LETO XVI	PETEK, 21. MAREC 1986	______________________________ŠTEVILKA 3
V težkih pogojih gospodarjenja smo dobro poslovali
Ob zaključnem računu za leto 1985
CELOTNI PRIHODEK
Celotni prihodek je dosežena prodaja naših izdelkov, storitev, trgovskega blaga in ostalih dohodkov, za kar vse smo tudi prejeli plačilo. Prodano blago v letu 1985, za katerega nismo prejeli plačila do 15. 1. 1986, ne moremo upoštevati med celotni prihodek.
Po zaključnem računu za leto 1985 je v razmerju do leta 1984 ponovno porasla neplačana realizacija, in sicer (v tisoč din):
	31. 12. 1985	31. 12. 1984
TO Tomaž Godec, Bohinjska Bistrica	162.277	133.537
TO Rečica, Bled	93.049	74.867
TO Mojstrana	1.639	3.515
TO Podnart	6.926	19.417
TO Filbo	11.509	4.926
TO Trgovina	4.540	564
DSSS	—	—
LIP skupaj	279.940	236.826
Jeklarna 2 na Jesenicah je trenutno eno največjih gradbišč pri nas. Čeprav je osnovna konstrukcija proizvodne hale jeklena, so močno zastopana tudi betonska oz. armiranobetonska dela. V ta dela smo vključili tudi naš opaž za steno LG 100. — Foto: Miran
Celotni prihodek je vrednostno v razmerju do leta 1984 sicer večji za 74,9 % za DO kot celoto, kar pa je realno manj kot leto prej, saj je količinski obseg prodaje za približno 2 % nižji kot leta 1984. Nižja prodaja je posledica manjšega povpraševanja po stavbnem in sobnem pohištvu tako doma kot tudi v izvozu. Pri stavbnem pohištvu je predvsem nazadovala prodaja SM podbojev in delno tudi vratnih kril. Podbojev je ostalo neprodanih približno 30 % celotne proizvodnje, vratnih kril pa 10 %, tako da so zaloge gotovih izdelkov v TO Rečici porasle od 175 milj. din v začetku leta na 322 milj. din ob koncu leta. Povečanje zalog sobnega pohištva je od 80 milj. din na 107 milj. din, kar pa je bistveno manj kot pri stavb, pohištvu. Zaloge izdelkov v TO Mojstrani in Podnartu niso porasle in v glavnem tudi ni bilo problema pri prodaji. TO Filbo pa tako dela samo po naročilu in problema zalog ni.
Celotni prihodek v primerjavi z letom 1984 in v razmerju do plana za leto 1985 je znašal (v tisoč din):
	doseženi celotni prihodek	1985 1984	1985 plan 1985
TO Tomaž Godec	2.662.263	160,4	118,9
TO Rečica	2.589.116	162,7	95,5
TO Mojstrana	480.059	171,2	108,5
TO Podnart	509.635	202,7	119,8
TO Filbo	579.479	403,9	108,9
TO Trgovina	984.684	174,4	88,1
DSSS	311.514	207,2	122,2
LIP skupaj	8.116.750	174,9	105,1
V celotnem prihodku je v letu 1985 predvsem zmanjšan delež izvoza zaradi manjše prodaje v izvoz, delno pa tudi zaradi nižjega porasta izvoznega tečaja od porasta cen na domačem tržišču. N.egativna razlika med izvozno ceno v dinarjih in domačimi cenami je bila v letu 1985 večja kot v letu 1984.
Delež izvoza v celotnem prihodku in primerjava izvoza z letom 1984 je naslednja (v tisoč din):
TO	dosežen izvoz v tisoč din	1985 1984	1985 plan	delež izvoza v % 1985 1984	
Tomaž Godec	1.315.724	147,7	111,7	49,4	53,6
Rečica	643.785	158,9	86,3	24,9	25,5
Mojstrana	80.711	168,7	116,2	16,8	17,1
Podnart	108.309	159,2	209,2	21,3	27,1
Filbo	20.280	—	—	3,5	—
LIP skupaj	2.168.809	153,6	106,1	26,7	31,4
V celotnem prihodku zadnja leta močno naraščajo drugi prihodki, ki se predvsem nanašajo na pozitivne obresti. Razmeroma ugodno likvidnostno stanje omogoča prodajo na daljši rok plačila, kreditiranje prodaje blaga in opreme in občasno kratkoročno posojanje viška obratnih sredstev, kar ob visoki bančni obrestni meri vpliva na povečanje celotnega prihodka. Posebno vlogo pa ima višek sredstev pri TO Filbo, ki za prejete avanse nudi fiksno ceno naročene opreme in seveda mora s prejetimi obrestmi pokriti podražitve materialov v času izvajanja naročila. Drugi prihodki so v letu 1985 znašali (v tisoč din):
TO	znesek drugih prihodkov	1985 1984	1985 plan
Tomaž Godec	254.318	156,0	158,9
Rečica	116.624	189,1	233,2
Mojstrana	14.578	232,9	208,3
Podnart	28.052	273,5	935,1
Filbo	82.131	3.103,0	172,6
Trgovina	6.321	215,6	—
DSSS	1.325	424,7		
LIP skupaj	503.349	203,7	188,1
(Nadaljevanje na 2. strani)
V težkih pogojih gospodarjenja smo dobro poslovali
(Nadaljevanje s 1. strani)
Drugi prihodki se nanašajo na naslednje postavke:
TO	obresti	invent. viški	skupaj doh. banke	ostalo
Tomaž Godec	252.244	8	1.263	803
Rečica	111.575	3.044	1.383	622
Mojstrana	14.429	40	81	28
Podnart	23.000	4.488	196	368
Filbo	77.833	72	267	3.959
Trgovina	6.003	110	143	65
DSSS	111	—	—	1.214
LIP skupaj	485.195	7.762	3.333	7.059
Doseženi dohodek na delavca v primerjavi z letom 1984 in planom za leto 1985 je dosežen tako:
TO	1985 dohodek na delavca rrrr 1984		1985 plan
Tomaž Godec	2.167.604	210,5	141,2
Rečica	2.154.571	160,6	114,3
Mojstrana	1.612.759	175,5	114,8
Podnart	1.796.364	202,9	124,7
Filbo	1 754.965	230,1	108,7
Trgovina	2.454.231	181,0	127,0
DSSS	1.693.670	188,8	119,3
LIP skupaj	2.020.825	187,2	124,6
Primerjava doseženega dohodka na delavca za 30. 9. 1985 z nekaterimi drugimi:
PORABLJENA SREDSTVA
Porabljena sredstva so stroški za izdelavni material (DIS stroški) in drugi materialni stroški (FIS stroški), ki so bili porabljeni v proizvodnji za prodane proizvode.
Za poslovni uspeh je odločilen delež porabljenih sredstev v celotnem prihodku. V letu 1985 so za LIP v celoti porabljena sredstva v razmerju do dosežene prodaje dosegla ugodnejše razmerje kot v letu 1984, čeprav DIS stroški pri vseh TO, razen pri TO »Tomaž Godec«, kažejo negativno sliko. Delež FIS stroškov je razen pri TO Trgovini v vseh ostalih TO v letu 1985 manjši kot v letu 1984.
Za direktne proizvodne stroške (DIS) moramo poudariti, da za primer pri TO »Tomaž Godec«, kljub znižanju deleža DIS stroškov od 46,2 % v letu 1984 na 41,7 % v letu 1985, doseženo kritje ne zadošča za pozitivni rezultat. V kolikor v letu 1984 in 1985 ne bi dosegla TO še dodatnega dohodka iz obresti, bi bil poslovni rezultat, ki izvira iz proizvodnje, negativen. V zadnjih letih je porast nabavnih cen materialov večji kot znaša porast prodajnih cen naših izdelkov, posebno pri izvoznih izdelkih, kjer je porast deviznega tečaja manjši od porasta stroškov.
Primerjava deleža DIS in FIS stroškov v razmerju do dela celotnega prihodka, ki se nanaša na prodajo naših proizvodov in storitev je naslednja:
TO	% DIS stroškov		% FIS stroškov	
	1985	1984	1985	1984
Tomaž Godec	41,7	46,2	30,6	32,0
Rečica	56,7	54,9	19,6	20,8
Mojstrana	44,9	42,8	29,2	33,3
Podnart	52,6	51,5	24,5	24,9
Filbo	54,7	39,0	22,2	25,3
Trgovina	—	—	2,8	2,7
DSSS	—	—	42,4	43,8
LIP skupaj	47,3	48,0	22,0	23,4
Ugodnejši delež FIS stroškov se največ nanaša na nižji porast amortizacije in investicijskega vzdrževanja.
DOHODEK
Dohodek je razlika med celotnim prihodkom in porabljenimi sredstvi. Dohodek je tudi najosnovnejše merilo družbene storilnosti in uspešnosti poslovanja. Uspešnost poslovanja lahko najbolje ocenjujemo, če doseženi dohodek primerjamo z dosežkom drugih. Seveda v tej analizi ne moremo podati primerjave za zaključni račun 1985, ker še ne razpolagamo s podatki o drugih.
Zato je v tej analizi podana primerjava za leto 1985 med TO v naši DO in primerjava z drugimi za poslovanje 30. 9. 1985. Čeprav ne v celoti, pa tričetrtletni podatki za leto 1985 že pokažejo sliko, ki ni bistveno drugačna od celega leta.
Doseženi dohodek v letu 1985 je za 90 % večji kot v letu 1984 in je razmeroma visok porast dosežen izključno zaradi nižjega porasta fiksnih stroškov in doseženih drugih dohodkov. Od TO je najnižji porast dohodka dosegla TO Rečica, in sicer samo 61,6 %, najvišji porast pa TO Filbo 276,9 %. Vzrok za nižji porast dohodka v TO Rečica je nazadovanje prodaje vratnih kril in to predvsem SM podbojev, kljub temu pa je doseženi dohodek na delavca še vedno za 6,6 % iznad povprečja za DO. Višji porast dohodka pri TO Filbo je seveda dosežen zaradi združitve kovinske proizvodnje prejšnje DO Filbo in kovinskega obrata TO »Tomaž Godec«. Kljub visokemu porastu dohodka v TO Filbo in tudi najvišjemu porastu na delavca (za 130 %), pa je doseženi dohodek na delavca za 13,2 % izpod povprečja DO.
Doseženi dohodek v letu 1985 v primerjavi z letom 1984 in planom za leto 1985 znaša (v tisoč din):
TO	doseženi dohodek	1985 1984	1985 plan
Tomaž Godec	914.729	189,0	136,7
Rečica	687.308	161,6	113,9
Mojstrana	133.859	186,7	110.8
Podnart	138.320	205,5	123,1
Filbo	198.311	376,9	107,8
Trgovina	63.810	188,6	127,0
DSSS	179.529	212,9	126,5
LIP skupaj	2.315.866	190,0	123,1
	dohodek na delavca	primer j ava LIPje 100
LIP Bled	1.711.331	100
Lesna ind. SOZD GLG	1.343.297	78,5
Lesna industr. Slovenije	1.343.237	78,5
Dejavnost stavb, pohištvo	1.249.041	73,0
Dejavnost proizv. strojev	2.285.991	133,6
Dejavnost trg. pohištva	1.753.945	102,5
Gospodarstvo Radovljica	1.607.266	93,9
Gospodarstvo Slovenije	1.647.484	96,3
Iz primerjave je razvidno, da je naš poslovni rezultat bistveno boljši kot pri ostalih v lesni industriji SOZD GLG in v lesni industriji Slovenije in da je rezultat tudi boljši kot v povprečju gospodarstva Slovenije.
Višji dohodek kot LIP dosega dejavnost proizvodnja strojev Slovenije, ki pa je sploh nad povprečjem gospodarstva Slovenije. Primerjava s strojno dejavnostjo je prikazana zaradi TO Filbo, ki spada v to dejavnost. Primerjava pa kaže, da je dohodek TO Filbo močno izpod dosežka te dejavnosti, seveda pa moramo pri tem upoštevati, da je v dejavnosti proizvodnje strojev Slovenije nekaj zelo uspešnih DO, kot RIKO Ribnica, LITOSTROJ, METALNA Maribor, itd...
Iz istega razloga je v analizi tudi podatek za dejavnost trgovine s pohištvom, kamor spada naša TO trgovipa. Tudi ta dejavnost je v povprečju iznad gospodarstva Slovenije, pri tem pa je naša TO Trgovina z 2.090.266 din dohodka 30. 9. 1985 za 19,2 % iznad povprečja trgovine s pohištvom.
OBVEZNOSTI IZ DOHODKA
Iz doseženega dohodka je predvsem potrebno pokriti razne obveznosti iz dohodka, ki so predpisane z republiškimi in občinskimi predpisi in obveznostmi, ki so dogovorjene s samoupravnimi sporazumi samoupravnih interesnih skupnosti.
