KUPUJTE
VOJNE BONDE!
Najstarejši slovenski dnevnik
v Ohio
*
Oglasi v tem listu _so uspešni
1CT0RY
bonds
stamps
^XXVIII.__LET0 XXVIII.
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
KUPUJTE
VOJNE BONDE!
The Oldest Slovene Daily
in Ohio ★
Best Advertising Medium
y CTORY
BUY
WAR
BONDS
STAMPS
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), MARCH 28, 1945
ŠTEVILKA (NUMBER) 72
Ameriški tanki v osrčju Nemčije
/f *1 v • t	*	★	*
Angleži zlomili nemško linijo in prodirajo skoro brez vsakega odpora
^temnitev poročil
Zalcri
iva prodiranje zavez, armad
'^ARIZ, sreda, 28. marca ■— Tri zavezniške
'^ade prodirajo skokoma proti osrčju nemške-
^napram v neredu se umikajočim Nem-If' •
I KI niso skoro nikjer sposobni, dq bi se uspe-postavili v bran.
rili 27
Tanki
prve ameriške armade so včeraj uda-
Soy	in prekoračili reko Dill, kjer si je
Gznik zaman skušal ustaviti val zavezniške sile.
^'^9®ntina je f^o^edala vojno
osiščo
^t)a	27. marca.
pragu
dok... . popolnega pora-je da akcija Argentine, Uradno napovedala »ki. J^niu rajhu in Japon-
Isti r o-
je bil svoj čas ^*^11, ip	nacizmu in fa-
slf
Pjehi B Silami osišča. kahi« ^^P)"&vljen včeraj na """i iu M ^ ki je trajala dve
Oklopne kolone 3. ameriške armade drvijo skoro brez opozicije globlje in globlje v južno Nemčijo, kjer so bili naciji najdeni popolnoma nepripravljeni in se umikajo v divjem neredu.
Cela zapadna fronta je v plamenu, medtem ko sedmero zavezniških armad pritiska demoraliziranega sovražnika, proti kateremu je bila izvojevana ena največjih zmag, ki jo pomni katera vojna.
Tako se je izrazil danes gen. Eisenhower, ki je dostavil, da je poraz, ki so ga Nemci doživeli ob Reni, onemogočil, da bi se še mogli uspešno zoperstaviti, akoravno ni izključeno, da poskusijo reorganizirati svoje razbite črte globlje v Nemčiji in se postaviti v boj.
Dejanski položaj na raznih sektorjih fronte ni znan, ker je vojaška cenzura odredila zatemnitev poročil, in kot razvidno iz sovražnikovih komunikejev, so zveze med posameznimi nemškimi armadnimi grupami tako paralizirane, da niti vrhovna nemška komanda ne pozna dejanskega položaja svojih oboroženih sil.
Iz fragmentarnih poročil, ki prihajajo direktno s fronte, je razvidno, da je prva ameriška armada zavzela mesto Hebron na vzhodni strani reke Dill, medtem ko je druga oklopna kolona prve armade udarila južnozapadno proti mestu Wetzlar, ki leži 57 milj vzhodno od Rene.
Oklopne sile Paltonove armade so sirle nemške obrambe ob reki Main na raznih točkah južnovzhodno od Frankfurta in se po nemških poročilih nahajajo samo 225 milj južnozapadno od Berlina.
PUd,
%
zeti
korak
. ejo ^ a,K pomeni, da ®siščne firme v Ar-
Vojaško kontrolo. -
^ SE b OVERTURAH
I.
27.
iCALE
bi
marca. — Z število vesti, tla "^ORli ° dognati, kako dela i kože in v ta overture,
L da alf ^.^''^hill danes iz-
PHdt-
. ^en
Oo da sp ,
t)()^ Hacii-j Zavezniki ne bo-
predno bi se Preliminarni javni
Bi,
H ^^'ihcwer pa je isto-Hd" ^^Gzniškem stanu
.	da
Hja'i	v nobena
Jzahteva za ^Ži, ^Pitulacijo še ved-
ROJENICE
Kra-
% ^
se žglasile %' *^nk r. družini Mr. in
Si>»«lTp-
n^o itiia krepkega sinčka, t^ '^^^re je bilo Vi-159iV^	in Mrs.
X„> Whitecomb Rd.
Ji obg^^^LNlCE Nk	vrši red-
dd**^GČikLlnke Sk^
'tak. o _^kega doma na
ki
^ odborniki in
■Ov,

da se je
Rus! so vdrli v Gdansk
Rdeča vojska 20 milj od Avstrije
LONDON, sreda, 28. marca — Ruske čete so vdrle v osrčje Gdanska in se borile na ulicah sosednjega poljskega pristaniškega mesta Gdinije. Pričakuje se, da bosta obe važni nemški mornariški bazi na Baltiku padli še danes v ruske roke.
Na severnem krilu je druga briiska armada predrla nemške linije na planjavi v seveni Nemčiji in prodira globlje v nemški teritorij, toda podrobnosti teh operacij so istotako zavite v zatemnitev uradnih poročil.
Ameriška sedma armada je mahnila s svojega novega mostišča severno od Mannheima, presekala glavno cesto med Frank-fiirtom in Mannheimom in se je snoči nahajala devet milj vzhodno od Rene. Izklj učeno ni, da so se njene sile že strnile s kolonami tretje armade.
Sijajne'betonirane vojaške ceste, katere so bile zgrajene pod nacijskim režimom za blitzkrieg proti sosedom Nemčije, služijo danes sijajno "bliskoviti vojski" zavezniških sil.
Obseg razvoja operacij je sicer zavit v uradno zatemnitev, ampak najbolj senzacij ska vest, dasiravno nepotrjena, pravi, da so oklopne kolone ameriške tretje armade v neposredni bližini Wuerzburga na Bavarskem, 223 milj od Berlina, in da so že dospele v Leohr, 225 milj od razdejane nemške prestolnice.
Istočasno so sovjetske oklopne kolone na južnem sektorju prodirale dalje proti Dunaju, od katerega so bile še 61 milj, oziroma 20 milj od avstrijske meje.
Obleganje zadnjih nemških baz na Baltiku završujejo čete druge beloruske armade,, katerim poveljuje maršal Konstantin Rokosovski, ki so včeraj zavzele 14 predmestij nekdanje proste luke, potem pa udarile v osrčje Gdanska, kjer je Hitler
Vesti z bojišč

M
M
Umrli - ranjeni - ujeti
S/Sgt. FRANK JUSTIN
Mrs. Josephine Justin, 305 E. 156 St., je prejela vest od vojnega departmenta, da je bil dne 9; marca težko ranjen v Nemčiji, njen soprog S/Sgt. Frank Justin.
S/Sgt. Justin je 28 let star ter je sin poznane Mrs. Anne Justin Opalk, 305 E. 156 St. Pri vojakih, kjer je dodeljen infan-teriji, se nahaja od decembra 1943, preko morja pa od januarja 1945. Njegov brat Joseph se nahaja s sanitejci preko morja, doma pa ima tudi hčerko Sharon, staro dve leti! Kot je sam pisal je bil ranjen od šrap-nelov v prsa in se sedaj nahaja v bolnišnici v Franciji. ★ *
CPL. FRANK J. SEME
Preteklo sredo je Mr. Lawrence Seme, z 19601 Cherokee Ave., prejel brzojavno sporočilo od vojnega departmenta, da je bil njegov sin Cpl. Frank J. Se-
našel pretvezo za napad na Poljsko in začetek druge svetovne vojne.
Zmage na Baltiku obetajo, da bo v teku nekaj dni vse nemška opozicija na Baltiku likvidirana, nakar bo kakega pol milijona Rusov osvobojenih za fron-talni napad na Berlin.
V okrožju Gdanska in Gdinije je bilo tekom dneva ujetih nad 7,000 Nemcev.
BRITSKI GENERAL OSVOBOJEN v NEMČIJI
S I. AMERIŠKO ARMADO, Nemčija, 27. marca. — V bolnišnici v Limburgu je bil danes osvobojen britski general Victor M. Foftune, ki se je nahajal v nemškem ujetništvu izza 12. junija 1940.
