zmešnjavo, iz katere ne m^re najti pra-- vega izhoda. .Spremenil se je v pekel na zemlji, kjer ni miru, kjer . ni sreče> ne veselja, povsod sama nezadovoljnost, sami upori, srna nasilja in krivice, uničevanje, zatiranje in razdejanje. Povsod sama maščevalnost in sovraštvo. In nad vso to nesrečo in vsem dušnim, telesnim in kvarnim razdejanjem stojijo kot ofritek in svarilo so= sobnemu človeštvu zapisane večnoveljavne Jezusove besede: "Jaz .sem luč sveta} kdor gre za menoj, ne hodi v temi." Kristus je luč. Samo v njegovi luči more človek vse pra= vilno gledati. V zadoščenje si lahko povemo, aa smo mi' skušali v tej luči vse gledati zato, da ti pravilno/gledali in pravilno ravnali. Čudili smo se ravnanju in presojanju čjrugifc.. lod^ presojali in rav= nali so tako, kar niso imeli vere in A ristusa, zato-o njegovi luči presojati niso mogli. Brli sme pr..- 0 enjani, postali smo revni in za= niževani begunci, doživljali smo nerazumevanje razen pri tistih, ki isti luči gledajo vse, kakor mi. In ker imamo luč, ki nam vse prav kaže, zato tudi svoje begunstvo in z njim združeno pomanjkanje in trpljenje pravilno glodamo in presojamo. Kristus nam je bil luč. On nam mora luč tudi ostati. Potem se nam ne bo troha ničesar sramovati ne pred Bogom, ne pred- ljudmi, ne sedaj ? n ki so ga stražili, so mu prizadejali na poti nezaslišano veliko hu= dega in bridkega. Ko so gnali skozi. Armenijo, ga je ponoči mučenec sv. Bazilisk, v čigar svetišču je poprej molil, takole nagovoril; 51 Janez.* brat, jutrajšnji dan naju bo združil,” Zato je Zlatosusti prejel drugi dan zakrament sv. Evharistije in se qborožil z znamenjem svetega Križa, potem, pa je vrnil svojo dušo Bogu, Bilo je v jese« ni. Ob njegovi smrti je padala v Carigradu strašna toča in čez štiri dni je umrla cesarica. F je ;ovc truplo so počastili z ble« ščeoim sijajem ob udeležbi velikansiIh množic ljudstva. Cesar Teo= dozij pa, sin Arkadija in Lvdoksije ,a je dal prenesti v Carigrad in je poskrbel zanj v februarju veli;asten pokop, počastil je nje« gove svete ostanke in ga prosil odpt ; Čanja za grehe svojih staršev. Pozneje je bilo Janezovo t :uplo prepeljano v Rim in pokopa= no v vatikanski baziliki. Vsi občudv jejo množino, pobožnost in si= jaj njegovih cerkvenih govo-rov. ih os balih-njegovih spisov, kakor tu« di njegov način razlaganja svetih knjig. Mnogim se prav zdi celo, ko trdijo, da je Janezu mnogo njegovih pridig in spisov narekoval sam apostol sv, Pavel, katerega je tako iskreno častil, lega slavnega cerkvenega učenika je papež Pij X, postavil za patrona vseh cerkve« nih govornikov. Prosimo sdssv. cerkvijo; Slavni učenik, dika sv, Cerkve, .sveti Janez Zlatoust|. gorečnim ze božjo postavo,prosi za nas Sina "eh Gtev, 5. ? ietb III. - j. - 2, februarja 1948. božjega, da bomo tudi mi božjo besedo prav* razumevali in. jo izvrševal v. Gospod je luč življenja, vanj v stiski upamo, 'njegovega trpljenja cvetove trgamo. *•'.