L osamezna Stev. 60 vin.
Slev. 242.
PoSftnlna -v ST - pavSallrana.
v LjoDllaoi, v sredo, dne (7. decembra 1919.
Leto XLVH
• SLOVENEC« velja
9« pošti na vas strani Jugoslavija la v LJubljani: ta oelo leto naprej .. k 8V-
u pol lata ...... 42-_
H četrt teta „ .. „ 21-— H ea mesec „ .. „ 7-—
Z« taosamstv o oalolotno K95-sa Sobotna izdaja: =
h celo leto.....K 15-
It laosamstvo. ... „ 20 —
Inseratl:
Baostolpns peti t vrsta (5> mM široka ln 3 mm visoka ali a|a
prostor) sa aakrat ... p« K uradni rasglaal, poslana itd.....po K 3"—
Pri asročilB nad 10 obja* popust.
najmanjši oglas 59/flaun
'shaja vaak dan isnearit po*
aedeljek ia daa po p ranic«, ob 5. ari zjutraj.
■V uredništvo Je v Kopitarjevi aliol itev. 6/IIL Bok opisi se ae vračajo; aeirankiraas pisma sa ae sprejemajo. Dredn. teieL štv. 50, upravn. štv. 323,
Političen list za slovenski narod.
Uprava Je v Kopitarjevi al. 6. — Račun pošta« hran, ljubljanske št. OSO sa naročnino in št 349 sa oglase, avstr. in češke 24.797, ogr. 28.511, bosn.-liero. 7583.
narodno predstavništvo odgodeno.
Narodno predstavništvo jc odgodeao. Po enomesečnem cincanju se je vlada vendar odločila za ta korak, ako smemo verjeti poročil« ljubljanskega dopisnega urada iz Belgrada.
Istina je, da Narodno predstavništvo ni izpolnjevalo nad, ki smo jih opravičeno stavili vani. Različni so razlogi za to dejstvo, najvažnejši in najnaravnejši je pač ta, da je bila največja, dolgo časa 120 mož broječa parlamentarna skupina, Demokratska Zajednica, absolutno nesposobna za Vodstvo parlamenta. Nje; je pripadalo kol najmočnejši taktični jedinici vodstvo, a ona svoje naloge ni znala izvrševati. Kako tudi? Kot največje duševne potence demokratske parlamentarne grupe so veljali možje kot Adolf RibniVar, profesor V »glar Brergar. Na kamen«;: -e more rasti žito. Parlament n: dobil iz i^mnkralskega kluba nobene iniciative, nobene pobude 'a delo, klub mu je nudil !c sliko največjega zanemarjenja poslanskih dolžnosti, popolno nezmožnost za iniciativo in »plošno nevednost. Kako so baš demokratski poslanci bili nemarni v posečanju ^a njihovo vlado najvažnejših sej, se je videlo, ko Di.vi-dovičeva vlada zaradi njihove odsotnosti ni mogla dobiti kvoruma. Ker opozici<a vladi ni hotela pomagati, krivila jc ta politična dečad njo. da sabotira parlament.
Vendar bi Narodno predstavništvo m««£lo ostati skupaj vse do konstituinte in bi sc ne smelo cdgodili. Tako so se namreč dogovorile vse politične skupine začetkom u;edinjeL<a in Hona je ta dogovor odobrila. Dana beseda se mora držati. Demokratje to zanikajo. Tudi mi nismo za to, da sc Narodnemu Predstavništvu umetno in po nepotrebnem podaljšuje življenje! Ne! Narodno Predstavništvo bi moralo le še eno nalogo izvršiti, namreč da pretrese in sprejme volilni zakon za ustavotvorno skupščino. Na to pa bi se naj takoj pristopilo k volitvam. Razpustiti pa se parlament ne bi smel do sestanka konsti-tuante, ker je dogovore treba pošteno držati!
Toda Demokratska Zajednica baš noče, da bi se v parlamentu sprejel volilni zakon za konštituanto. Ona ga hoče sama sestaviti in nam ga oktroirati. Samo tako je mogoče, da sestavi volilna okrožja in druge določbe volilnega zakona v korist svoje lastne stranke, Zaraditcga se ne sme držati dana beseda in Narodno Predstavništvo se je moralo odgoditi.
Tako misli in dela Demokratska Zajednica. Naše uverjenje pa je, da je odgo-ditev Narodnega Predstavništva protiustavna in nezakonita. Tudi volilnemu zakonu, ki bi nam ga lažna demokracija vsilila, bi mi ne mogli priznati pravne veljav-
? nosti in na podlagi oktroiranega volilnega zakona izvoljeno Narodno Predstavništvo ali ustavotvorna skupščina bi bila satro hkcija. Demokratska Zajednica se igra z ognjem.
Sicer pa je veliko vprašanje, ali bo sedanja vlada preživela odgoditev parlamenta. Gotovo pa je, da sedanji možje ne bodo vodili volitev, ki jih pripravljajo. Za to z mirnostjo gledamo v bodočnost.

Baničeuo ptemo.
Ministrski predsednik Davidovič odgovarja na Baničevo pismo, v katerem ga opozarja na regentov intervju v Pti Žur-nalu. Ker je poslanec Banič stavil v pismu tudi par vprašanj, zato si visokokulturni Davidovič domišlja, da mu jc poslanec Banič stavil interpelacijo in zadirljivo kakor poulični pometač odgovarja:
»Gospodine poslaniče. Parlamentarni postupak propisuje, da se poslanička pitanja interpelacije upučuju nadležnim mini-strima preko Predstavništva privr. Narod. Predstavništva, ako poslanici žele da na njih dobiju odgovor. Ali ču ja ipak ovoga puta postupiti od utvrdenog reda i odgovoriti na Vaše pitanje, upučeno mi 11. tek. mes. Poznato Vam je, da jc ustavnim i parlamentarnim državama vlada odgovorna za vse vladaočeve postupke. I prema to-me, i ja primam svu odgovornost, ako je ima, za interviju Nj. Kralj. Visočanstva Regenta, objavljenog preko »Pti Žurnala«, Što se tiče onog navoda o klerikalcima, na koji Vi naročito udara tc glasom, ne mislim da je Nj. Kralj. Visočanstvo mislilo na pučku stranku, jer se ona nepominje u Njegovem intervju. Pošto je svakom poje-dincu ostavljena puna sloboda da, po pro-gramima i radu jedne stranke, sudi o njej, ja se ne bih ustezao da stranku kojoj Vi •ripadate nazovem klcrikalnom. I ne vidim razloga da se ona od toga brani i snatra to kao uvredu. Primitc, gospodine poslaniče, uverenje moga poštovanja. F-edsednik ministraskog saveta Ljub. M, Davidovič s. r.«
Gosp. Davidoviča v Srbiji nihče ne smatra za posebno inteligentnega in kul-'ornega človeka. Tega mu tudi treba ni, ako mu je strnjati v vladno večino seda-p e demokratske poslanike. Vkljub temu bi ne pričakovali tako glupega odgovora. Gotovo je vsakemu pojedincu pri-orščena svoboda, da sodi stranke po njih programih in delovanju, a nekaj drugega •' ■„ ako ji daje žaljive nazive ali psovke, ! akor je pri nas beseda »klerikalec«. Sicer bi mi Davidovičevi nekulturnosti radc-volje odpustiti tudi ta greh, ako bi bil privatna oseba ali pa magari tudi samo predsednik Demokratske Zajednice, toda ne
dovolimo mu tega, ako govori kot min. predsednik in kot lak polaga na svojo odgovornost žaljive psovke tudi rcgerlu v usta. Da Davidovič ne vidi razloga, zakaj se naša stranka brani onega naziva in zakaj sc čuti užaljena, to ni naša krivda, ampak krivda njegove majhne inteligence. Stvar še z Davidovičem odgovorom ni končana. Mi zahtevamo popolno zadoščenje.
Francija in nI m fr^nit.
Gospodarske krize sc med svetovno vojno, ko je šlo vsakteri vojujočih se držav samo zato, da premaga svojo nasprotnico z vsemi sredstvi, ki so ji na razpolago, niso pojavljale, V svoji brezmejni strasti je vsaka država zastavila vse svoje gospodarske sile, ki jih je imela na razpolago in ves svoj kredit, ki sc je nudil, da bi dosegla edini cilj — zmago nad svojim nasprotnikom. Nihče ni računil na to, kaj bo potem, ko preneha bojna vihra in bo treba pogledati razredčene številke svojega narodnega premoženja in pričeti graditi novo blagostanje. Vse države so v svoji slepoti računile samo na eno: zmagati ter sleči premaganega sovražnika ter se s tem oškodovati za vse, ali pa pasti in izgubili vse. Nobena izmed vojujočih držav pa ni hladno računala na to, da se lahko zgodi, da bo po končani svetovni vojni Evropa v lakem stanju, da si bosta premaganec in zmagovalec stala skoraj enako nasproti,
Ta nepreračunjenost se jc pokazala kaj kmalu po svetovni vojni. Gospodarska kriza, ki jc osvojila svet ,tišči za vrat v veliki meri ne samo premagane države, ki itak nc morejo izgubili več, kot so izgubile, ampak se je pojavila tudi v ententi-nih državah, ki diktirajo premaganim mirovne pogoje, da se oškodujejo na njih račun in se opomorejo v svojem gospodarskem življenju.
Angleži so po svojem odkritem načinu žc zdavno povedali v svoji zbornici odkrito in vsemu svetu, da gospodarske razmere niso take, kol so pričakovali, dasi jc Anglija, če izvzamemo Ameriko, z ozirom na gospodarske razmere še na najboljšem.
Drugače je v tem oziru v Franciji, kjer postaja gospodarska kriza od dne do dne resnejša. Kot slovejo zadnja poročila, je začel kurz franka stalno padati in vsa prizadevanja finančnih krogov, da ga zopet dvignejo, so ostala brezuspešna.
Vzroki, zakaj pada frank, so zelo različni. Eden glavnih vzrokov je držanje Nemčije. Mirovna pogodba z Nemčijo je zagotovila Franciji bogato odškodnino za njene vojne napore in videti je bilo, da če se Nemčija popolnoma ukloni in izpolni vse pogoje, ki so ji bili naloženi, se bo
Francija gospodarsko kmalu popolnoma opomogla. Ta videz jc dajal Franciji velik kredit in je vrednost franka nenavadno
zrastla.
Razmere pa so se zadnji čas spremenile. Držanje Nemčije je postalo zadnji čas tako, da ni popolnega upanja, da dobi Francija vse one pridobitve, ki so ji bile zagotovljene po mirovni pogodbi. Nemčija zasleduje, potlačena kakor je, politiko, ki naj bi jo zbližala z Rusijo, katera stoji v, boju s kapitalizmom na zapadli in morda •udi z Japonsko, da se na ia način ma-:čuic in izvije iz železnih rok zmagovalcev. Anglija se je v svoji dalekovidnosti pričela pogajati z Rusijo in je opustila boje i. nje, medtem ko je Francija ostala na svojem prejšnjem stališču in noče nič sli-•'ati o L.kem sporazumu z boljševiki.
\ serr.u lemu sc jc pridružila šc druga \ n ljiva. t ička, namreč ameriški senat s svojimi spreminjevalnimi predlogi, ki so 1-rancijo zaleli huje nego upornost Nemčije, ker resnejše in trajnejše ogrožajo njene pridobitve, zagotovljene po zgoraj omenjeni mirovni pogodbi.
Enega izmed glavnih vzrokov pa moramo iskati tudi v notranjosti gospodarskega življenja v Franciji. Pomislili moramo, kako hudo jc bila razrušena vsa scvernovzhodna Ftancija in kako hudo je bila oškodovana njena industrija ravno v onih delih države, kjer jc preje cvetela najbolj. Danes Francija obnavlja vse te kraje in celi rane, ki jih jim jc zadala vojna, izdatki za to delo so velikanski, dohodkov ni, ker industrija šc ni obnovljena. Med vojno jc bila velika večina mirovne industrije spremenjena v vojno industrijo. Tedaj jc Francija zelo veliko izvažala, danes pa je vojno industrija ponehala, mirovne industrije pa v tako kratkem času ni bilo mogoče upostaviti nanovo. Medtem, ko je izvoz postal znatno manjši, pa se je povečal uvoz za velike množine. Posebno mora Francija uvažati mnogo živeža iz Amerike, premoga jz Anglije. Za vse to rabi Francija veliko kredita, ki ga mora dobiti od drugod. Med vojno jc bilo glede kredita mnogo lažje. Anglija in Amerika sta ji radi pomagali in ji iz solidarnosti stavili zelo ugodne pogoje, zalo da jc dalje časa in lahko vzdržala v boju z Nemčijo; to jc bilo v interesu Anglije in Amerike same. Danes je nc potrebujejo več. Pričel se jc konkurenčni boj in Francija je ostala osamljena ob strani. Danes gleda vsak sam nase.
Francoski frank že pred vojno ni imel onega kritja kol drugi, n. pr. švicarski ali nizozemski frank. Poleg tega pa kroži danes v Franciji ogromno število bankovcev. Kritje pa je ostalo vedno isto.
V resnici pa niso bile gospodarske razmere v Franciji nikoli tako dobre, da bi mogel imeti frank sijajno valuto. Ome-
LISTEK,
D*'. Jos. Volavšek:
O zdravigenju pljučne Su« berkuB®££ z vodo — dreterapija.
Kakor čilamo v zgodovini medicine, so že v starem veku, od Hipokratesa dalje zdravili z vodo. Pripisovali so ji posebno zdravilno moč in jo uporabljali pri raznih boleznih. Med drugim poroča na primer zgodovina, da sta se cesar Av-gustus in pesnik Horac uspešno zdravila z vodo.
V srednjem veku so na hydroterapijo popolnoma pozabili. V 18. stoletju šele so začeli zdraviti z vodo, in sicer posebno vročinske bolezni. Večinoma so zdravili z vodo lajiki (nemedicinci), kateri so navadno močno pretiravali uspehe To pretiravanje in trditev, da se z vodo vsaka bolezen ozdravi, je odganjala zdravniške kroge, da bi se zanimali za to metodo. Pred 50. leti šele so začeli znanstveno preiskovati in preizkuševati vpliv vode na zdro\o in na bolno človeško telo. Danes pa ie že hvdroterooiia. za katero si ie pridobil naj-
več zaslug Winteraitz, važen del splošne medicine.
Nihče ne more trditi, da bi se tuberkuloza ozdravila samo z vodo, kakor pravijo s »knajpanjera«. Zdravljenje z vodo ni nobeno radikalno ali specifično sredstvo proti tuberkulozi, pač pa je važen del zdravljenja, en pripomoček več, katerega danes noben modern zdravnik ne more prezirati.
Voda se porablja kot kopelj v raznovrstnih oblikah in pa pri ovitkih. Čim večja je razlika med telesno in vodno temperaturo in čim večji del telesa pride v dotiko z vodo, tem večji je učinek. Kakor pri vseh metodah, se tudi z vodo nc sme zdraviti šablonično — kar enemu koristi, lahko drugemu škoduje.
Ne glede na to, da kopeli očistijo telo in odstranijo snovi, katere izloča telo skoz kožo, vpliva voda ugodno na srcc, na kakovost krvi, na dihanje, na tek, na prebavo itd.
Lahko bolni jetični, brez vročine, naj vzamejo 1—2krat na teden 5—10 minut me vedno mrzlejša voda do 20 st. C in še in naj pri tem telo dobro operejo z milom.
stopijo iz kopeli, naj gredn pod tuš ali
polijejo s hladno vodo 20—28 stop. C. in naj potem kožo dobro odrgnejo s suhimi briaalkami. Po kooeli naj Sredo v po-
stelj ali na sprehod. Bolniki, ki imajo zvišano temperaturo, naj se kopljejo zjutraj, ko navadno šc nimajo vročine in morajo po kopelji na vsak način v postelj. Tudi bolniki z vročino do 39 stop. prenesejo navadno lahko polne kopeli, ako so še dovolj močni, pa naj gredo največ enkrat na teden v polno kopelj. Za težko bolne jetične pa so polne kopeli premočne in nevarne. Poskusi se lahko takšne bolnike vsakih 10 dni previdno in samo nekoliko minut položiti v polno kopelj; seveda pod nadzorstvom, — Različni ljudje in jetični še posebno reagirajo na vodo zelo različno, zato je treba jetične z vodo previdno in individualno zdraviti. — Pri slabotnih in splošno pri občutljivih bolnikih začnemo s sledečo metodo. Bolnika vsako jutro v postelji z mokro brisalko dobro oribamo in potem suho odrgnemo (frotiramo) po celem telesu. Namesto v vodi, lahko namočimo brisalko tudi v špiritu. Pri slabotnih ne smemo celo telo naenkrat zmočiti in šele potem suho frotirati, ampak del za delom. Najprej oribamo na primer z mokro brisalko obe roki in jih potem osušimo, potem prsa in trebuh, potem hrbet in potem eno nogo za drugo. Nato naj ostane bolnik še nekoliko časa v postelji. To proceduro moramo napravili z mrzlo vodo in lc p/i težkih in zelo občutljivih slučajih
začnemo z mlačno vodo in vzamemo potem vsak dan bolj hladno.
Pri tem umivanju z mrzlo vodo se prvotno skrčijo krvne žilice, pozneje pa se : posebno po frotiranju raztegnejo in pripeljejo veliko krvi pod kožo, zato imajo bolniki po takšni proceduri prijeten občutek toplote. — Za močnejše in manj občutljive bolnike in za takšne, ki postanejo po ti prvi kuri že bolj utrjeni, je primerna sledeča metoda. Bolnika, ki stoji nag zraven postelje, se ogrne z mokro rjuho in se ga z njo hitro in dobro oriba, nato sc ga zavije v suho rjuho in močno frotira. Voda, v katero se namoči rjuha, naj ima od za^-1 četka 25—30 stop. C. pozneje pa se vza-; mc večino mrzlejša voda do 20 C in še nižje. Rjuho je treba ožeti. Cela procedura nc sme trajati več kol 1—2 minuti, nato se mora bolnik takoj obleči ali pa iti šc četrt ure nazaj v postelj.