Pri analizi obveznosti iz dohodka moramo predvsem ugotoviti, da se je delež obveznosti v dohodku v razmerju do leta 1984 povečal in to kljub poudarjanju o razbremenitvi gospodarstva in kljub temu, da zdravstvu in šolstvu primanjkuje sredstev. Primerjava nekaterih največjih in pomembnejših obveznosti za DO kot celoto je naslednja (v tisoč din):
obveznost v % do dohodka
	letu 1985	1985	1984
izobraževanje	35.173	1,52	1,31
znanost in kultura	10.544	0,46	0,44
solidarnost pri stanov, gradnji	15.148	0,65	0,65
zdravstvo	90.784	3,92	3,90
invalid, pokojnin, zavarovanje	50.200	2,17	1,95
varstvo okolja	4.579	0,20	0,11
premije za zavarov.	44.667	1,93	1,83
obresti od kreditov za osnovna sredstva	36.273	1,57	5,86
republ. davek iz dohodka	9.396	0,41	0,19
Skupne obveznosti iz dohodka po TO v primerjavi z letom 1984
in planom za leto 1985 znašajo:					
	skupna	1985	1985	% od dohodka	
TO	obveznost v tisoč din	1984	plan	1985	1984
Tomaž Godec	284.874	186,0	136,0	31,1	31,7
Rečica	215.793	197,1	138,2	31,4	25,7
Mojstrana	47.285	214,5	140,0	35,3	30,7
Podnart	42.207	196,6	130,3	30,5	31,9
Filbo	58.698	475,2	130,4	29,6	23,5
Trgovina	18.985	217,8	155,0	29,8	25,8
DSSS	32.550	232,7	144,8	18,1	16,6
LIP skupaj	700.392	205,3	136,9	30,2	28,0
(Nadaljevanje na 4. strani)
Sklepi samoupravnih organov
Delavski svet DO (27. 2. 1986)
1.	Obravnaval je zaključni račun za leto 1985 in ga potrdil; strinjal se je z rezporeditvijo dohodka na OD in skupno porabo, potrdil je tudi gibanje ostalih stroškov, ki so po družbenem dogovoru kontrolirani.
Sprejel je sklep o povišanju vrednosti točke — iz 2,40 din na 2,90 din, ki velja od 1. 3. 1986 dalje.
2.	Obravnaval je drugi del plana 1986 in ga po ugotovitvi, da je le-ta bil sprejet na DS v vseh TO, potrdil (delitev dohodka, plan stroškov, plan uvoza, surovinska bilanca, program dela PRB).
3.	Obravnaval je pripombe na spremembe sam. splošnih aktov v DO LIP in spremembe posredoval v sprejem na referendumu.
4.	Pogojno je potrdil oceno del in nalog komunikacijskega inženirja v AOP (243 točk), ki bo veljala, ko jo bodo sprejele vse sam. delovne skupine v DSSS.
Zborom delavcev v TO Rečica je posredoval v sprejem ocene novosistemiziranega dela v SM oddelku in oddelku kril ter oddelku furnirnice.
4.	Sprejel je aneks II k sam. sporazumu o združevanju dela in sredstev zaradi skupnega poslovanja LIP — Commerce.
5.	Sprejel je predlog prodajnega sektorja za sodelovanje s trgovsko delovno organizacijo NA-MA Zagreb: LIP Bled naj bi dodelil posojilo, NA-MA pa bi kupila sobno pohištvo.
6.	Sprejel je tolmačenje 68. člena statuta DO LIP: v nalogah projektivnega razvojnega biroja se 11. alinei doda besedilo: projektiranje objektov nizkih in visokih gradenj.
Sprememba bo sprejeta na prvem naslednjem referendumu.
Delavski svet TO Tomaž Godec Boh. Bistrica (27. 2. 1986)
1.	Zaključni račun za leto 1985 je potrdil z ugotovitvijo, da je delitev prihodka in dohodka v skladu s samoupravnimi akti in zakonskimi predpisi.
2.	Drugi del plana za leto 1986 (delitev dohodka, surovinska bilanca, FIS, program dela PRB) je sprejel v predlagani obliki.
3.	Potrdil je poročilo o poslovanju okrepčevalnice za leto 1985.
4.	Ukinejo se kosila s 1. 3. 1986.
5.	Spremeni se struktura nalog (to je ure) število delavcev v okrepčevalnici pa ostane nespremenjena, kot tudi ocena zahtevnosti.
6.	Potrjeno je bilo predlagano strokovno vodstvo investicije za pripravo, izvajanje in nadzor rekonstrukcije žagalnice.
7.	Zaradi stalne rasti stroškov proizvodnje se sprejme povišanje cen za obloge, opažne plošče, DGV, lesno moko in pohištvo.
8.	Sprejel je samoupravne sporazume za srednjeročno obdobje 1986—1990 in določil podpisnike teh sam. sporazumov.
9.	Potrdil je prerazporeditvi po 105. členu Pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje ČD in delitvi sredstev za OD za Karla Gašperja in Ivana Smukavca.
10.	Sprejem sprememb pravilnika o delovnih razmerjih zaradi podaljšanega porodniškega dopusta se daje na zbore samoupravnih delovnih skupin.
11.	Predlog nove sistemizacije del in nalog »sestava sobnih vratnih kril« je posredoval v 15-dnevno javno obravnavo.
Delavski svet TO Rečica (26. 2. 1986)
1.	Obravnaval je rezultate gospodarjenja v letu 1985 ter ugotovil, da je delitev dohodka v skladu s planom, zakonskimi predpisi, samoupravnimi akti TO in zaključni račun posredoval v dokončni sprejem na zbore delavcev.
2.	Obravnaval je drugi del plana za leto 1986 in ga potrdil v predloženi obliki.
3.	Seznanjen je bil s priporočilom IGD, da se nabavi za potrebe požarnega varstva sodobno vozilo — avto cisterna s pripadajočo opremo. Na pobudo IGD potekajo pogovori za pridobitev potrebnih sredstev s sovlagatelji Zavarovalnico Sava Kranj in Gozdnim gospodarstvom Bled.
4.	Na osnovi pravilnika o oblikovanju cen proizvodov in storitev in oceni stanja na tržišču je DS potrdil nove cene za stropne in stenske obloge, vratna krila, podboje, cene izrezov in cenik l-nosil-cev.
Cenik za stropne in stenske obloge velja in se uporablja od 15.3.1986 dalje, ostali ceniki veljajo od 1.3. 1986 dalje.
5.	Obravnaval je dogovor o temeljih družbenega plana občine Radovljica s posebnim poudarkom o nadaljnjem razvoju in industrijskem vlaganju v DO LIP Bled.
6.	Potrdil je SaS o temeljih plana interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v občini Radovljica za obdobje 1986—1990 in imenoval podpisnike.
7.	Potrdil je SaS o temeljih plana za srednjeročno obdobje 1986-1990
—	za SIS komunalne skupnosti,
—	SIS za ceste občine Radovljica
—	o načinu združevanja in uporabi sredstev za finansiranje potreb delovnih ljudi in občanov v KS v občini,
—	o načinu združevanja sredstev za izvajanje skupnih nalog SLO in DS
—	Območne vodne skupnosti Gorenjske
—	Rizične skupnosti območne skupnosti Kranj ter imenoval podpisnike.
8.	Sprejel je SS o usmerjanju in uporabi skupnega dohodka, doseženega v temeljni banki Gorenjske Kranj v letu 1985 in imenoval za podpisnika Franca Globočnika.
9.	Sprejel SS o štipendiranju v občini Radovljica ter imenoval za podpisnika Stojana Ulčarja.
10.	Sprejel SS in Statut o ustanovitvi območne SIS za PTT promet ter imenoval podpisnika Jelko Kunej.
11.	Sprejel SS o oblikovanju konference delegacij za delegatska mesta v zborih uporabnikov skupščin SIS. Za podpisnika je pooblastil Stojana Ulčarja.
12.	Na podlagi določil Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih je uskladiti pravilnik o delovnih razmerjih TO Rečica z zakonskimi spremembami. DS je navedene spremembe obravnaval in jih posreduje v sprejem na zbore delavcev.
13.	Potrdil je izkustvene normative v oddelku BP in obloge kot so bili predlagani z veljavnostjo od 1. 2. 1986 dalje.
14.	Zahtevo za varstvo pravic Rajka Žemva je kot neutemeljeno zavrnil. Potrdi se izrečeni disciplinski ukrep skupne disciplinske komisije pri DO LIP Bled z dne 18. 12. 1985. Sklep je dokončen.
15.	Inventivni predlog Miroslava Stareta »izdelava krivih letev profil A za stalna vrata je ocenil kot tehnično izboljšavo in odobril izplačilo enkratne odškodnine v višini 54.982.— din.
16.	Inventivni predlog Janeza Skaliča »praktično izpisovanje delovnih listov« ni sprejemljiv, ker ne upošteva principa izdelave dokumentacije za celotni SM oddelek, temveč predlog zajema samo njegovo delovno mesto, zato DS predloga ni potrdil.
Delavski svet TO Podnart (26. 2. 1986)
1.	Obravnaval je obračun za leto 1985 in dal delitev dohodka in ČD, ki je usklajen z usmeritvami družbenega dogovora, našimi samoupravnimi splošnimi akti in z letnim planom v potrditev zboru delovnih ljudi
2.	Potrdil je drugi del plana za leto 1986, ki zajema celotni prihodek in njegovo delitev, plan uvoza, surovinsko bilanco žaganega lesa, produktivnost po SM, FIS stroške in program dela PRB
3.	Na spremembe pravilnika o delovnih razmerjih ni imel pripomb in jih je dal v sprejem zboru delovnih ljudi
4.	Obravnaval je samoupravni sporazum o temeljih planov SIS družbenih dejavnosti v občini Radovljica za^obdobje 1986—90, in sicer:
—	zdravstvo in za podpisnika imenoval Mirka Rakušo,
—	izobraževanje in za podpisnika imenoval Jordana Blaževiča,
—	skupnost otroškega varstva in za podpisnika imenoval Jordana Blaževiča
—	socialno skrbstvo in za podpisnika imenoval Polono Cerkovnik
—	telesna kultura in za podpisnika imenoval Franca Žitnika
—	kultura in za podpisnika imenoval Branka Urha
—	skupnost zaposlovanja in za podpisnika imenoval Jelko Kunej
—	raziskovanje in za podpisnika imenoval Ano Šifrer
in SIS materialne proizvodnje za obdoje 1986—90, in sicer:
—	SIKS in za podpisnika imenoval Franca Globočnika
—	ceste in za podpisnika imenoval Stanka Slivnika
5.	Obravnaval je dogovor o temeljih družbenega plana občine Radovljica za obdobje 1986—90 in ni imel pripomb ter ga potrdil v predloženi obliki
6.	Obravnaval je samoupravni sporazum o temeljih plana o združevanju sredstev za izvajanje skupnih nalog SLO in DS za srednjeročno obdobje 86—90 v občini Radovljica in za podpisnika imenoval Petra Debelaka
7.	Nadalje je potrdil samoupravni sporazum o združevanju in uporabi sredstev za finansiranje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v KS v občini Radovljica za obdobje 86—90 in za podpisnika imenoval Joža Marolta;
8.	Potrdil je samoupravni sporazum o temeljih srednjeročnega plana rizične skupnosti za obdobje 86—90 in za podpisnika imenoval Petra Debelaka
9.	Potrdil je samoupravni sporazum o oblikovanju konference delegacij za delegatska mesta v zborih uporabnikov skupščin SIS in za podpisnika imenoval Jelko Kunej
10.	Potrdil je samoupravni sporazum o ustanovitvi območne SIS za PTT promet in statut o SIS za PTT promet Kranja in za podpisnika imenoval Jelko Kunej
11.	Obravnaval je samoupravni sporazum o temeljih plana energetske skupnosti Gorenjske za obdobje 86—90 in ni imel pripomb
12.	Potrdil je samoupravni sporazum o urejanju in uporabi sredstev skupnega dohodka, doseženega v TB Kranj za leto 1985
13.	Potrdil je samoupravni sporazum o temeljih plana območne vodne skupnosti Kranj za obdobje 86—90 in za podpisnika imenoval direktorja TO;
14.	Sprejel je nove cene stropnih in stenskih oblog, z veljavnostjo od 15. 3. 1986;
15.	Verižni transporter se da v uporabo in po določenem času odpiše.
V težkih pogojih gospodarjenja smo dobro poslovali
(nadaljevanje z 2. strani)
Cisti dohodek
Ostanek dohodka po obračunu prispevkov iz dohodka je čisti dohodek. Čisti dohodek je predvsem namenjen za osebne dohodke, skupno porabo, rezervni sklad in za poslovni sklad TO, vendar pa je zadnja leta vedno bolj tudi čisti dohodek obremenjen z raznimi obveznostmi, kot je združevanje za SIS cestnega gospodarstva, elektrogospodarstva, nafte in plin, ŽTP, potrebe krajevnih skupnosti in še razno ostalo.