ŽENA JOE LOUISA DOBILA RAZPOROKO
CHICAGO, 27. marca.—Žena svetovnega boksarskega prvaka Joe Louisa, ki je zamorec, je danes tukaj dobila razporoko. Louis,, ki se nahaja v armadi, je bil navzoč v sodni dvorani, ampak tožbi ni nasprotoval.
me preteklega meseca ranjen nekje na Filipinih, ter da je prejel odlikovanje modrega srca. Nahaja se kot medikalni tehnik s prvo konjeniško divizijo na Filipinih, kjer se je udeležil vseh glavnih bitk z Japonci.
Cpl. Seme je 24 let star ia pred vpoklicom k vojakom v avgustu 1942 je bil uposlen pri H. N. White Co. Graduiral je iz Collinwood High šole. Preko morja se nahaja od junija 1943. Poleg očeta ima doma tri sestre in enega bratg,, drugi brat Pfc. Joseph P. Seme se pa nahaja v Washingtonu, D. C., z zračnim transportnim poveljni-štvom.
AMERIŠKI SLOVENSKI LETALEC KRAIGHER ODLIKOVAN OD TITA
LONDON, 18. marca (Zakasnjeno) _ Ko se je 10. in 11. marca mudil v Belgradu na obisku ameriški general Ea&er, ki se je prišel zahvalit Jugo^ovan-ski osvobodilni vojski za rešitev tisočerih ameriških letalcev na jugoslovanskem ozemlju, je predsedništvo A V N O J a na priporočilo maršala Tita podelilo odlikovanje gen. Eakerju kot poveljniku zavezniške zračne sile v Sredozemlju, in z gen. Eakerjem vred je bil odlikovan tudi polkovnik ameriške zračne sile George Kraigher.
Oba sta dobila odlikovanje partizanske zvezde prvega razreda. Gen. Eaker in polk. Kraigher sta prejela odlikovanje iz rok dr, Ivana Ribarja, predsednika AVNOJa, pri slovesni ceremoniji.
v * v
Polk. Kraigher je bil rojen v Sloveniji in se je po prihodu v Zed. države posvetil letalstvu. Postal je transportni pilot, pozneje pa direktor pri pan-ameri-ški letalski službi za Južno Ameriko.
Ko so Zed. države stopile v vojno, se je pridružil zračni sili. Poslan je bil v Afriko, kjer je z dvema drugima častnikoma organiziral celotni sistem letalskih baz v divjih afriških džunglah, o katerih je svetu danes še malo znano.
O tem poroča v svoji zadnji knjigi "The Curtain Goes up."
Nemški katoličani skušajo ohraniti imperijalizem, trdi list "Pravda" v Moskvi
župan Burke dal brco mestnemu nakupovalcu
Zupan Thomas A. Burke je včeraj sumarično odslovil Leo M. Gibbonsa, ki je bil 11 let v mestni službi kot nakupovalec, ko je preiskava odkrila, da je naročila za blago dajal nekemu prijatelju pod okolščinami, ki so pomenile izgubo za mesto. Preiskava v sistem nabavljanja mestnih potrebščin se bo nadaljevala.
MOSKVA, 25. marca. (Poroča "New York Times") — Sovjetski časnikar Ilija Ehren-burg je danes v listu "Pravdi", glasilu ruske komunistične stranke, objavil članek, v katerem trdi, da si nemški katoliški krogi v Angliji in Ameriki prizadevajo ohraniti nemški imperializem po padcu nacizma.
Ehrenburg tozadevno med drugim piše:
"Katoliški listi v Zed. državah in Angliji se sedaj trudijo predvsem, kako bi rehabilitirali Nemčijo. Ako bi človek ne vedel, da ti listi izhajajo v angleščini, bi rnislil, da čita nemške liste.
"To nima nobene zveze z vero. Tu se gre za zamišljen načrt, glede katerega ni nič tajin-stvenega. Nekdanji nemški kan-celar Bruening (bivši vodja nemške katoliške stranke), se
"Bruening bi rad dobil izpraznjeni stol nemškega firerja. Bojim pa se, da so njegova prizadevanja zaman. Mi ne živimo v 15. stoletju in proti Berlinu ni-na pohodu vatikanska kongre-gacija, temveč vojske Sovjetske unije. Zed. držav, Britanije, Francije in Poljske.
"Katoliška vera kot taka ni odgovorna za to. Katoličani v Franciji, Belgiji in Poljski so se hrabro borili pi oti nemškim vpa-dalcem. Ti katoličani morajo biti edinole presenečeni nad poizkusom Vatikana za opranje vojnih zločincev. Vatikan se boji, da s porazom fašizma prihaja preporod luči, modrosti iij svobode."
"Popolna nesmiselnost," izjavlja Bruening
BOSTON, 25. marca. — Dr. Bruening, bivši nemški kance-
sedaj spominja Eberta, ampak I lar, ki je sedaj profesor na
"ne, ker je Ebert veroval , v Boga, temveč ker je verjel v stroj-
Harvard univerzi, je'na članek v "Pravdi", češ, da bi se rad vrnil
nice. Vatikanu ni na tem, da bi j v Nemčijo kot prihodnji pij-e-rešil nemške otroke, temveč rad mier, danes izjavil: "Stvar je bi rešil nemško armado p r e d od začetka do konca popolna neruskimi bombniki.	| smiselnost."
Vesti k življenja ameriških Slovencev
Renton, Pa. — Zadnje dni je tukaj umrla Mary Likar, stara 65 let in doma iz vasi Cabrače pri Škofji Loki, odkoder je prišla v Ameriko pred 40 leti. Bila je članica SNPJ. Zapušča dva sinova in hčer. — Dne 23. februarja je po dolgi bolezni umrla Ivana Pivk, stara 62 let in doma iz Borovnice pri Vrhniki, odkoder je prišla v Ameriko pred 38 leti. Zapušča moža, tri sinove (dva v vojni), hčer, šest vnukov in sestro v Chicagu.
Granville, 111. — Dne 19. marca je umrl Anton Groznik, star 57 let in član SNPJ. Doma je bil iz vasi Male Dole od Št. Vida pri Stični. Tukaj zapušča ženo, štiri hčere in dva sinova (enega pri mornarici).
Rauch, Minn. — Iz nemškega ujetništva se je oglasil Pvt. George Janesich, s i n družine Joseph Janesich. V pismu, ki ga je pisal 25. januarja, pravi, da
je zdrav in da dela. Prvotno poročilo se je glasilo, da je pogrešan od 2. decembra.
Joliet, 111. — Nekje na za-padnem bojišču je padel Pvt. Albin D. Zupančič, sin družine Frank Zupančič in član KSKJ. V Evropo je bil poslan v janu-arju^ tri tedne pozneje pa je že padel. Poleg staršev zapušča ženo, triletnega sinčka, dveletno hčerko, dva brata (enega v vojni) in dve sestri.
feOLNICARKA ODIDE V ARMADO
Miss Florence Dermasa, hčerka Mrs. in Mrs. Joseph Dermasa, 18520 Chapman Ave., bo dne 9. aprila odšla v Fort Knox, Ky., kjer bo vstopila v armado kot bolničarka. Miss Dermasa je bila zadnja tri leta uposlena kot bolničarka v Charity bolnišnici.
Lloyd George, vodja v prvi svetovni vojni, je umrl
LONDON, 27. marca. — Na svojem domu v Criccieth v provinci-Wales je včeraj po daljši bolezni umrl David Lloyd George, dvakratni premier Anglije in eden izmed "velike če-tvorice", ki je vodila zavezniške sile proti Nemčiji v prvi svetovni vojni.
Bil je 82 let star in je vodil hrabro borbo proti smrti tekom zadnjih pet tednov v nadi, da dočaka dan, ko bo Nemčija drugič doživela/ poraz.
Pokojni državnik je bil voditelj liberalne stranke, ki je izza prve svetovne vojne postala politično brezmočna, ampak on sam je do konca užival splošen ugled v javnem življenju. Član parlamenta je bil skozi 55 let.
Na njegovo lastno željo bo njegovo truplo položeno k večnemu počitku na njegovem posestvu na deželi ob reki Dwy-for, kjer je prebil svoja deška leta. Pokopan bo v krsti, kai ro je napravil njegov prijac^i_ iz detinskih let, 78-letni Robert Evans.
Osumljenec napada na žensko aretiran
aretirala je osum-
Policija je včeraj nekega zamorca, ki I jen, da je pred dobrim tednom dni napadel voznico avtotaksija Mrs. Geraldine Feldman. Od tedaj je bila napadena tudi neka druga taksi-voznica, kateri pa se je posrečilo, da je napadalca prepodila.