Pri močnih in že utrjenih bolnikih lahko napravimo tudi tako, cla se bolnik* vsedc v toplo kopeli in se ga potem polije z mrzlo vodo in nato suho odrgne. Pri slabolmli in slabokrvnih jetičnih pa ne smemo na noben način poskušati teh kopel.
R.i. delne kopeli (kopeli nog, rok itd.) so manjšega pomena. Pri mrzlih in potnih nogah rabimo menjajoče kojjcjj^j^
niti moramo, kar tudi ni malo važno, da pada obenem s frankom tudi laška lira pod vplivom zunanjih političnih in slabih notranjih gospodarskih razmer.
Kako bo v bodoče? O tem jc težko kaj reči. V prvi vrsti je to odvisno od politike Nemčije. Če se ta ukloni in bo izpolnila vse mirovne pogoje in dala Franciji vse one pridobitve, ki jih ji jamči mirovna pogodba, bo gospodarska kriza vsaj deloma spravljena pod streho. Po drugi strani je stvar odvisna tudi od tega, če bodo znali urediti gospodarske razmere v državi, kar se jim je do danes jako slabo posrečilo. Vzemimo za primer Belgijo, ki se je po končani vojni nenavadno hitro dvignila. Vse cene blagu so padle za 40%. In najsi je bila med vojno še tako razrušena, je napravila že velike dobavne pogodbe s Francijo in drugimi državami in kaže, da bo kot pred vojno ena naj-vzornejših držav na svetu, kjer bo cvelo blagostanje. To pa je odvisno od vodilnih mož, in ne dvomimo, da jih bo takih tudi Francija poiskala iz svoje srede.
Driaoa S. li. 5.
Regent v Parizu.
LDU Belgrad, 15, decembra. Presbi-no doznava iz Pariza: Prestolonaslednik regent Aleksander ie bil danes na obedu pri Esad paii. Popoldne je regent sprejel Brianda, bivšega fraaicoskeoa ministrskega predsednika, s katerim je imel dolg in prisrčen razgovor. Prestolonaslednik je odpotoval iz Pariza ob dvajsetih. Sprem-liata ga dvorni maršal in tajnik maršalstva' Na lyonskem kolodvoru sta se poslovila od prestolonaslednika dr. Trumbič in dr. Vesnič z mnogobroinim osobjem delegacije in poslaništva. V imenu predsednika francoske republike se je poslovil od regenta polkovnik Brannier, v imenu francoske vlade pa gosp, Fontcnay, francoski poslanik v Belgradu, Prestolonaslednik je odpotoval iz Pariza v Cannes. Z včerajšnjim ekspresnim vlakom se je odpeljal iz Pariza v Belgrad gospod Balugdžič.
LDU Belgrad, 15. decembra, Presbiro javlja iz Pariza: Francoski novinarji so priredili na čast prestolonasledniku regentu Aleksandru obed v »Novinarskem domu«. Regenta je sprejel Alfred Capus,, član francoske akademije in ravnatelj »Figara«« ki je hkrati predsednik francoskega novinarskega udruženja. Sprejemu je prisostvoval ves upravni odbor udruženja fran-cosih novinarjev. Pri častni mizi je sedel na desni strani prestolonaslednika Alfred Capus, na levi strani Paul Degoun, so-trudnik ^Petit Journala«. Nasproti regentu je sedel Pcnu, ravnatelj političnega oddelka agencije Havas, poleg tega pa dr. Vesnič in Schiller, glavni tajnik uredništva lista »Temps«. Pri častni mizi sta sedela tudi Balugdžič in tajnik maršalata Petrovič, dalje tudi člani upravnega odbora francoskega novinarskega udruženja. Za ostalimi mizami je sedelo okoli 200 francoskih novinarjev, ki so člani imenovane organizacije. Ker je prestolonaslednik izrazil željo, naj bo sprejem intimen, ni bilo nikakih govorov. Med kosilom se je regent prisrčno razgovarjal z novinarji, ki so sedeli pri častni mizi. Kazal je veliko zanimanje za organizacijo »Novinarskega doma«, V dokaz simpatij, ki jih goji francosko novinarstvo napram našemu regentu in našemu narodu, je predsednik udruženja francoskih novinarjev izročil prestolonasledniku diplomo, s katero imenuje udruženje prestolonaslednika Aleksandra za svojega častnega predsednika. Tako si naš regent deli ta naslov s predsednikom francoske republike, ki je
bil doslej edini častni predsednik novinarskega udruženja. Po obedu so bili regentu predstavljeni vsi novinarji, s katerimi se je prestolonaslednik živahno razgovarjal.
17. decembra šole prost dan.
LDU Belgrad, 16, decembra. Ministrstvo za prosveto je odredilo, da praznujejo vse gimnazije in osnovne šole dan 17, decembra kot rojstni dan prestolonaslednika regenta Aleksandra. Ta dan ne bo šolskega pouka in se bodo učitelji z učenci vred udeležili službe božje, (En dan prej se to naznani! Belgrajska hitrosti)
Nemške laži.
LDU Ljubljana, 16, decembra. Kljub izjavam odgovornih in vodilnih avstrijskih
krogov, da hoče avstrijska republika živeti z Jugoslavijo v miru in gojiti z njo potrebne medsebojne stike (opozarjamo zlasti na tozadevne izjave dr. Rennerja), onemo-
očajo to medsebojrtost razni hujskači — predvsem celovški in graški — listi s svojim zlobnim pisarjenjem, ki je vsaki resnici v zasmeh. Tako si drzne v eni zadnjih številk celovški velenemški organ blatiti celo mrtveca. O znanem boritelju za jugoslovansko stvar, nadporočniku Malgaju, je nakopičil Ust »Freie Stimmen« kopo laži, češ, da je nadporočnik Malgaj delal samo v svojem lastnem interesu in v sebičnih namenih. Prinašamo iz cele zmesi samo to-le trditve vsenemškega glasila: »Nadporočnik Malgaj je prodajal baje v Guštanju konje, jih je odvzemal umikajočim se avtrijskim četam; pri tem da je zaslužil 300.000 K. Dne 6. maja t. 1. je branil Guštanj in zahteval za nagrado brzojavno v Ljubljani, da se mtt prisodi grad grofa Thurna itd.« O mrtvem junaku, ki je dal življenje za svoje prepričanje, ni treba poudarjati, da so vse te nemške vesti prosta in podla laž, vprašati se pa moramo, kako daleč se tako surovo ravnanje strinja z nameni in cilji, ki si jih postavlja v svojih izjavah avstrijska vlada. O nadporočniku Malgaju je svojo sodbo že izrekel narod in to sodbo ne izpremeni ves strup, ki ga zamore izbrizgati velenemško časopisje.
Šola ne odstopi.
LDU Belgrad, 15. decembra. Presbiro priobčuje: Vsi glasovi, ki se nanašajo na odstop predsednika vlade za Bosno in Hercegovino gospoda Atanazija Šole, so popolnoma brez podlage. S pristojnega mesta smo obveščeni, da gre le za nekatere izpremembe in izpopolnitve praznih mest v bosanski vladi.
Naš! konzulati.
LDU Ljubljana, 16, decembra. Ministrstvo za trgovino in industrijo javlja po poročilu ministrstva za zunanje posle, da se otvorita jugoslovenska generalna konzulata v Pragi in New Yorku.
Nova železnica.
LDU Belgrad, 15. decembra. Pred par dnevi je prišel v Belgrad inž. Middle-ton, zastopnik velike angleške železniške družbe, da se domeni z vlado o zgradbi železniške proge Prilep - Kavadar - Grad-sko - Stip - Kočana. Ona angleška družba je trasirala to progo že pred vojno. Sedaj so pripravljeni vsi načrti za izvedbo dela.
FrOTdfa m Hnglila.
Londonska konlerenca.
LDU Pariz, 16. decembra. (DKU — Brezžično.) Londonska pogajanja so se vršila kar najprijateljsko. Predsednik francoske vlade je bil sprejet na najbolj prijateljski in bratski način. Dosegli so se zelo važni sklepi. Vojaški medzavezniški apa-
rat, ki bi se po ratifikaciji mi«« pravzaprav razpustil, ostane dalje. Nj®govo vodstvo bo imel, kakor dosedaj, maršal Foch. Tudi vrhovni svet bo nadaljeval svoje seje v Parizu.
Francosko posojilo.
LDU London, 16. dec. (DunKU — Brezžično.) Lloyd George je včeraj v poslanski zbornici naznanil, da se je pri londonskih posvetovanjih dovolilo Franciji razplsanje posojila na Angleškem. Znesek posojila in pogoji se bodo določili v pogajanjih med obema vladama.
Clemenceau.
LDU Pariz, 15. decembra. (DunKU)
Stanje predsedn. Clemenceauja, ki se je na potovanju preko kanala La Manche ponesrečil, je zadovoljivo.
Požar v Napoleonovem gradu.
LDU Pariz, 15. decembra. (DunKU) Danes ponoči je izbruhnil požar v gradu Compiegne. Strop Napoleonove spalne sobe z znamenitimi slikami in veliko dragocenih gobelinov je ogenj uničil. Vendar pa je bilo mogoče rešiti večino oprave in bo najbrže tudi mogoče popraviti poškodovane prostore.
Volitve na Angleškem.
LDU Haag, 14. decembra. (ČTU.) »Daily Herald« poroča iz verodostojnega vira, da e bodo vršile splošne volitve v Angliji meseca marca t. L
Uprava Irske.
LDU London, 16. dec. (DunKU —
Brezžično.) Na vprašanje je Lloyd George naznanil poslanski zbornici, da bo 21. decembra predložil vladi predlog glede boljše uprave Irske.
ir- R«gfii§gr v
Dr, Renner pri Clemenceauja.
LDU F ar iz, 15. dec. (DunKU) Danes ob pol osemnajstih je ministrski predsednik Clemenceau sprejel v svojem zasebnem stanovanju avstrijskega državnega kancelarja dr. Rennerja. Sprejem je bil zelo prisrčen. Clemenceau je kazal razumevanja za bedo avstrijskega prebivalstva. Državni kancelar je natančno orisal obupen položaj Avstrije. Clemenceau je obljubil, da bo Francija v vrhovnem svetu podpirala prošnje avstrijske vlade. V pogovoru je državni kancelar obrazložil težave mlade republike. Clemenceau, ki je bil zelo dobro poučen, je izjavil, da ima sedanja avstrijska vlada popolno zaupanje velesil. Razgovor je trajal tričetrt ure.
Dr. Renner pri češkem ministru.
LDU Pariz, 16. dec. (DKU) Včeraj popoldne je avstrijski državni kancelar dr. Renner posetil v spremstvu avstrijskega zastopnika v Parizu čehoslovaškega ministra za zunanje posle dr. Beneša, da se z njim pogovori o pripravah za praški sestanek. Ako bi se navzočnost obeh zunanjih ministrov v Parizu podaljšala, bi se praški sestanek odgodil do po Božiču. V razgovoru sta se ministra bavila zlasti z dobavo premoga in sladkorja.
Razgovor z dr. Rennerjem.
LDU Pariz, 16. decembra. (ČTU.) »Li-berte« priobčuje razgovor z avstrijskim državnim kancelarjem dr. Rennerjem. Na vprašanja, ali ne ovirajo vsenemški nameni dosego njegovih dosedanjih ciljev, je odgovoril državni kancelar: »Mi hočemo kruha in se zahvaljujemo vsakemu dobrotniku, ki ga nam hoče dati. Nočemo se priključiti Nemčiji. Naša neodvisnost nam je predragocena. Moja vlada je orientirana
čnemo s toplo vodo in nehamo z mrzlo.
Najmočnejša metoda pa je kopanje v padajoči vodi ali »tuš«, katerega učinek je odvisen od visokosti, od množine vode in pritiska. Ta metoda pa se priporoča samo zelo močnim bolnikom ozir. rekonvales-centom, ki nimajo nobenih znakov več aktivne tuberkuloze. Slabotnim in slabokrvnim bolnikom in takšnim, ki imajo še najmanjše zvišanje temperature, so te vrste kopeli škodljive. Pod tušom se ostane 5—15 sekund (odvisno od jakosti in občutljivosti dotičnega človeka). Voda naj ima od začetka 15—20 stop. C, pozneje pa naj bo mrzla. Po tušu je treba telo energično suho odrgniti, se obleči in iti potem na »prehod.
Pozimi morajo biti pa tudi zdravi s tušom zelo previdni.
Omenim šc vroče kopeli v obliki vodnih curkov, kakor se uporabljajo pri tuberkulozi pljuč in poprsnice.
Najvažnejši pa so pri zdravljenju pljučne tuberkuloze mokri prsni ovitki po Win-ternitzovi metodi, pri kateri pride cel prsni koš (tudi ramena) v ovitek. Te mokre ovitke napravimo navadno bolnikom čez noč, pri bolnikih, ki cel dan ležijo, lahko tudi podnevi in jih pustimo več ur na telesu, Vodo je treba iz ovitka dobro ožeti in čez ta mokri ovitek, ki pride na golo kožo, napraviti še suh ovitek. Ko zjutraj odstranimo ovitke, moramo prsa in hrbet
z mrzlo vodo hitro oribati in suho frotirati. Takšni ovitki vplivajo zelo ugodno na pljuča in učinkujejo kakor uspavajoče sredstvo, umirijo kašelj, odstranijo ali vsaj zmanjšajo bolečine v prsih, in kar je posebno važno: po teh ovitkih se bolnik v jutro lahko odkašlja in izpljuje.
Mokre obloge samo na en del prsi niso priporočljive, ker se ponoči lahko pomaknejo na drugo mesto, kjer povzročajo nezaželjene učinke.
Ti ovitki se napravijo z mrzlo vodo. Topli prsni ovitki so pri tuberkulozi manjšega pomena in jih rabimo le v slučajih, ki so komplicirani z revmatizmom in pa pri tako slabotnih in slabokrvnih bolnikih, ki se v mrzlih ovitkih sploh ne segrejejo.
Vse te vodne manipulacije vplivajo tudi ugodno na nočno potenje. Pri bolnikih, ki se močno potijo, umivamo zvečer celo telo z vodo, kateri jc primešana ena tretina do polovice kisa.
Celo telo zaviti v mokre ovitke učinkuje premočno in naj se pri jetičnih nc uporablja.
Značilno za tuberkulozo je velika občutljivost jetičnih za vsako najmanjšo vremensko izpremembo in zato jc posebnega pomena, da voda ne samo pomaga ozdraviti tuberkulozo, ampak tudi utrdi telo in ga tako brani pred novim obolenjem.
Važne so te vodne kure za ljudi, ki imajo dispozicijo za tuberkulozo, Pa tudi
zdravim priporočam, se umivati vsako jutro do pasa (obraz, roke, prsa in hrbet) z mrzlo vodo in potem suho odrgniti, kar je najboljše preventivno sredstvo proti pre-hlajenju. To je treba hitro napraviti in se potem takoj obleči. Najboljše je začeti s takšnim umivanjem poleti in potem nadaljevati čez zimo. Ako začnemo pozimi takšno kuro, je treba od začetka vzeti mlačno vodo in potem vsak dan hladnejšo. Treba je, da dosežemo vsaj na prsih takšno neobčutljivost za temperaturne izpremembe, kakor jo imamo na obrazu.
Na tem mestu še omenjam, da ni pametno, pošiljati težko jetičnih ljudi v toplice. (Zdravilišča za bolne na pljučih niso toplice.)
Termalna voda Dolenjskih toplic, Kra-pinskih toplic itd. nima na tuberkulozo nobenega vpliva, pač pa navadno bolnika oslabi in pospeši njegovo bolezen — kakor jc to izkusil marsikateri bolnik na sam sebi.
Vodstvo teh toplic bi moralo že iz pro-filaktičnih razlogov načeloma odklanjati težko jetične, da ne izpostavi drugih gostov tuberkulozni infekciji. V sobo, kjer jc stanoval na primer takšen jetičen bolnik, pride navadno še tisti dan po njegovem odhodu brez posebnega razkuženja sobe drugi gost, kaleri se v ugodnem slučaju iznebi revmatizma, si pa zato naleze jetiko.
proti zapadu. Ako pa 20. januarja prihod-jnega leta ne bo več moke in ako bo Nemčija hotela odkupiti našo neodvisnost, kaj bomo odgovorili izstradani množici?«
Italija.
D* Annunzio bo Sel?
LDU Rim, 16. dec. (ČTU) Semkaj je došel general Cavalisa z dvema odposlan* cema. Vsi trije so imeli posvetovanja z državnim podtajnikom za zunanje stvari. General Cavalisa bo baje imenovan za guvernerja na Reki, med tem ko bo D* Annunrio odložil sporazumno z italijanskim narodnim svetom poveljništvo.
Itelljnnskt parlament ln Rusija.
LDU Rim, 16. dec. (DunKU — Bree-. :cno.) Italijanska zbornica je z 289 glasovi proti 124 glasovom odklonila predlog, naj se takoj vzpostavijo onošaji s sovjetsko Rusijo. Soglasno je sprejela predlog borcev, naj italijanska vlada pri drugih silah posreduje, da se takoj ukine blokada Ru-sije, da se vzpostavijo odnošaji z drža-1 vami na bivešm ruskem ozemlju in da izostane vsaka intervencija.
Italijanski parlamentarci gredo v Rusijo.
LDU Berlin, 16. decembra. (DKU)
»Vossische Zeitung« poroča iz Lugana: Glasom poročil iz Rima je italijanska vlada sklenila, da pošlje odbor parlamentarcev vseh strank v Rusijo, da preiščejo sedanji položaj države in da potem parla-mentu obširno poročajo.
Demobilizacija v Italiji.
LDU Rim, 16. dec. (DunKU — Brezžično.) Glasom naredbe vojnega ministrstva bodo do konca decembra odpuščeni letniki 1895 do 1898.
mirovni psaivef.
Vrhovni svet.