Doseženi čisti dohodek v letu 1985 v primerjavi z letom 1984 in planom je naslednji (v tisoč din):
TO	doseženo v 1985	1985 1984	1985 plan
Tomaž Godec	629.855	190,4	137,0
Rečica	471.515	149,3	105,5
Mojstrana	86.574	174,4	99,4
Podnart	96.113	209,7	120,1
Filbo	139.613	346,7	100,4
Trgovina	44.825	178,5	118,0
DSSS	146.979	208,9	123,1
LIP skupaj	1.615.474	184,0	117,9
Čisti dohodek je bil razporejen za osebne dohodke in skupno porabo v skladu s samoupravnim sporazumom in pravilniki o delitvi čistega dohodka. Resolucijsko določilo, da naj osebni dohodki zaostajajo za rastjo dohodka za 10 %, ni izpolnjeno, ker pogoji pridobivanja dohodka, posebno pri izvozu, niso to omogočali. Primerljivi dohodek je v letu 1985 za 90 % večji kot v letu 1984; razporejeni osebni dohodki pa so večji za 84,2 %. Pri razporeditvi čistega dohodka na osebne dohodke moramo upoštevati tudi večji delež obveznosti iz dohodka v letu 1985 kot v letu 1984, kar ni moglo negativno vplivati na oblikovanje osebnih dohodkov in je zato delež čistega dohodka za akumulacijo v letu 1985 nekaj nižji kot v letu 1984. Delež akumulacije v dohodku v letu 1985 znaša 17,6 %, v letu 1984 pa je znašal 18,3 %. Zaradi nadpovprečnega deleža izvoza v razmerju do industrije Slovenije smatramo, da je naša razporeditev čistega dohodka na osebne dohodke in skupno porabo v skladu z družbenimi merili.
Razporeditev čistega dohodka v primerjavi z letom 1984 izgleda tako:
	delež čistega dohodka v % za				
	osebne dohodke in skupno porabo			za akumulacijo	
	1985	1984		1985	1984
Tomaž Godec	70,4	77,4		29,6	22,6
Rečica	67,6	62,3		32,4	37,7
Mojstrana	86,5	81,9		13,5	18,1
Podnart	74,6	80,3		25,4	19,7
Filbo	90,2	92,5		9,8	7,5
Trgovina	61,5	65,7		38,5	34,3
DSSS	98,6	99,9		1,4	0,1
LIP skupaj	74,7	74,5		25,3	25,5
Tudi za čisti dohodek in njegovo razporeditev velja, da šele pri-					
merjava z drugimi pokaže pravo vrednost dosežka in ustreznost raz-					
poreditve na	osebne dohodke in	akumulacijo. Podatkov o			zaklju-
enem računu drugih še nimamo, zato bomo prikazali primerjavo iz periodičnega obračuna 30. 9. 1985, ki je že precej blizu tega, kar ka-					
žejo zaključni računi.					
Najprej podatki o dosežkih na delavca v			DO LIP:		
	doseženo na delavca				
		osebni			
	čisti 1985	doh. in	1985	akumu-	1985
	dohodek 1984	skup.	1984	lacija	1984
		por.			
Tomaž Godec	1.492.547 212,1	1.050.690	193,0	441.858	277,6
Rečica	1.478.103 148,3	999.665	160,9	478.439	127,4
Mojstrana	1.043.060 163,9	901.759	173,0	141.301	122,3
Podnart	1.248.221 207,0	931.390	192,2	316.831	267,3
Filbo	1.235.513 211,7	1.114.894	206,4	120.619	277,0
Trgovina	1.724.038 171,6	1.060.269	160,5	663.769	192,9
DSSS	1.386.594 185,3	1.367.255	183,4	19.339	—
LIP skupaj	1.409.663 181,3	1.053.513	181,8	356.150	179,8
Primerjava z ostalimi na osnovi obračuna 30. 9. 1985, če je LIP
100:
doseženo na delavca
osebni dohodki
čisti dohodek in skupna akumulacija poraba
LIP Bled Lesna industrija	883.672	100	667.887	100	215.785	100
SOZD GLG Lesna industrija	636.406	72,0	573.367	90,1	127.693	59,2
Slovenije Dejavnost stavb.	683.604	77,4	548.139	82,1	194.465	90,1
pohištvo Dejavnost proizv.	631.496	71,5	553.069	82,8	101.800	47,1
strojev Dejavnost trgovina	1.294.831	146,5	667.287	99,9	627.544	290,8
pohištva Gospodarstvo	1.022.496	115,7	683.189	102,3	339.307	157,2
Radovljica	875.869	99,1	627.932	94,0	251.130	116,4
Gospodarstvo SRS	867.215	98,1	627.537	94,0	262.075	121,5
Iz primerjave je razvidno, da je naša DO dosegla nadpovprečni rezultat v razmerju do lesne industrije Slovenije in dosega približno enak rezultat kot v gospodarstvu Radovljice in Slovenije.
Lipnik
s--------------------------N
Ukinitev proizvodnje polic
v___________________________
Konec leta 1982 smo v TO Podnart pričeli s proizvodnjo sestavljivih polic za švedsko firmo IKEA. Strojno opremo, potrebno za izdelavo polic smo kupili v Marlesu, ki je te police nehal izdelovati. V začetku smo se srečevali s številnimi težavami, predvsem s pomanjkanjem primernega lesa, vlažnostjo lesa in nerednim kamionskim transportom. Z namenskim narezom lesa in prehodom na železniški transport se je sredi leta 1983 proizvodnja normalizirala tako, da smo kupcu lahko zagotovili redne dobave naročenih količin. Naj večji obseg je proizvodnja dosegla v letu 1984, ko smo izdelali 355980 elementov polic, v letu 1985 pa je zabeležen znaten padec v proizvodnji.
Cenovno je bil izdelek od vsega začetka »problematičen«, saj je IKEA znana po geslu »kvaliteta za nizko ceno«, zaradi česar tudi išče poceni proizvajalce. Prav zaradi nizke cene smo v letu 1985 precej zmanjšali proizvodnjo. Kljub temu pa so bile police dohodkovno vseskozi uspešne, saj smo jih pro-
dajali po ugodnih izvoznih aranžmajih.
V letošnjem letu pa je pričel veljati devizni zakon, s katerim so ukinjene ugodnosti, ki so nam prejšnja leta omogočala normalen dohodek. Ob vse višjih cenah ma-terialg in nerealno visokem tečaju dinarja nam ni preostalo drugega kot odločiti se za ukinitev proizvodnje, saj trenutno vsak element prinaša približno 170 din negativnega kritja. Ob tem je treba povedati tudi, da smo od vsega začetka predvidevali tudi prodajo polic na domačem tržišču, kjer podobnih izdelkov primanjkuje, vendar dosti dlje od predstavitve v naših poslovalnicah nismo prišli. Prepričan sem, da smo tako zamudili lepo priložnost in da, če bi jo izkoristili, morda odločitve o ukinitvi proizvodnje danes ne bi bilo.
Kar je, je, bi lahko rekli na koncu. V celoti gledano je rezultat proizvodnje polic gotovo pozitiven, na nas pa je, da ga čimprej nadomestimo z vsaj takim ali še bolj uspešnim izdelkom.
Jure Ravnik
Nova elektronska centrala v DSSS nam omogoča 38 novih internih telefonov, 2 zunanji liniji in še 50 telefonskih številk v spominu
Inovator leta v naši DO
Miroslav Stare na delovnem mestu pri stroju Hesemanka
Rezultati ukrepov
Vsem nam je znano, da je delavski svet DO sprejel na seji, dne 30. 1. 1986 ukrepe za boljšo učinkovitost pri delu. Ukrepi so začeli veljati
3.	2. 1986, tako da imamo da-
nes pred seboj že prve rezul tate. V nadaljevanju posredujemo vrste kršitev in število kršiteljev po posameznih TO:
Po sprejetju pravilnika o podeljevanju priznanj »Inovator leta« in nagrad za pomembne inovacijske dosežke smo na pobudo sveta za ustvarjalnost in sklepa odbora za gospodarjenje, dne 5. 3. 1986 izbrali za INOVATORJA LETA 1985 Miroslava Stareta.
Miroslav Stare je zaposlen v TO Rečica v oddelku vrat na delih in nalogah upravljalca brusilnega stroja. V DO LIP Bled se je zaposlil leta 1984, pred tem pa je delal v Gozdarsko kmetijski zadrugi Srednja vas, DE Mizarstvo Češnjica.
Rodil se je leta 1948 v Nomenju v Bohinju. Šolal se je v Škofji Loki in si pridobil poklic splošnega mizarja.
S svojo pridnostjo in prizadevnostjo je samoiniciativno skonstruiral in tudi sam izdelal vodilo za izdelavo krivih letev za stilna vrata (profil A) in za steklena vrata (notranji del). Predlog je strokovna komisija obravnavala
PRIPOMBE k osnutku odloka o strategiji tehnološkega razvoja SFR Jugoslavije
V Jugoslaviji mora priti do bistvenih sprememb glede našega nadaljnjega razvoja. Ali bomo začeli delati po novem in se enakopravno vključili v mednarodno delitev dela ali pa bomo nadaljevali s starimi napakami. Na žalost se bolj nagibamo k ohranitvi starih metod dela.
Zbirali smo velika finančna sredstva za velike projekte, med njimi pa je žal mnogo »zgubašev«. Ali naj s tem nadaljujemo in si povzročamo še večje težave?
Ugotavljamo, da je administrativno zbiranje sredstev dalo že dovolj slabih rezultatov, tako da si ne moremo privoščiti še novih. Nismo
in ga ocenila kot tehnično izboljšavo, saj vsebuje elemente varstva okolja in delovnih pogojev na tem delovnem mestu. Omogoča prehod iz obrtniškega na industrijski način dela. Zato smatramo, da je zasluženo bil imenovan za inovatorja leta. Ob priliki podelitve jubilejnih nagrad v DO, ki bo predvidoma v mesecu maju, bo tov. Stare prejel moralno priznanje in eno izmed strokovnih literatur.
Vsi ostali, ki so s svojimi prijavljenimi inovacijskimi predlogi pripomogli k izboljšanju tehnološke ureditve (racionalizaciji) ali izboljšanju varnosti pri delu, bodo prav tako prejeli moralna priznanja, organizirali pa bomo zanje še ogled razstave inovacij RAST YU na Reki, ki bo v mesecu juniju 1986.
Upamo, da bomo v letošnjem letu imeli več prijavljenih inovacijskih predlogov in s tem tudi večjo možnost izbire inovatorja.
Ana Šifrer
proti skupnim programom, samo sredstva naj se zbirajo na ekonomski podlagi zainteresiranih partnerjev in ne s pomočjo administrativnih predpisov.
Združeno delo naj samo odloča o svojem razvoju. Političnih tovarn imamo tudi že dovolj.
Predloženi osnutek odloka o strategiji tehnološkega razvoja Jugoslavije predstavlja le zbir želja, ki niso realne. Zato od njega ne pričakujemo rešitve problemov, ki zavirajo naš hitrejši razvoj.
Poleg vsega smo praktično izgubili devize, sedaj so na vrsti investicijska sredstva, pripravlja pa se še nova delitev OD na zvezni ravni.
Pri tem se sprašujemo, o čem bomo lahko še v združenem delu razpravljali in odločali!
Jordan Blaževič
Do kdaj bomo še administrativno
zbirali investicijska sredstva?
v_________________________________J
				TOZD			
Dejanje	Tomaž Godec	Rečica	Moj- strana	Pod- nart	Filbo	DSSS	Skupaj
1. neopravičen izostanek z dela 1 dan	1	1					2
2. odstranitev delavca z dela zaradi vinjenosti	1						1
3.	nedosledno ukrepanje neposrednih vodij 4.	povzročanje pretepa ali nereda v DO in na	1	1		1	3	4	10
prireditvah, katere organizira DO 5. malomarno in nestrokovno opravljanje							
dela	4			1	3		8
6. prinašanje alkohola v DO oz. uživanje							
alkohola	1						1
7.	neopravičena odklonitev del oz. nalog 8.	neupravičena uporaba službenega	1			2			3
avtomobila	1						1
9. zloraba bolniške odsotnosti 10. neupoštevanje predpisov iz varstva pri							—
delu							—
11. koriščenje dopusta brez predhodne							
odobritve	6	2		2			10
12. prepozen zagon strojev ter predčasno							
ustavljanje strojev oz. predčasno zapuščanje delovnega mesta v posrednih službah — 2-krat v mesecu				2			2
13. zamuda prihoda na delo ali predčasen							
izhod z dela od 10 minut do 1 ure	13	11	1	1			26
14. 2-kratna zamuda na delo oz. 2-kratni							
predčasni izhod do 10 minut v mesecu		7				1	8
15.	2-kratno podaljšanje glavnega ali dodatnega odmora 16.	za 3-kratno nežigosanje kartic oz. 3-kratno	14		22				36
žigosanje tuje kartice			7				7
skupaj	43	22	30	9	6	5	115
Nov
delovni čas
V mesecu februarju smo v TOZD Mojstrana začeli z novim delovnim časom. Izmena se začne ob 5.45 uri, konča pa ob
14.09	uri.