BREZPLAČNA PREISKAVA
V lekarni Mandel Drug Co., na 15702 Waterloo Rd., se bosta jutri od 10. ure zjutraj pa do 6:30 ure zvečer nahajala moški in ženska eksperta, ki bosta nudila brezplačno preiskavo onim, ki rabijo pasove za kilo, gumijaste nogavice, ali druge opore.
Evelefh, Minn. — Mary Use-nik in Frances Benchina sta šli v službo Strica Sama kot bohii-čarki.
SS09i
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI"
M
ENAKOPRAVNOST
99
Owned and Published by THX AMERICAN JUGOSLAV PBINTINO AND PUBLISHING CO.
6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-13 Issued Every Day Except Sundays and Holiday# SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI)
By Carrier In Cleveland and by Mall Out ot Town:
(Po raznašalcu v Cleveland In po pošti izven mesta):
for One Year — (Za celo leto)______________*6.50
For Half Year — (Za pol leta) ____________________________3.50
Por 3 Months — (Zb S mesece)__________________________________2.00
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki):
Por Ono Year — (Za celo leto)___
For Hall Year — (Za pol leta)__
Por J Month# — (Za S mecec«) _
_$7.50 _ 4.00
_ ajd
For Europe. Boutb America and Other Foreign Countriea: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske driave):
Por One Year — (Za celo leto)______
Por Half Year — (Za pol leta) _________________________________
..$8.00 _ 4.60
Entered as Becond Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
Herbert Seligmann:
PROBLEM VOJNE ODŠKODNINE
Reparacij ska komisija, ki se bo sestala začetkom aprila v Londonu, bo imela pred vsem odločati o naslednjih treh poglavitnih vprašanjih:
1.	Koliko more Nemčija plačati v poravnavo škode?
2.	Kako razdeliti reparacije med nemške žrtve?
3.	V kakšni obliki naj Nemčija plača? V denarju, delu, s stroji ali z dobavami blaga iz Nemčije?
Osebnosti, ki so v tesni zvezi s krogi, ki izdelujejo tozadevne načrte, trde v splošnem, da je rešitev problema lahka.
Znano je, da zahteva Rusija zelo obsešne reparacije za obnovo njenih opustošenih pokrajin, od meje pa skoro do Urala. Tudi Angleži zahtevajo nekaj reparacij. Zedi-njene države polagajo veliko važnost pred vsem na popolno in trajno razorožitev Nemčije.
Eden problemov, s katerimi se bo imela baviti komisija za reparacije, je nemška imovina, katero so nacisti poslali ven in jo poskrili v nevtralnih deželah, Minister-stvo finance in Foreign Economic Administration se bavita mnogo s tem vprašanjem.
k Drug problem, s katerim se bo ukvarjala ameriška javnost v zvezi z vsemi temi zadevami, je problem uporabe nemških delavskih sil za obnovo krajev, katere so nemške armade opustošile v teku vojne.
Rusi so prepričani, da bi bilo edino pravično, ako bi se prisililo nemške armade, ki so uničile in porušile tovarne, zasebne domove in javne naprave—v mnogih slučajih brez vsake vojaške potrebe ali koristi—da prispevajo delavne moči za vsaj del potrebnih popravil.
V ameriških krogih, ki se bavijo z načrti glede povojne Evrope, prevladuje deloma mnenje, da so ruske zahteve upravičene. Toda ameriška federacija dela se je postavila na stališče, da bi bila uporaba nemških delavskih sil za delno popravo uničenja v opustošenih krajih suženjsko delo. Vsled tega je AFL proti temu projektu.
Oni pa, ki so mnenja, da bi bilo pravilno uporabiti nemške delavce za pozidan je opustošenih pokrajin, poudarjajo, da bodo potrebovali tudi Francozi nekaj stotiso-čev delavcev, ter da imajo tudi Belgijci in Poljaki slične probleme pred seboj. Na kakšen način se to izvede v praktičnem pogledu, t. j., ali bodo Nemci delali v nemških tovarnah in oddajali blago, katero bodo producirali, ali šli sami tja, kjer je treba zidati, to je nevažno, poudarjajo ti krogi, kajti v nobenem slučaju ne bo šlo za resnično suženjsko delo.
Ti krogi tudi naglašajo, da je Varšava samo še kup razvalin. Opustošenje Evrope je strahovito, nepojmljivo. Od 6 do 10 milijonov tujerodnih delavcev je moralo garati v Nemčiji v tako strašnih razmerah in s tako slabo in nezadostno hrano, da je njih delavna moč začasno, in v mnogih slučajih tudi permanentno zmanjšana in pohabljena. Pravica zahteva, naglašajo zagovorniki reparacij-skega dela, da se Nemce prisili, da s svojimi delavci nado-meste one delavske sile, katere so ugonobili ali pohabili, svojemu vojnemu naporu v prid.
Vsekakor je potrebno, da ameriška javnost doseže v tem vprašanju svoje lastne zaključke..
( Oni, ki snujejo načrte za povojni svet, se ne boje nobenih posebnih težkoč. Britanske, francoske, ameriške in ruske armade, ki prodirajo naprej v Nemčijo, bodo prevzemale ozemlja in se smatrale kot poverjeniki zedinjenih narodov. Karkoli si bo prisvojila katerakoli dežela, bo vpisano na njen račun, in ji bo všteto v skupni znesek reparacij, katere ima dobiti.
Bistvo je, da bodo morali Nemci odškodovati narode, ki so trpeli pod nemško okupacijo, do skrajne mere svoje sposobnosti. Zavezniki jih ne bodo pahnili v lakoto, kot so to delali Nemci širom Evrope, kjerkoli so imeli oblast v svojih rokah. Toda živeli bodo ponižno, na podlagi najpo-ftrebnejšega za življenje. Glede te točke, namreč, da morajo Nemci plačevati tako dolgo, da jih bo bolelo, vlada popolno soglasje med tremi velesilami in najbrže tudi med
v pojasnilo k recitaciji "Domovina gori"
Cleveland, Ohio. — Ker je bila v Enakopravnosti priobčena v petkovi izdaji recitacija "Domovina gori" (katere originalno ime je "Lika v plamenih"—spisal Vjekoslav Afrič), se mi vidi potreba, da podam o tej recitaciji sledeče pojasnilo: •
Dramsko društvo Anton Ve-rovšek bo podalo predstavo na prvo nedeljo v maju, od katere bo ves dobiček izročen za Yugoslav War Relief in na tej predstavi bo tudi podana živa slika z recitacijo "Domovina gori", in poleg tega pa tudi igra enode-janka, katero je spisal slovenski partizan na otoku Vis, z imenom "Tri zamudene ure". V živi sliki z recitacijo nastopijo v vodilnih vlogah: Mrs. N. Ka-lan-mati, Frank Slejko jr-sta-rec, I. dekle Miss Marion Kapel, II. dekle Miss Sofie Kapel in III. dekle Miss Dorothy. Kapel, poleg pa tudi več fantov in deklet v vlogah skupine.
Ta recitacija je povzeta iz koledarja, katerega je izdal za leto 1945 Hrvatski Narodni Glasnik, in v slovenščino je to delo prestavil za Verovška Mr. Frank Kerže. Ko sem jaz to re-
citacijo čital v Glasniku,- se mi je tako dopadla kot jako imenitno delo za živo sliko in sem naprosil Miss Ančko Traven, da nam je preskrbela prestavo tega izvoda v slovenski jezik.
Ker smo že pri tej Verovško-vi predstavi, in ker je ta predstava posvečena tudi tako pomenljivi akciji kot je "Za prvo pomoč našim hrabrim jugoslovanskim borcem", vsekakor lahko pričakuje Verovšek lepe vdeležbe na predstavi — prvo nedeljo v maju. Morda bo vas Verovšek tudi še z nečem drugim presenetil na tej predstavi.
O vsem tem bomo poročali takoj, ko bomo o vsem na jasnem. Ali bi ne bilo to nekako veliko presenečenje, da bi na tej predstavi nastopil dober govornik—pa si recimo na primer: partizanski častnik jugoslovanske trgovske mornarice, kateri bi se ravno v tem času povrnil iz Jugoslavije?
Z to predstavo pa je tudi Verovšek ponovno prišel do življenja in upamo, da nam bo v prihodnjem cd časa do časa podal še kako dramsko predstavo.
Vincent Coff.