LDU Rim, 16. dec. (DunKU — Brezžično.) Seja vrhovnega sveta, ki je bila določena za ponedeljek, se je zaradi Cle-menceaujeve utrujenosti odgodila. Prihodnja seja bo prejkone v sredo dne 17. t. m. Vrhovni svet bo v tej seji vzel na znanje nemški odgovor in nato sprejel avstrijskega državnega kancelarja.
LDU London, 16. dec. (DunKU — Brezžično.) Iz Pariza javljajo, da se ne bodo več pogajali ustno z novo nemško delegacijo. Po proučitvi odgovora in doka-zilnih spisov bo vrhovni svet v obliki ultimata stavil zahtevo, da se podpiše dodatni protokol.
Razna psresla.
Papežev konzistorij.
LDU Rim, 15. decembra. (DunKU) Agenzia Štefani poroča: Tajnemu konzi-storiju je prisostvovalo veliko število kardinalov. Papež je govoril v latinskem jeziku o razmerah, ki so vsled vojne nastale za Cerkev. Besedilo govora ostane tajno. Papež je imenoval nove kardinale in potrdil nekoliko škofov, katerim je izročil insignije v slavnostni seji in ob navzočnosti papeževega dvora. Potem je govoril Benedikt XV. o dolžnostih novoizvoljenih kardinalov. Grof Fana je odpotoval v Za-ragozo, da izroči insignije kardinalu Sol-devillu, edinemu kardinalu, ki ni prišel v, Rim.
Gospodarska zveza med Čehoslovaško,
Avstrijo ?n Jugoslavijo.
LDU Dunaj, 16. decembra. (ČTU.) »Neues Wiener Journal« javlja iz Ženeva: V pariških dobro-poučenih krogih se govori, da je gospodarska zveza med Čehoslovaško, Avstrijo in Jugoslavijo gotova stvar. Na Quai d* Orsayu menijo, da bo slej ali prej Ogrska postala interesna sfera Anglije, Kot protiutež nameravajo ustanoviti federacijo med Čehoslovaško, Avstrijo in Jugoslavijo.
Mažari proti Čehom.
LDU Dunaj, 15. decembra. (ČTU.) »Korrespondenz Nova« javlja, da je po zanesljivih poročilih ogrska vlada odredila mobilizacijo 23 do 40 letnih in da je zaprla meje proti čehoslovaški republiki.
Zveza med Ogrsko in Poljsko.
LDU Dunaj, 16. decembra. (ČTU.) »Neue Freie Presse« objavlja razgovor 8 tukajšnjim poslanikom Szaroto o zadnje dni razširjenih vesteh glede žc sklenjene vojaške konvencije in glede zveze med Ogrsko in Poljsko. Poslanik je dejal med drugim: »Med Ogrsko in Poljsko danes še ne obstoje pravi diplomatski odnošaji, ki bodo mogoči šele po sklepu miru z Ogrsko, Zbližanje med obema državama jc mogoče, ker so simpatije Poljske do Ogrske stare že stoletja in ker med Poljsko in Ogrsko ni gospodarskih, teritorijalnih ali političnih nasprotstev.
Nova poljska vlada.
LDU Varšava, 14. dcccmbra. (ČTU) Včeraj jc bil sestavljen nov kabinet. Pred-
sedstvo ima Skulski; ministrstvo za notranje stvari: Wojciechowski; ministrstvo sa finance; Grabski; minister za zunanje stvari bo imenovan pozneje, začasno pa bo njegove posle vodil državni podtajnik v preosedstvu Wroblewski.
Sedež donavske komisije.
LDU Belgrad, 16. decembra. »Politika« javlja: Angleški admiral Troubridga, predsednik donavske komisije, se je vrnil v Budimpešto. Na seji mednarodne komisije v Belgradu se je določilo, da bo sedež donavske komisije v Budimpešti. Razen tega se je sklenilo, da sc Gjerdat internacio-nalizira, da se kontrolira delo pilotov, ki vodijo ladje skozi Gjerdat in da se ustanovi poseben zavod za pouk o plovstvu po Donavi. Odstranjene so vse težkoče glede eventualnih sporov med interesira-nimi državami. Za tajnika donavske komisije je na mesto Alfreda Steeda imenovan poveljnik L. Escoit. Naše kraljestvo ni zastopano v mednarodni kontroli Donave.
LDU Praga, 14. decembra. (ČTU) Če-boslovaški tiskovni urad ugotavlja nasproti ogrskim vestem, da se bo mednarodna donavska komisija še le po ratifikaciji miru sestala z vsemi podonavskimi državami ter da si bo komisija sama izbrala sedež.
Tirolci se oborožnjejo.
LDU Dunaj, 16. dec. (ČTU) »Arbeiter Zeitung« piše: Reakcija na Tirolskem se je popolnoma na tihem oborožila. Na tisoče pušk so raznesli iz vojaških skladišč ter razdelili med neaktivne gažiste in meščansko brambo. »Arbeiter Zeitung« poživlja vlado, naj posreduje in prepreči nadaljnje priprave za meščansko vojno.
Wilsonovo zdravje.
LDU Washington, 15. dec. (DunKU). Dasiravno se je zdravje predsednika Wil-sona trajno izboljšalo, vendar politični krogi ne upajo več, da bo mogel predsednik zopet aktivno poseči v politiko.
Zarota proti turškemu sultann.
LDU London, 15. decembra. (DunKU.
Brezžično.) Ruska brezžična brzojavka iz Carigrada ve poročati, da se snuje zarota, ki hoče postaviti sina bivšega sultana Abdul Hamida na prestol.
Polltline novice.
Cf) Zborovanje naše stranke na Štajerskem. Maribor, 16. dec. VLS ozir. Kmetska zveza je priredila v nedeljo v rogaškem okraju tri lepo obiskane shode in 6icer v Rogatcu, v Sv. Križu pri Slatini in v Žetalah. Na prvih shodih jc poročal nar. poslanec dr. Hohnjec, v Žetalah pa urednik Žebot. Nar. poslanec prof. Vesenjak je imel velik kmetski tabor v Šmarju pri Jelšah, urednik Kranjc pri Sv. Vidu pri Ptuju, in dr. Leskovar pri Sp. Sv. Kungoti. Na vseh shodih je ljudstvo soglasno izreklo nezaupanje sedanji vladi v Belgradu in Ljubljani ter zaupnico Jugoslovanskemu klubu in njenim voditeljem.
-j- Neuspeh liberalne kmetske fili-alke. Maribor, 16. dec. »Samostojna« kmetijska stranka je za nedeljo 14. t. m, napovedala shod pri Mariji Snežni pri Cmureku. Zborovanje pa jc domače ljudstvo preprečilo, ker ni hotelo poslušati krivih prerokov. __
-f- »Samostojna« proti lesni zadrugi. Dne 8. decembra 1919 bi se imel vršiti v prostorih kmetijskega društva v Srednji vasi ustanovni shod lesne zadruge za ves Bohinj. Od lesnih trgovcev podkupljeni in napo j eni »samostojni« so prišli na zborovanje in s kričanjem in kletvinami preprečili vsak razgovor. Možje, ki se za lesno zadrugo zanimajo, so bili povabljeni nato v župnijske prostore, toda "samostojni; so nasilno udrli s klici: »Tudi farovž smo mi zidali« — v župnišče, nakar sc je ustanovila lesna zadruga v privatnem stanovanju. Brez komentarja! —
-f- Ogromna poneverba v Kropi, Belgrajska »Epoha« poroča, da je policija zaprla v Kropi pri Jesenicah (!) celo komisijo za žigosanje denarja. »Ti brezvestni uradniki so žigosali veliko svoto avstrijskih kron in nežigosanih bankovcev.«
Ta velika svota je obstojala iz enega desetkronskega bankovca, za kar si je mogoče kupiti ravno deset izvodov -Epohe«. — Ob tej priliki se nehote domislimo milijonskih sleparij z uvozom nežigosanih bankovcev, ki so jih uganjale osješke demokratske banke. Razlika med postopanjem v Kropi in Osjeku je pa ta, da v Os-jeku niso zaprli vseh udeležencev, ampak samo podrejeno uradništvo, ki sc jc m o -r a 1 o ravnati po navodilih in ukazih s* o-jih šefov. Demokratski bančni ravnatelji pa sklepajo dalje svoje kupčije na zagrebški borzi. Uboxi kroparski bankovec pa mora trpeti, da se glas o drugih ogromnih poneverbah presliši,
-f Dr. Tavčar k valutni uredbi. V včerajšnjem »Slov, Narodu« prinaša dr. Ivan Tavčar razborit članek o ureditvi valute. V Belgradu se je sestavila komisija, ki se bo mescc dni posvetovala o
tem, kako bi se naj uredila naša valuta, V komisiji sedita razven belgrajskih uradnikov tudi hrvaitski demokratski poslanec grof Kulmer in slovenski demokratski poslanec Brezigar. Iz te komisije prihaja sedaj vest, da misli valutno vprašanje rešiti s tem ,da se bodo zamenjale 4 K za 1 dinar, kar bi pomenilo za nas katastrofo. Ako se pri kolekovanju odvzetih 20 odstotkov ne bo vštelo, potem bi bila izmenjava faktično 5 K za 1 dinar. Ne vemo, odkod ima dr. Tavčar to vest, da sc bo onih 20 odstotkov prištelo. Dr. Tavčar končuje: »Ta končna rešitev pa se bo morala vzeti v posvetovanje, in sicer v naj-resnejše posvetovanje, v našem bodočem državnem zastopstvu, ker je, kar sc samo-obsebi ume, v konstitucijonelnih državah nemogoče, da hi se vprašanja, kakor je ravno vprašanje valute, brez parlamenta rešiti mogla in smela. Po vsem tem komisija v Belgradu ne bo mogla kaj drugega ustvariti, nego provizorij. Pri tem sc bo morala ogibati nevarnosti, da njen provizorij ne bi globokejc vsekal v meso našega gospodarskega života, kakor bi smel vsekali kak definitivum, Z eno besedo: gospodje v ti komisiji in vlada ž njimi se ne smejo spuščali v kake saltamortalske skoke, ker je pri tem lahke mogoče, da nas pripeljejo na gospodarsko Kosovo polje, kjer bi za vedno mrtvi obležali!«
+ Neuspeh kolkovanja bankovcev. »Agramer Tagblatt« se na uvodnem mestu peča s finančnim položajem naše države in pravi, da uspeh, ki smo ga dosegli s kolkovanjem kronskih bankovcev, nikakor ni zadovoljiv. Kolkovanih je bilo v celi državi komaj 5 in pol milijarde kron, dasi je čisto gotovo, da smo imeli v deželi znatno večje množine papirnatih kron. Kje je ostali denar? Finančniki trdijo, da mnogo ljudi, da cele vasi niso dale denarja v kolkovanje; mnogi so pa svoj denar vtihotapili v zasedene pokrajine: Dalmacijo, Primorje, Bačko itd. v nadi, da bo naša država, kadar sc je dotična ozemlja končnoveljavno priklopijo, ves nekolkova-ni denar tamošnjega prebivalstva priznala. Tako se mislijo izogniti 20% odtegljaju. Potemtakem s kolkovanjem nismo dosegli niti glavnega namena: da bi dognali, koliko papirnatih kron imamo v državi, ki jih bomo morali zamenjati z narodnim denarjem. Zato se ni čuditi, da se vpliv kolkovanja na denarnem trgu šc malo pozna in je tudi draginja še ostala taka ko prej. Tudi kurs nasproti dinarju se ni izpreme-nil ter stane dinar še vedno 4 krone, dasi je bil kurs pred kolkovanjem kron določen na 3 K 50 vin. To razmerje gotovo ni zdravo, saj je vrednost dinarja končno vendarle odvisna od vrednosti krone — saj je kritje obeh zasidrano v gospodarski in politični moči ene ter iste jugoslovanske države. Sedanji vladi gotovo ne more biti na tem, da vrže krono. List končno izraža na-do, da odškodnina, ki jo dobi Srbija za rekonstrukcijo, ne bo ostala brez ugodnega vpliva na našo valuto in splošni gospodarski položaj.
-j- Mršavi uspehi. »Agramer Tagblatt« prinaša pogovor svojega poročevalca s predsednikom Demokratske Zajednice v Dalmaciji dr. Ivo Grisogonom o vladni politiki. Dr. Grisogono po advokatsko zagovarja absolutistični režim in vladne nakane proti ljudski samoupravi in parlamentu, potem pa našteva zasluge sedanje vlade. Kol prvo omenja odpravo izvoznic (ko je bilo že preko mere izvoženo!) in pravi, da bi bila vlada, če bi ničesar drugega ne bila storila, zaslužila samo s tem veliko priznanje. Kakšen je v resnici uspeh vladne naredbe o izvozni carini, smo čitali te dni v »Jutarnjem Listu«, a učinke čutimo vsi v čedalje večji draginji in pomanjkanju živil in drugih potrebščin. Dalje se hvali dr. Grisogono, da se je sedanjemu prometnemu ministru posrečilo preskrbeti Belgrad s premogom za štiri mesece, dočim ima Pariz premoga samo za par dni. Srečen Belgrad in srečna Jugoslavija, ki ima takega mojstra v prometni stroki! Pričakovati moramo, da sc pridejo sedaj »les učit« vsi evropski prometni ministri ali vsaj kandidati, kako se to naredi... Da in promet je vsak dan rednejši; majhne lumparije se sicer še vsak dan gode na železnicah in velike tudi, vendar-le bolj poredko. Zares — velik napredek. — Kar se tiče valute, je vlada izvršila kolkovanje kron, da bi dognala, koliko tega denarja imamo v državi. Tega sicer ni dognala, kakor vemo, pač pa je uspela v drugi svrhi, ki jo kot uspeh na-glaša Grisogono — da je odtegnila iz prometa petino papirnatih kron. Toda to je bi! uspeh le za vlado — da jc kratkim potom prišla do posojila, prebivalstvo pa ima — vsaj zaenkrat — od tega samo papirnate prunanice. Demokratom pač res ne ostane mnogo, kar bi bilo hvalevredno na delih njihove vlade.
-f- Nizke cene v Sloveniji. Cene vsem potrebščinam dnevno rastejo. Na vseh koncih Slovenije se pojavljajo mezdna gibanja in stavke ter splošna nezadovoljnost. Celo najbolj skromen, soliden in pa-triotičnim ozirom najbolj dostopen stan zasebnih uradnikov se jc vzpel in zahteva z
energijo povišanje plač, ker cene tako naraščajo, da jc povprečnemu Zemljanu nemogoče, nakupiti si najnujnejše potrebščine. Zalo pa sedaj, ko je potihoma zamrl edini naš humoristični list »Kurent« z veseljem vzame človek v roke bclgraj-sko »Epoho«, ki poroča o nizkih cenah v Ljubljani, Slovesno zatrjuje, »da glavna zasluga pripada g. Žerjavu, predsedniku vlade . Zaključuje z naukom: »Kaj more storiti energična oblast, da se cene znižajo, nam kaže postopanje g. Žerjava. Za take zasluge, kakršnih učink vidimo v zadnjih tednih na ljubljanskem trgu, energični oblasti ne zavidamo.
-f Učiteljstvo in liberalno-socialistič-na vlada. Prejeli smo: V soboto, 13. decembra 1919 se jc vršil sestanek ljublj. učiteljstva radi novih učiteljskih plač. Prejšnja vlada, v kateri sta bila tudi ljudska ministra Korošec in Gostinčar, je sklenila zakon, ki daje učiteljstvu značaj drž. uradništva in s katerim se s 1. septembrom naznanjajo novi prejemki v dinarjih. Sedanja vlada, v kateri sede libcralno-socialistični prijatelji učiteljstva, hoče učiteljstvu to storiti šele s 1. deccmbrom, kar je povzročilo med učiteljstvom veliko razburjenje. Cel sestanek je izzvenel v soglasno nezaupnico napram tem prijateljem učiteljstva. Vodja Dimnik jc poskušal sicer v nagovoru, katerega, pa so obsojali vsi, celo pristaši njegovi, stresti svojo jezo nad klerikalce in kršč. socialce, a njegovi lastni tovariši (Jelene, Novak, Mlakar] so pokazali pravega krivca v osebi naučnega ministra Marinkoviča, ki seVeda ni klerikalec, ampak čistokrvni demokrat. Zanimivo jc bilo čuti vzklike razburjenega učiteljstva na naslov liberalno-socialislične vlade; za-konolomstvo in drugi vzkliki so bili odsev njihovega duševnega razpoloženja. Vendar ne prorokujemo, da bi ti učitelji nc bili šc vnaprej priganjači teh strank. Kako bi na-zvali te ljudi. Nočemo jih pa primerjati z nerazsodnimi ljudmi. In vendar v njihovih očeh ni hujšega sovražnika učiteljstva kakor jc naša stranka. Le dalje, priganjači liberalno-socialističnc vlade!
+ Nezaupanje v ministra Kramerja. Ministrski svet je sklenil, da se ministrstvu trgovine odvzame izvrševanje odredbe za cenitev škode kakor tudi zadeve sekvestra nad neprijateljskim imetjem ter podredijo pravosodnemu ministrstvu.
Pred odgoditvijo parlamenta. LDU Belgrad, 15. decembra. »Pravda« javlja: Včeraj so se ves dan vršili razgovori s skupino črnogorskih poslancev radi podpisa ukaza o odgoditvi parlamentarnih sej za dva meseca. Nekateri so trdili, da so težkoče nastale zbog tega, ker lc skupina, zastopana v vladi po g. Pilctiču, stoji na stališču, da je vezana po tisti izjavi, ki jo je dala takrat, ko je g. Piletič stopil v vlado. Ali to ni popolnoma točno, ker ta izjava ni noben zgodovinski akt, ampak samo politična deklaracija, izdana samo ad hoc, in katera se je smatrala za obvezno samo, preden so Črnogorci stopili v vlado. Gosp. Piletič in njegovi tovariši so sedaj uvideli, da se v sedanjih časih zahteva ocl vlade odločnost o vprašanju odgoditve parlamenta, o vprašanju novih volitev in o vseh drugih vprašanjih, ki so na dnevnem redu. Kakor smo obveščeni, se bodo razgovori vršili danes popoldne, in to brez c vir in popolnoma povoljno. Vse dosedanje vesti, da bo ta skupina nekako odklanjala udeležbo v vladi, so docela izmišljene; ta skupina se ne plaši odgovornosti in uvi-deva zle posledice, ki bi utegnihe nastati. Zato se pričakuje z gotovostjo, da bo danes ukaz o odgoditvi parlamenta podpisan.