*' * '* • ,. Jje v .padec, le. v v.stajenj^ nam bodi vsem, Gospod, ■ in v večno nam življenj*© • z parijo kaži pot. Marija darovala je v ^templju Jezusa, poln-peštvu luč prižgala na poti do neba. Marijo zahvalimo, ki ga rodila -je, da v-Važno domovino nas kliče grešnike. VINICA', PLAZIN , a * • ' • Štirideset dni je preteklo, odkar so angeli zapeji nad betlelienskimi poljanamii '‘Slava Bogh." Marija in'Jožef prineseta = te v tčmpelj, da bi 'ga po postavi darovala Bogu. S kakšnim veseljem stopa v tempelj Marija. Tu je -preživela kot tempeljska devica naj =, lepša otroška leta v molitvi in aveti predanosti Bogu. Sedaj *se vrača -• tudi sedaj še devica, pa hkrati tudi kot -mati z otrokom,’ Kalc šen čudež bfizje -.milosti. • Olcvvek bi mislil, da se. bo gnetel ves Jeruzalem pred tem= poljskimi vrati, ža svečan sprejem Devici*-»in božjemu 'sinu - Odrešeni= ku svet^. Pa Marija gre neopaženo, brez •§pr£jeina in spremstva. Bog sam je poskrbel za dostojen sprejem svojemu Sinu in Njegovi Materi. Pa božje misli niso človeške misli. Ni pripeljal k sprejemu oblastni-- kov • ih odličnikov, -ampak'starčka Simeona in pr.eko lOOiet staro vdovo Ano. Ta dv.a-sta bila v božjih očeh najbolj bdlična, najbolj vredna, da ga sprejmeta, • . 0 Simonu pravi sv. Pismo', ; da, je bil pravičen-in pobožen' mož*, kp je čakal in upal kljub svoji starosti, da bo vi.del Odrešenika, žtjismo 'ta to je še živel in molil. • . . ■ 0 Ani pravi sv, pismo, da ni šla nikoli iz templja, noč-in dan je molila, Zlobni, _posv-etni svet bi dejali' "No, pcbpžn-jakar in- po= božnjakarica, terci j alka". Da, dva pobožnjakarja je. B/>g poklical k . . spre j emu‘svojega Sina, pa ne taka, ,ki bi tekala'vs-ak dan v cerkev, zunaj nje pa bi bila krivična-in*zlobna do drugih v besedi in delu. Taki- ne aelajo časti ne Bogu, ne krščanstvu. Ta dva sta bila prav pobožna* hodila v • tempelj ih tudi zunaj.-njega skrbno živela’po vseh zhpove dih .božjih-zlasti pa-pp. aapdvedi ljubezni do bližnjega., .. ' Kako različne So božje sodbe od eloveških.., Lgudje b*i za_ Odrešenikov- sprejem napravili ogromen zunanji sijaj, Bog pokličejdva pravične, zares Bogu vdana stara Človeka, Ta*dva sta B$gu bolj všeč kakor ves zunanji okras. Božja Previdnost ju.jp za ta praznik dolgo pripravljala in z; mrkostmi krasila. •* Ne. zmenimo se • za sodbe ljudi, ki »tako radi . zaničiijej e in .omalovažujejo tako življenje s pretiranim prbožnjakarsbvbm. il‘i posledica velike Bogu odtujenosti, ki nima nobene g- a To je smisla več za življenje ek z Bogom, Sl -neke vrste nevoščljivosti in l, ali pa po sledi ^ . jeze, da sami tega niso zložni. Resnična v v rednost človekova ni ne v njegovi telesni moft-i, ne v službi, ne - v- človeškem ugledu, ampak v ceni, m ,30 ima v božjih očeh. Zlasti štabi -ljudje, ki s®-dozoreli 6 Štev, 5*> leto III. 2, februarja 1 e e O.0 (D rl -P C id -p S,® 'U a) o O 5 )h ri 'd Pl f> po mnogih živi jenskih preizku.snj.ah in spoznali ničevost vsega zemelj¬ ske ga ž ne udrejo večera svojega življenja nič bolje preživeti, kakor da noc in dan molijo, kot pravi sv, lismo c ^ni. To je, najboljša priprava na spre-jem Odrešenika v nebesih. Kako prepolni sta- bili srci ©°eh_starčkov ob pogledu na. Odrešenika. Starček Simeon zapoje v tej sreči svojo zadnjo pesem in prosi smrti sreča. Ana nenehno hvali Boga ker je doživel največj o ‘Odrešenikov prihod. Kaj mo= m o znan j __ s _ <( „ jo stari.ljudje lepfšega- storiti, kakor .mlajšim iz spojih bogatih skušenj