UREDNIKOVA POŠTA
Raznoterosti iz Collinwooda
Cleveland, Ohio. — Naš Ivan Šorc, podpredsednik našega velikega društva št. 53 SNPJ v Clevelandu, mi je dal ukaz, da moram nekaj napisati, ali' bom pa kaznovan, po paragrafu naše metropolske etike. Čudna so pota božja, da daje ukaz podpredsednik predsedniku^ da i^j se pokori, ali ga pa ^ka izofeenje dopisništva. No, pa mesto, da bi šli kukati v pravila kdo ima večjo moč, in da ne pride obtožba, da se nisem pokoril, se pokorno javljam, da bom izpolnil ukaz!
Prvo je, da moram metropol-sko občinstvo, članstvo SNPJ, in drage rojake vključivši rojakinje opozoriti, da ima društvo "Svoboda" s številko 748 SNPJ, ki je kot kip "Svoboda" v New Yorku, svojo plesno veselico na dan prvega aprila, »ki pa ni "April fool" za žensko društvo "Svoboda", ampak resno delo za članice tega društva, kako napolniti društveno blagajno, in oglašati svoje društvo, da bi se pomnožilo v številu članic.
Ko se bo ta veselica vršila, bo minulo ravno sedem dni manj kot leto; ko je ravno na isto velikonočno nedeljo to društvo izgubilo iz svoje srede članico, ki se je trudila z drugimi društvenimi sestrami, da bi bil uspeh njih društvene veselice popolen. Ali ko se je veselica vršila, je ona ležala mrtva, in one članice, njene društvene sestre, so čutTle neko težnjo v njih srcih z: "Nikoli se ne ve kaj pride, in kdaj pride." In ravno to nas kliče k delu pri bratskih organizacijah. Mi ne vemo, in ker ne vemo, bodimo pripravljeni z zadnjo mislijo: Storili smo svo-; je delo dokler smo živeli. Toraj | dokler smo že tukaj oni, ki ži-' vimo, mora naše delo naprej, i da se množimo v članstvu. Je; dobro, da se spomnimo mrtvih, i in spoštujemo njih bratstvo, ko so živeli med nami! Ne smemo pa pozabiti, da.mi pa še živimo,; in se moramo brigati za izboljšavo našega življenja. In za ža-' lostjo naj pride zopet veselje.
Zatorej ste vabljeni vsi oni, ki ste še živi, da se zabavate na dan 1. aprila, na velikonoč 1945, v Slovenskem delavskem domu, na Waterloo Rd., na veselici
ženskega društva "Svoboda" SNPJ št. 748. Za ples igra Vad-nalov orkester, in koliko je vstopnina vam- bodo povedale članice pri blagajni. Pričetek je ob pol sedmih.
Drugi d e 1 tega dopisa vam naznanja, da ima "Mladinski zbor SDD, svoj koncert 8. aprila. Ravno tako je slovensko občinstvo v Clevelandu vabljeno, da se tega koncerta vdeleži.
Vodja tega pevskega zbora je sama Anna Vadnal, ki ima tudi sinove, ki so muzikantje, in dobro poznani med našim ameriškim narodom. Dva sta pri vojakih, in dva doma, eden je še bolj majhen, premajhen za veliko harmoniko! Kadar bo velik bo dobil veliki "bas". In mama Vadnal bo ponosna nanj čeprav bo kdo rekel, da je čisto očetu podoben, in zato ima debel glas, ker ima bas! Dasi je majhen, je kljub temu nastopil na odru. In kaj še le bo?
Torej 1. aprila, in zopet 8. aprila zapravite v Slovenskem delavsgem domu vaš skrbno prihranjen denar za suho, mokro in vsakovrstno robo. če boste to storili vi možje, vaša "stara" bo jako zadovoljna!
Vi člani društva "V boj" št. 53, SNPJ, ii; ti Janez Šorc, ne pozabite, da se vrši društvena seja ravno tako v nedeljo, 8. i aprila, in sicer dopoldan ob pol I desetih'V Slovenskem delavskem domu. Ker bo to obletnica smrti, žene vašega predsednika, mi je "boss" obljubil, da bo ostal tisti dan lahko doma, da obišče njen grob in sejo.
Bukovnik je doma z zvinjeno nogo. Steve Bevčar tudi boleha za srčno napako. Jack Glažar je bil na bolniški listi, a se je naznanil zdravim, in vendar ni še zdrav. Naš nadzorni odbornik Tone Brenčič je bil na bolniški listi, ali ko bo to tiskano, bo Anton že menda zdrav, in razbijal po parAih kotlih v NYC R.R. shops.
Frank Barbič.
Glasovi iz domovine:
Beseda - drugo orožje naših borcev
Na smučeh sta pridrsela kurirja v vas. Kuharji ravno tovori jo mule. Za hribom poka, šva-bi se plazijo proti nam. Treba je zasesti položaje. Pred odhodom se hitro razdele radijske vesti. Borci se vzpenjajo na položaje in kar med potjo prebirajo vesti. Nekateri so izvlekli zemljevide in oprti na tovarišev hrbet podčrtavajo zavzete kraje. "Samo še 50 km do Berlina. Ha! Rusi, kaj!?" Janez od veselja porine Karla, da se ta prevrže v globoki sneg. Karel mu ni prav nič zameril, "če bo šlo tako naprej, bodo Rusi Nemce prav kmalu pometli na drugi strani v morje," se smeje.
Že so zasedli položaje. Prav pod sabo na čistini imajo šva-bobrance. Kot sršeni brenčijo krogle med drevjem.
"Ne boste nas presenetili," zamrmra Janez, zatisne levo oko in pomeri.
Ko so švabobranci spoznali, da so naši pripravljeni, so se umaknili v postojanko.
"Ne bodo nas," se pogovarjata Janez in Karel, ko se vračajo s položajev." Ruse imajo pred Berlinom, enkrat jo bo treba tudi popihati iz Balkana, to se je Nemcem že posvetilo. Pa bi radi imeli varen umik, švabobranci naj jim ga pa zaščitijo. Ne boš Jaka kaše pihal."
* * ★
KAKO PRITI DOMOV Z
Extra Red
Points!
■pomnite, da nesete kano porabljene masti k mesarju. Dobili boste dve rdeči točki kot darilo za vsak funt. Spravljajte porabljeno mast za Bojno Fronto! **********
* * *
-¥■ *
;* ,*
I*
*
* * *
Frank Završnik, ki je bil delegat SNPJ v Clevelandu, je sedaj vposlen v Clevelandu, in član društva št. 53.
Jože Durn, ki je. bil na operaciji, je sedaj doma, in bo menda zdrav enkrat po petnajstem aprilu. Mi mu želimo ljubo zdravje, in društvo ga je nagradilo v bolnišnici s šopom rož, ker društvo je narastlo za časa njegovega tajništva iz 462 na 623 članov, in Jože je zaslužil nagrado rdečih nagelnov.
Tudi naš vojak društva št. 53, Theodore Možina, ki se nahaja v Ft. Bliss, Texas, je bil operiran kakor tajnik Durn, in je zopet v vojaški službi. Mary
vsemi drugimi deželami, ki imajo poravnati težke račune s svojimi prejšnjimi takozvanimi "gospodarji"—roparji in morilci Hitlerjevih nadljudi . . .
Telegrafist v kmečki hiši pa je ves čas delal. Potrkalo je na vrata. Dvignil je glavo in se ozrl proti vratom. Ob slabi svetlobi plapolajoče lojevke je opazil temno postavo. Došlec je bil zavit v debel plašč, ves zasnežen in ivje se je držalo ovratnika in las. Svetle oči so se živo ozirale* po sobi.
"Namestnik komisarja čete sem. Ravnokar smo prišli s položajev. Drugi so polegli spodaj v hlevu, jaz pa bi rad še nekaj napisal. Ah bi lahko kar pri vas?"
"Le vstopi. Kaj pa boš pisal?" je radoveden Lojze.
"Referat sestavljam, pa za stenski časopis bi rad nekaj pripravil. Podnevi ne morem, saj veš, na položajih smo vedno."