-j- Nova cerkev. Neki marksistični revolucionarni list iz Ljubljane piše; »V veliki borbi med delom in kapitalom se jc cerkev, in naj se imenuje katoliška, protestantska ali pravoslavna, odločno postavila na stran buržoazije.« Če se vprašamo, kje je v Jugoslaviji tista cerkev, ki se jc postavila na stran buržoazije, moramo reči, da poznamo le eno inštitucijo, ki se nahaja »na strani buržoazije« in to je socialna demokracija. Le nismo mogli še ugotoviti je li ta buržoazijo podpirajoča »cerkev« katoliška, protestantska ali pravoslavna. Ljubljanski marksistični list bi se moral imenovati »Nazaj«, a se imenuje »Naprej«.
-j- »Živela socijalistična občina!« Včerajšnji »Naprej« poživlja svoje somišljenike na delo za občinske volitve, ki stoje pred durmi«. Med drugim pravi: »Nov duh mora zaveti po vseh občinah, in to se bo zgodilo, kadar bo v občinah odločevala j ljudstvo samo. Proletarijat naj pokaže, d j ! ne mara za svoje zastopnike ljudi, ki za-| stopajo interese buržoazije.« Da bo odločevalo v občinah ljudstvo samo, uvaja so-cijalna demokracija z buržoazno J. D. S. občinski volilni red, ki oropa ves ženski proletarijat, lo sc pravi polovico ljudstva volilne pravice. Zato se strinjamo z »"Na-prejem«: Proletarijat naj pokaže, da nc mara za svoje zastopnike ljudi, ki zastopajo interese buržoazije.
-p Kje je to? Celjska »Nova doba« toči solze, da so se »klcrikalci« z velikansko paro vrgli v boj proti Uadi. Potem pa
trdi: »Tudi prižnice so zopet stopile v funkcijo in v dno pekla se zopet proklinjaj vsakdo, ki ne gre slepo za duhovnikom tudi v političnih vprašanjih«. Prosimo »Novo Dobo«, da nam pove. kje se vrši to preklinjanje s prižnic,
+ Dr, šusteršič za Črnogoro in Habs-buržane. Iz belgrajskih časopisnih krogov pnlsaja vest, da se je dr. Šusteršič poslu-žil velike ncvolje jugoslovanskih ujetnikov v Italiji, za kojih osvoboditev se sedanja vlada niti najmanj ne briga, in da nabira tc nezadovoljne ujetnike v prilog habsburške dinastije in črnogorskega kralja Nikito. Poročila pravijo dalje, da ima dr, Šusteršič še vedno zveze z nekaterimi svojimi pristaši v domovini in da se br skušalo imena leh pristašev ugotoviti.
-r Cerkev in šola na Nemškem. V Nemčiji je na dnevnem redu vprašanje šolske reforme, vsled katerega se jc med strankami večine vnel hud boi. Dočim zahtevajo socialisti in liberalne stranke, naj se duhovniki izključijo iz šolskih predstoj-ništev ter se jim prizna lc posvetovalni glas kot strokovnjakom, pa centrum zahteva, da morajo duhovniki v šolskih odborih aktivno sodelovati. Stranke centruma zahtevajo, da zaradi tega vprašanja razbijejo koalicijo. Vladni krogi bi koalicijo radi obdržali jn si prizadevajo, da se med strankami doseže sporazum.
-f Politika italijanskih katoličanov. V italijanski zbornici je izjavil zastopnik katoliške ljudske stranke Crispolti, da zahteva njegova stranka mir, ki bo priznal pravice Italije; zahteva pa tudi, da se podvržejo zopet disciplini tudi tisti, ki jih je navdušenje zapeljalo na jadranski vojni pohod. Dalje je izjavil Crispolti, da katoličani ne morejo sodelovati nc s socialnimi demokrati nc z liberalci, ker so programi teh strank prerazlični.
-f Počaščenje Trsta. Rimski senat je cncglafr.o izvolil za podpredsednika znanega Tržačana Hortisa. Tittoni je naglasa), da je hotel senat v tem počastiti Trst.
Stud. phil. JAKOB SVET.
Ljubljana, dne 14. decembra 1919.
Povrnil sem se iz italijanskega vojnega ujetništva in prva moja dolžnost in obljuba je, da povem, kaj se godi z našimi ujetniki tam doli. Z solzami v očeh so nas presrečne, ki smo odhajali, prosili, da povemo, da zanje sc ne zmeni nikdo in da morajo umreti, žalostno poginiti vsled gladu in slabega vremena. Kar je razbila av-stro-ogrska armada v Benečiji in Tirolu, to morajo sedaj samo Jugoslovani popravljati in nazaj graditi. Zadnje Nemce in Madžare pošiljajo Italijani v domovino, naši ujetniki pa še vedno stradajo in umirajo pod šotori v raznih delih malarične Italije, kamor jih je posip!a zahrbtna zlob-nost in sovraštvo do našega plemena. Nikoli ni bil Jugoslovan tako ponižan in teptan kot ravno v Italiji. Imeli smo sc za narodne mučenike, ki trpimo vsled jadranskega spora, pa le kmalu smo razočarani izprevideli, da domovina ne želi naše vrnitve. Prihajati so začeli dopisi staršev in prijateljev iz domovine, ki so nas opozarjali na brezbrižnost javnosti za našo usodo. Ko so drugim narodom dohajale knjige in paketi, mi nismo dobivali niti pošte. Kdo jc kriv?
Z utripajočim srcem smo prvič prestopili tla svobodne domovine, poljubili bi drago domačo zemljo, da nismo zagledali mrkih obrazov in sovražnih oči, kot da bi nam očitali našo krivdo in ujetništvo. Zabolelo nas je. Sprejem je bil več kot mrzel, naše umazane obleke niso zbudile usmiljenja. Gosp. urednik! Za božjo voljo Vas prosim, zastavite v Vašem listu pero in povejte domovini, koliko tisočev siromakov zastonj čaka vrnitve vsled ničvredne verižniške vlade. Povedal bi Vam lahko strašne prizore počasnega umiranja.
V Trstu na Sv. Justu je bila zadnja postaja mojega križevega pota in tam sem videl zadnje prizore strašnega maščevanja nad našim ubogim narodom. Vedno čaka tam okoli 400 do 500 Jugoslovanov ua srečno uro. Ko sem odhajal kot novi laški državljan iz temnih zidov, mi je ponujal neki kmet Mele iz Cerknice par volov, ako ga rešim na kak način. Preveliko jc gorje, da bi ga v podrobnostih popisal. Naša ^slavna* \lada se pa ne zmeni za i lako malenkost! Razočarani in obupani sc bodo vrnili ostanki slej ali prej. Našli bodo ! pa to, kav smo mi: mrzel, hladen, celo sovražen sprejem jugoslovanskih žandarjev.
Vclcsj-oštovani g. urednik! Nc poza-I bite nanje' Om so zadnji, ki so že prej naj-j ver trpeli, živeti morajo pa še povrhu stra-
■ šen koner nesrečne svetovne vojne! _________________
i ^prispevajte v BI I %J orlovski sklad! ■ ■
Dnevna novice.
—	Položnice za obnovitev naročnine priložimo jutrišnji četrtkovi številki »Slovenca« ter obenem sporočimo cene, ki veljajo od novega leta nadalje.
—	Umrl je v Gradcu dne 26. oktobra in bil tam pokopan dne 28. oktobra t. 1. po širši dciraovirii znani generalštabni zdravnik dr. Ivan Schiffrer, doma iz Gorenje Save pri Kranju. Bil je vedno zaveden Slovcnec.
—	Osebne vesti. Abs. pravnika in rezervna poročnika Milan Kolačjr in Alojzij Komac sta imenovnaa za pomočnika komisarja železniške policije, prvi na Jesenicah,, druoi na Vrhnkii oba v činu policijskega pisarja drugega razreda,. — Dr. Alojzij Kraigher je imenovan za ravnatelja deželnih dobrodelnih zavodov v Liub-£»an v VI. činovnem razredu, — Dr. Fran Hubad in dr. Alojzij Goričan sta imenovana za finančna tajnika, dr. Ciril Žižek pa za začasnega pristava v IX, činovnem razredu. — Vla.dni koncipienrt dr. Vladimir Vidmar je izstopil iz državne službe. — Okrajni tajnik pri okrajnem glavarstvu v Mariboru je dodeljen civilnemu komisari-jatu za Prekmurje v Murski Soboti. — Računski praktikanti Miroslav Logar, Alojzij Pengal in Ivo Marinko so imenovani za računske asistente.
—	Člani odbora Slomškove podružnice za ljubljansko okolico se vabijo k seji, ki se vrši v četrtek, 18. decembra, ob 3. uri popoldne v sobi Slom. zveze v Ljudskem domu.
—	Poziv slovenskim dobrovoljcem (Iegijonarjem). Ustanovilo se je društvo jugoslovanskih dobrovoljcev za Slovenijo, z namenom, da ostanejo vsi dobrovoljci v bodoče močna in organizirana skupina, ki bo vedno in povsod stala na braniku idej, v imenu katerih so se zbrali. Društvo hoče tudi varovati splošne interese dobrovoljcev, invalidov, njih vdov in sirot in jih podpirati v njih opravičenih željah in težnjah. Društvo bo doseglo svoj namen samo, ako bodo sodelovali vsi dobrovoljci. Treba je, da se prijavijo vsi kot člani te naše organizacije. Odbor društva je na podlagi pravil sklenil, da se vsprejmejo za člane oni dobrovoljci: 1. Ki so vstopili v Srbiji ali Rusiji v srbsko vojsko. 2. Oni, ki so po izstopu iz srbske vojske vstopili v rusko ali katero drugo zavezniško vojsko, ali po razpadu ruske vojske v razne dobrovoljske formacije. 3. Ki so se prijavili v Italiji za dobrovoljce, brez razlike, da jim je italijanska vlada dovolila sodelo-vane na fronti ali jih zadrževala v koncentracijskih taborih. 4. Ki so se prijavili v Ameriki za dobrovoljce v srbsko ali ameriško vojsko. 5. Vsi ostali dobrovoljci, ki so vstopili v katerosibodi zavezniško vojsko še pred prevratom. 6. Ustaši jugoslovanskega polka Nanos, to je oni oficirji in vojaki, ki so aktivno sodelovali pri uporu polka v Ukrajini, oziroma se po povratku v domovino prostovoljno prijavili na Koroško fronto. 7. Legijonarji, ki so v prvih dneh obstoja naše države (do 18. novembra 1918) šli prostovoljno branit njene meje. Druge skupine dobrovoljcev dosedaj odboru niso bile prijavljene, zato tudi ni sklepal o njihovem sprejemu. Dobrovoljci naj pošljejo svoje prijave na naslov društva, Ljubljana, Kolodvorska ulica št.. 3 in naznanijo svoj točen naslov, nakar jim društveno tajništvo dopošlje predpisane tiskovine v izpolnitev. Pri tej priliki se obrača odbor društva na vsakega s prošnjo, da ga obvesti o dobrovoljcih, ki so padli v boju oziroma umrli in da pošlje kolikor mogoče točne podatke o njih. — Odbor.
—	Ženam javnih nastavljencev in na-stavljenkam. Spričo vedno težavnejših življenjskih prilik, katero nam pripravljajo z neizčrpno vnemo špekulantje, verižniki in prekupčevalci, je edino sredstvo za odpo-moč krepka organizacija. Organizacija poleg organizacije bo čvrsta obramba proti navalu izkoriščevalcev sedanjih gospodarskih razmer. Ženskih organizacij, ki bi se bavile izključno le z gospodarskimi zadevami vsakdanjega življenja, še nimamo v Sloveniji, čeprav bi bile nujno potrebne ne le z ozirom na vzgojo žene za javno življenje. V prepričanju, da vsaj del slovenskega ženstva razume pomen gospodarske organizacije, se je osnoval v Ljubljani pripravljalni cUbor, sestoječ iz žen javnih nastavljencev in samostojnih javnih nastavljenk. Ta odbor je že izdelal pravila za »Društvo žena javnih nastavljencev in nastavljenk v Sloveniji«, glasom katerih je v prvi vrsti namen društva, da pribori tem ženam vsakršne olajšave v gospodarskem življenju. Poživljamo vse žene javnih nastavljencev. brez razlike čina njihovih mož, ter javne naslavljenke širom Slovenije — državne uradnice pri pošti in železnici, po drugih javnih uradih, učiteljice, otroške vrtnarice itd. —, da pristopijo snujočemu se društvu, katerega občni zbor bo v ponedeljek 29. decembra 1919 ob 5, uri popoldne v mestni posvetovalnici. Do tega časa pa dobivajo žene, ki hočejo pristopiti, vsa pojasnila vsako sredo in soboto od 3,
do 4. ure popoldne v pisarni »Samopomoči« pri gospe Magdi Strletovi. Tudi na pismena vprašanja iz krajev izven Ljub, liane odgovarja gospa Mč Strletova, Ljubljana, justična aplača. — Pripravljalni odbor.
—	Odbor SHS žena za siroČad v Ljubljani se čuti napram javnosti dolžnega, da jo obvesti o svojem delovanju v prid bedni deci. Svetovna vojska je vsekala nebroj skelečih ran, ki jih bo težko celiti. Ena najhujših posledic pa so sirote, katerih očetje so ali padli v vojski ali so se vrnili domov kot delanezmožni invalidi. Matere umirajo vsled pomanjkanja, žalosti, skrbi. In otroci? Hirajo, umirajo vsled stradanja. Misel, kako odpomoči tej bedi, odstraniti nevarnost, da nam narod ne peša, nc iz-mre, je rodila akcijo, ki se je vršila v mesecih juniju, juliju in avgustu leta 1918 pod geslom »Slovensko srce« v celi Sloveniji. Odzvala so se usmiljena srca z 22.256 K 18 vin. Lepa vsota, a premalo, da bi zamogli pomagati vsem. In pričeli smo drugič nabirati pod geslom »Narodni blagdan«. Ta zbirka je bila jako uspešna, kajti dobili smo 137.690 K 37 vin. A sedaj smo čuli o velikem številu vojnih sirot v Srbiji, saj je Srbija največ trpela v tej kruti vojski. In dolžnost nam je velevala, da tudi tem pomagamo. Tretjič smo nabiraU pod geslom »Srbska siročad«. Ta akcija nam je donesla 93.627 K 27 vin. Vse tri zbirke skupaj 253.573 K 82 vin. Dobili smo tudi mnogo starega in novega oblačila, perila, obuval i. dr. Dame so pridno šivale in krpale, pra-le in likale. Za nabrani denar smo kupili veliko zalogo novega oblačila, perila, obuval i. dr. Vrednost te zaloge je presegala po predvojnih cenah 160.000 K. Poleg tega so bili čevlji, ki smo jih kupili, vredni 71.676 K. Šolskim in ljudskim kuhinjam v Ljubljani, Mariboru, Kranju, Celju, Novem mestu i. dr. smo dali skupno 73.000 K. Za otroke delavskih slojev v industrijalnih krajih (Trbovlje, Hrastnik, Zagorje o. S., Sava-Jesenice, Tržič) in za našo ubogo stradajočo deco v Trstu smo poslali 21.500 kron. Stradajočo deco s Primorskega in Notranjskega smo opetovano pošiljali v prehrano na Hrvatsko in v Slavonijo, za kar smo izdali okoli 9000 IC Iz oblačilne zaloge smo oddali po 3 velike zaboje raznih oblačil, perila, obuval i. dr. za več kot 3000 otrok v Prekmurje, Velikovec, Borov-Ije, Pliberk, Dobrlavas, Kazaze in Črno. Vsem srednjim, meščanskim in ljudskim šolam v Ljubljani, Šiški in na Viču ter v Mariboru, Kranju, Celju, Novem mestu, Kočevju, Krškem itd. itd., vsem zavetiščem, sirotiščem, zavodom za slepce, gluhoneme, Marijanišču, Lichtenturnu, Rakovniku, Elizabetni konferenci itd. itd. za več kot 15.000 otrok. Obdarovali smo več kot 6000 otrok tukajšnjih revnih delavskih slojev. Vsakdo je dobil, kdor je prinesel potrdilo, da je res potreben, od županstva, župnišča ali od kake druge verodostojne osebe. V Srbijo smo poslali 61 zabojev najpotrebnejše obleke, perila, čevljev i. dr. v vrednosti okoli 200.000 K. Javnost lahko sama sodi, da je to društvo delovalo sicer tiho, brezhrupno, a tem uspešneje in vedno po geslu »Pomagaj trpečemu bližnjemu in lajšaj kolikor mogoče bedo siromašnih.« Ni pa še bede konec. Koliko in koliko otrok še trpi vsled pomanjkanja najpotrebnejših živil in neobhodno potrebne obleke, perila, obuval. Zato Vas, iskrene Slovence, poživljamo vnovič: »Narod, na pomoči Kajti deca ti še vedno hira in umira!«
—	Odbor Društva vpok. učiteljstva v Sloveniji je imel dne 11. t. m. svojo sejo. Sklenil je soglasno, da se prispevek za za vsak smrten slučaj poviša na 2 K 60 v., ker so režijski stroški vsled draginje zelo narastli in nastali še drugi izredni izdatki. Društvo je od 1. jan. t. 1. do danes izplačalo 1118 K same pogrebne podpore. Isti odbor naznanja dalje vsem članom po mestih in po deželi, da vsakdo izgubi pravico do pogrebne podpore, ki ni 30 dni po prejemu »Obvestila« vplačal dotični prispevek. Za vplačila se bode izkušalo vpeljati poštne čeke, da se s tem pošiljanje novca nekoliko olajša. — Radi neizpolnjevanja svojih dolžnosti sta se morali dve članici črtati. Še pred občnim zborom dne 9. julija t. 1. so bili črtani tudi člani na okupiranem ozemlju. Za nove člane se sprejmejo v društvo: J. R., učiteljica v p. v Celju, S. Š„ učiteljica v p. v Ljubljani, Fr. Str., šolski ravnatelj v p. in L. Š., šolski vodja v p., oba v Ljubljani. Odslej zahteva odbor od novih članov zdravniški certifikat, zlasti takrat, ako je oseba nepoznana.	S. P.