Zakaj smo se pravzaprav odločili za takšen delovnik?
Naši delavci so vezani na prevoze, ki služijo Železarni. Tako so delavci, doma iz Kranjske gore in Rateč že ob 5.30 v Mojstrani. Avtobus, ki vozi zjutraj z Jesenic v Kranjsko goro, je ob 5.35 v Mojstrani. Na tak način so bili dani vsi pogoji, da z delovnikom začenjamo 15 minut prej in zaključimo 9 minut pozneje.
Z novim delovnim časom bomo vse sobote prosti. Vemo, da sobote niso produktivne tako kot ostali dnevi. Tako bo manj prevozov na delo, saj vemo, da avtobusi danes niso poceni.
Naša temeljna organizacija se je odločila za 3 mesece poskusnega dela. Ta čas bo pokazal rezultate in mislim, da bodo vsekakor ugodni.
NOC
V TO Trgovina ni bil izrečen noben ukrep.
Strokovni kader — pogoj za uspešno delovanje gasilske službe
1. marca letos je bila letna konferenca industrijskega gasilskega društva TO Tomaž Godec. Tu smo kritično analizirali delo med preteklim letom, ugotavljali napake in načrtovali za prihodnje uspešnejše delo.
Društvo je v preteklem letu normalno delovalo, struktura članov pa je bila naslednja:
Člani od 18—30 let 15, članice od 18 — 30 let 5, člani od 31 — 45 let 3, člani od 46 — 60 let 14, članice od 46 — 60 let 2, člani nad 60 let 4, skupaj 43
Od tega števila: gasilcev brez izpita — 9, gasilcev I. stopnje — 18, nižjih gasilskih častnikov — 6, častnikov — 2, častniki I. stopnje — 3, strojniki — 7, sanitejec — 1, sodnik občinskega ranga — 1 in sodnikov republiškega ranga — 6.8 članov je vključenih v požarno enoto civilne zaščite v TO Tomaž Godec.
Lanski plan smo uresničili, razen predavanja za vodje, oddel-kovodje in izmenovodje. Predavanje bo v zimskem času in sicer na temo o požarni varnosti in preventivi v lesni industriji.
Požarni pregled je opravila komisija delovne organizacije v sestavi: Marolt Jože, Marolt ja-nez in Vojvoda Lovro, ki so tudi odgovorni za požarno varnost v DO. Vodno stanje bo zadovoljivo, ko bo zgrajen novi rezervoar. Le-ta pa je v zaključni fazi. Hidrante skozi vse leto redno oskrbujejo poklicni gasilci. Pri pregledu hidrantov smo ugotovili, da je pritisk prenizek. Z montažo stabilne vodne črpalke bi ga v slučaju požara povečali za 6 atmosfer. To pa bo zadostovalo za začetno gašenje in polnjenje av-tocistern pri večjih požarih. V požarno-varnostnem tednu smo izvedli pet predavanj po oddelkih o rokovanju z ročnimi gasilnimi aparati.
Lani smo nabavili kombinirano gasilsko vozilo ZASTAVA VP 2400/300. V avtu je cisterna 2500 litrov vode, motorna črpalka — dvostopenjska: 1600 litrov na minuto, rezervoar za peniino sredstvo: 300 litrov, na vitlu sta naviti dve hitri cevi za gašenje iz cisterne. Na vrhu je montiran vodni top in prostor za ostalo gasilsko orodje. Kombinirana avtoci-sterna ima za našo temeljno organizacijo velik pomen pri preprečevanju požarov. Šest strojnikov se je usposobilo za rokovanje s strojno črpalko, katera
je vgrajena v avto. V lanskem letu je GD Bohinjska Bistrica organiziralo tečaj za naziv »gasilec« (izprašani gasilec). Žalostno pa je, da od prijavljenih 6 članov ni nobeden opravil tečaja. Niso bili resni in tečaja še obiskovali niso. Če član nima naziva »gasilec«, ne more v slučaju požara sodelovati.
Prvi pogoj za uspešno delovanje gasilske službe je strokovno usposobljeni kader, le tako lahko društvo uspešno deluje. Zato je prav, da pridobivamo mlajše v naše gasilske vrste. Potrebno jim je obrazložiti, da naše skupno premoženje varujemo z združenimi močmi.
Moramo reči, da je bilo naše gasilsko društvo lani aktivno, posebej se je izkazala skupina veteranov. Udeležili so se tudi raznih gasilskih tekmovanj, kjer so dosegli lepe uspehe. Pohvaliti jih moramo, da so svoj prosti čas porabili za vaje in tekmovanja. Veterani so si v teku let pridobili izkušnje, katere prenašajo na mlajše vrstnike.
V	letošnjem letu se bomo morali usmeriti na preventivo. Vemo: če je le-ta dobra, ne more tako hitro priti do požarov. Varstvo pred požari ne predstavlja samo odločna akcija gašenja, temveč odstranjevanje vzrokov požara.
V	naši temeljni organizaciji oziroma splošno v lesni industriji pa je nevarnost za požare velika, objektov je vedno več in s tem se tudi nevarnost povečuje. Če bo zaostala tehnična oprema, se bo zmanjšala naša operativna sposobnost. V požarnem načrtu TO je vključen kombiniran gasilski avto in tako pri vsaki akciji, ki so razdeljene po oddelkih TO.
Občinska gasilska zveza Radovljica z razumevanjem spremlja delo našega društva in nam nudi pomoč. Požarni oddelek civilne zaščite v naši TO sodeluje z gasilskim društvom, saj so vsi člani društva v oddelku civilne zaščite. To pa ni najbolj pravilno. Oddelek za civilno zaščito bi moral usposobiti druge člane kolektiva za ta oddelek, ker na obeh straneh v slučaju potrebe ne morejo nastopiti.
Pri nekaterih članih naše TO bi morala biti zavest do gasilske službe na višji ravni. Zavedati bi se morali, da je to naša delovna organizacija, ki jo moramo znati varovati. Slabo vpliva na delo društva dejstvo, da se npr. od-delkovodje, tehniki, inženirji in drugi izogibljejo dela v društ oi.
Ves naš trud moramo usmeriti za varovanje našega skupnega premoženja.
Jože Hodnik
Občni zbor IGD TO Rečica
Na rednem letnem občnem zboru so člani IGD osrednjo pozornost posvetili požarni varnosti v preteklem letu in požarnovarnostni kulturi vseh zaposlenih v tekočem letu.
Občnega zbora se je udeležil tudi zastopnik občinske gasilske zveze Radovljica tov. Drago Stoje, zastopniki sosednjih gasilskih društev in predstavniki IGD TO »Tomaž Godec« Boh. Bistrica in TO Mojstrana. Občnega zbora se je udeležilo veliko število članov in prav tako neposrednih vodij, ki so zadolženi za požarno varnost v TO.
Poročilo predsednika IGD je bilo usmerjeno v preventivo in neprestano skrb, da požarnovarnostne naprave in priprave redno vzdržujemo in dopolnimo s sodobno in bolj učinkovito opremo. Svoje poročilo je podkrepil s številnimi primeri, ko so požari zaradi malomarnosti in neodgovornosti v preteklem letu napravili neprecenljivo škodo gospodarstvu in okolju. Posebno kritično je spregovoril o akciji za vpis novih članov v operativno enoto IGD. Iz podatkov preteklih let je razvidno, da se industrijsko gasilsko društvo kadrovsko ne krepi, čeprav se vsako leto zaposli več mlajših delavcev. Tečaj za pridobitev naziva gasilca je le delno uspel, ker sta ga uspešno zaključila le dva delavca.
Predsednikovo poročilo je dopolnil poveljnik s podatki o operativnem delu. Poudaril je, da je tehnika na področju požarne varnosti močno napredovala, zato moramo vzporedno z drugimi prizadevanji posodobiti gasilsko opremo in skrbeti za večjo strokovno usposobljenost članov IGD.
Operativna enota IGD je imela v preteklem letu več vaj, na katerih so preizkusili vse požar-novarstvene naprave in ocenili znanje in učinkovitost na po-
dročju požarne varnosti. V preteklem letu smo imeli par manjših začetnih požarov, ki so bili pravočasno pogašeni in odstranjeni vzroki za požar. Poročilu je sledilo dobronamerno opozorilo vsem zaposlenim, da naj redno vzdržujejo stroje in naprave in spoštujejo opozorila s področja požarne varnosti.
Podanim poročilom je sledila razprava, na osnovi katere je bil sprejet plan dela za tekoče leto. Poleg rednega dela IGD je bil dan poseben poudarek, da ne smemo zapostaviti preventive in izobraževanja na področju požarne varnosti. Po vzoru IGD Veriga Lesce je novosprejete delavce in učence seznaniti z delom IGD in jim omogočiti, da si pridobijo ustrezno strokovno znanje s področja požferne varnosti. V svojem poslanstvu ne smemo popuščati, temveč odločno nadaljevati delo starejših delavcev gasilcev, ki poleg svojega dela najdejo čas za varovanje premoženja, ki jim zagotavlja delo in socialno varnost.
Zastopnik občinske gasilske zveze Radovljica Drago Stoje je najbolj zaslužnim članom v gasilski organizaciji podelil priznanja in značke za aktivno in požrtvovalno delo v gasilski organizaciji in sicer: Antonu Dežmanu, Petru Cvenklju, Antonu Muleju, Vinku Poklukarju in Alojzu Žemva za 40-letno dobo, Janezu Prosiču za 30-letno delo, Juriju Žvana za 20-letno delo in Antonu Pajniču za 10-letno delo.
Priznanje za večletno delo in zalagahje pri razvoju IGD so prejeli ustanovni člani Franc Dežman, Jože Jan, Anton Mulej, Franc Poklukar, Janez Prosič, Jože Rojc, Drago Simič, Alojz Žemva in Antonija Šorli.
Vodstvo TO se IGD TO Rečica zahvaljuje za njihovo pomembno, odgovorno in zahtevno delo na področju požarne varnosti.
Gasilski občni zbor
V soboto, 28. februarja 1986 je bil v Mojstrani občni zbor Industrijskega gasilskega društva TO Mojstrana. Občnega zbora so se udeležili tudi predstavniki drugih gasilskih društev v okviru DO kot tudi druga gasilska društva na območju krajevne skupnosti Dovje-Mojstrana.
Skratka, udeležba je bila zadovoljiva.
V obširnem poročilu je predsednik društva, Jože Košir detajlno analiziral sedanje stanje in tudi pregled aktivnosti od same ustanovitve pa do danes.
Letos je minilo 5 let, odkar je bilo v Mojstrani ustanovljeno
Industrijsko gasilsko društvo LIP Bled, TO Mojstrana je bilo ustanovljeno 1981. leta.
Industrijsko gasilsko društvo. V poročilu je kritično ocenil situacijo, kakršna je trenutno in tako opozoril, da ne smemo ostati na tem nivoju kot doslej, ampak je treba odpraviti negativne dejavnike, ki so tudi prisotni. Nadalje je dejal, da smo z opremo lahko zadovoljni, težave pa predstavlja prostor za shranjevanje, ki ni več primeren. V bližnji prihodnosti bo treba misliti tudi na nov gasilni dom. Skratka, v poročilu je bilo zajeto vse, pohvalno in kritično — za celotno preteklo obdobje.
Podana so bila tudi druga poročila, na kar se je pričela razprava. Nekateri člani gasilskega društva so zelo kritično ocenili situacijo in s tem kot dobronamerno pristopili k problemom, ki so prisotni. Pripomba je bila predvsem v tem, da je treba v bodoče povečati aktivnost pri vključevanju mladih v gasilsko društvo. Takšen kolektiv kot je TO Mojstrana, mora imeti več gasilcev. Treba je pridobiti tudi ženske, kajti le-te nam lahko veliko pomagajo.
Predstavnik Občinske gasilske zveze je na koncu dejal, da je bilo veliko storjenega v tem kratkem času in da je treba še naprej pridno delati. Vsem tistim, ki pa stvari ne jemljejo resno, pa je treba to tudi odkrito povedati, ker polovično delo ni nikjer zaželjeno.	NOČ
V skladu s 23. členom samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah za urejanje stanovanjskih vprašanj v DO LIP Bled in na osnovi sklepa odbora za organizacijo, kadre in stanovanja objavljamo predlog prednostne liste prosilcev za stanovanja.
Do 10.4.1986 bomo sprejemali pripombe; pošljite jih tajniku samoupravnih organov v DSSS LIP Bled.