Telegrafist je odrinil postajo bolj vstran in postavil lojevko malo više; "Da bova oba videla." Komisar pa je obesil plašč, prislonil puško k zidu in se pripravil k pisanju. — Pisal je o Rdeči armadi in o današnji akciji, o tem kako naši borci čutijo, da je prišel zadnji napad in kako jim zmage bratskih rde-čearmejcev vlivajo poguma in vere. — Pisal je do polnoči. Nato se naslonil na mizo in zaspal. Zjutraj ob petih ga je poklical dežurni in zopet je odšel s svojo četo na položaj. ^
("Naša vojska" 12. fe&., 1945)
NAJVIŠJI FOSTNl VRAl)
Indijska poštna uprava se lahko ponaša, da ima najvišje poštne urade na svetu. Poštni urad v Faridžongu v Tibetu leži v višini 5100 m, v Gjanceju in Jatuni pa-je pošta zlezla v višino 4470 oziroma 3833 m. Vsi trije poštni uradi so na jjrlavni trgovinski poti, ^i veže Indijo z Lhaso, tibetsko prestolnico.
Gospodinja, ki nima časa
Nekatere gospodinje tarnajo, da nimajo časa za to ali ono delo. Ves dopoldan zgubijo s kuhanjem, pospravljanjem, popoldan s krpanjem obleke, ali nogavic in zvečer, ja, prosim vas, takrat so že tako utrujene, da se takoj po večerji vležejo. In drugi dan zopet tako.
Če bi si vsaka gospodinja svoj čas lepo razdelila in si takoj v začetku napravila točen urnik, gotovo bi to tarnanje odpadlo. Dan ima 15 ur, če vštejem tudi večerne ure, predno se vležemo spat. V tako dolgem času pa že lahko opravimo cel kup dela — seve če znamo čas pravilno izrabiti.
Zakaj bi pospravljale od ranega jutra do večera en dan V tednu, če si lahko razdelimo delo, vsak dan nekaj.
Zakaj bi nakupovale ob 10. uri, ko je v trgovinah največ ljudi, če lahko nakupimo ko-modno zjutraj?
Zakaj bi zjutraj hitele z zajtrkom, letele k trgovcu po kruh, neumite in nepočesane? Saj lahko gremo zvečer malo prej spat in se zjutraj prej zbudimo. Ti-iti kruh pa si vendar tudi lahko že prejšnji dan kupimo.
Zajtrku posvetimo več časa. Za \as je to zelo važno. Jejte počasi, ne hitite, ne mislite, kaj bo, ne računajte z glavo. Za to bo dovolj časa po zajtrku. Ko odhaja rodbina, odidite tudi vi. Opravite nakupovanje. Mislim, da si že v nedeljo sestavite jedilni list za celi teden, tako, da Vam ni treba brez potrebe hoditi po ulicah in premišljevati, kaj bi kuhala za obed.
Po nakupu si vzamite doma kos papirja, spišite cene blaga in vložite zapisnik dohodkov in izdatkov. To .vam priporočamo,, ni odvišno tratenje časa. — Po$ tem idite pospravljati sobo! Vzamite s seboj vse stvari, ki jih rabite za pospravljanje, da ne boste zopet brez glave posebej letala po metlo, smetišnico in cunjo. S tem si prihranite najmanj 10 minut časa. Poste-Ijite, pometite, obrišite prah, izmenjajte vodo v vazah.
In sedaj kuhinja. Tam ste odprla okno takoj po prihodu domov. Zaprite. Če hodi rodbina pozneje domov, ne začnite hitro j kuho. Na ta način zapravljate premog ali plin. Morali bi jed še enkrat ogrevati. Medtem si vse pripravite, da bi ne bilo treba hiteti. Posebno če kurite v pečeh. Najprej pripravite za juho, za jedila in za kavo, šele potem zakurite. Ne čakajte za vsakim loncem, da se "napravi". Sedite k štedilniku z gospodinjskim zvezkom in si prepišite v posamezne oddelke, kaj ste nakupila. Na ta način imate lonec pred očmi in se vam ni treba utrujati z letanjem, če le morete, se k vsakemu delu vsedite.
Torej, obed se kuha, računi so zapisani. In kaj sedaj? Lahko si osnažite okna v kuhinji, da ne boste tarnala nad zažga-
škrat
('4
Za kratek čos
Zbral F. Č. iz Metropole.
Sodnik: "Vi ste obtoženi, ste vrgli svojo taščo skozi no.*'
Obtoženec: "Sem jo, todabf pomisleka; vaše blagorodje. ^ Sodnik: "In niste celo
lili, v kakšni nevarnosti i
nahajal človek, če bi šel a uc no mimo okna?"
Moderna mladina: Oče: "Sinček, ali bi malo povest?"
Petletni: "Gotovo, sme biti pregrda, kajti p kovala bi lahko mati.
i rad sliša'
toda irislu®''
Dihur; "Kaj ti pa
vendai" j®'
ljubica?"	, ' + *.#0
Dihurka; "Kolikokrat . že povedala, da me ne P kadar ješ čebulo."
Orijentalska psihologij^^^ tajec je šel skozi gozd. ^
Ki-
obrne in zagleda duha njegove sledove: moj sled," pravi. "PraV, ^ < jih bom še več." in prične
irnf
Jože je šel ob jezeru, • <
gleda človeka, ki se je
pot#
in klical na pomoč. Jože ^ ^ ša, kje stanuje. Možak i« naslov in Jože steče tja-de hišnega lastnika,
da se je njegov najemni in da bi on rad najel stanovanje. "Žal, da zni," pravi gospodar. ^ j^jje ga je namreč najel dotic» pokojnega v vodo
nim obedom, medtem spravljala, ali pa urtiij p-in okenske okvirje. IzP® ke manjše stvari.	ga
Obed je skuhan, pos^ tja, kjer se nebo preveč Medtem pomivate poso ^gii-ro ste rabila pri kuhanj vajte jo rajši takoj,
je preveč ne nabere,
10-
niku imate go,tovo
kak
noc, v katerem je Zakai torej čakate?
topl&
Pripravite mizo i" ' da .se snide rodbina. jfU# obedu. Umijte krožnike gt« pribor, pometite kuhinj''' prosta.	y
Potem lahko vzamete popravljanje, likanje i"^ no. In zopet vsak Ako perete, potem	0*^
čisto preprost obed, k'
it«'
val®
da mnogo dela.
F"
Potem pripravite mijte ostalo posodo, P ■ pf«
1 _ , - _• 1	u/-»	^
f'
kuhinjo, da ne bo ^ r"'^. voc dda U1 idKe v bini. Pogovorite se, P jg v časopis in vsaj par še knjige in spat. i
Pred spao^tlf'
nego pozneje
dobro umijte, očistit® f počesajte se, lase po"
lahko noč.	^ele. ^
Poizkusite in boste	_
si prihranite mnogo '
nega letanja, nervoze
njenosti, če si tako pi"^
delite čas.
Proda se
za eno družino; 7 sob-na. Vpraša se na 971 blizu St. Clair Ave.
Oglašajte v' Enakopra'"'
Marca, 1945
Dušica Rožamarija
(SVETNICA IN NJEN NOREC)
Agnes Gunther
Poslovenil Boris Rihteršič
M
(Nadaljevanje)
trdno za-"lorda prvič v svo-
tro^ T„ pričakovanja blažen ^
tako 2ei	ves blagoslov
industrije ii zvn« ^^zvene vsi bo-tist„ hkratu in krčevito
stisnitirno-
((. ,. * svoje nežne roči-Meiivon-^^ ^prasketa in pri-k 2^„. ^ vosku napolni so-oči odpreti! Tu f), jj ° 7 ,^®sketu svojih da, 'drugega okrasja bč(|j žari v mehkem 'Sfajeue ? Jaslice, toda i» kakor hlevček, s k kamenja, raz-ploščo na vr-so napolnjene z ^gagt ,	rubi-
^enjej^	skriva med
Zgoraj meh-, Te na svete podo-^anega ° ® narejene iz srečnih
'^^enja	vzdih
kc fleži tako moj!
naročju v
^jti
pod rožnato
^listov u !. svileno meh-®rija 2 otrokom v
rokah. Z eno roko drži kakor dragocen zastor pred zibelko svoje mehke, rumene lase nad spečim otrokom. Nad obema se sklanja z izrazom srečne ljubezni in zveste skrbnosti Jožef. Po stezici, ki drži skozi mah in sivi lišaj k vhodu, stopata deček in raztrgana deklica. Siv osliček iz voska in zavaljena, široka, rdeče rjava krava gledata iz svoje staje,
Otrok kl&či pred temi krasotami na tleh in gleda in gleda In velik Thorstein za njo gleda s prav takšnim veseljem svoje delo.