—	Vidiranje potnih listov. Glasom brzojavke, došle Dravski divizijski oblasti, je vrhovna komanda z O. br. 46232 od 14. t m. odredila v sporazumu z ministrom vojne in ministrom notranjih zadev, da se od 15. decembra t. 1. dalje vidiranje potnih listov za inozemstvo ne vrši več po vojaških oblastih. Vsa ta služba preide od tega dneva na policijsko oblast. Ministrstvo za notranje zadeve je to službo reguliralo tako, da bodo dovoljno varovani državni interesi. Po tej naredbi preneha vidiranje polnih listov za inozemstvo pri vojaških oblastih na ozemlju vse Dravske divizije, Oddelek za vidiranje potnih listov
pri Dravski divizijski oblasti se razpusti z 17. t. m.
—	Kaj pa z vojnimi ujetniki, ki se nahajajo v japonskem ujetništvu? V zadnjem času se vedno čita po časopisih o vojnih vjetnikih, ki se nahajajo v Italiji in Sibiriji, toda kaj je z našimi ujetniki, ki se nahajajo na Japonskem, o tem ni nobenega glasu. Nahajajo se že od 1. 1914 v vjetni-štvu. Nekateri ujetniki druge narodnosti so se že vrnili, toda od naših sc ne sliši ničesar. Zato prosimo vlado, da preskrbi da se tudi naši vojni vjetniki z Japonskega vrnejo v najkrajšem času!
—	Zavarovanje posojilnic zoper vlom. Javna varnost je čimdalje slabša. Tatvine se množe neprestano, Tem nevarnostim so izpostavljene tudi posojilnice po deželi, pri katerih so tekoče leto tatovi v štirih krajih poizkušali vlomiti, pri dveh se jim je bilo posrečilo priti do gotovine v blagajni in jo odnesti. Potrebno je torej, da se posojilnice zavarujejo zoper vlom in sicer za višje vsote nego do sedaj. Zadružna Zveza v Ljubljani je bila svoje članice že dvakrat opozorila na to zadevo potom okrožnic, toda navzlic temu ji mnoge članice niso odgovorile. Vsaka posojilnica, ki doslej te zadeve šc ni uredila, naj se odloči čimpreje in svoj tozadevni sklep kmalu sporoči Zadružni Zvezi v Ljubljani.
—	Ruski kružok v Ptuju. Osnoval se je v Ptuju ruski kružok s poučevanjem ruskega jezika. Poučuje ruski begunec. Pri združenju vseh slovanskih narodov je akcija velevažna. Udeleži se je tu ves srbski častniški zbor. Poživljajo se vsi sloji, da se pridružijo tej velevažni akciji in pristopijo k novoustanovljenemu društvu in kurzu. Opozarjamo, da se je v Nemčiji uvedla ruščina na vseh šolah kot obliga-ten predmet. Za priprav, odbor: Predsednik: dr. L. Jenko m. p., tajnik: učit. Ivo Jančič.
—	Jožef Komavli iz Kojskega pri Gorici, ki je bil pred vojno avstrijski orožnik, je bil uslužben med okupacijo pri županstvu Kojskem in je denunciral več naših ljudi, ki so jih potem Italijani aretirali. Pred kratkim je bil odpuščen iz službe in je izginil najbrž v Jugoslavijo. Njegovi rojaki opozarjajo nanj.
—	Predrzni tržaški svedrci aretirani. Orožnik ustrelil vlomilca Antona KerŠiča. Tržaške vlomilce Franca Švaro, Antona Vodopivca in Antona KeršiČa so zasledovale oblasti zaradi neštetih vlomov in zločinov, katere so izvajali v Ljubljani, v Zagrebu in drugod. Družba je pripadala tisti tolpi, ki je vlomila v zavodu sv. Stanislava in v Ljubljani; nekaj so jih detektivi ljubljanske policije aretirali v Zagrebu, navedeni trije so pa ušli na Reko, a so se kmalu povrnili in so v Sevnici izvedli velik vlom. Orožnki, katerim je bil vlom naznanjen, so ustavili vlomilce na kolodvoru in so aretirali Švaro in Vodopivca, Keršič je pa bežal, in ker se ni ustavil, dasi so orožniki klicali za njim, da naj obstoji, so streljali za njim, krogla ga je zadela in Keršič se je zgrudil mrtev na tia. Z aretacijo Šva-re in Vodopivca so varnostni organi končali delovanje ene najnevarnejših roparskih tolp.
—	Poštna vest. Počenši z dnem 15. decembra t. 1. se otvori pri vseh poštnih uradih v Prekmurju, kateri so imenovani v okrožnici od 7. novembra št. 47.259 po-polen denarni promet, to je vplačevanje ter izplačevanje poštnih nakaznic, sprejemanje in izdajanje denarnih pisem, sprejemanje paketov , ki so obremenjeni s povzetjem in izdajanje pisemskih povzetnih pošiljk ter poštnih nalogov. Paketno tva-rino naj sprejemajo uradi do preklica le na lastno odgovornost pošiljateljev in brez jamstva poštne uprave.
—	Otvoritev telefonske centrale pri poštnem uradu Bled 2. Pri poštnem uradu Bled 2 se je otvorila dne 6. t. m. telefonska centrala z javno govorilnico za krajevni in medkrajevni telefonski promet.
—Izprememba uradnih imen poštnih uradov, Izpremene se naslednja uradna imena, poštnih uradov: Zreče pri Konjicah se imenuje odslej Zreče; Zgornje Jezersko se izpremeni v Jezersko; Bela v Kopališče Bela; Možica v Mežico; Sv. Vid v Podjuni v Sveti Primož v Podjuni.
—	Otvoritev poštne nabiralnice Tišina p. Rankovci. S 1. dnem meseca septembra je začela poslovati nabiralnica Tišina v okolišu poštnega urada Rankovci (Prekmurje).
—	Začasna zatvoritev poštnega urada Turnišče. Z 12. dnem meseca listopada t. 1. se je začasno zatvoril poštni urad Turnišče v Prekmurju. Poštni okoliš tega urada se je priklopil jioštnemu uradu Beltinci.
—	Otvoritev pisemskega prometa z Mažarsko ter delna sprememba pristop benika za tiskovine v prometu z republiko Avstrijo ter Čehoslovaško. 15. decembra 1919 se otvori pisemski promet z Mažarsko. V tem- prometu se plačujejo pristojbine za tuzemstvo. Pristojbina za tiskovine znaša za vsakih 100 gramov, oz. del te teže 3 pare — 10 vin. Vsled tega odpade stopnjevanje cd 50 do 50 gramov in zaokrožanje parskih deselink v cele oara. Vsa pisemska pošla za Mažarsko in
iz Mažarskega je j>odvržena cenzuri za inozemstvo. Obenem priobčujemo, da se od 1. januarja 1920 tudi v prometu z republiko Avstrijsko in Čehoslovaško plačujejo za tiskovine iste pristojbine, kakor zgoraj navedeno v prometu z Mažarsko.
—	Poštni promet z Rumunijo. Po odloku kr. ministrstva za pošto in brzojav od 20. novembra t. 1. št. 27.322 preneha posebni poštni in brzojavni dogovor, katerega sta sklenila poštni in brzojavni upravi Srbije in Rumunije dne 18. decembra 1913 koncem tekočega leta. — Vsled tega s« pristojbine počenši s 1. januarjem 1920 v medsebojnem prometu kraljevine SHS ter kraljevine Rumunske za vse vrste poštnih pošiljk (kolikor so sedaj dovoljene) plačujejo po odredbah svetovnega (mednarodnega) poštnega ter nakazničnega in paketnega dogovora.
—	Ciklon v Dalmaciji. Splitski »Jadran« poroča: V nedeljo 7. t. m. dopoldne so ljudje opazili, kako se od Trogira sem bliža mestu silen ciklon v obliki stebra. Kamor je dospel, je ruval drevesa ia trgal strehe. Tako je razkril mestno srbsko vojašnico in mnogo drugih hiš, a eno večjo hišo je skoraj popolnoma porušil. Izruval je stoletna drevesa in napravil po javnih nasadih in oljčnih vrtovih silna opustošenja. Škoda se ceni nad pol milijona kron* Zadnji veliki ciklon je bil v Dalmaciji leta 1908.
—	Likvidajoče vojno ministrstvo, sekcija za mornarico objavlja, pod štev. 13021 od 20. oktobra 1919 sledeče: Častniška oblačilnica d. z. o. z. v Pulju, Via Specola 12 je zaključila dne 20. maja t. 1. razpustitev in likvidacijo tega društva. Vsi upniki in člani se pozivajo svoje zahteve prijaviti pri vUfficio uniformi in liquidazione, Pola. Via Specola 12.
—	Demobilizacija. V vojnem ministrstvu se vrše priprave za demobilizacijo prvega poziva narodne vojske. Demobilizacija sc bo izvršilo takoj, ko se popravi zimanji ooložaj.
—	Posojilo belgrajske občine. Belgrajski občinski zastop je sklenil v prvi hrvatski hranilnici najeti 10 milijonov kron posojila.
Uufollanske novice.
lj Srbski skladatelj in violinski vir* tuoz Pera Stojanovič pride te dni v Ljubljano. Priredil bo v Ljubljani koncert Stojanovič spada k najboljšim srbskim skladateljem. Zložil je za orkester več sinfonij, overtur, oper, operet in komornih kvartetov.
lj Ga. Ivanka Negro-Hrastova, slovenska koncertna pevka bo v koncertu srbskega umetnika Pere Stojanoviča sodelovala. Koncert se vrši v bližnjih dneh. —t Vstopnice se bodo dobivale v trafiki Prešernovi ulici.
lj Za šefa nove železniške Inšpekcije v Ljubljani je imenovan gospod višji svetnik ing. Maks Klodič vitez Sabladol-ski, dosedanji pcdravnatelj razpuščenega ljubljanskega ravnateljstva drž. železnic.
lj Slov. kršč. soc. zveza v Ljubljani Danes v sredo ob 8. uri zvečer seja S. K. S. Z. Spored zelo važen. Odborniki in zastopniki posameznih društev nujno vabljeni. — Odbor.
lj »Glasbena Matica« v Ljubljani j«! izdala v svoji zalogi klavirski album za slovensko mladino od profesorja Pavčiča. Ta album obsega vse najlepše slovenske narodne pesmi, prirejeno za klavir ter se uporablja tudi lahko v svrho pouka. Izvod stane K 16 in se dobiva v zalogi »Glasbene Malice« v Ljubljani, Gosposka ulica štev. 8.
lj Uradništvo in gledališče! Uradništvu vseh vrst je gledališče enako potrebno kot telesni živež. Uradnik ne rabi samo odpočitka duha, amj>ak tudi izobrazbe. To nudi gledališče. Zato se more le s priznanjem in s pohvalo sprejeti ukrep vodstva Dramskega gledališča, katero je na inicijativo Društva zasebnega uradni-štva sklenilo nuditi uradništvu vsak teden po eno predstavo po znižanih cenah. S tem sc omogoči tudi manj situiranim uradnikom možnost, da smejo obiskovati gledališče. Želeli bi le, da bi se prireditve vršile redno vsak teden. Vstopnice se dobe v predprodaji do dneva predstave za polovično ceno v pisarni Društva zasebnega uradništva, Gosposvetska cesta št. 12/11. (Marije Terezije), Uradništvo naj se pridno poslužuje te ugodnosti in skrbi samo, da bode gledališče ob vsaki predstavi za uradništvo razprodano. Prihodnja predstava »Tat« se vrši v četrtek dne 18. t. m. Želeli bi, da bi tudi vodstvo Opernega gledališča prišlo uradništvu nasproti z enakim ukrepom.
lj Prvi arestanti državne policije v nekdanjih zaporih ljubljanske mestne policije. V ponedeljek, dne 15. decembra leta 1919, so prepeljali organi ljubljanske državne policije prvih 6 policijskih arestan-tov v zapore na »rotovžu«. Ob tej priliki omenjamo, da zelo zavira hitro službo pri ljubljanski državni policiji okolnost, ker so njeni zapori v justični palači in na ro-
tovžu, med tem ko se uraduje v popolnoma nezadostnih prostorih zasebne hiše na Bleiweisovi cesti. Vprašanje novega poslopja, v katerem bi poslovalo policijsko ravnateljstvo, je že zelo pereče, in to tem bolj, ker posluje v poslopju policijskega ravnateljstva tudi stanovanjska komisija.
lj Hitro izsledeni železniški tatovi. Oprava državnih železnic je naznanila, da je zmanjkalo na kolodvoru v Dravljah veliko blaga. Načelnik ljubljanske kolodvorske ekspoziture pol. nadzornik Ljubič je uvedel energične poizvedbe, katerim se je
B>srečilo, & so izsledili tatove: Ivana obnikarja s Toškega čela, Josipa Berliča in Antona Ovna iz Dravelj že v dveh dneh. Našlo se je tudi ukradeno blago, ki se je vrnilo železniški upravi. Med najdenim bla-om je tudi železna blagajna, ki je bila naj-rž ukradena ob času demobilizacije.
lj Tatvine pri špediterju Ranzingerju. Poročali smo že, da so detektivi kolodvorske policijske ekspoziture izsledili blago, katerega so ukradli Ivan Ankerst iz Bre-rij, Julij Cerar iz Lukovice in Rafael Gio-lis. Tatinska trojica, ki je izročena deželnemu sodišču v Ljubljani, je kradla vse-povprek in so med ukradenimi predmeti tudi reči, ki so zdaj na našem trgu zelo redke. Blago, katero bodo dobili zdaj lastniki nazaj, je vredno nad 100.000 kron.
lj Poneverba v Vnovčevalnici za živino. Policijski stražnik Franc Poljanšek je ustavil na Vodovodni cesti Alojzija Pete-linška in Antona Pirmana, ker sta nosila vsak po en zaboj, kar se je zdelo Poljan-šku sumljivo. Predstavil je navedenca načelniku policijske ekspoziture g. nadzorniku Ljubiču, kjer sta se zagovarjala, da sta dobila mast, katero sta nosila, od nekega kmeta. Hitro izvedene poizvedbe so pa dognale, da masti nista dobila od kmeta, marveč, da sta si jo nepošteno prilastila v Vnovčevalnici za živino, kjer sta bila zaposlena, Masti je bilo v vsakem zaboju 12 kg in je vredna 800 K. Mast se je vrnila lastniku. Petelinšek in Pirman pa bosta čakala sodbe v zaporih ljubljanskega deželnega sodišča.
lj Dobavitelj masti brez masti. Mese-ea septembra 1918, ko ie bila mast zelo redka, ie izvabil Alojzij Povh» -od pretvezo, da jima bo preskrbel mast, delavki Petkovšek 120, natakarici Tavčarjevi pa 450 kron. Preskrbel jima ni masti, toda tudi denarja jima ni povrnil. Ljubljansko deželno sodišče je ptisodilo Povhetu 2 meseca ječe.
lj Posledice preiskave. Varnostni organi so preiskali stanovanje gospoda Ignacija Kozjeka. ker so sumili, da dobe pri njem zaloge blaga. Gospodi s Kozjeka je preiskava tako razjarila, da je stražnike krepko »ljubljansko« nahrulil. Ker takih manir srbski kriminalni zakon ne dovoljuje, ie prisodilo deželno sodišče gospodu Kozieu 5 dni zapora.
lj Nepoštena kuharica, Marija Stare I« služila pri rainem župniku Ivanu Medvedu na Sveti Planini. Po smrti župnika si je pa prilastila neupravičeno ure. verižice in več drugih stvari iz zauuščine. Staretovi je prisodilo deželno sodišče 6 tednov ječe.
lapr&sl parole.
Uboj na Iga.
Ljubljana, 16. dec. 1919. Danes je razpravljala porota o uboju na Igu. Poroti predseduje podpredsednik ljubljanskega dež. sodišča Regally, votan-ta sta g. svetnik Žužek in Bulovec, zapisnikar Ročnik. Iz obtožnice navajamo:
Ignacij Kukavica, pek in posestnik na Igu, je dne 18. okt na Studencu-Igu ubil svojo svakinjo Frančiško Podržaj in ranil svojo ženo Marijo na glavi. Tragedija se je zgodila tako-le; V soboto 18. oktobra je nastal med zakonskima Kukavica prepir, ki je bil že osem let pri njima na dnevnem redu. Kukavica je pozval svojo ženo na odoovor, češ da manika v blagajni 44 na odgovor, češ da manjka v blagajni 44 je Kukavico tako ujezilo, da je z 1 kg utežjo začel tolči svojo ženo. Le-ta se mu ie iztrgala in zbežala proti hiši svoje sestre in odtod k orožnikom. Na sestro »voje žene je imel Kukavica posebno jejo, kakor sam pravi, ker je po njegovem mnenju bila sokriva domačih prepirov. Udaril jo je z utežjo trikrat po glavi, nakar mu je ušla v stanovanje, kamor se je zaklenila. Čez nekaj ur so našli Frančiško Podržaj mrtvo. Pri raztelešenju so zdravniki dokazali, da je smrt nastopila vsled otrpnjenja možganov. Vsak udarec je bil »am zase smrtonosen. Žena je dobila pet udarcev po glavi, ki pa niso bili tako močni kakor pri njeni sestri.
Kukavici ne moremo očitati, da bi fanel namen ubiti svojo ženo, oziroma svakinjo, a izvršil je hudodelstvo uboja, ker je proti obema ravnal v sovražnem namenu. namreč v jezi vslad prepira.
Zaslišanje obtoženca.