PREDNOSTNA LISTA PROSILCEV ZA STANOVANJA
Priimek in ime	Štev. druž. čl.	TOZD	Točke	Opomba	Soudeležba druge DO
1. PETKOVIČ Stanko	3	Mojstrana	325		
2. ŠIPKA Danica	5	Podnart	296	stan. pogoj.	50 % ŽTP
	3			v Podnart	
3. HAĐIĆ Azira		Rečica	277		
4. ZUPANC Ivanka	2	Rečica	266		50 % Veriga
5. BELE Vida	3	Podnart	261	zamenjava	50 % Želez.
6. JOVANOVA Dušanka	3	Podnart	251	zamenjava	
7. PAJIĆ Radivoje	4	Podnart	246		oba LIP
8. MAGISTER Srečko	4	Rečica	241		
9. VIDIC Veronika	2	Rečica	236		30 % Murka
10. MAČEK Franc	3	DSSS	234		
U.CUDlC Jelka	1	upokojenka	228		50 % Veriga
12. SINKOVIČ Janja	3	DSSS	221		
13. KNAFLIČ Stane	1	DSSS	220		
14. NOVAK Tatjana	2	Rečica	215		
15. MUZGA Silvo	1	Rečica	210		
16. SAFTlC Julka	3	Rečica	201	zamenjava	
17. HAĐIĆ Šefik	1	Podnart	200		
18. FUMlC Vlado	3	Rečica	200		
19. SKUMAVC Pavel	3	Mojstrana	189		
20. HIKEL Bruno	3	Rečica	184		
21. STRAŽIŠAR Amalija	1	DSSS	175	zamenj ava	
22. Cerne Albin	1	Rečica	169		
23. STANIŠIČ Petrislav	1	Podnart	169		
24. KRIVIC Devad	3	Rečica	167	zamenjava	
25. SODJA Marko	3	Tomaž Godec	153	zamenjava	
26. LUKAČ Zvonko	1	Rečica	150		
27. ŠMIT Bojana	1	Rečica	146		
28. MAŠlC Ivo	4	DSSS	141	zamenj ava	
29. GOJKOVIČ Mara	2	Rečica	141	zamenjava	
30. VILFAN Andrejka	2	Rečica	141	zamenjava	
31. CERKOVNIK Vesna	1	Trgovina	125		
v.
Na podlagi 44. člena samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah za urejanje stanovanjskih vprašanj v DO UP, lesna industrija Bled in sklepa odbora za organizacijo, kadre in stanovanja z dne 7. 3.1986 se objavi
RAZPIS
za dodelitev posojil za gradnjo oz. adaptacijo stanovanj v zasebni lasti za leto 1986 v skupnem znesku 55.000.000 din.
I.	RAZPISNI POGOJI
Pravico do stanovanjskega posojila pod pogoji, določenimi v samoupravnem sporazumu o skupnih osnovah za urejanje stanovanjskih vprašanj v DO LIP Bled in v pravilnikih posameznih TO in DSSS imajo vsi delavci, ki so v delovnem razmerju v eni od temeljnih organizacij oz. v delovni skupnosti skupnih služb za nedoločen čas.
Delavec, ki prosi za kredit, mora biti kreditno sposoben. Posojilo se dodeljuje za:
1.	izgradnjo ali nakup družinske stanovanjske hiše ali stanovanja (novogradnje)
2.	za izboljšanje pogojev bivanja v lastni stanovanjski hiši ali stanovanju (adaptacija)
Stanovanjsko posojilo je dolgoročno posojilo z obveznostjo vrnitve do 20 let glede na višino dodeljenega posojila in s 4 % obrestno mero.
Ostale splošne in posebne kreditne obveze v zvezi z vračanjem in zavarovanjem kredita bo določala kreditna pogodba.
II.	DOKUMENTACIJA
Udeleženci razpisa morajo k vlogi za dodelitev posojila predložiti naslednje dokumente:
—	zemljiškoknjižni izpisek o lastništvu oz. o pravici uporabe zemljišča
—	gradbeno dovoljenje
—	kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo o nakupu stanovanja
— dokazilo o višini lastne udeležbe, ki ne sme biti nižja od 20 % vrednosti trosobnega standardnega stanovanja.
III.	OSTALE DOLOČBE
1.	Vlogo, s potrebno dokumentacijo za dodelitev posojila je potrebno vložiti najkasneje do 10.4.1986 in poslati na naslov: LIR, lesna industrija Bled, splošni sektor, 64260 Bled, Ljubljanska 32
2.	Prepozno prispele vloge se ne bodo obravnavale, prav tako tudi ne vloge tistih prosilcev, ki jim je bilo posojilo že prej dodeljeno do najvišje vsote, ki je veljala v času, ko jim je bilo posojilo dodeljeno.
3.	Delavci, ki so vloge za posojilo vložili pred objavo tega razpisa, morajo le-te dopolniti z zahtevanimi podatki in dokumentacijo iz II. točke tega razpisa.
4.	O izidu razpisa bomo udeležence obvestili z objavo sklepov na oglasnih deskah TO oz. DSSS in z vročitvijo sklepov vsem prosilcem, s pojasnilom in rokom možnosti prigovora.
Odbor za organizacijo, kadre in stanovanja
Paletizirana vhodna vrata so pripravljena za odpremo
23. zimska lesariada
LIP Bled zopet zmagovalec
1. marca se je na Kopah nad Slovenj Grade em odvijala 23. zimska lesariada delavcev lesne, gozdarske stroke in lovcev iz vse Slovenije. Organizator tekem je bil letos Lesna Slovenj Gradec, ki se je zelo trudil za pravilno in nemoteno potekanje prireditve, vendar pa vse ni bilo tako, kakor bi si želeli nastopajoči. Močno je ponagajalo vreme, ki jo je zagodlo predvsem tekačem. Pogoji v času teka so bili praktično nemogoči — veter, mraz in megla so iz tekmovanja naredili skoraj neregularno prireditev. Vendar pa se ravno v takih pogojih pokažejo skrite kvalitete pravih borcev, kajti to so tekači v tem vremenu zares bili in v teh pogojih so prednjačili ravno naši tekmovalci, saj so osvojili pri ženskah prvo in pri moških drugo mesto v ekipni uvrstitvi.
Tekmovanja se je udeležilo 582 tekmovalcev iz 42 DO. Okrog 300 je bilo veleslalomistov, okrog 180 pa tekačev.
REZULTATI
VELESLALOM Moški A (do 25 let)
1.	Štular Miro, Jelovica, 48.93, 2. Meglič Aleš, GG Kranj, 49.30, 3. Ravnik Zdravko, LIP Bled, 49.61. Nastopilo je 67 tekmovalcev.
Moški B (od 26—35 let)
1.	Lorber Drago, Lesna, 48.35, 2. Rozman Milan, GG Kranj, 48.59, 3. Šemrl Janez, GG Bled, 48.89, 13. Ravnik Jure, LIP Bled, 51.06, 14. Zalokar'Zdravko, LIP Bled, 51.52. Nastopilo je 75 tekmovalcev.
Moški C (od 36-45 let)
1.	Zupan Miha, Elan, 49.08, 2. Ple-sec Franc, Lesna, 49.46, 3. Klinar Andrej, GG Bled, 49.69, 12. Pikon Janez, LIP Bled, 52.85, Stare Miro, LIP Bled, 54.47.
Nastopilo je 71 tekmovalcev.
Moški D (nad 45 let)
1.	Veršec Jurij, Gorenje, 37.20, 2. Lunežnik Tone, Slovenijales, 37.25, 3. Lorbek Jože, Lesna, 37.87, 11. Ažman Stanko, LIP Bled, 40.14. Nastopilo je 55 tekmovalcev. Ženske A (do 25 let)
1.	Dornik-Kavčič Bojana, Slovenijales, 39.08, 2. Zupan Lidija, LIP Bled, 42.86, 3. Kavčič Tatjana, Zlit, 43,13, 13. Seršen Vesna, LIP Bled, 46.73.
Nastopilo je 35 tekmovalk.
Ženske B (od 26—35 let)
1.	Skrt Meta, Alples, 41.19, 2. Šifrer Ana, LIP Bled, 42.52, 3. Kolar Irena, Lesna, 43.62.
Nastopilo je 46 tekmovalk.
Ženske C (od 36—45 let)
1. Praprotnik Marija, GG Bled, 45.98, 2. Kranjc Irena, Marles, 46.34, 3. Podlipec Malči, Elan, 46.36, 5. Urankar Marija, LIP Bled, 46.78, 7. Veber Anica, LIP Bled, 47.41.
Nastopilo je 29 tekmovalk.
Ženske D (nad 45 let)
1. Šturm Francka, Alples, 44.50, 2. Penic Duša, LIP Sl. Konjice, 46.04, 3. Gašperin Mojca, Slovenijales, 47.68, 5. Pintar Darinka, LIP Bled, 49.54, 8. Cerkovnik Polona, LIP Bled, 55.61. Nastopilo je 16 tekmovalk.
TEKI
Moški A (do 25 let)
1. Teraž Mirko, LIP Bled, 12.22.1,
2.	Lapajne Mirko, LIP Bled, 13.17.2,
LIP-u drugo mesto
Občinskega sindikalnega prvenstva v smučarskih tekih za leto 1986 se je udeležilo skupaj 121 tekmovalcev iz 22 OOZS in KOZS iz občine Radovljica, med njimi tudi 13 zastopnikov naše DO. Tekmovanje se je odvijalo
2.	marca na terenih igrišč za veliki golf pri Lescah.
3.	Rok Anton, GG Postojna, 14.30.9. Nastopilo je 25 tekmovalcev. Moški B (od 26-35 let)
1. Orehek Dušan, Stol, 11.49.6, 2. Ivančič Franc, GG Postojna, 11.55.5, 3. Šolar Jože, Lesnina, 13.36.3, 8. Djuričič'Vojko, LIP Bled, 14.19.3, 10. Kordež Matevž, LIP Bled, 14.59.9. Nastopilo je 29 tekmovalcev.
Moški C (od 36—45 let)
1. Kobilica Pavel, GG Bled, 13.38.4,
2.	Lotrič Vinko, Alples, 15.32.7, 3. Konečnik Janez, GG Kočevje, 15.49.0, 7. Lapajne Franc, LIP Bled, 17.28.5, 8. Kravanja Alojz, LIP Bled,
17.36.2.
Nastopilo je 21 tekmovalcev.
Moški D (nad 45 let)
1. Živko Feliks, PIL Hoče, 13.31.6,
2.	Ahac Boris, GG Bled, 16.09.5, 3. Horvat Janez, Elan, 16.30.4, 9. Repinc Viktor, LIP Bled, 17.39.1. Nastopilo je 17 tekmovalcev.
Ženske A (do 25 let)
1. Jošt Metka, GG Kranj, 17.51.3, 2. Lavtižar Albina, LIP Bled, 19.33.1, 3. Bizilj Alenka, GG Bled, 20.22.4. Nastopilo je 18 tekmovalk.
Ženske B (od 26—35 let)
1. Skrt Meta, Alples, 20.18.6, 2. Ristič Albina, LIP Bled, 20.50.2, 3. Pfajfar Anica, Elan, 22.54.2, 4. Jan Urška, LIP Bled, 23.08.9.
Nastopilo je 20 tekmovalk.
Ženske C (od 36—45 let)
1. Cerkovnik Ivanka, LIP Bled,
19.54.2,	2. Simič Silva, Elan, 21.54.6,
3.	Sterkus Marija, Tov. meril, 21.58.5. Nastopilo je 12 tekmovalk.
Ženske D (nad 45 let)
1. Dokl. Anica, Lesna, 22.55.2, 2. Šturm Francka, Alples, 26.46.9, 3. Slemenšek Darinka, LIK Savinja, 27.41.1, 6. Cerkovnik Polona, LIP Bled, 30.45.1.
Nastopilo je 9 tekmovalk.
Ekipna uvrstitev
V ekipni uvrstitvi so naši tekmovalci dosegli naslednje uvrstitve:
1.	veleslalom moški — 8. mesto,
2.	veleslalom ženske — 3. mesto,
3.	teki moški — 2. mesto,
4.	teki ženske — 1. mesto.
Skupna uvrstitev
1. LIP Bled, 2. Alples Železniki, 3. Lesna Slovenj Gradec, 4. Elan Begunje, 5. Slovenijales, 6. GG Bled, itd.
Rakuš
REZULTATI:
Ženske nad 35 let
1. Cerkovnik Ivanka, LIP, 18.55, 2. Ristič Albina, LIP, 19.51, 3. Vavpotič Olga, Elan, 20.30.
Ženske od 28—35 let
1. Cvetko Marina, Veriga, 19.13, 2. Pirnat Darinka, ZD Boh. Bistrica, 19.38, 3. Pfajfar Anica, Elan, 20.34.
Ženske do 27 let
1. Lapajne Tončka, LM — Savica Boh. Bistrica, 17.28, 2. Bešter Marija, Iskra Lipnica, 19.53, 3. Kocjane Jana, GP Bohinj, 30.04.
V kategoriji žensk od 28—35 let in do 27 let nismo imeli svojih predstavnic.