"Angelski ples bi spadal še poleg, toda nisem se znal prav domeniti s pernatim ljudstvom. Odkod morajo prav za prav rasti peroti?"
"Ali si to ti napravil?"
"Da, pa je bilo vendar veliko zapravljanje časa. Toda človek mora imeti nekaj za dom. Zadnja leta ni bilo ničesar in na božič je bila taka žalost, da bi jo bilo mogoče narisati le na veliko steno. Toda zdaj sem svoj gospodar in sam s selioj ne bom skop. In vidiš, to mi dobro de. Kakor pri Durerju je. Tudi pri njem leži otrok sveta v razvalini."
Zdaj poje čajnik. "Oh, pusti me tu. Neprestano moram gledati Marijo." šepe Dušica, ki čepi na stari volneni preprogi in
praznuje svoj najlepši božič.] "Prave besede, s katerimi iah-Gospodar se je že v vsej svoji ko povemo vse, kar želimo."
mogočni višini zleknil po tleh. Polpg sebe ima kadečo se čajno ročko in je prava slika udobja. Ko sedi otrok tako, padajo njegovi lesketajoči se lasje skoraj do tal, komolce upira na kolena in gleda in gleda, tako zamaknjeno, da se z usti skoraj dotika skodelice.
Tako še ni bilo nikoli v njenem zmerom enakem življenju, tako čudežno lepo in dolgo, kakor se ne bi moglo svoj živ dan končati. V resnici je komaj se-
"Ali mar zaradi tega, ker si mi dal pravo ime? Oh, reci mu, da mi Dušica ime; toda to moraš storiti takrat, ko mene ne bo zraven; o, ti si pametnejši kakor vsi drugi; hitro mi po vej, ali Marija, ki drži dete v svojem naročju in ga zakriva s svojimi lasmi, — ko bom jaz imela otroka, bom tudi tako napravila, da ga hudobni ljudje ne bodo mogli videti, — ali Marija že ve, kaj bo s tem otročič-kom ?"
"Ne, tega ne ve nobena ma-
^^yiuay You Look At It.., makes America's
PINER
^^^btweight Hats.'
matter .
,	^ you spend for
^allory!	sure it's a
new Mallory ""^ces all ^ getting rave Ae country!

. - try J) ^	by, come in
of youB choice %i)g ® selection of gay
K
you,
resilience favorite of
Attr	Pliafelt,
c»^ .	other make of
^Qry	you—an exclusive
*	really gives
"Nth sof	it takes-
»Ctl Ot
^ MalW
April '^^eight,youcan I ®' For	in your
Proc- exclusive Mal-^ gives you bad-
"durance.
^^Htb *"
^*«»1 57 .U^LLORY HATS ■ $10.00 & $15.00
Hats ...... 3.45 & 5.00
■-^NG'S HATS .... 4.40 & 6.00

Pi . ^
• ^lalr Ave.
Men's Wear
715 E. 185+h St.
dem, in ko gleda na uro, preračunava Thorstein, ali bo Mart ti.'
še mogel priti z dobrim sporo- j "Moja tudi ne, drugače bi me čilom pred slabim. Pač, komaj! | bila vzela s seboj. Potem zrase "Ti, Harro! Za koga si pa to i in ljudje delajo grdo z njim. In napravil?"	i ali je res, da je morala biti po-
"No, zase in za svoje otroke." | leg in gledati, ko so ga ubili?" "Saj jih nimaš in jih tudi ne j "Dušica, pridi in nikari ne jo-
potrebuješ."
"Tako? Ne potrebujem jih?"
"Poglej to lepo Marijo; če bodo prišli otroci, bodo razgrajali in jo otipavali; in ko pojdejo stran, bo imela krava morda samo še tri noge."
"Ali misliš, da ne bi znal dr-hali držati v kleščah?" in iztegne dolgo roko, ki zbuja spoštovanje in strah.
"Nič otrok ne potrebuješ, saj imaš mene."
Napol prestrašeno, napol uporno reče te besede.
''Tebe bom imel komaj še dobro uro. Dušica."	,
Senca je zakrila božično veselje.
"Še dobro uro, potem ca upam, da bo prišel tvoj oče, tvoj ljubi oče." Dušica se zdrzne in nežna, temna guba se pokaže na njenem čelu. "Ponj si poslal?"
"Boji se zate."
"Oh, zdaj bo hud, kakor še svoj živ dan ni bil. In potem bo rekel to, kar zmerom pravi; 'Same križe in težave imam z njo, z ubogo malo'."
"Ne, tega ne bo več rekel. Zdaj mu boš napravila' veselje, Dušica. Saj si našla prave besede."
"Ali sem jih?"
CLEVELAND ORCHESTRA . Frank Black, dirigent Severance četrtek, 29 mar., 8:30 dvorana Sobota, 31. mar., 8:30 ORKESTRALNI PROGRAM Vstop. Severance dvorana CE. 7300
kaj! Preveč si danes doživela!"
Začudeno je pogledala s pokojnimi očmi in po njenih ozkih licih polže še solze.
"Da, ali tebe ne prime jok, če pomisliš to?"
Čisto tiho je v veliki izbi, samo v jelkah hrešči, vosek kaplja z vej in Aekatere voščenke, ki prehitro gore, že umirajo. Otrok ne čaka odgovora. Strmi v rožni soj, v spečo Marijo in v sladko skritega otroka. To je tista tišina, ki je jako redka v
ŽENE IN DEKLETA
Vabljene ste, da pridete ogledati si našo veliko in lepo zalogo vsakovrstnih oblek, vseh mer in barv. Dobili smo tudi lepo izbero Junior Miss oblek za mlada dekleta, ter vsakovrstnih sukenj za starejše žene in dekleta. . Pri nas tudi dobite izbero otroških oblek in sukenj, slamnikov in vsakovrstnih suits, kril in bluz ter spodnjega perila za vašo celo družino.
Pridite torej, od blizu in daleč, se vam priporočamo.
ANZLOVAR'S
6202 ST. CLAIR AVE. Vogal E. 62 St. in St. Clair
Želimo vsem skupaj vesele
velikonočne praznike!
JOS. ŽELE IN SINOVI
POGREBNI ZAVOD 6502 ST. CLAIB AVE.	ENdicott 0583
Avtomobili In bolniški voz redno In ob vsaki url na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODSKI URAD:
iSZ East 152nd Street	Tel.: KEnmore 3118
SPOMLAD SE BLIŽA! zatorej je sedaj
najboljši čas, da si izberete in naročite fino žensko spomladansko STERLING SUKNJO ali SUIT, direktno iz tovarne, po najnižjih cenah v Clevelandu na WILL-CALL Vam se priporočam
BENNO B. LEUSTIG
1034 ADDISON RD.	ENdicott 3426
Brezplačna preiskava
ZA MOŠKE IN ŽENSKE
Naznanjamo vsem, da bomo imeli
JUTRI. V ČETRTEK. 29. MARCA
SPECIALISTA
za moške in žensko za žene
od 10. ure zjutraj do 6.30 ure zvečer
Za vse, ki nosite pasove za kilo (tmsses), trebušne pasove, gumijaste nogavice, itd. Tu imate priliko, da vam umeri vse te stvari pravilno, da jih boste nosili v vaše zadovoljstvo.
Popolnoma privatna in brezplačna preiskava, če kaj kupite ali ne.
MANDEL DRUG CO.
SLOVENSKA LEKARNA
15702 Waterloo Road
našem pehajočem se svetu, polnem dobrih in zlih dejanj. Tista tišina, v kateri postaja naša duša harfa, kamor se love glasovi. Trdneje in trdneje ju povezuje zlat trak iz nebeških vrat v kristalnem gozdu. In ker nosi v sebi umetnikovo dušo, ki misli v slikah in glasovih, vidi v duhu spet čarobno cesto, ki drži k nebeškim vratam, in Dušica s solnčnim vencem na glavi stopa pred njim. V zlatem soju stoji tam nebeški očetov dom, ki ima oblike njegovega za zmerom izgubljenega doma. In spredaj, v najkrasnejši sliki, ki nam jo je narisal sin o božji ljubezni, je oče, ki gleda za svojim izgubljenim sinom, utrujenim od poti, zaprašenim od greha in bolnim od domotožja. Globok vzdih dvigne njegove 'široke prsi in ko se razgubi, je njegova duša že poslala prvo pušico svojega hrepenenja proti večnemu cilju.