Kukavica je na vprašanje predsednika Rcgallyja, če se čuti krivega, odgovoril: »Nc čutitn sc krivega, storil sem pa, kar se mi očita.« Izučil se je za peka v Smart-
nem pri Litiji, hodil po svetu, pričel, ko se je oženil s svojo ženo, v Ljubljani pekovski obrt, preselil se je na to na Ig. Svoje premoženje ceni zdaj na 100.000 kron. Z ženo sta do leta 1911. prav dobro živela. Takrat je začela žena biti ljubosumna, dasi ni imela nobenega povoda za to. Med vojsko je bil mož vojak. Ko se je vrnil domov, ga je neprestano nadlegovala z ljubosumnostjo in ni trpela nobene stranke v hiši. Predsednik Regally obtožencu: »Ali je kaj resnice na tem, kar Vam je očitala žena?« — »Gospod predsednik, popolnoma nič. Tudi otroke je ščuvala proti meni, kar mi je bilo najhujše.« Ločiti se je nameraval od žene, bil je v pisarni dr. Sviglja, a tudi ona je šla z istim namenom k dr. Lovren-čiču. Usodno jutro ga je zmerjala, kar ga je tako razburilo, aa ve le, da je nekaj storil; »zagrabil sem jo za lase, poruvala fva se rem in tja. V tisti razburjenosti sem šel k orožnikom, nič ne vem, kaj se je takrat in kaj se je potem zgodilo.« Žena obdolženca kakor tudi otroka se odpovejo pričevanju. Priča župnik Kohler je pričal, da sta tako Kukavica kakor njegova žena zelo pridna, varčna; ona je vzorna gospodinja in žena; otroci so vzorno vzgojeni. Predsednik: »Ali bi se na Igu zvedelo, če bi imel on kako razmerje?« — »O, na Igu se hitro vse izve.* (Vesclost.) Ostale zaslišane priče so izpovedale, da sta bila tako Kukavica, kakor žena pridna. Vse priče so potrdile, da je zadnje čase zasledovala svojega moža z ljubosumnostjo.
Porotniki so na nje stavljeni vprašanji glede na uboj Podržajeve in z ozirom na težko telesno poškodbo Kukavicove žene soglasno zanikali, na kar je razglasil predsednik Regally oprostilno razsodbo.
Po razglašeni razsodbi je pa nagovoril gospod predsednik Regally Kukavico in njegovo ženo s krasnim nagovorom: »•Naj Vaju pripelje milost, katero so izkazali gospodje porotniki, na pravo pot. Bridke ure so vam, gospa Kukavica, dokazale, da so vaše slutnje brezoredmetne. Prosim, podajta si roki in belita prijatelja, kakor sta bila v lepih dneh vajinega zakona v vaš in blagor in v korist vaših otrok. S tem bosta najboljše dokazala hvaležnost, gospodom porotnikom!« (Viharno ploskanje avditorija.)
MatanoelSa
VALUTNO VPRAŠANJE.
LDU Belgrad, 16. decembra. O delovanju odbora za rešitev valutnega vprašanja javlja »Pravda«; Vprašanje valutne reforme se nahaja v stanju najresnejšega pre-tresavanja. Morebiti smo samo za nekoliko dni oddaljeni od trenutka, ko bomo zvedeli o definitivni rešitvi tega vprašanja. Poslednje dni je valutni odbor agilno deloval ter je imel vse dni seje v finančnem ministrstvu. Medtem se širijo netočne vesti, da je odbor že sklenil defini-tivne odločitve. Odbor je samo proučeval razne načrte in pretresaval razne možnosti. Na prošnjo nekega člana odbora, namreč grofa Kulmerja, so bili pozvani v Belgrad finančni strokovnjaki iz Zagreba, ki so na včerajšnji seji sporočili odboru svoje mnenje. Odbor bo proučil ta mišljenja ter zavzel svojo definitivno stališče. Verjetno je, da bo finančni minister dr. Vo'a Velj-kcvič jutri ali pc'utrišni?m porečal fina finemu komiteju naše vlade o uspehih teh posvetovanj in o svoji predlogi. Istočasno bo finančni minister dr. Veljikovič ooročal tudi o sporazumu, ki je di sežen z Narodno banko Kaitor smo že prej poročali, dr. Veljkovič ni pristaš državnih dinarjev in v svi jih pogajanjih z Na orlno banko je našel v tem pogledu pri nie'. soglasje in podporo. Odločeno ie, da se krona ne bo zamenjala z državnimi bankovci, nego z bankovci, katerih emisiio bo izvršila Narodna banka. Narodna banka bo radi tega reorganizirana v emisijsko banko vsega kraljestva. Z ozirom na ta cilj bo razpisala zelo veliko število delnic pod pogoji, zelo povoljnlrai za naše državljane po vsej državi, To bo v korist vseh, ker naši novi novci ne bodo državni, kajti izkušnja je pokazala, da so se v finančnih ozi rih najj slabše odrezale one države, ki so imele državne novce.
IGRA Z URADNIKI.
LDU Beograd, 16. dec. »Pravda« poroča: Vprašanje povišanja uradniških dnevnic ni še rešeno. Sedaj dovršuje svoje delo posebna komisija, ki ima izračunati, koliko bo državo veljalo to povišanje. Čim bo tozadevno poročilo gotovo, bo izrekel finančni minister svojo končno odločbo na podlagi sedanje finančne možnosti.
FUZIJA SRBSKIH STRANK.
LDU Belgrad, 16. decembra. Zastopniki samostalne, napredne in liberalne stranke iz moravskega okrožja so sklenili, da prekinejo z vsemi dosedanjimi vsestran" > karskimi tradicijami svojih strank ter da gredo v volitve z enotno listo kot enotna stranka. Poinicijativi iz naroda začela se je tako demokratska zajednica pretvarjati v demokratsko stranko.
NAGRADA FINANČNEMU MINISTRU.
LDU Belgrad, 16, decembra. Kakor se govori, bo postal sedanji finančni minister dr. Voja Veljkovič v kratkem času guverner Narodne banke.
MEŠTROVIČEV DAR DRŽAVI V BELGRADU.
LDU Belgrad, 16. decembra. Za bivanja v Belgradu bo naš kipar Ivan Me-štrovič izročil 14 svojih del v last naše dr-
ŽclVČ«
REŠKO VPRAŠANJE.
LDU Nauen, 16. dec. (Brezžično.) —. D' Annunzio je menda pripravljen, izročiti Reko admiralu Cavigli-i kot novemu poveljniku. časopisne vesti poročajo, da je Italija pripravljena, sodelovati pri novi zahodni trozvezi, ako se ji popusti v jadranskem vprašanju. Italijanski socialisti se izrekajo proti novim zvezam italijanske politike, a tudi drugi italijanski listi zahtevajo, da se naj nove pogodbe sklepajo samo s pritrditvijo parlamenta.
AVSTRIJA USTAVI PROMET.
LDU Dunaj, 16. decembra. (ČTU) »Staatskorrespondenz« poroča, da je državna železniška uprava vsled pomanjkanja premoga sklenila ustaviti preko božičnih praznikov ves železniški potniški promet, in sicer v soboto 20. t. m. opolnoči do nedelje 28. t. m. opolnoči.
VATIKAN IN FRANCIJA.
LDU Nauen, 16. decembra. (Brezžično ) Zdi se, da so se med francosko vlado in Vatikanom zopet vzpostavile diplomatske zveze. Obstoječi zakoni na Francoskem se menda ne bodo izpreme-nili, toda francoska vlada jamči katolikom na Francoskem popolno svobodo. Za to pa hoče Vatikan popolnoma prepustiti Francoski varstvo katolikov v orientu.
WILSON NE ODNEHA.
LDU Nauen, 16. dec. (Brezžično.) — | Kakor javljajo ameriške vesti, je Wilson i menda odklonil, da bi količkaj odnehal na-I pram republikanskim senatorjem, katerim i hoče prepustiti popolno odgovornost za ! njihovo stališče napram zvezi narodov in mirovni pogodbi.
C^s^osiarske stavke.
g Kletarski tečaji. V primeru z drugim!, bolj naprednimi vinorodnimi deželami, je naše kletarstvo še na nizki stopnji. Zaradi tega je zlasti sedaj, ko je nastala potreba, da vino izvažamo ,nujno potrebno, da se naši vinogradniki po primejo boljšega kietarjenja ter da pridelujejo dobro, okusno, čisto in stanovitno vino, ker ie drugače nemogoče, s pridelki drugih vi-; norodnih dežel uspešno konkurirati. Kaj j pomaga gospodarju-vinogradniku še tako i lepo grozdje, ako ne zna iz njega pripraviti | tako pijačo, kakršno se dandanes po svetu i zahteva? Ravnotako je tudi za kletarje, j vinske trgovce in gostilničarje, ki posre-• dujejo prodajo vina med pridelovalcem in občinstvom, znanje umnega kletarstva, zlasti pravilnega ravnanja s posodo in z vinom neobhodno potrebno, kajti iz najbolj žlahtne kapljice se z nepravilnim ravnanjem lahko naredi naignusnejša pijača! Da ima^o ukaželjni priliko, se v umnem kletarstvu temeljito izučiti, priredi višji nadzornik B. Skalicky pri državni vzorni kleti v Novemmestu tekom tekoče zime več trodnevnih kletarskih tečajev. Kdor se misli katerega teh tečajev udeležiti, zglasi naj se takoj pri drž. vinarskem nadzorstvu v Novemmestu, Ker je število vdcležencev za vsak tečaj omejeno, treba se je, komur je na stvari ležeče, čim prej zglasiti. Vsak, kdor bo v tečaj sprejet, bo o tem potem posebnega vabila vsaj en teden pred pri-četkom tečaja obveščen. Drž. vinarsko nadzorstvo za Krajsko v Novemmestu.
g Tvrdke, ki se zanimajo za nakup žičnate mreže in žičnatih krtač, dobe v pisarni trgovske in obrtniške zbornice naslov neke češke tovarne, ki izdeluje predmete iz žice.
KMETIJSTVO NA LJUDSKI ŠOLI.*
O kmetijskem pouku na ljudski šoli se je pojavilo naziranje, ki nasprotuje dosedanjim težnjam in ki ga zato ne smemo prezreti. Avtor I. P. pravi, da ljudska šola ni poklicana za stanovsko vzgojo kmetske mladine in da naj se ta vzgoja prične šele z 18 do 20 letom. Ti nazori ne odgovarjajo dosedanji praksi, in tudi ne širšim namenom ljudske šole. Kot osnovna šola ima | ljudska šola res le skrbeti za splošno ! vzgojo mladine. S tem pa njena naloga ni končana. Ljudska šola na deželi ima širši delokrog in mora mladino vzgajati tudi še čez 12 leto. Do tega časa je mladina sploh premalo dovzetna za praktične potrebe življenja, tudi do 14 leta premalo, toda od 14 leta do 18 leta imamo pa vendar še štiri polna leta, ki jih nc smemo prezreti. Ali naj se mladina v teli letih, ko je najbolj potrebna vzgoje in pouka, res zane-
* Glej članek v št. 226 z d;. 2. okt. t. L
mari in naj še to pozabi, kar se jc naučila v ljudski šoli? Ali naj se v naših razmerah res prepusti mladino samo sebi v dobi, ko jc za pouk najbolj dovzetna ia slabim vplivom življenja najbolj podvržena? Ali naj mirno gledamo, da se nam v teh letih kvari, svojemu poklicu izneverja in odhaja po drugem kruhu v mesta, doma naj pa ostaja kmetija brez delavnih rok in brez upapolnega naraščaja? Vse naše stremljenje mora iti za tem, da obdržimo kmetsko mladino doma in da jo vzgajamo za njen poklic. Vzgoja, ki jo dobi v domači hiši, pa ni zadostna, to vemo vsi, in zato mora tudi tukaj pomagati ljudska šola. In v tem tiči glavni moment zakaj so kmetijsko nadaljevalni tečaji pri nas potrebni! Vzgoja za stanovski poklic ima začeti takoj, ko se mladina začne zavedati svojega stanu. Začeti je treba tedaj po končani osnovni šoli, pri nas po 14 letu starosti, kajti v tem čas'i se že začenja zavedati svojega poklica, ne pa šele z 18 ali celo 20 letom, ko je v naših razmerah že veliko zamujenega. Saj jo v starosti 16 let pošiljamo tudi že v kmetijske šole, da splošne in strokovne vzgoje preveč ne pretrgamo, in kakor nas uče izkušnje, s prav dobrim uspehom. Pogrešna je tedaj teza, da ima biti vzgoja za stanovski poklic določena na čas ko se začne vzbujati v mladem človeku »pravi« razum, ki nastopi pri mladeničih z 18 do 20 letom. Pri nas mladina hitreje zori kot na Danskem!
Naše šolske oblasti imajo že dolgo časa sem načrte, da bi se mladina po deželi vzgajala po končani osnovni (vsakdanji) šoli saj toliko za svoj poklic, da bi postala za svoj stan bolj vneta in za napredek bolj dovzetna. Žalibog, da se to dosedaj ni dalo izvesti. V Nemčiji so z najboljšim uspehom vpeljali kmetijsko-nada-ljevalne tečaje na ljudskih šolah. Avstrijska vlada nam ni šla dovolj na roko in zato smo zaostali. Zato pa treba zamujeno popraviti! Naši mladini moramo s pomočjo ljudske šole vcepiti smisel in zanimanje za kmetijski poklic in naj se to godi v takoimenovanih nadaljevalnih ali pa strokovnih tečajih!
Tudi z nazori glede kmetijskih šol, ki so se začeli po istem ustroju razvijati, sc nc moremo strinjati, ker so preveč enostranski in imajo pred očmi samo danske razmere, ki so povsem drugačne, kakor so naše, ne le glede splošne izobrazbe ondotnega ljudstva, ampak tudi glede napredka in ustroja ondotnega kmetijstva. Tam ima kmetski sin pri ondotnem zelo enostavnem in visoko razvitem kmetijstvu res vso potrebno prakso doma in povrh tega tudi boljšo vzgojo, tako da mu je treba le še teoretičnega pouka v zimskih tečajih. Tega pa pri nas ni! Pri nas so bistveno druge razmere in zato tudi nc morejo prodreti nazori kakor n. pr. da so kmetijske šole s praktičnim poukom nepotrebne ,da ima kmetski sin Dopolnoma zadostno prakso pri očetu in da naj se strokovna izobrazba omejuje zgolj na teoretični pouk v zimskem času. Tako naziranje vzbuja že pri navadnem kmetu pomisleke in ugovore, kaj še le pri strokovnem učitelju, ki so mu poznane naše razmere in ki ima malo globlji vpogled v kmetijsko-šolsko vzgojo.
Pcgrešna je tudi primera, ki se hoče delati pri stanovski vzgoji rokodelca in kmetovalca, kakor da bi se dala obojna vzgoja po enem kopitu meriti. Saj to ne velja! Kmetijstvo mora s pomočjo naravnih vplivov proizvajati in gojiti žive stvari, rastline in živali, in potrebuje danes dela in izkušenj, ki se opirajo na prirodoznan-stvo. Obrtnik pa preoblikuje že izgotov-ljene surovine v razne izdelke in opravlja bolj mehanično delo pod streho, ki ga danes opravljajo tudi stroji. Kmetovalčevo delo je po svojem bistvu bolj umstveno. Zato potrebuje kmetski sin danes vzgoje, ki mu je domača hiša tako splošno, kakor bi bilo želeti, nc more dati, ker potrebuje oče tudi še sam tega pouka. Zato sc pa skrbni in uvidni očetje radi odločijo, poslati svojega sina v kmetjisko šolo, ki mora bili v naših razmerah še zmeraj praktično-teoretična, ako naj dosega povsem ugodne uspehe.	Rohrmann.
Prosveta.
pr Korenček. — Ženitev. Ti dve igri so igrali v dramskem gledališču. Korenčka imenujejo duhovito in fino delo francoskega pisatelja Julesa Renarda, a na odru se nam ni predstavil kot tak, in mislim, da ne bi bil boljši, četudi bi bile vloge bolje zasedene. Res je, da ima igra notranje dejanje, ki mu nista bila popolnoma kos ne Gaberščik in ne Danilova, vendar so dvogovori, ki se vlečejo zelo na dolgo, utrudljivi, in postanejo na odru dolgočasni, dasi bi bili morda v knjigi zanimivejši. Dramatične sile igra nima in čemu se imenuje komedija, tudi nc vem. Mnogo hvaležnejša je »Ženitev«, ki smo je bili res veseli. Gogolj je napisal s tem dolom izborno satiro na družbo, fabula sama mu je bila postranska stvar, situacija neizmerno smešna. Od lenega, neodločnega in
bojazljivega Podkolesina, ki ga je podal Ločnik dokaj povoljno in njegovega počasnega in lenega sluga Štefana, ki ga jc ustvaril Martinčevič posrečeno, do tetke Arine (Rakarjeva), neveste Agate (Garva-sova) in snubačice Tekle (Juvanova) so bile vse kreacije dokaj posrečene. Sest je vodil s svojo temperamentno igro celo komedijo. Posebnost so bili snubci, izborni po svoji maski, dobri po svojem nastopu. Vso pozornost je vzbujal Osipovič po svoji originalni igri. Njega bi želeli večkrat videti na odru. Njemu se moramo tudi zahvaliti za izborno režijo te ruske komedije. Nekoliko šibek je bil Anučkin, premalo jasno očrtan. Prijetna in dobra v igri jc bila M. Repovževa kot mlada strežnica.