Moški nad 45 let
1. Novak Anton, Veriga Lesce, 16.26, 2. Lapajne Franc, LIP, 18.00, 3. Skumavc Frido, Veriga, 18.08.
Moški od 36—45 let
1. Kobilica Pavel, GG, 15.55, 2. Pogačnik Zdravko, Iskra Otoče, 17.03,
3.	Malej Janez, LIP, 17.11, 8. Zalokar Milan, LIP, 18.36, 31. Blažič Henrik, LIP, 23.20.
Moški od 28—35 let
1. Burgar Marjan, Veriga, 14.16, 2. Kovačevič Dane, Veriga, 16.55, 3. Ra-
REZULTATI Ženske nad 35 let
1. Veber Anica, Tomaž Godec 48.86; 2. Kaiser Jasna, Rečica 49.84; 3. Urankar Marija, DSSS 52.28; 4. Ristič Albina, Tomaž Godec 54.07; 5. Pintar Darinka, DSSS 1.03.51;
Ženske do 35 let
1. Šifrer Ana DSSS 44.93; 2. Zupan Lidija Podnart 45.16; 3. Rakuš Jelka Tomaž Godec 45.84; 4. Seršen Vesna DSSS 50.37; 5. Černe Milena Mojstrana 57.74; 6. Lavtižar Albina Mojstrana 1.49.10;
Moški nad 45 let
1. Ažman Stanko Rečica 44.02; 2. Rozman Anton Filbo 44.42; 3. Zupan Pavel DSSS 46.38; 4. Pikon Franc Tomaž Godec 52.87; 5. Malej Metod Tomaž Godec 56.58;
Moški od 36 do 45 let
1. Pikon Janez Tomaž Godec 42.62;
2.	Malej Janez Filbo 43.05; 3. Stare Miro Rečica 43.59; 4. Trojar Srečo Tomaž Godec 43.75; 5. Ambrožič Jože Podnart 44.59; 6. Repe Jaka Tomaž Godec 45.24; 7. Malej Pavel, Tomaž Godec 46.32; 8. Mencinger Viki, Tomaž Godec 46.50; 9. Čufar Franc, Podnart 46.86; 10. Jurman Gabriel, Rečica 47.67; 11. Kobilica Stanko, Rečica 47.78’ 12. Zalokar Milan, Filbo 49.36; 13. Solar Tomaž, Filbo 51.61 Moški od 28 do 35 let
1. Ravnik Jure, Podnart 40.31; 2. Zalokar Zdravko, DSSS 41.57; 3. Šmid Stane, Mojstrana 41.90; 4. Legat Lovro, Rečica 43.12; 5. Šimnic Franc, Rečica 43.41; 6. Repinc Grega,
Tretje smučarsko srečanje slovenskih upokojencev v Bohinju, 20. februarja, je bilo vzlic sneženju in ničkaj obetavnemu dnevu, v odlični organizaciji Zveze društev upokojencev občine Radovljica, tudi tokrat uspešno izpeljano. Od prvotno 350. prijavljenih, je prišlo na štart za veleslalom in smučarske teke 254 upokojencev in upokojenk iz vse Slovenije. Najštevilnejši med njimi so bili tudi tokrat nekoč znani jugoslovanski reprezentantje in drugi vrhunski športniki. Čeprav že tudi s sedmimi križi na hrbtu, so ponovno pokazali, da v njih še vedno živi športni duh, vztrajnost in tudi moč, ki je potrebna za takšno merjenje z mlajšimi.
V tekih je pri moških zmagalo moštvo Društva upokojencev Radovljica, pri ženskah pa Maribor. V veleslalomu so bili moštveno najuspešnejši Tržičani, pri ženskah pa Celjanke. Kot zanimivost velja omeniti, da je bil najstarejši tekmovalec
kuš Mirko, LIP, 17.15, 5. Stare Zdravko, LIP, 17.46, 6. Zalokar Zdravko, LIP, 18.06, 13. Čebulj Primož, LIP, 20.01, 32. Knaflič Stanko, LIP, 28.05.
Moški do 27 let
1. Kosmač Janez, LIP, 14.03, 2. Lapajne Mirko, LIP, 14.56, 3. Kopač Srečko, Veriga, 15.14.
Vrstni red ekipno ženske
1. Elan Begunje, 33 točk, 2. LIP Bled, 21 točk, 3. Veriga Lesce, 17 točk. Nastopilo je 12 ekip.
Vrstni red ekipno moški
L—2. LIP Bled, 69 točk, 1.—2. Veriga Lesce, 69 točk, 3. Elan Begunje, 64 točk. Nastopilo je 18 ekip.
Vrstni red ekipno moški
1. Elan Begunje, 97 točk, 2. LIP Bled, 90 točk, 3. Veriga Lesce, 86 točk.	Rakuš
Tomaž Godec 43.59; 7. Cesar Brane, DSSS 44.29; 8. Kosič Niko, Mojstrana 45.87; 9. Grilc Alojz, Mojstrana 47.37; 10. Gogala Bojan, Rečica 47.95; 11. Čuden Vinko, DSSS 48.39; 12. Stare Zdravko, Tomaž Godec, 49.18; 13. Bolčina Pavel, Tomaž Godec, 49.54; 14. Magister Srečko, Rečica 50.65; 15. Rakuš Mirko, DSSS 50.79; 16. Knaflič Marjan, DSSS 52.35; 17. Robič Peter, Mojstrana 53.62; 18. Dolenc Matjaž, Rečica 55.07; 19. Černe Albin, Rečica 55.23; 20. Tavželj Anton, Podnart 1.04.54; 21. Djuričič Vojko, Mojstrana 1.36.39
Moški do 28 let
1. Ravnik Zdravko, Tomaž Godec 39.58; 2. Kovačič Tadej, Filbo 39.70;
3.	Teraž Mirko, Mojstrana 40.86; 4. Štros Franci, Filbo 41.45; 5. Fujs Stefan, Tomaž Godec 42.47; 6. Lapajne Mirko, Filbo 42.93; 7. Korošec Rajko, Filbo ,43.00; 8. Arh Branko, Filbo, 45.09; 9. Jeglič Zoran, Mojstrana 45.30; 10. Pazlar Tone, Podnart 46.03; 11. Udir Roman, Mojstrana 46.20; 12. Varl Gorazd, Podnart 46.94; 13. Selan Blaž, Filbo 47.08; 14. Repinc Matevž, Tomaž Godec 48.90; 15. Stare Branko, Filbo 49.61; 16. Odar Jože, DSSS 51.58; 17. Benedik Peter, Tomaž Godec 55.09; 18. Sajevic Iztok, Podnart 1.04.33; 19. Gosnik Srečo, Rečica 1.30.58;
Ekipna razvrstitev:
1.	TO Tomaž Godec	59	točk
2.	TO Podnart	45	točk
3.	TO Rečica	39	točk
4.	TO Mojstrana	38	točk
5. DSSS	36 točk
6. TO Filbo	34 točk
78-letni Franc Smolej, pri ženskah pa še vedno čila in okretna 72-letna Jamnikova.
Na sklepni slovesnosti v Domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici, so udeleženci izrekli priznanje glavnemu organizatorju vseh dosedanjih treh upokojenskih smučarskih tekmovanj v Bohinju, Miru Kavčiču iz Radovljice. Za požrtvovalno delo je ob tej priložnosti dobil knjižno darilo o rekreacijski dejavnosti osebno od avtorja, znanega slovenskega profesorja fizične kulture, Draga Ulage.
Občinsko sindikalno prvenstvo v smučarskih tekih
Sindikalno prvenstvo LIP v VSL za leto 1986
Slovenski upokojenci na smučarskem tekmovanju v Bohinju
Lipovi planinci na spominskem pohodu
Malo je dogodkov iz naše bližnje preteklosti, ki so tako živi in slavni kot bitka jeseniške čete, ki se je sredi vojne vihre na zasneženih strminah Stola spopadla z mnogo močnejšim sovražnikom. Tako kot sta moč in volja vzdržala borce v okupirani domovini, danes te vrline združujejo številne pohodnike, ki se iz leta v leto odločijo za pohod in z izvirno doslednostjo negujejo bogato izročilo naše preteklosti.
Za zmagoslavje se moramo boriti, saj gre za premagovanje samega sebe in istočasno za dokaz trdne volje premagati zahtevno pot po obronkih planin pod Stolom. Z istimi nagibi se je podala na pot tudi skupina petih Lipovih planincev. Jutranje vreme ni bilo najbolj obetavno, zato je bila tudi skupina manjša, kot je to običajno na naših pohodih. Ko smo se podali na pot, je bila v dolini zmrzal, zato je novozapadli sneg hreščal pod našimi koraki. Pot se je vedno bolj vzpenjala in v zgaženem
snegu so bili koraki vedno težji. Umirjeni tempo pohoda je narekovala skupina planincev, ki smo jih dohiteli. Kljub hladnemu vremenu so se pojavile potne srage, ki so počasi drsele po razgretih obrazih.
Po dobri uri hoje smo pri Valvazorjevem domu, od koder po ozki gazi nadaljujemo pot, ki se izmenoma spušča in dviga. Po treh urah hoje smo prispeli do prve kontrole. Prav v tem času se je pokazalo sonce, zato smo se za kratek čas ustavili in občudovali lesketajočo snežno belino. Pot do Valvazorjevega doma je ob prijetnem kramljanju hitro minila. Kot naročeno smo se vrnili prav v času, ko so se pričele svečanosti s podelitvijo diplom in plaket.
Med množico planincev in pohodnikov iz najrazličnejših krajev Slovenije smo našli znance in prijatelje in se z njimi veselili in obujali spomine na prijetna doživetja. Po zaključeni svečanosti smo se zadovoljni in veseli podali proti domu.
Smučarsko tekmovanje za »bukov pokal«
Spoštovani navijači obeh spolov, spoštovane tekmovalke in ;	tekmovalci vseh starostnih kategorij —
bodite vsi prav prisrčno pozdravljeni — tokrat v Zgornjih Gorjah na Obočnici!
Po nekaj letih spet
skup smo se zbrali
vsi vedri in čili,
za bukov pokal se bomo borili.
Sleherni od nas
naj vse od sebe bi dal,
da bukovih točk čimveč bi nabral.
Za tovrstno smučanje še vsi ne vedo, zato na Rečiške Lipovce naj se ozro.
Smuče so stare in pa brez kant, jih vozi korajžen le deklič ali fant.
Tudi pal’co po eno vsak sme le imeti, drugače med nami mu ni kaj početi.
Na Blokih so s takšnimi smučmi začeli, ker daleč baje so kjerkol kam imeli.
Al’ v šolo al’ v cerkev al’ pač v oštarijo, ko še smučk nismo poznali, se peš je gazilo.
Dandanes že takšnih prav nič ni skrbi, se smučk vseh vrst kjerkoli dobi.
V kratkem, ko dete se bode rodilo, že mini smuči se mu bo ponudilo.
Zato bo naš znani Elan poskrbel,
spet — in še više bo se povzpel.	Togo
v__________________________________________________________y
Kaj smo »kokodakale« ženske ob letošnjem 8. marcu?
Mnogo lepih, pa tudi kritičnih misli je bilo že napisanih okoli praznika žena. Dobro da imamo ženske ta 8. marec in s tem vsaj malo priložnosti, da se javno malo poveselimo in razkokoda-kamo o naših tegobah, ki nas pestijo v današnjem času, pa tudi o majhnih radostih, ki jih prinaša vsakdanjik. Ker pa nam nekateri pravijo kar kure, jih bo verjetno tudi zanimalo, o čem smo kokodakale ob letošnjem 8. marcu.
Veliko stvari nas grize. Vsaka ženska ima svoje tajne probleme, o katerih skrbno molči in jih tiho prenaša. O teh ni bilo dosti govora. Pač pa se je pogovor začel s tem, da bi lahko praznovale vsak dan, če ... Sto žensk, sto želja. Prva je dejala, da bi bil zanjo že praznik, če bi bila zdrava, druga, da bi bil praznik, če bi se lahko kdaj naspala, tretja bi bila najbolj srečna, če bi ji mož odložil strgano nogavico na kupček, kjer čaka na šivanje že ostalo perilo, in molčal, ne da pol ure vpije nanjo, kako lena in površna je, itd. Kokodakanje se je nadalje med drugim nanašalo tudi na modo in reklame. Kako dobro se moramo znajti, da vsaj malo lahko korakamo vštric z modo, ki nam jo vsiljujejo televizija in razne revije. Zadnjič sem opazila na televiziji reklamo za nek nov parfum. Ta reklama pa pravi, da pristaja vonj samo nekaterim ženskam. Moja radovednost pa me je gnala, da bi se prepričala, kaj je v njem tako omamnega. Ko sem si ga v trgovini ogledo-
vala in ovohavala, ne vem, ali se mi je v glavi zavrtelo od očarljivih vonjav, ali cene, ki sem jo ugledala na etiketi. Nekaj mi je postalo takoj jasno. Sedaj vem, zakaj se ta vonj poda samo izbranim ženskam. Skoraj vse smo besne, kadar gledamo reklamo za dvomljivo kozmetiko za pomlajevanje, v kateri ženska govori nekaj podobnega kot »za mano je lep dan in končno imam nekaj časa tudi zase .. .«, in se ogleduje v ogledalu. Me pa vse vemo, da nimamo za seboj vedno lepih dni in da vzdihnemo »končno imam nekaj časa tudi zase«, največkrat takrat, ko se pozno zvečer utrujene zgrudimo v posteljo, ne da bi še razmišljale, kako bi si zgladile gube. Le zakaj naj bi se jih sramovale, ko pa natančno vemo, zakaj je katera nastala. Cenejša varianta za lepo polt, če imamo slučajno čas, je sprehod ali tek po gozdu, nato pa milo in voda. Navsezadnje pa mnogi pravijo, da je lepa ženska tista, ki je srečna. Da bomo srečne, pa nam lahko veliko pomagate tudi moški.