pripovedovati: Držite se trdno vere, ta človeka — ------- s?m, sama som to' spoznala uo. su-i-dv^ud ne prevara, .. v svojem življenju. . Kaj morejo storiti boljšega, kakor neprestano javno pred vsakim Boga spoznavati in mu hvalo pet peti. , . ... • . - Simeon in Ana sta dolga leta Bogu zvesto služila, vanj upala kn morala čakati preden sta bila vidno i^oplač&na. Zate tudi ml ne smemo misliti, da bo vsaka naša molitev takoj, ko no komaj odmolimo, misliti, ia do. vsaka naša mg lite v takoj, ko jo komaj že uslišana, •..orano v potrpežljivi, vdanosti vse dni nja moliti, 'delati in trpeti ? potem bomo' plačila vredni. Tudi prišel dan, ko nam bo Marija dala t"naročjo tisto Dete, pomenilo večno, neskončno blaženost. odmolimo, svojega življe= za nas bo za ki JEZUSOVE^ Kdor bi mislil, da je s sjprejeisom zakramentov in p udeležbo -pri sv. maši na petke storil svojo, aoIznostj nima še čisto pravega razumevanja za češčenje Srca Je= zuhovega. Česa. j.e potem še .treba? ir&v »gotovo častiti Srce Jez-usovo s kako,molitvijo (n,pr.: sv . prve O- jo. :ce Jezusovo., po rokah, .z) tud: .. Ul-Presladko '& druge dneve. Dalje, obujati in .poživljati vsak % dan. ljubezen do Jezusovega Srpa. Tega ne bomo storili ha noben način boljše kot. a pr e* jH- mišijevanjem, koliko dobrega je to Srce stdv ""rilo za’nas od rejstv-a do groba. (To lahko razmišljamo tudi ob molitvi rožnega venca.) Velik .pomoček za ljubezen do .Srca Jezusovega je tudi sv. ura, opremljanje Gospoda na'vrtu Getzemani, kjer je pričel ža nas trpeti. Vendar vse to še. ne zadostuje $ to je šele zunanji Srca ‘Je z usovega. Ta •tildi vsak v-r-.^-htost, krotka • ■ . *- Posvetiti to še. ne zadostuje. Vse_ okras, prave- pobpžnosti do pa obstoji v posnemanju čednosti božjega Srca v našem vsakdanjem živ= Ijenja. Kdor vsak dan misli na to Srce,^bd ■ &an poskušal posnemati katero teh čednosti: Ali ponižnost, usmiljenje, ljubezen do 'bližnjega itd*. m-J— ---s -.».4 -u J- p ar -j e poudaril Jezus sam.; ilavno pri.'te, j pobožnosti Pa je, se njegovemu Srcu in mu zadoščevati. . posvetiti se, se ne prt vi sarnp' izmoliti poevetilno molitev, samo krasiti njegovo •.sliko, ampak samega, sebe*, vse svoje moči postaviti, v službo ^rea Jezusovega. Delati vse v Njegovo čast in Veselje., de= lati za širjenje Njegovega češčenja, za posnemanje ,čedn©sti .Njegove« •ga Bic.a,. za odvračanje, od greha, ki ga žali, za vračanje 1 j utežni * in zvestobe. Dolile r se v svojem- vsakdanjem življenju ne navadimo tega, ne moremo reci, da ci m© pravi Častilci Srca Jezusovega, de Ule j smo osvečeai samo z besedo In na- papirju, n£ pa v resnici, ker naše mo- besede niso usmerjene popolnoma v Njegovo službo in nas-a c. e r a Sirovo čast. -< d ° ii> in' Morda se to_.sdi. .kurrmicmngoče. Saj tudi v resnici je 'CD ■ CR P ‘IS CD ■ U CD %■ 11 CJ. P H Leto III. - ? - 2. februarja 1948. nemogoče, za- človeške moči. Vendar grče Jezusovo zahteva od nas V ; pomoč, da se bo mogla najlepšega viška. - zadoščevanje. Tako ne-po= doare volje in pripravljenosti, zahteva, da poskušam©, kolikor na. v s :ih močeh, potem Po pa samo dalo spremstvo j te prizadevanje razvijati naprej do In še ena prav važna stvar je. rn -L o je temi krivicami tako