F. B.
pr Mimogrede. Ta donjuanska igra, ki jo je spisal poljski pisatelj Tadej Rittner, ni toliko dobra, da bi si jo želeli videti večkrat, dasi obdeluje sama na sebi zanimiv problem, ki tudi ni slabo izpeljan, a ji manjka onega elementarnega življenja, ki nas objame in nehote obvlada in ki je prosto praznega patosa in praznih besed. G. Šestova režija in igra — oboje je bilo tako, da smo ga lahko veseli, kot smo ga bili v »Favnu« in »Tatu«. Pregarc se mi jc zdel v začetku drame boljši kot proti koncu, kot da bi šli posamezni tragični dogodki neopaženi mimo njega. Boljši je bil Rogoz kot prevarani soprog, za spoznanje šibkejša, a še vedno dosti dobra Wintrova, ki je igrala ono večno žensko naturo posrečeno; še boljše je to naturo zadela gospa Pregarčeva, točnejše jo orisala v mimiki in besedi. Vera Danilova je s svojo Liziko ustvarila eno dokaj posrečenih vlog.	F. B.
pr Ivo Pire: Telovadne igre. Izšla je prepotrebna knjiga za telovadne organizacije. Vsak vaditelj naraščaja in gojenk bode neobhodno potreboval gradiva za telovadne igre. Nele naraščaj in gojenke, tudi člani in članice potrebuiejo razvedrila po končani telovadbi prostih vaj ali vaj na orodju. Knjiga vsebuje nebroj najrazličnejših iger, preprostih in kompliciranih, Okusna in elegantna je oblika knjige. Take zbirke telovadnih iger smo si že deli časa želeli! Priporočamo knjigo vsem telovadnim organizacijam, ki je sedaj edina te vrste! Tudi učiteljstvu priporočamo, da si omisli »Telovadne igre! Knjiga stane 6 K in se dobiva v vseh knjigarnah.
pr Krijes. List za odraslo moško in žensko mladino. Leto VIL št. 1. Ta list je izšel v lepi novi barvani obliki in prinaša mnogo slik ter zanimivo vsebino. Petar Grgac prinaša odlomek iz knjige »Jugo-slavenski Argonauti«. Dalje je v tem zvezku leposlovni sestavek od E. de Prevo-sance: Neprijatelj, poleg drugih kratkih črtic in pesmi. Na koncu so zagonetke in smešnice s slikami, »Krijes« stane za dijake 10 K na leto.
pr »Život« se imenuje v obliki brošure izhajajoči listič, ki ga izdajajo v Sarajevu za mladino. Listič prinaša najrazličnejšo vsebino. Življenjepis Garzia Moreno, Prirodopis in odgoj srca, Zola i istina, Harmonija prvog poglavja biblije itd. Listič stane 10 na leto, za mladino 5 K in je pisan v strogem katoliškem smislu.
Cerkveni vestnik,
c Izredna konferenca Sodalitatis bo
v četrtek, dne 18. decembra ob pol 5. uri v tiskarni, Ref. J. Kalan in tov. »pereča vprašanja discipline«. — Gosti dobrodošli.
c Marijina kongregacija za gospode. Prihodnji sestanek šele v sredo, dne 7. ja-nauarja 1920.
c Dobrodelna akcija sv. očeta Benedikta XV. Papež Benedikt je poslal posebno pismo zlasti nevtralnim deželam s pozivom, naj bi se 28. dec. t. 1. (na dan nedolžnih otrok] opravljale molitve pa tudi priredile zbirke živil, obleke, zdravil, perila v prid otrokom srednje Evrope. Sveti oče je sam podal najlepši zgled s tem, da je kljub vsestranskemu podpiranju raznih
pomožnih odborov podaril za zgorajšnji namen 100.000 lir. Holandci bodo poskrbeli za okrevanje 10.000 dunajskih slabotnih in revnih otrok, ki jih bodo porazdelili po raznih krajih. Enako hočejo pomagati tudi Švedi in Švicarji.
c Papeški biblični zavod je dobil primerno stavbišče v Jeruzalemu, kjer se bo zidala v ta namen posebna študijska hiša. — Po listih se je širilo poročilo, da je mirovni kongres izročil pokroviteljstvo svete dežele italijanskemu kralju, kar bo pa le pobožna želja Italijanov.
c Praga. Glede imenovanja čeho-slo-vaškega poslanika pri Vatikanu so dogovori že končani. Kakor hitro bo oseba določena, bo izročil msgr. Micara, ki je že v Pragi, oapeževa poverilna pisma.
c Rim. O priliki narodnega kongresa, ki ga je sklicala italijanska ženska zveza v Rimu, je bila sprejeta deputacija tudi pri papežu. V svojem nagovoru je posebno povdarjal sv. oče, da je dolžnost katoliškega ženstva. odločno upreti se sedaj v deželi običajni nesramni modi, zraven pa zahtevati, da se obdrži verstveni pouk v šoli.
c Dunaj. Po sporočilu lista »Vater-land« v Luzernu je kot zastopnik avstrijske republike pri Vatikanu imenovan glavni urednik krščanskega lista »Reichs-post« — dr. F. F u n d e r. — Dosedanji dunajski nuncij — kardinal Valfrd, je zapustil Dunaj 1. dec. in se podal v Rim. Njegovo delo je prevzel uditore msgr. Ogno Serra.
c Na Ogrskem se je osnovala zveza krščansko-socialnih akademikov — znamenje, da se je ondi krščansko življenje nanovd zbudilo

VESTMI ORLOVSKE ZVEZE
Gospodarski odsek O. Z. ima sejo danes cb 6. uri zvečer v Jugoslovanski tiskarni III. nadstropje. — Predsednik.
»Mladost« štev. 10—12 t. 1. bo mogla iziti šele okoli Novega leta. Gradivo je že dolgo pripravljeno, a tiskarna vsled velikega navala ne zmore vsega dela, kakor bi sicer želeli. Ta čas pa porabite za nabiranje novih naročnikov in pošljite gradivo za 1. štev. prihodnjega letnika, ki bo za njo zaključeno uredništvo 10. januarja 1920. Uredništvo štev. 10,—12 je bilo zaključeno 10. decembra t. I. Brate Orle opozarjam, da dopisujejo v »Mladost« kar največ in v velikem številu. Odseki naj pošljejo kratka poročila in slike od raznih nastopov, če jih imajo. Prosim pa tudi drugih člankov in zabeležkov o orlovstvu in naši organizaciji, kakor tudi razne nasvete, kritike, izboljšanja itd. Le edino tako bo mogoče, da bo »Mladost« res pravilen odsev orlovske organizacije. — Urednik.
Orlovske znake ima v zalogi Gospodarski odsek O. Z. Kos stane 7 K; po pošti se razpošiljajo le naročila od 20 kosov naprej.
Na napad na Orle odgovorite s tem, da darujete v orlovski sklad. Kjerkoli vas je več skupaj ali da imate drugače priložnost, spomnite se vedno z darom orlovskega sklada.
d korist sirot, slepce«, Inoalidoo fn hiraiceo. 131? dabifitoo o skupni ored-
nosfi 80.000 K.
Glanni dobitek o orednosti
20.000 kron.
Srečka 2 kroni. SreCka 2 kroni.
Srečke se naročajo v loterijski pisarni v
Ljubljani, Poljanski nasip št. 10. žrebanje bo 3. iebr. 1920 ob 6. uri zvečer.
Hstakarslio vpraSanfe.
O tem priobčuje »Jugoslavcnski Ekonomista« naslednji zanimiv članek:
»Med natakarji in plačilnimi natakarji v Zagrebu so minuli teden nastala ma-terialno-inieresna nesoglasja in nasprotja. Plačilni natakarji v zagrebških gostilnah in kavarnah zaslužijo temeljem sedanjega poslovnega običaja, ki je nastal kot posledica svetovne vojne, v primeri z natakarji, silen denar. Pa vendar ti plačilni natakarji ne opravljajo nikakega težkega dela. Gibljejo se po zimi samo v zakurjenih prostorih, opravljajo inkaso in prejemajo od gostov debele in mastne napojnine. Temu nasproti morajo bedni natakarji tekati iz lokala v kuhinjo — preko hladnih hodnikov ali tudi preko docela nepokritih dvorišč, gologlavi in lahno oblečeni, ko nosijo jedi in pijače in strežejo gostom. Njihov zaslužek je reven in času neprimeren, ako upoštevamo razmere današnje draginje, ki vlada v vseh strokah trgovine.
Razlika v zaslužku plačilnih natakarjev in ostalih natakarjev obstoja predvsem v tem.- plačilni natakarji dobivajo od svojih gospodarjev mesečno 100 K, vso hrano, a razen tega, kar je glavno — napojnino, ki znaša mesečno lepe tisoče kron, v velikih in prvovrstnih lokalih pa še več. Natakarji dobivajo od svojih gospodarjev v kavarnah mesečno 400 K, a brez prehrane ali pa 200 K in prehrano pa brez stanovanja. Ravnotako v gostilnah (brez stanovanja). Napojnine, ki jih dobivajo natakarji od gostov, so tako mršave, da ne dosežejo niti 15 K dnevno. Iz tega se vidi tista ogromna razlika v dohodkih plačilnega natakarja in ostalih natakarjev. Pravično bi bilo, da bi bili natakarji, ki z nevarnostjo svojega zdravja in s svojim napornim delom sodelujejo v poslu — deležni napoj-nin, ki jih dobivajo plačilni natakarji. No, plačilni natakarji ne odstopajo od svojh dobičkov natakarjem niti počenega groša. To stanje stvari je pognalo natakarje na odpor in to pred samim natakarskim kongresom, ki se vrši 9. t. m. v Belgradu. Na ta kongres gredo iz Zagreba in iz Hrvatske sploh kot delegati natakarske organizacije samo plačilni natakarji, ki so bili izvoljeni na shodu dne 5. t. m. v Zagrebu. Masa mlajših nezavednih natakarjev na shodu ni bila znala uveljaviti svoje zahteve, da se pošlje na kongres tudi zadostno število zaposlenih natakarjev.
Ta dejstva nam dokazujejo, da si plačilni natakarji prizadevajo, na vsak način izigrati natakarje in ostati na krmilu starega sistema in starih egoističnih običajev.
Da se v zaslužku doseže neko gotovo ravnotežje, se je minuli teden izdal naslednji letak:
»Natakarji in natakarice! Tovariši in tovarišice! Danes (5. dec. 1919.) se volijo delegati za naš kongres v Belgradu, a kakor veste, bo glavna točka tega kongresa izprememba dela.
Tovariši in tovarišice! Dobro vam je znano, koliko trpimo pod sedanjim načinom dela. Tu treba, da se vsi zedinimo. Da ne bo tako, kakor je bilo dosedaj. Zato vam polagamo na srce, da izvolite take delegate, ki delajo v interesu večine nas in ki bodo delali na to, da pride do popolnega zedinjenja in da se zruši dosedanji stari sistem, v katerem vlada in gospodari po svoji volji par plačilnih natakarjev.
Znano vam je, da se ti plačilni natakarji vozijo v avtomobilih in si grabijo skupaj ogromne denarje. Zato vam izpred nosa odnašajo večji del vašega zaslužka. Hočemo, da se uvede takozvani tronski sistem ali »revir«. Na zahtevo vam ta ali oni tovariš pojasni, v čem obstoji sistem »tron« in v čem »revir«.
Ako so mogli srbski tovariši, ki jih je manj od nas, uvesti to za celo Srbijo, ako je to dobro za naše tovariše na Francoskem, Angleškem, Nemškem, po celem svetu, tedaj bo to, tovariši in tovarišice, dobro in koristno-tudi za nas.
Zato vam priporočamo, da izvolite kot
Kavarna „Zvezda" potrebuje za novo
»r. oorderono ^r ženski. £
od 13—24 ure. Predstaviti se je v Kavarni od 10.—12. ure.
Globoke žalosti potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naSa ljubljena, predobra mati, sestra in teta, gospa
Marija Potočnik
hlSna posestalca in botelirka
danes ob 3',1 uri zjutraj v 77. letu starosti, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, po kratki in mučni bolezni mirno v Oospo lu zaspala. — Pogreb predrage rain ce bo v četrtek dne 18. decembra ob 3. nri pop. iz hiSe žalosti sv. Petra cestn Stev. 5 na pokopališče k Sv. Križu. — Sv. maSc za blago-pokojno se bodo brale v župni cerkvi Marijinega Oznanenja.
Ljubljana, dne 16. decembra 1j19.	6197
Konstantin Potočnik,	Oroslav Dolenec,
sin.	brat
Ana Oblak, roj. Dolenec, Apol. Deislnger, roj. Dolenec, Ivana dr. A&otiar, roj. Dolenec, Katarina Dolenec, sestre.
Mestni pogrebni «»vod T J,)ublj»ni.
spalne io jedilne šoke o^lTi.
stelje, spodnle ia vrbnie modroce umivalniKe. vsakovrstne omare, mize in stole iz trdega in mehkega lesa, priporočat« Brata SEVER, zaloga pohištva in tnpetniSka delavnica, Ljubljana Kolizej. Vabimo na ogled.
iMMMMHMMMHNMIM
Drnrlam dva popolooma nova sviter-nUUuIll ja in tri snežne čepice. Naslov povo uprava lista pod št. 0188.
Išče se pletilji) Sir,?*?«^
UpraSanja na upravo lista pod št.6196.
Učiteljica Išče
f nštrukcf Je
Poučuje doma, pre pa tudi na stono-vanio. Naslov v uoravi pod št- 6181).
delegate tovariše, ki vam jih bomo kasneje predložili. Tovariši in tovarišice! Pazite, koga volite! — Več zavednih članov.«
Shod, ki se je vršil dne 5. t. m. v prostorih »Kola« in kateremu je predsedoval predsednik Svetozar Štefanovič, je bil zelo viharen, tako da je prišlo zaradi zgoraj navedenega letaka med natakarji in plačilnimi natakarji do burnih prepirov in skoraj do pretepa. Vendar je večina govornikov in navzočih natakarjev, kakor tudi zastopnik Splošne delavske zveze tovariš Hara-mina — odobrila vsebino letaka. Gre namreč za to, da se v njegovem zmislu v celi Hrvatski in Slavoniji — torej tudi v Zagrebu — uvede sistem »tron« ali »revir«. Tronski sestav zahteva, da se celodnevno delo natakarjev in plačilnih natakarjev oziroma celodnevni utržek polaga v skupno blagajno, iz katere plačilni natakar obračuna z gospodarjem vso jed in pijačo, o čemer odstopi gospodar natakarjem in plačilnim natakarjem dogovorjene odstotke; plačilni natakar dobi eventualno gotov višji po stavek za njegov rizik pri inka-siranju.
Revirski sestav obstoja v tem, da vsak natakar brez razlike inkasira pri gostih v svojem oddelku (pri svojih mizah). Celokupni utržek se izroči plačinemu natakarju, o čemer vsak posamezni natakar pridrži zase določenih 10 ali več oziroma manj odstotkov. Plačilni natakar izroči nato gospodarju temeljem obračuna celokupni dnevni utržek, o čemer pridrži zase zopet dogovorjene odstotke.
Na ta način imajo svoj pravični zaslužek tako natakarji kakor plačilni natakarji. Dočim po dosedanjem običaju spravlja levji del zaslužka v svoj žep edino le plačilni natakar.
To so razlogi borbe, ki se je razvila za obstanek in življenje — pravično življenje — med inteligentno, toda zapostavljeno skupino natakarjev proti plačilnim natakarjem.
Od svoje strani smo mnenja, da naj se vprašanje med plačilnimi natakarji in natakarji postavi na zdravo podlago. Vemo, da se mora organizacija natakarjev, ki je naslednica bivšega »Hrvat, humanitarnega konobarskega društva v Zagrebu«, peča z mislijo, da bi sestavila končni zaključek po geslu: Zaslužek samo tistemu, ki dela! Torej: vsi natakarji in plačilni natakarji naj dobivajo dostojno in zadostno plačo od svojih gospodarjev, a občinstvo — konsu-menti naj se osvobode vseh tistih zastarelih in z ničem opravičenih davščin, katere so — samo v korist kavarnarjev in gostilničarjev — morali dajati kakor neke vrste miloščino trudečim in mučečim se natakarjem, ki poleg težkih življenjskih razmer tvegajo še svoje zdravje in obremenjujejo svoje družine često s pomanjkanjem in odpovedjo.«
Gibanje hrvatskih natakarjev zasluži simpatije celokupne javnosti.
Kdo izmed iz Rusije došlih ujetnikov
bi vedel kaj o Francu Valovcu iz Brezovice v Istri, ki je bival zadnji čas (1917. leta) v Samarski guberniji pri grofu Kontov, naj sporoči na naslov Franc Ccrar, Dob pri Domžalah, proti plačilu.
Trpite na reumatizmu in gihtič« nih bolečinah? Vdrgnenjo s pravim Fellerjevim Elza fluidom je takorekoč dobrodejno! 6 dvojnatih ali 2 velik špeciialni steklenici 24 K.
Rabite milo-odvajajoče sredstvo? Fellerieve prave Elza krogljice izvr šujejo svoio dolžnosti 6 škatljic t2 K — Zagorski sok zoper kašelj in prsnt bolečine 1 steklenica 4 K. — Želodec okrtpčujoča Švedska tinktura 1 ste klenica 10 K. — Omot in poštnina po sebej, a najceneje. Eugen V. Feller Stubica donja, Elzatrg št. 134, Hr-vatska.	E
mma
i n ■
Izšla Je DRUŽINSKA
PRATIKA
za leto 1920.
Cena Izvodu 2 K, po pošti K 2*20.
Dobiva se v vseh trgovinah po Sloveniji in pri založništvu ,.Družinske Pratike" v -■■■»• Ljubljani. ------
Razprodajalci dobe popust.
••'V*/.i
- • •• • :-Vr^JV . •"
Zahvala.
NajtskrenejBo zahvalo za sožalje ob bridki Izgubi predobrega soproga, očeta, deda in tasta, gospoda
Friderika Skušek
blvS. trg. t Metliki ter posestnika v Ljubljani ln ffietllki
Id ]e preminul po do'gI ln mučni bolezni dne 24. novembra 11.
v 62. letu svoje starosti, previden s svetotajstvi, ter za ti emu izkazano zadnjo čast, izrekajo vsem, ki so kakorsibodi poča-still spomin dragega pokojnika	6190
žalujoči ostali.
LJubljana, dne 17. decembra 1919.
lep ženski plašč
se poceni proda. Poizve se Poljanska cesta 13, priti, levo.
^fOŠfl S8 Sivalni 8tro^ na Emonsl<i
ko od 2.-
cesti štov.4. Ogleda so lah 5. ure.