No, kljub problemom, ki nas pestijo, smo sklenile, da se bomo še naprej trudile biti vedno dobre, nasmejane, urejene, predvsem pa tihe, skratka take, kot si nas želijo moški.
Na koncu pa smo si bile edine še v tem, da je naša najbolj aktualna, prva in največja skrb, kako bomo še naprej zmogle zvezati petnajstega z naslednjim petnajstim.
Maja
Dan žensk v KS Ribno
Kakor je sleherno leto za
8.	marec navada, tako so člani DPD Svoboda Rudi Jedretič iz Ribnega za letošnji praznik žensk pripravili proslavo in tako posvetili posebno pozornost svojim krajankam.
V četrtek, 6. marca so v večernih urah povabili kmečke žene, naslednjega dne pa so pripravili enak program za vse ostale žene.
Tako so v kulturnem programu sodelovali recitatorji riben-skega prosvetnega društva, učenci osnovne šole Ribno pa so zapeli nekaj pesmi in s svojimi recitacijami popestrili večer.
Letos se je prvič v svoji krajevni skupnosti predstavila domačinom naša delavka Jana Be-
ravs s svojimi pesmimi. Recital je obsegal štiri pesmi, posvečene ženi, materi ter nekaj novejše, sveže poezije. Njeni stihi so globoke, čustvene besede. Lahko mirno zapišemo, da zna opazovati svet okoli sebe, o človeku govori kot o družbenem bitju, ki ni obsojen na samoto. Vpliva na domovinsko zavest, v svojih stihih predaja poslušalcu izročilo, da varujmo našo svobodo, s krvjo pridobljeno.
Ob recitaciji njene pesmi Materi, ki jo je živo predstavila tretješolka, so se marsikateri materi orosile oči in tudi jaz sem pomislil, kako dragocena je mati — ena sama in nenadomestljiva.
V.
Snežni dan na Bledu
Smeh je pol zdravja
Pravijo, da se na Bledu premalo dogaja, da turistu, domačemu kakor tujemu, ne nudimo veliko. Pa vendar se je v zadnjih dveh letih premaknilo na bolje.
Turistični delavci so letos sredi februarja pripravili Snežni dan za mlado in staro. Prireditve so potekale od 9.00 dopoldne tja do 17.00 popoldne. Otroci osnovne šole Bled so na prostoru pod hotelom Golf ustvarili velike snežene figure oziroma skulpture. Otroci so tekmovali v vožnji na zračnici, v kepanju, na drsalkah. Ob 14.00 pa so se preizkusili v zimskih igrah »DE
KOMPAS« igralci Bleda in Čr-nomošnjic.
Snežne prireditve so privabile mnogo obiskovalcev, ki so se sprehodili po zaledenelem Blejskem jezeru in popoldne posebej opazovali polet zmajev z gradu.
Tiste mrzle februarske sobote pa so obiskovalcem blejski turistični delavci nudili tudi pijačo in jedačo na stojnicah, razporejeni ob glavni cesti. Prav je, da bi tudi v prihodnje poskrbeli za razvedrilo turistov, da se ne bi dolgočasili.
Vesna
V torek, 4. marca ob 19.30 uri so v Kazini na Bledu gostovali igralci kranjskega gledališča s Hadžičevo komedijo Državni lopov. Naša sindikalna organizacija je v letošnji sezoni pripravila že drugič ogled te komedije, v mesecu novembru so si nekateri naši delavci ogledali predstavo v Kranju. Avtor komedije Fadil Hadžič je končal akademijo likovnih umetnosti v Zagrebu. Je začetnik jugoslovanskega risanega filma, urednik številnih časopisov, režiser igranih in dokumentarnih filmov. Pisatelj je za teme izbiral tudi gospodarske
deformacije. Ima zelo izostreno opažanje vsakdanjega dne, spominja se primerov iz časopisja, odličen je s svojimi šalami, reki in raznimi domislicami.
Državni lopov je ena izmed najbolj popolnih komedij. Dogaja se v državnem zaporu, glavna junaka — državni lopov ter ženitni slepar pa razkrivata svoje preteklo življenje, svoje zmote in zablode. Gledalci se naužijejo pristnega, zdravega humorja. Vloge so interpretirali Tine Oman, Janez Škof in Miran Kenda. V živahnih dialogih so navdušili občinstvo. Vesna
Programsko volilna seja Občinskega komiteja ZK
V dvorani Doma Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici so se 25. februarja sešli na programsko volilno sejo delegati iz 104 osnovnih organizacij in iz vseh delovnih teles občinskega komiteja ZK Radovljica. Kot gostje so bili navzoči tudi članica CK ZKS Katja Vadnjal, Roman Albreht in sekretar MS ZKS za Gorenjsko Boris Bavdek, razen teh pa še predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij.
Težišče razprav je bilo na vlogi in nalogah komunistov v go-
spodarskem razvoju občine, o družbenih dejavnostih in o krepitvi lastnih vrst z mlajšimi kadri. Posebno kritični so bili bohinjski delegati, ki tudi sicer več let opozarjajo na številna nerešena vprašanja razvoja tega dela občine.
Delegati so po sprejetju poročil in programskih usmeritev s tajnim glasovanjem izvolili 32 članski občinski komite ZK, člane statutarne in nadzorne komisije ter tovariškega razsodišča. Za novega predsednika OK ZKS
Radovljica je bil izvoljen Janez Smole, dosedanji predsednik izvršnega sveta, ki te funkcije ne bo opravljal poklicno. Za sekretarja so delegati izvolili ponovno Vasilija Komana, prav tako pa ponovno tudi izvršnega sekretarja Vlada Kovača.
Razen tega so delegati izvolili za delegata za 13. kongres ZKJ Branka Čopa, za delegate na 10. kongresu ZKS pa Cirila Ažmana, Kristl Ogrisa, Jošta Rolca, Srečka Trdina, Boga Odarja, Vojko Kunčič, Anico Por, Antona Smoleja in Leopolda Zonika.
Občinska skupščina Radovljica sprejela planske dokumente za naslednje srednjeročno obdobje
Delegati vseh treh zborov občinske skupščine Radovljica, so se 12. marca sešli na 6. skupno zasedanje. Najprej so se seznanili s poročilom o sprejemanju družbenega dogovora o temeljih plana občine Radovljica v obdobju 1986 — 1990. Po krajši razpravi so sprejeli predlog družbenega plana občine za omenjeno obdobje z amandmaji, ki jih je skupščini posredoval njen izvršni svet. Razen tega so delegati na skupni seji presojali stanje obrambnih priprav v občini Radovljica ob sklepu njihovega mandata.
Na 38. ločenih sejah vseh treh zborov, ki so bile v nadaljevanju skupnega zasedanja občinske skupščine Radovljica, so delegati obravnavali poročilo o delu občinske skupščine — vseh treh zborov, njenih teles in izvršnega sveta v mandatnem obdobju 1982 — 1986, ki se izteka v mesecu marcu. Seznanjeni so bili s programom obnove stavbe »Čebelica« za potrebe upravnih organov. V nadaljevanju so na ločenih sejah zborov potrdili spremembe družbenega dogovora o štipendijski politiki v SR Sloveniji. Sprejeli so tudi periodične načrte dela zborov občinske skupščine za drugo tromesečje 1986. Opravili pa so še nekatere kadrovske razrešitve in imenovanja v njihovi pristojnosti.
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Radovljica sta na ločenih sejah sprejela osnutek odloka o zaključnem računu proračuna občine za leto 1985, iz katerega je razvidno, da so znašali skupni prihodki proračuna v letu 1985 z vrnjenimi sredstvi in prenosi iz leta 1984 skupaj 548,276.808 din, odhodki pa so bili za 11,725.581 din nižji od prihodkov. Z nekaterimi pripombami delegatov so prav tako sprejeli odlok o proračunu občine za leto 1986, v katerem je načrtovano 808,286.581 din prihodkov. Sprejeli so tudi osnutek odloka o davkih občanov in odloka o komunalnih taksah ter osnutek odloka o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč. Razen tega so sprejeli še odlok o poslovno skladiščni coni Lesce ter potrdili gospodarske načrte lovskih družin iz radovljiške občine za obdobje 1986—1990 in ribiško gojitvene načrte ribiških
družin v občini Radovljica za enako obdobje. Izrekli pa so tudi soglasje k pristopu občinske skupščine k družbenemu dogovoru o namenski porabi turistične takse, za podpisnika pa določili Janeza Smoleta.
PREŠERNOVA DRUŽBA LJUBLJANA
RAZPISUJE
deset denarnih nagrad za najboljše poverjenike v letu 1986 v skupni vrednosti 360.000.— dinarjev
in VABI K SODELOVANJU
nove poverjenike — honorarne delavce za prodajo in zbiranje naročil za knjige.
K sodelovanju vabimo večje število honorarnih — predvsem mlajših in komunikativnih sodelavcev vseh poklicev, ki imajo radi lepe slovenske knjige in jih želijo širiti med bralce.
Poleg posameznikov v tovarnah, krajevnih skupnostih, knjigarnah, knjižnicah, šolah in drugih ustanovah lahko postanejo poverjeniki Prešernove družbe tudi osnovne organizacije sindikata, krajevne konference SZDL, društva in drugi, ki so pripravljeni zbirati naročila svojih članov.
Poverjeniki dobe za stroške svojega dela materialno nadomestilo, sorazmerno z vrednostjo zbranih naročil, najboljši pa prejmejo vsako leto še posebna priznanja in denarne nagrade.
Prijave pošljite na naslov: PREŠERNOVA DRUŽBA, LJUBLJANA, Opekarska 4/a, p. p. 9.
TOZD
PRIJAVNICA
za letovanje v počitniškem domu v Seči
Priimek in ime Delovno mesto
Dom želim koristiti od ali od
roj. leto
Naslov bivališča
do
do
(Dva termina sta potrebna zaradi lažje razporeditve) Družinski člani (navesti poimensko, pri otrocih tudi starost),
ime žene ali moža
ime in starost otrok	............................
ki želijo koristiti bivanje v domu:
Prijavnico oddajte v tajništvu TOZD oz. DSSS do 10. 4. 1986
Podpis
TOZD
PRIJAVNICA ZA LETOVANJE
—	v počitniški prikolici v _
—	v garsonjeri v Lovranu
—	v koči v Vratih_________
Priimek in ime Delovno mesto
Počitniški objekt želim koristiti od ali od
roj. leto
Naslov bivališča
do 1
do
(Dva termina sta potrebna zaradi lažje razporeditve)
Poleg mene bo letovalo še
Prijavnico oddajte v tajništvu TOZD oz. DSSS do 10. 4. 1986
oseb.
Podpis
Odkrival sem lepote svoje domovine
Zanimivosti iz bohinjskega kota
1nŠ
Ko smo zvedeli za izlet na Dolenjsko, je razred preplavil val navdušenja. Vsi smo nestrpno čakali dan izleta.
Zjutraj sem se prebudil z veselim občutkom. Bil sem vesel, da bo izlet trajal ves dan do poznega popoldneva. Do šolskega dvorišča me je peljal oče. Nekateri sošolci so že čakali, drugi so prihajali. Ko sta reditelja prinesla malico, jo je le malokdo vzel s sabo.
Na avtobusu sem se udobno namestil. Spotoma smo lahko občudovali lepote narave. Vožnja skozi mesta in vasi je trajala kar nekaj časa. Naš prvi cilj je
bila Taborska jama. Tu smo izstopili in najprej napolnili lačne želodce. Skoraj vsi smo imeli sendviče s sabo. Preden smo šli v kraško jamo, smo si nakupili razglednic ter spominkov. Po stopnicah smo se spustili v dvorano, katera se imenuje Ledenica. Tam je bilo namreč zelo mrzlo. Čez nekaj časa se nam je ponudil prekrasen razgled. Koliko čudovitih kapnikov! Lesketali so se kot v pravljici, zgoraj nad njimi so se spreletavali netopirji. Takšna slika nas je spremljala do konca našega obiska. Spustili smo se približno 110 m pod zemljo. Vodič nam je na kapnikih zaigral neko melodijo. To je bilo nekaj posebnega.
Prekmalu smo zapustili to lepo kraško jamo, poln prelepih vtisov sem jo tudi jaz zapustil.
Izleta pa še ni bilo kraj, obiskali smo Muljavo — Jurčičevo rojstno hišo in grad Bogen-šperk. A še vedno trdim, Taborska jama me je prevzela.