kruto ranjeno, potolažiti. Naše zadoščevanje ima vrednost samo v memono, nep©trebro se nam to zdi, vendar je bistveno. Brez tega ni pravega češčenja Srca Jezusovega. Sam je to hbtfel imeti kot bistveni znale prave ljubezni do Njega, Pravi častilec. Srca Jezusovega se mora sprijazniti z mislijo na zadoščevanje in šele po njej prodreti v gio= oine prave pobožnosti do Srca Jezusovega.' Zadoščamo pa za grehe sveta in za svoje. * Vsak smrtni greh^je kaznjivo dejanje, nerazumljiv© prezi= ranje'Boga, _ sramotno izdajstvo, Njegove ljubezni. Grešnik je upornik proti Bogu in Njegovim odredbam.. Bogu prizadeta■ krivica in sramotenje pa_mora hiti popravljeno." To pa stori zadoščevanje, to.je poprava Bogu. prizadete žalitve in prekršenega reda. Danes sploh ne vemo več, kate= ra božja zapoved je bolj teptana. Samo spomnimo se, kako človeštvo taji Boga, kako Ga sovraži, kako se proti Njemu vojskuje ? kako hladno prezira Njegovo najsvetejšo voljo. Uničevanje človeških življenj in človeških, osebnih piu-vic, vse vrste razvratnosti in nečistosti - kalo= no strašno, nepregledno morje človeških krivic nasproti Bogu - kdo bo vse to popravil? Prva in največja skrb človeštva bi morala biti kako Bogu za vse to zadostiti, kako, pojoraviti - kako božje Srce, ki je s zvezi z zadoščavahjem božjega Srca. Jezus sam je zadostil Bogu za vse grehe človeštva in želi, da mi' z Njim združeni zad*ščuje’mo$ v tej zvezi ima naše za= nošcevanje dragoceno vrednost. Kaj vse je storil On, da bi pravična jeza božja ne zadela^ljudi in koliko storrmo mi? 0 Sultanu Samilu, ki je k-avkaškim nar®dom vladal v letih 1840 - 1860, se pripoveduje, da je bil zelo odličen vladar. Hotel je te divje rodove vzgojiti v poštene, plemenite ljudi. Posebno se je boril proti varljivosti, podkupljivosti in goljufiji, izdal je strogo postav©,, da bo vsak, kogar bi zalotili pri taki pregrehi, jav n* bičan. Prva, ki so jo zalotili, je bila njegova mati. Silno hud.^boj je h©= jeval sultan sam s seboj, Tri. dni se ni pokazal nikamor. Četrti dan se je odločil, Sklical je velikaše in ljudstvo in dal pripeljati ma= ter* Imela je roko zvezane na hrbtu, dva vojaka sta jo stražila. Y®= jaka, ki bi je imela bičati, sta pristopila. Ko bi moral pasti prvi udarec, je sultan sam planil pod biče in na svoj hrbet sprejel vseh predpisanih 50 udarcev, potem pa je rekel ljudstvu: "pojdite zdaj do= mo v, postavi je zadoščeno, saj je za greh tekla, kri vašega sultana.” Za naše prestopke je storil naš Gospod še neizmerno več. Vendar človeštvo žali Boga še naprej in s tem žali tudi božje Srce •Jezusovo, ki je prav za'to človeštvo toliko trpelo. Zdaj pa mesto ljubezni in hvaležnosti za-svojo neizmerno . dobroto žanje le zasramo^ vanje, sovraštvo in nehvaležnost, Za to bolečino in trpljenje priča= kuje od svojih zvestih prijateljev zadošcevanja, da mu/povečano mer© ljubezni vrnejo vsaj ial©., kar mu svet jemlje z grehi/ Jezusovo Srce samo za svet še vedno zadoščuje Bogu. Vsak deri se Mu daruje znova, Hoče pa, da mu z njim vred zadoščamo tudi mi in tako zadoščamo tudi teptani ljubezni Njegovega Srca. Ko bi mi hoteli to storiti ? kakšen hladilen balzam bi bilo to za Njegovo Srce in kakšna pomoč tistim, ki ga žalijo, da >i mogli vstati. Zato, da grešniki najdejo pot nazaj k Bogu in Ga neba jo za» liti," je treba veliko- apostolov zadoščevalcev* Kako zadoščati? * .