(Dalje prihodnjič)
Za delavce Za delavce
MI VAS LAHKO UPOSLIMO PRI VRATIH STALNO DELO ZA STANOVITNE MOŠKE
ARC WELDERS TEŽAKI STROJNE POMOČNIKI
The Euclid Road Machinery Co.
1361 N. Chardon Rd.
Lepa darila za vaše drage za velikonoč dobite pri
David's
Prstani z velikimi diamanti od 29.75
in vsakovrstna zlatnina za vsako priliko
Moške vse-volnene obleke vrhnje suknje in fini čevlji
DAVID'S
932-934 E. 152nd St.
(5 Points)
Poslužite se vašega kredita $1.25 tedensko odplačevanje

•m*-"**"

SPRED
TOčiU PcUnt
BETTER BECAUSE
*	One quick coat covers wallpaper, plaster, wall-board, brick, or cement.
*	You can wash SPRED— and it stays clean longer.
*	SPRED goes on quickly and easily. No brush marks! it SPRED dries in a half hour with no after-odor.
*	One gallon of paste, thinned wim ^ gallon of water, will cover die average room.
*	There's a _ ,
lot of pleasure y in painting it yourself with SPRED!	Gal. Paste
a^saw
F.J.ZAVASKY
GENERAL HARDWARE HOUSE FURNISHINGS GLASS, PAINTS, CHINA AND ENAMEL WARE
6011-13 St. Clair Ave. ENdicott 5141
A COMPLETE LINE OF DO-IT-YOURSELF PAINTS
THE TELEPHONE CO. POTREBUJE
ŽENSKE ZA HIŠNE SLUŽABNICE
ZA POSLOPJA V DOWNTOWN Polni čas šest večerov v tednu od 5.10 pop. do 1.40 zj. Stalno delo—Zahteva se izkaz državljanstva—Zglasite se
Employment Office. 700 Prospect Ave., soba 901
od 8. zj. do 5. pop. dnevno razven ob nedeljah
The Ohio Bell Telephone Co,
Mali oglasi
Hiša naprodaj
na Highland Rd.; s tremi akri zemlje, ali pa hiša in en aker zemlje. Zglasite se pri Mr. Strumbley, Highland Rd., ali pa pokličite Hlllcrest 225-W-5.
B. J. RADIO SERVICE 1363 E. 45 St. HE. 3028 Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatih
ur na
dan
. MALNAR
CEMENT WORK
1001 E. 74 St. — ENd. 4371
Pridite in oglejte si
našo zalogo novih spomladanskih zastorov in "draperies."
PARKWOOD HOME FURNISHINGS 7110 St. Clair Ave.
Odprto ob večerih
Zakrajsek Funeral Home, Inc.,
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113
Izkušen moški
dobi službo, da bi vodil "greenhouse", gojil cvetlice in vrt na privatnem posestvu na deželi. Dobra plača in zadovoljive de-lovne razmere. — JAMES McCarthy, Newark, Ohio. '

Oblak Mover
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežLa. Obrnite se z vstm zaupanjem na vašega starega znanca
John Oblaka
1146 E. 61 St.
HE 2730
je vse, kar je zahtevanega od vašega časa, da delate v naši cafe-teriji. Izkušnja ni potrebna. Pripravljanje zelenjave in druga dela na razpolago. Damo obede in uniforme.
Vprašajte za Mr. Watts.
the colonnade
Leader Bldg. 524 E. Superior
"hotel statler
Mi imamo stalno delo za DELAVCE V PERI^NICI
MOŠKE IN ŽENSKE
COUNTER ŽENSKO
(Will Trade)
POMIVALCE POSODE
MOŠKE IN ŽENSKE
KUHE IN KUHARICE PASTRY ŽENSKO KUHINJSKE POMOČNICE HOUSEMAN
(Will Trade)
Zglasite se v
Hotel Statler
E. 12th & EUCLID
IŠČE SE
Tool Makers
Die Makers
/
Za sedanjo nujno vojno delo
Zasigurana povojna bodočnost
Dobra plača od ure
Zglasite se pri
The E. F. Hauserman Co.
6800 GRANT AVE.
južni konec E. 55 Thru poulične
ŽENSKE
za nas
Shell Department Strojne operatorice Inšpektorice
in
Shell Trainees
Dnevni ali nočni šift Dobra plača od ure in overtime
LEMPGO PRODUCTS
DUNHAM RD. MAPLE HEIGHTS
BENCH & MACHINE COREMAKERS
Nujno vojno delo Plača od ure in overtime
Buckeye Brass & Mfg. Co.
6410 Hawthorne Ave.
Central Ave. bus do E. 65 St. 1 blok severno
V METE2U
MARIJA KMETOVA Roman
IWIiijlillllMiiHilliliiliiiiii
"In tudi ti. In se bomo obiskovali in na stara leta obujali spomine in še s entimentalni postanemo. Vidim, da smo ljudje pač samo ljudje."
"Zbogom," je dejala Tina. "Zbogom," je odvrnil Pire in počasi in tiho odšel.
Tina je obstala pri vratih in je čutila, kako je ugasnila zadnja iskrica-v pepelu.
Meta se ni malo začudila, ko je bila prejela od Pirca pismo.
"Kaj pa ta?" se je zavzela. "In pismo! Saj sem ga še nedavno srečala. Govorila pa res že dolgo nisva. Včasih je bil prišel počivat k meni, kakor je sam dejal, in skoraj mi je bilo dolgčas po njem. Zanimiv je—in kakor sem se ga bila bala izpočetka radi njegovih nenavadnih izrazov in besed, potem mi je bil všeč. A odkar je pričel zahajati k Tini, seveda, potem ni utegnil več priti k meni. Kaj torej hoče danes?"
Udobno je sedla in odprla pismo. Svojim očem ni verjela, da j je res Aapisano v pismu to, kar I je brala. Pomela si je oči, pogledala bistreje v pismo in je veno-! mer zmajevala z glavo. "To je pa ! vendar—za božjo voljo—to je pa I vendar malo več kot predrzno!" je vzkliknila in se zamislila.
"Ali se le norčuje?" je povzela. "Pa ne. Prav jasno je zapisano : 'In upam, da me razumete in soglašate z menoj. Več ustno.'
"Kako vendar—kaj meni, da nimam druge želje na svetu? In da nisem več vredna kakor toliko? Zdaj, ko je že vse preizkusil in se naveličal vsega in vseh drugih! Glej, glej— to je prav njemu podobno." Sklenila: je roke pod brado in še enkrat v,
"Kako bo z menoj?" je mukoma vprašala Tina.
"Lepo. Andrej te bo še bolj vesel, mati je pri tebi in otrok ti bo v zabavo."
"Ta ubogi otrok, ki prav nič ne mislim nanj, čeprav je tvoj."
"Tako je pač in je tudi to naravno in logično po vsem tem, kar je bilo."
"Vendar je strašno."
"Je — in ni, kakor hočeš. Trda so povelja življenja."
"In neomajna. Kako sem si vse predstavljala, ko sem imela bogastvo v rokah! Zdaj, zdaj ga niti ne vidim. In kako sem bila v nebesih, ko si me ti vzljubil! Zdaj, zdaj se pogovarjam čisto mirno, da se ti poročiš in bom jaz sama tu z Andrejem. Nesramno je to, da vse tako mine v človeku."
"In dobro. A zdaj, Tina, ne boš žalovala, ne se mučila?"
"Zdi se mi, da ne. Saj je vse prišlo samo od sebe."
"Ah, Tina, razumeš zdaj komedijo življenja?"
"Da — komedija je vse skupaj."
Spet sta umolknila in Tini se je zdelo, da je nekje na morju in je vse tiho in prazno krog nje.
"Tina," je dejal Pire, vstal in jo prijel za roko, "morda se takole lepo pri pameti ne bova raz-govarjala^ nikoli več; zdajle ti rečem, da te pozabiti nikdar ne bom mogel. In tudi ti me ne boš pozabila. Pozdravljena!"
"Zadnjikrat?"
"Še pridem, a potem bova že vsak na svoji poti. Tudi ta hip že ni nič več najin."
Tina se ga je oklenila in ga poljubila na čelo.