Beravs Simon,
5.	b OŠ Bled
. . .o-' ’
Električni vojaški vlak iz prve svetovne vojne pri Sv. Janezu v Bohinju
Studor, vas v zgornji bohinjski dolini, je tipično kmečko naselje z izvirnimi kmečkimi hišami. Za domove so značilne velike strehe, »ganki«, okrašeni z gorenjskimi nageljni. Zaradi izvirne arhitekture je vas zaščitena in tako ni mogoče zgraditi kaj novega. Zanimiva je hiša št. 14 zaradi lesenega nadstropja z rezljanim gankom, dalje št. 16 vsebuje bogato notranjo arhitekturo in črno kuhinjo. V hiši
CENE dnevnega pensiona v počitniškem domu, najemnine za prikolice, garsonjeri v Lovranu in kočo v Vratih
POČITNIŠKI DOM
	sobe brez kuhinje	sobe s kuhinjo	pred sezono in po njej
1. — za zaposlene v DO, nezaposlene zakonce in otroke nad 12 let	1.370	1.450	1.100
— za otroke od 3—12 let starosti	850	850	640
— za zakonce, zaposlene v drugi DO	1.830	1.910	1.440
— za člane SOZD-a	2.300	2.380	1.800
— za otroke do 12 let	1.370	1.450	1.100
Tretja rubrika cen velja za prvo in zadnjo izmeno letovanja. 2. Najemnina sob s kuhinjo, ko je dom zaprt —	zaposleni v DO —	člani SOZD		soba 55, 56 900 1.300	ostale sobe 1.100 1.500
3.
4.
Regresiranje oskrbnega dne velja od tri dni dalje, krajše bivanje pa bomo zaračunali po ceni, določeni za posamezne obroke.
Menjava v domu bo v naslednjih dneh (9 dni): 21.6., 30. 6., 9. 7., 18. 7., 27. 7., 5. 8., 14. 8., 23. 8., 1.9., 10. 9.
Postavljanje šotorov in prikolic pri domu ne bo dovoljeno.
POČITNIŠKE PRIKOLICE
1.	Najemnina za prikolico znaša:
—	v sezoni od 1.7. do 2. 9. 1986
—	pred sezono in po sezoni
2.	Menjava bo v naslednjih dneh (velja za vse prikolice, razen v 8. 7., 18. 7., 28. 7., 7. 8 ,17. 8„ 27. 8., 6. 9., 16. 9., 26. 9.
Menjava v prikolici v Primoštenu (12 dni):
16. 6., 28. 6., 10. 7., 22. 7., 3. 8„ 15. 8„ 27. 8., 9. 9., 21.9.
zaposleni v DO 1.100 850
člani SOZD 1.750 1.400
Primoštenu) (10 dni): 18.6., 28.6.,
3. Prikolice bodo nameščene : v Primoštenu ( 1 ), na Pagu (4), v Zeleni Laguni (3), v Novigradu (2), v Vr-sarju (2), na Krku — Punat (1), v Podčetrtku (1).
Kdor želi letovati v naturističnem kampu na Pagu, naj to označi na prijavnici, da bomo (odvisno od prijav) prikolico prepeljali v ta kamp.
GARSONJERI V LOVRANU
1. Najemnina za garsonjero	zaposleni v DO	člani SOZD
—	v sezoni od 1.7. do 2. 9. 1986	1.300	1.800
—	pred sezono in po sezoni	1.050	1.400
2.	Termini menjav so isti kot za prikolice.
V času, ko termini niso navedeni, se počitniške kapacitete v Lovranu in poč. prikolici v Atomskih toplicah koristijo po dogovoru.
KOČA V VRATIH
'	zaposleni v DO	člani SOZD
1. najemnina za kočo	1.300	1.800
Cene koriščenja počitniških kapacitet so informativne.
št. 36 pa so elementi iz zgodne baročne dobe, delno je lesena in delno zidana. Prebivalstvo sicer upada, mladi odhajajo po zaposlitvah v industrijo. Tod imajo ljudje za živinorejo enake pogoje kot v okoliških vaseh, saj imajo v lasti bogate planine proti Triglavu tja do Velega polja.
Med najpomembnejšimi vasmi v Bohinju je Stara Fužina. Njena lega je prav čudovita, saj se razteza do obale Bohinjskega jezera. Ta raztegnjena vas se deli na posamezne predele: v Koncu, na Klancu, Zabajer, Kurja vas, na Trati, Konec. Stara Fužina — samo ime je dobila vas po železarstvu, ki je bilo tod razširjeno vse do leta 1891, ko so to panogo preselili na Jesenice.
Ogleda vredna je podružnična cerkčv sv. Pavla iz leta 1502 in zvonikom iz leta 1763. Freske so iz prve polovice petnajstega stoletja. To je cerkev železarjev, postavili so jo tod, ko so zagoreli prvi plavži. Neznani mojster je ustvaril sliko sv. Krištofa. Cerkev sv. Janeza je Valvazor imenoval Staro kladivo — Altham-mer. Žal pa opažamo, da tudi v Stari Fužini upada prebivalstvo. Ljudje so se v novejšem času začeli ukvarjati s turizmom. To pomeni dodaten vir preživljanja. Kmečki turizem je še v razvojni fazi.
Omenimo naj velikega slikarskega samouka, ki je orisal lepoto alpskega sveta, Valentina Hodnika, umrl pa je zelo mlad.
Če se napotimo iz Bohinjske Bistrice proti jezeru, se ustavimo na Brodu. Tu stoji bogata podružnična cerkev sv. Magdalene iz leta 1521. V prezbiteriju je zanimiva freska Matere božje z detetom. Na zunanji strani pa je velika freska sv. Krištofa iz leta 1534, ki jo je naredil Jernej iz Škofje Loke, zelo znan podobar na Gorenjskem. Bogata je tudi freska o mučenju sv. Katarine iz prve polovice 16. stoletja. Na Brodu se je rodil znani bohinjski pesnik in pisatelj dr. Janez Mencinger (1838 — 1912), avtor knjige »Moja hoja na Triglav«. Po njem se imenuje tudi Osnovna šola Bohinjska Bistrica.
Skozi vasi Savica, Kamnje, Polje pridemo do Ribčevega laza, kjer je središče bohinjskega turizma. Proti jezeru se nam odpre pogled na vršace in na hotele ter počitniške domove, ki ležijo ob jezeru. Božo Benedik (se nadaljuje)
STANJE ZAPOSLENIH ZA MESEC FEBRUAR 1986
	delavcev	pripravnikov
TO Tomaž Godec	427	
TO Rečica	314	7
TO Mojstrana	87	
TO Podnart	78	2
TO FILBO	108	
TO Trgovina	26	
DSSS	98	7
Skupaj	1138	16
ZAPOSLILI SO SE:
—	v TO Rečica:
Peter MUŽAN, 1965 - Ks Janez KOSMAČ, 1967 - SS
—	v TO Mojstrana:
Slavko LUZNAR, 1984 - NK
—	v TO FILBO:
Zvonko KOROŠEC, 1965 - K
ODŠLI IZ DO:
—	iz TO Tomaž Godec:
'Meta GLIŠIČ, SS — sporazumno
—	iz TO Rečica:
Darinka GABERŠČEK, PK — disciplinski ukrep Marija STRAŽIŠAR, NK — izjava delavca Nada ZALOKAR, PK — upokojitev Antonija ŠORLI, PK — upokojitev Ivanka STARIČ, PK — upokojitev Rajko ŽEMVA, K — disciplinski ukrep
POROČILI SO SE:
Anton ČOP (TO Rečica)
RODILI SO SE:
Branki GABERŠČEK (TO Rečica) — hči
r
UPOKOJILI
SO SE
STANKO HODNIK se je zaposlil v naši temeljni organizaciji leta 1952. Prej je bil zaposlen na GG Bled v av-toparku. Kot varilec je najprej delal v kovinski delavnici, ko pa se je za potrebe vzdrževanja v TO formirala vzdrževalna delavnica, je postal vodja izmene. Svoje delo v TO je opravljal zavzeto, disciplinirano in na visokem strokovnem nivoju, tako da lahko trdimo, da smo z njegovim odhodom v pokoj izgubili delavca, ki je veliko prispeval, da so stroji in naprave v TO delali brezhibno in da so se okvare, ki so na njih nastajale, hitro odpravile, tako da je bilo v proizvodnji čim manj zastojev. Zavedal se je, da le brezhibno vzdrževani stroji lahko človeku olajšajo delo in da se le tako da doseči planirana proizvodnja in kvalitetni proizvodi.
Tudi družbeno politično je bil vseskozi aktiven, saj so mu bile zaupane odgovorne naloge v samoupravnih organih. Tako je bil član oz. predsednik delavskega sveta TO, DO in SOZD, bil je član odbora za delovna razmerja in disciplinske komisije, ter 6 let predsednik sindikata.
Prepričani smo, da nas bo večkrat obiskal in da bo skupaj z nami ponosen na uspehe naše TO, saj se zavedamo, da je prispevek tovariša Hodnika v razvoju TO velik.
\_______________________________ '____________________________/
ZAHVALA
Temeljni organizaciji Podnart se iskreno zahvaljujemo za materialno pomoč ob nesreči, ko mi je pogorelo gospodarsko poslopje.
Frelih Janez, Posavec 64
Pogreb kurenta
Predno ta pokojnik je izdihnil, takole mi je dejal:
Kot dušni pastir poslednje naj želje bi mu prebral pred vsemi navzočimi brez sramu in na glas, se zdaj gre zares — nič več ne za špas!
Predolgo smo res razkošno živeli, približno tako kot telek v hlevi, pomislili prav nič — kaj bo pa drevi.
Je rekel, da najbolj hudo se mu zdi, da tega b’li krivi le delavci mi.
Kako, da v raju lahko bi mi bili, če prazne bi slame tolik’ ne mlatili, če vsemogočih bi Sisov se že enkrat znebili, vse bolj na konju lahko bi že bili.
S politiko le ta naj bolj se beza, ki polno že shrambo do vrha ima.
Birokracija da pri nas se že tako je razpasla, že trikrat čez glavo in še nam je zrasla.
Se borci pravi za to niso borili, da daleč tako smo jo zagazili.
Tudi to ga je skrbelo, kako bo naša Johana živela, če le čistih bo 17 milijonov pokojnine imela? Kljub temu, da svoj’ga moža je izdala, že tfLkrat posledic se prav nič ni bala.
Sem brž ga potolažil: »Naj te to ne skrbi, to bomo plačevali zaposleni mi vsi!«
Inflacija ga je tudi strašno skrbela, kaj menite presvetli, če jo raja bo prebolela. Nahrbtnik denarja bomo natlačili, domov se prav nič od teže potili.
Res, tega bi treba vsega ne bilo, če nekdo po mizi bi udaril hudo.
Če trda bi roka za vse bila, bi naša domovina brez »pufa« bila.
V miru in slogi lahko bi živeli,
podnevi, ponoči se radi imeli.	Togo
Prepisal časopis je članke le vodilni ostal je zvest besedi, na neuspehe je usmeril tanke, le od dobre volje bodo uspehi bledi.
Volja do dela nam je padla, mehanizmov ni, da bi jo pobral, potaplja delovnih navad se ladja,
_	.	_ . kdo iz globine jo bo dvignil in opral.
raOerKl Že za dvatisočo leto smo nared,
•	bo strategija mehanizmov prava,
IZ	da ne bo še večji le nered,
.	če kaj črtali ne bomo — ostane le zabava.
neKega Kar naprej se vsepovsod združujemo,
_	iz treh v enega — iz enega v tri,
kako za vraga naj še pojmujemo,
0	kdaj kdo dobi, ali izgubi.
Iz težav naj vsak se sam izkoplje, zgodovina o rojstvu TO na debelo piše, drugi TO pogreb obljublja — ji jamo koplje, grozi, naj se iz zgodovine čimprej izbriše. Gozdarji so za slovo zapeli, in to zdaj, ko smo v krizi, da smo za delo predebeli, povedati bo še — kuharici Lizi.
ZAHVAIA
Ob tragični smrti našega nepozabnega sina — brata Gorazda LEBARJA
se vsem sodelavcem TO Rečica, posebno oddelku vzdrževalci, zahvaljujemo za podarjeno cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: mami, ati, brat Marko in sestra Romana
GOVORI DOBRO O DRUGIH, PA BOŠ GOVORIL DOBRO O SEBI.
PRIJATELJ JE ČLOVEK, PRED KATERIM SMEŠ GLASNO MISLITI.
ŽALOST GLEDA NAZAJ, SKRB GLEDA NAOKROG, UPANJE GLEDA NAVZGOR. Zbrala Vesna
Glavni in odgovorni urednik: Peter Debelak, tehnični urednik: Nada Frelih, člani: Tone Koncilja, Janez Stare, Franò Globočnik, Branko Urh, Anton Noč, Jure Ravnik, Tomaž Šolar, Miro Kelbl in Ciril Kraigher.