Št. 7984.
Razglas.
Dne 2. Januarja 1920 ob 11. uri dop. se bo vršilo v dež. dvorcu na Kongresnem trgu III. žrebanje obveznic 4*5% dež. posojila vo votline Kranjske iz 1.1917 v prvotnem znesku 4,400.000 K.
Dražb eni oklic.
Dne 20. decembra 1919 ob 10. uri dopoldne se bo vršila vsled Sklepa okrajne sodnije v Ljubljani Al 634/19/18 v pisarni podpisanega notarja kot sodnega komisarja v Ljubljani, Sodna ulica 11,
javna dražba
sledečih predmetov:
2 srebrni uri, srebrna verižica, zlata verižica, dijamanten prstan, 4lat prstan s koralom, zlat gumb z briljantom, zlat gumb, garnitura: 6 srebrnih vilic — pet srebrnih nožev — 6 srebrnih žlic za kavo, 2 zlata gumba, 2 poročna zlata prstana, dijamanten prstan, zlat prstan-karniol, zlata zapestnica, zlata verižica, damska »Remonteur« ura. Predmeti se zamorejo ogledati dne 20. decembra 1919 med 9. in 10. uro dopoldne v pisarni podpisanega notarja.
Dražbeni pogoji in vzklicne cene posameznim predmetom se bodo Baznanili ustno pred dražbo; najvišje ponudbe se morajo plačati takoj v roke sodnega komisarja.	6164
Dr. Karol Schmidinger,
notar, kot sodni komisar.
ZahupDdafa.
Pri zdravilišču Rogaška Slatina se odda za zdraviliško dobo leta 1920, 1921, 1922 in 1923, to je za 4 leta:
1.	Modna trgovina za dame in gospode za letno najemnino K 1-00;
2.	restavracija v sanatorlju za letno najemnino K 4000, in K 7000 za vporabo inventarja. Opomni se, da se mora v tej restavraciji kuhati le po zdraviliških navodilih.
Navedene najemninske zneske je smatrati za najmanjše ponudbe, vendar poverjeništvo za javna dela pri oddaji ni vezano na najvišje ponudke.
Glede morebitnega prevzema inventarja pri modni trgo-dnl, v kolikor je last dosedanjega najemnika, se mora novi najemnik sam pogoditi s svojim prednikom.
Ponudbam, katere je vložiti do najkasneje 31. decembra 1919 naravnost pri ravnateljstvu ^Državnega zdravilišča Rogaška Slatina", je poleg ponudbe najemninskega zneska priložiti sledeče dokaze:
1.	o strokovni usposobljenosti;
2.	o narodnosti;
8. o zadostni višini obratne glavnice.
Natančna pojasnila daje ravnateljstvo ^Državnega zdravilišča Rogaška Slatina".
Kupim osako mnoZIno
6163

zalčfih bol i. kol domačih zajcev (SiunceD).
Ponudbe na IIIHIi BREG F;H, R1RRIBOR.
»Zadružna zveza* s? Ljubljani
razpisuje službo
zadružnega revizorja
s sedežem pri pododboru v Mariboru. — Lastnoročno pisane prošnje s spričevali o dosedanjem službovanju, dokazili o strokovni izobrazbi ter zahtevki o plači, je predložiti ravnateljstvu (Dunajska cesta 38) do 25. decembra L L
Trpežno In ceno
pohištvo za vse stanove
I. W. Miiller, g. m. b. h.
tovarna in Isloibeni prostori:
Dunaj V. Einsladlerpiatz 3-4. Zaloga: Dunaj I. Opcrnrlng 19.
Trajno otvorjeno! 5080(8) Trajno otvorjeno!
Odvetnika
dr. Vladimir Jftavnihar
in
dr. JRlbin Smole
sta svoji odvetniški pisarni združila.
Sedež pisarne:
£ublisna, Sodna mca št. 9. tias roti ustične palače.
Iščeta se
dve deklici
za vsa dela, ena za sobe, druga za kuhinjo. Biti morata snažni in marlnvi. Dobra oskrba in postopek. Plača po dogovoru. — Ponudbe s sprirevali in si ko na lekarja Franja SCHNE1DEH Erdevik, Srem, Slavonija.
Trg, polnili
kateri je dobro vpeljan ln
konforisiinfa
popolnoma zmožna samostojne korespondence in knjigovodstva, se sprejme takoj v veletrgovini
PEEER ZAJC, Cele.
Večja krščanska obitelj išče boljgo
z mesečno plačo 100 kron in navadno
za vsak hišni posel proti mesečni plači 80 K. Obe moraia biti nravni, mar Ijivi in zdravi. — Ponudbe sprojema uprava lista pod št. 6167.
1918 mi
Prodam samo za izsekanje gozd s približno 1000 klaftrami trdih bukovih drv. Vprašanja prosim na poštno ložeče „Dobro kurivo" v Celju.
Kolesa
raoljena, kupuje tvrdka J. GOREČ, Ljubljana, Goposvetska cesta štev. 14.
Želodčna tinktura
lekarja PiCCOLI-Ja v Ltubilan', Dunajska cesta, krepča želodec, pospešuje prebavo ter odprtje teiesa. NaroČila proti povzetju.
Sprejmejo se
sedem za pohištvo, trije k strojem. Nastop takoj Plača po dogovoru. M. Popovič, Sisak.
m pžšeal&e
za cerkev ali šolo s tremi registri, popolnoma v redu, ima po vredni ceni oddati; Pai6, iu ari bor, ,io;olota ul. 4.
vam razžagam takoj in nalconejše. Anton Puclhar, obrat žaganja drv, Poljanski uas.p 22/1.	6136
Martin Zoran
sobni slikar Ljubljana, Mestni trg št 12
se priporoča sluvn. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča deia. — IzvrSitev točna, cene zmerne.
vsake vrste in v vsaki množini kupuje vedno ter plačuje najbolje trg. firma J. Kušlan, Kranj, Gorenjsko.
JTliši, podgane,
.11 vu golazen mor« pv*inita, »ko porabluto moja DRibolie preukušena in «plošno bvali.na .rud.t.vn, kot proti poljskim mišim li «. ta pod ^.no in tulil K 8.—; zaačork. K 7—; tinktara ta »teulce KO—; uničevalec moljev K 5,— prašek proti inr£.»om 4 — in 8—k. ma.ilo proti aaem pri ljudeh K 3 —; mazilo aa uSI pri ilvtnl K 3'-; pruuk a lil i obl.kl m p* rUn K a.—; tinktara proti mrSe.n na udjn in Z.lenjtfll (uniiev raatlln K 5 - Prašek proti mravljam 3 —. — Poiilja po povtetiu Zavo. lu okaport
M. Junker, Zaareb 39.. Petrinjska nllca 3.
Trgovoorn pri v«&lem odjema Dooait.
Razglas.
Dne 2. januarja 1920 ob 10. uri dopoldne se bo vršilo v deželnem dvorcu (Kongresni trg)XXXII.žrebanje obveznic 4 /j deželnega posojila vojvodine Kranjske iz 1.1888.
ki bi šel tudi na deželo, sc takoj spreime.
Pismene ponudbe nai se predložijo osebno v pisarni Žitnega zavoda v Ljubljani.
6162
Cenjenim damam
naznanjam, da sem zopet otvoril svoj dobro znani prvovrstni
damski modni salon
za angleSke kostume in francoske toalete.
V,
Beethovenova ulica Stev. 9, pritličje desno.
9
izide vsled nastalih težkoč šele zadnje dni t. m. — Radi zvišanih Uskarskih stroškov je založništvo primorano zvišati cene koleilarju na 10 K, po pošti 11 K. Naročila, ki so dospela do 16: t. m., bodo Izvršena po prvotnih cenah.
au losiovansii nos ovn koledar, ki ustreza netoškim „Geschaftsvor-merkblaiter", ima obliko trdovezane knjige, 24X18 cm, in je potreben pri-p^moček za redno poslovanje uradov, pisnren, obrti itd.
Da si zagotovijo nakup in točno dopoš ljatev, naj ga radi omejen« naklade p. n. uradi, pisarne in posamezniki takoj naroča po dopisnici. V Ljubljani dostavimo koledar na dom.
Zaiožnilho Jugoslovanskega poslovnega koledarja,
Ljubljana, Breg št. 20.
mmv ■
illflluBIII
Dovoljujemo si Vara naznaniti, da se je sklenilo povišati delniško glavnico strojnih tovarn in livarn d. d. v Ljubljani od
z izdajo 10.0C0 novih delnic po nom. K 400 —. Od novoizdanih delnic pripade 7500 delnic starim delničarjem, ostalih 2500 delnic pa bode Upravni svet dal na razpolago novim subskribentom.
Subskribcija se vrši pri podpisanih zavodih in njih podružnicah
pod sledečimi pogoji:
Starim delničarjem pripade na dve stari delnici ena nova po kurza K 600 — tel quel. Ker so prvotne delnice še v tisiiu, zadostuje, da gg. delničarji prijavijo subskribcijo pri onem zavodu, pri katerem so sub-skribirali prvo emisijo.
Novi delničarji dobijo delnice po kurzu K 850 — tel quel in st imajo iste uplačati takoj s prijavo. Razdelitev dtlnic si pridržuje Upravni svet. V kolikor bobo vplačani zneski znašali več kot dodeljene delnice se isti povrnejo subskribentom takoj po dodelitvi brez obresti.
Nove delnice participirajo na dobičku leta 1920.
Subskribcija se vrši pri Jadranski banki, Ljubljanski kreditni banki, Zadružni zvezi v Ljubljani in pri podružnici teh zavodov od 10. do 25. decembra 1919.
V Ljubljani, dne 11. decembra 1919.
6195
Strojne tovarne in livarne d. d.
Ljubljana.
w -i
s®
tU
Tn «>.
Gostilničarji, kavarnarjl, vinogradniki, pozor! Trgovlsia z vinom
OSET & OSMO, S!oyenjigradec.
Naznaujava, da imava voliko zalogo najboljšega sorti-ranega, kakor Muškatelic, Rizling, Sipon, Burgunriee, Portugifer, Šilhar, pristnega Ljutomeržann, Pcuerčatia. Ilaložana, Bizeljčana ter črna dalmatinska in banatska stara iu nova vina.
Kupujeva I* vseh vinorodnih krajev vsa najboljša -■ ■■ ■ .f j vina po najboljših cenah.
Se priporočava	6165
.323»» Andrei Oset in Fran;o Cajnlto.
tn 50
o qj

tn oi
O
eu c
^ 5'
ro o»
Pozor!
Trgovci
Pozor I
ki želijo v najkrajšem času dobiti različne
ks^dlSte ali fcmdsftt-bonbone
naj po"ljejo sladkor tvorn ci čokolado, bonbonov in slaščic iosip Rajiter v Soltanju. V pre I lavo se spre mc od najmanjše do na ve^je množine slndkorja. Za predelavo se račU"a skrajno ugoilna cenu Izdelki ho prvovrstni s prav finim aroma in okusom po želj', kakor: maline, limone, sadje, jačalice, drops, medeni, mandeljni i U d.
Kupi se vsaka množina orehov.
Istotam se sprejme tudi knjigovodja, prva moč. — Prošnjo na' f=c opremijo s spričevali. Plača po dogovotu.
k
Nif no ponujamo in nič no auonslramo, ker dobro blago se
samo prodaja, ml kupimo lo vsako množino ltiiiiMicfia sciitriia. prazne oljnate sode ln dobre juta-sle vreče. — Zabrct & Komp., tovarna olja in flrncža v Urilolu pri hraniu.

Cvetličarna
Sajt Viktor
Šelenburgova ul. 6
liun v miciiji najmodernejšo poivfna SopK«, okraje rti ne-»esto, uurino Sopko in venPke. Kompletni kiiu-i ni porodno votovo. Velika Ubira salonskih cvetlic, aratuiarjev, palm, cvotlifuiti koSurlc itd. —-v-——
Velik« Isturn kras-	v vsoh b«rvah in
nlu nagrobnih V t/ I 1 L/ t? V velikostih. <Ulf>
Kreppaplr
v vsoh barvah io ninolinah.
Trakovi
pravi svilnati 111 papirnati
Cene solidne! Postrežba točna!
MESNE IZDELKE
Kakovoctt
IVatrtfJ.tvs
najbolj Ja'
solidna'
kakor: Krakovske salame. hrur*v1Jke klobas«, kranjske kleba e, hrenovke, seialadc, posebne klobas«, tlačenke nadal e presajeno slanino, paprtciraoo sUuuu\ p reka euo iu svito iuuko, pre-kajeuo meso ud dobavila v vsaki množini po uajnitjl ceni is lastneins obrata
GOSPODARSKA ZVEZA, Ljubljana.


Mm\u lenica8 utoži 80 kl,pi
lodvorskn ulica 31.
Srebotnjak, Ko-
5TEDITE S PODPLATI!
1'snjati na.bit.ki r žebljički, ra molke in ženske čevlje, garnitura po K 2"—, ra otročke po
K l 60, s,- rope t dobivajo v ljubljanski zalogi tovarne „FKKO" - čevljev,
Peter Kozina & Co„ Ljubljana, Breg 20..
ZA EKSPORT!
$.p,Hr-a-l'nl sveder lc Jekla u o< rod.J« In nag.lo struženje, sjmlir-k»»« lnolute, kovinske hroine Sage,, tj j« n.a jaram.. triint, kre.l.n«. rvCn« Ua noJllin.».lt a i j?«
(•»•{.*« I.i lastne
s a obdelovani« lesa-, lebl.Jl, p l oi« vin a ln vs« orodje, posebno pil«, pil« sa iage, p a {I, okovi. D.ese.l-oiH motorji, ie-lesni sodi, poljedeljs.kl »troji, - Pt lj a i n« p o n u o b« n a
inž. Julija Wolf,
0>w na.) V1, C umn p e,n>d ©.r-f-s,rs tr> 118.
'■ • ,-	i-SMS
Bencin, bencol, terpentin,
čebeini vosek, parafin, ceresin
»36
s c šli'j i v vsaki množini Ponudbe na postrv. prod.-'. 110, L i ubrana.
Zimske suknje
moške in ženske.
ia-t j. tei?.'."	vs ti*
i.	Ci:jr.a v«j>».j. pc c«ci
'.>!} : ml- ;»	miz;«
>i." i: tv ivizait nzJ^n ?>:; L>:i.f\ Jj.i jttu H<?»r*v-.;u vz	s«
j;-.- btbtc ';<•' V4i>: aiai.: maz v iii. .x±d*i£L
S atnfiiga I sroqa Bnitra
3oifiiin—Imimcan \xiw mu liiinprini iu in;
Sielsrol irm P'čti'3 mu 3.5,
lrn>JD«rfaa<j iruStvj ima v zr^iA/:.	«i?tjirr«
i.rjo iuoj»j. vi.-m.js-ktao 5 run... »m, sciiplus« n ?«te. jana j »t;»'i», z.I.a j»i ?r%v«ga -jsc. .t. 1 it m>ilt »"7«iSiw .1	sa
Špecerijsko, kolo-nijalno in prekmor-sko blago
kupito najceneje in najhitreje od znano veletrgovin«
'Frucfus' d. d.
ra promet i-omeljskib pro-irvoaov, kolouijainega in drugega blaga
Zagreb, Vlaška uL 21
Telefon 106. UstanovlJ. 1883. Zahtevajte ceniK!
proti srbečici, garjam, lišaju, kožn. izpuščajem
1 • zahtevajte v Vasi najbila]! lekarni priznano In zdravniško priporočeno
Dr. FLESCH-evo izvirno SKABOFORM - MAZILO.
Ne maže, ne barva, biei duha. Dobiva se v vseh lekarnah. Glavna zaloga za LJubljano ia okoUco:
Rihard Snšnik ■pri zlatem jelena« IV., Marijin trg.
9rmog
Vam nadomesti lttipT2QnWCLHQ ktiFlVO,
Naročite dokler Se kaj žaloge.
Dzva vsake vrste se vam dostavijo takoj na dom. — Motorna žaga brezplačno na razpolago.
črebotnjak, {Kolodvorska ulica itev. 31
JUGOSLOVANSKI KREDITNI ZAVOD 1. z. z 0. z.
V Ljubljani, Marijin Trg S, Woifova ulica 1.
Po3tnl čekovni račun št. 11.323. — BrzoiPT* naslov: Jugoslovanski kredit, Ljnbljana. — Telefon St 54.
sprejema
hranilne vloee in vloge na tekoči račun ter jib obrestuje po
čistih brez odbi'Va Izvenljubljanski vlagatelji dobe poštne položnice.
Inkaso faktur in trgovske informacije.
Izdaja čeke, nakaznico in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. — Daje posojila na na vknjižbo- poroštvo, vrednostne papirje in na blago ležeče v javnih skladiščih.
Trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji. — Zavod je neposredno
pod državnim nadzorstvom.
41. -m
Združene opekarne
preje F. P. Vidic & Komp. Vič, Ivan Knez, Brdo
nudijo:
zarezane strešnike
11M crep) in zidno opeko
Vprašanja na Uidic A Rorap., Ljubljana.

Prvi in edini slovenski zavarovalni zavod
Vzajemna zavarovalnica
v Ljubljani, Dunajska cesta 17
je •-^r.anoviia :>ii>ii;& m
življenska zavarovanja.
V	i:!'W'lij'eiina;k flirmi 0>d<d«il1kl>! sin-rT^i ZA	::z sem f rsek.
savirvv*^-* za	nsnia* i." '^-is.ii	pci a*;nu
V	polairn1«!!** o d'd«il!ku: 5»premAii::ivib m
?/W»lm<»IWV i' se cciJSkM-a.'^'^	~ ifsvh	.m-. ■. #v.'	• ?.«
sLusiii«.
Coirilrt Iffl PK5)!a:sifi!ii : ffibr^tai® piaito bftzpluino. Z:iffl«:Sil;;W mrtfiimiKi s« vodimo
Podružnica: Celje, Breg 33,
vCii'.' 'vrvi irvcmJi HM