* ' pič .i.7n0d,n^ui-t^ebe-: sam 8 - 2, februarja 1948. nam je poslal dovolj prilike za zadoščevanje. Križ begunstva^in iz= gnanstva vsak dan znova udano naložimo in ga nosimo Njemu v čast in zadoščenje. Prav tako pomanjkanje, strah in negotovost. Drugo, kar vsak lahko stori v ta'namen, je pomoč bližnjemu, . obzirnost in čuvanje dobrega imena. Podobno je skrbeti za zares na= tsnčno vestnost pri našem vsakdanjem delu, pa naj bo to delo še tako malenkostno. V vseh primerih prikažimo, da gre vse v čast in zadošče« nje Srcu Jezusovemu. Na skrivaj pa še dodenimo kako izredno, prostovoljno inbra= no^žrtev. Morda uro spanja, morda kak dovoljen užitek, čim večje in težje bo tako premagovanje, tem večja bo njegova zadostilna vrednost Srcu. Jezusovemu-ni bila za nas-nobena stvar odveč in preve nobena stvar prevelika in pretežka, naj tudi nam ne bo za Srce Jezusevo nič nepotrebno, nič prenapeto, nič odveč. Gre le za vračanje ljube= zni in zvestobe, gre za nalaganje kapitala za večnost, gre za spre= obrnenje tistih, ki so zašli. Zato molimo, žrtvujmo se, premagujmo se v čast in zadoščenje Srcu Jezusovemu, da bo grešni svet deležen mako močnih milgsti, da se_ jim več ne bo mogel ustavljati. (Nadaljevanje) Kašljal je in v glavi se mu je vrtelo. }, Bo šlo, bo!" je godel predse, se oprijemal za pehištv« in počasi lazil po sobi. -"Do večera mi že popolnoma odleže. Vajo imamo- danes, pa je^ne smem zamuditi," je govoril sam s seboj. "Očka, zakaj si že vstal", ga je očitajoče pogledala Judi= ta, ko se je vrnila iz šole. "poglej, kako si še slab. še pljučnico dobiš in umrješ. Kaj bom potem počela sama na svetu. Očka, prosim te f pojdi nazaj v posteljo." "Nič ne skrbi, Judita zame! Moram se malo potruditi, če hočem zvečer k pevski vaji." 'JKaj pevska vaja, očka! Sedaj si bolan in zdravje je prvo* Ko ozdraviš, pojdeš pa zopet k petju." - - "Dolžnost je dolžnost* Kaj bo pa ljubi Bog dejal in gospod župnik, pa pevci? Glej, vsi me bodo čakali, jaz naj pa ležia in le= narim, 0, dokler bom mogel, bom pel in orgljal," "Kaj pa, če pošteno zboliš in umrješ? Kaj pa potem?" , "Potem bom pa v nebesih nadaljeval to svojo službo." "Kdo bo pa v naši cerkvi orgljal, ko tebe ne bo?" "To pa ni moja skrb. To je zadeva gospoda župnika, ne noja, Dokler sem pa živ, je pa moja," "Bom pa jaz pevce obvestila, da si bolan in da danes ne bo pevske vaje. No, očka, pojdi nazaj v posteljo, lepo prosim. Skuhala ti bom zopet čaja, ti ogrela noge, po večerji ti bom pa kaj lepega brala," "Vem, vem, da me imaš rada,,." je dejal stari Blaž in po=* gladil hčerko po glavi. Med.tem pogovorom je stari res nekoliko oživel in se je kar dobro počutil. Pripravil je veliko mapo not, nato pa sedel k pe* či. Tudi večerjal je nekaj malega. "Tako ne more dalje" si je mislila Judita in odšla po ve*= čerji k šolskemu upravitelju Lampiču, da si izpojsluje kak teden do= pusta, da bo mogla ostati pri bolnem očetu, (Dalje prihodnjič.) Izdaj a pc .sorna_ . rn.r-r-.ln ega.. .d a! o gat a papeške,^ m In:. v j stsouu ppl IJ-enjuu, Štev. 5», Leto III. o<«