"Srečno hodi," je dejala tiho.
duhu premislila njegove besede. "Hm," je povzela, "pravzaprav, če premislim do dna—saj bi res utegnilo biti kaj iz tega. Trstu tudi jaz že zdavnaj nisem nič več vdana, večkrat mi je že prišlo na mar, da bi vse prodala in odšla kam drugam. Seveda—v Ameriko ne, kot je to storila Poldi. Ah, Poldi, Poldi—kaj jo je zmotilo!
"Priznati pa moram, da sta bila ona in Mlakar kot nalašč ustvarjena drug za drugega. Mogoče jima je prav lepo. Denarja sta imela oba dovolj. Vem, da je Gornik dal, več kot bi smel za svoje razmere. Čudno, čudno je življenje.
"Pa torej—Pire in jaz!—Kako jasno in ledeno logično piše, kakor bi računal: ena in ena je dve in še dve je štiri in dve in dve je tudi štiri—in tako dalje. Kaj torej ? Če pride, če vpraša— in prišel bo! Zares, ničesar nimam iskati tu—in ničesar pri ljudeh. In on pravi tudi tako. Da —pa Tina! Kako je prišlo spet to ? Piše, da ve, da je zadovoljna. Če le res ni vse skupaj šala in ironija? To bi bil že cinizem! Res, čudila sem se pa že dolgo, da traja njuna ljubezen toliko časa. Saj ni Tina take vrste človek in tudi Pire ne. Morda je pa Andrej izvedel kaj? In bom jaz le plašč za to mešanico? Ali pa je res, kar si šepečejo, da je bodoči otrok Pirčev? In se zato umakne Pire s pozorišča, da bi odvalil sum v sebe? Ne, dragi moj gospod doktor, v take račune ne pojdem! Tako neumno dobra pa spet nisem."
Še se je zagledala v pismo in dejala končno: "Bom videla."
Popoldne je prišel sam Pire.
Meta ga je ironično pogledaila in se nasmehnila, rekoč: "Že dolgo vas ni bilo pri meni. Kaj je novega?"
Pire je sedel in vprašal:
"Pismo ste prejeli?"
"Kaj, radi tega?" se je navidezno začudila Meta.
"Seveda."
Be Well Dressed This Spring
fVear a PORTIS Hat
Manhattan Shirts and Ties
SUPERBA Ties SPORT JACKETS
Easter Outfits for Junior and Youths
RUGBY SUITS	BOYS SUITS with one short
TOPCOATS with matching	. . . one knicker pants
Eton Caps	SUITS
WOOL FELT HATS	with one pair longies
STRIPED SPORT SHIRTS	KAYNEE Shirts - Ties and
SPORT JACKETS	Sox
FRANK BELAJ
M E N' s W E A R
6205 ST. CLAIR AVENUE
Telephone: HE: 9072
"Zakaj nadaljujete svojo neo- j kusno šalo? Mislila sem, da me i poznate bolje in me više cenite." :
"Pa kako? Kaj sem se zmotil v vas? Pa čemu vse uvodne besede! Odkrito mi povejte in odgovorite na pismo."
"Vi kar zapovedujete, gospod doktor.—Povejte rajši, kako je Tini. Kaj še ni?"
"V teh dneh bo. A jaz sem zdaj tu in n.e ondi. Odgovorite."
"Da ste tu in ne ondi? Tu ste, seveda."
"Čemu se izmikate. Meta?"
"Torej je bilo vaše pismo resno?"
"Sami veste, kakšno je bilo."
"Kaj vas je napotilo k takim besedam v pismu? To hočem vedeti na vsak način—in vso resnico—potem vam odgovorim."
"Zakaj ne! Kar izvolite poslušati."
V kratkih in jedrnatih besedah ji je razložil ves položaj in Meta se je čudila, da je bilo vse tako dosledno resnično in naravno in tako otroško preprosto in je dejala:
"Niste zaman jezični dohtar."
Pire se je nasmehnil in mirno povzel:	'
"Torej razumete, da je prišlo vse samo od sebe, da ni tu nika-ke prisiljenosti, nikake žrtve, ni-kakih skrivnosti. In bi bilo škoda, če mi odrečete; živeti morate vi in živeti moram še jaz, kakor je zapisano pred nama še toliko in toliko. Čemu bi si ga ne uredila, kakor najlepše kaže?"
"Vam!" je odvrnila Meta.
"Pa tudi vam! Sodim, da vas prav vidim. Brez ovinkov, tako popolnoma naravno se pii zdi vse to, da se mi skoraj škoda zdi vseh teh besedi. In ker sem že včasih hodil počivat k vam in sem si pri vas zares vedno odpočil—čemu ne bi počivala skupaj?"
"Kakor v grobu, menite?"
"To še pride."
"»Torej živ grob?"
"Nalašč govorite tako. Saj poznam in vam vidim v dušo. Živi grobovi so že zdaj. Zdaj pride ravan. Mir, enakomernost— vse brez valov in vrtincev, brez vsakršnih sentimentalnosti in opojnosti in zaljubljenosti, če hočete."
"Hvala Bogu," je dejala Meta. "že sem se bala, če mi boste začeli razkrivati svojo vročo ljubezen in tako dalje."
"Za take stvari vas pa res previsoko cenim. In mi tudi ni več do tega."
"Tudi meni ne. Že zdavnaj sem otopela za vso to omamljenost. In res, počivat bi tudi jaz hotela. Pravzaprav pa počivam že dolgo."
"Vem. In čemu ne bi počivala skupaj, vas vprašam še enkrat?"
"Čeprav me jezi, da vam moram priznati tole, vendar priznam: pametno je res vse skupaj in nič smešno."
"Torej ste mi zdajle že odgovorili. Hvala vam."
Pri Gornikovih je bilo vse v silnem nemiru in pričakovanju. Andrej ni "Vedel, kaj bi počel; tekal je iz sobe v sobo in neskončno se mu'je smilila Tina, ki je bila v strašnih mukah in bolečinah. Zdravnik je bil že obupal in je dejal Andreju: "To ali ono: ali hočete, da živi gospa—ali otrok. Oba pa ne bosta živa."
"Moj Bog!" je vzkliknil Andrej, "do obeh mi je!"
"A to ne gre in je nemogoče."
Poslali so še po dva^zdravnika. In vsi trije so bili istega mnenja. In rešili so Tini življenje, moško bitje, ki je prišlo na svet, pa je imelo vse zlomljene ude in je koj umrlo. Tudi Tini je le še motno brlela lučka življenja in je bila kakor mrlič; toliko, da so mogli spoznati, da je res še živa, a več dni se ni zavedela in tudi radi nje so bili zdravniki že v težkih skrbeh. In nastopila je huda in dolga bolezen.
(Dalje prihodnjič)
Oglašajte v
Enakopravnosti
NAZNANILO IN ZAHVALA
1872 -1945
V)
Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodni-' kom, prijateljem in znancem, da je Bogu dopadlo poklicati k sebi in da je umrl naš nadvse ljubljeni, dragi nepozabni soprog io dober oče
JOSEPH MARKOVIČ
Blago pokojnik je v Bogu vdan in s sv. zakramenti previden zatisnil svoje trudne oči dne 26. februarja, po dolgi in mučni bolezni. Dočakal je častitljivo starost 72 let. Rojen je bil v Martinje vasi, fara Št. Lovrenc na Dolenjskem, in v Ameriki se je nahajal 40 let.
Pogreb se je vršil po opravljenih cerkvenih pogrebnih obredih v cerkvi sv. Vida dne 1. marca 1945 in položen k večnemu pO' čitku na Calvary pokopališče.
Tem potom si štejemo v dolžnost, da se iskreno zahvalim® vsem onim, ki so nam stali ob strani in bili v tolažbo in pomoč v dneh naše tuge ob izgubi najdražjega soproga in očeta.
Najprvo izrekamo našo globoko zahvalo Rt. Rev. Monsig. B. J* Ponikvarju in duhovščini za opravljene cerkvene pogrebne obrede in molitve ob krsti pred pogrebom, ter za spremstvo iz Zakrajško-vega pogrebnega zavoda v cerkev, in za ganljiv govor v cerkvi.
Našo zahvalo izrekamo vsem, ki so s krasnimi venci cvetja okrasili krsto pokojnika, kar je bil dokaz vaše ljubezni in spoštovanja do pokojnika, nam pa v veliko tolažbo. Zahvalo naj sprejmejo:
Družina Angela Stermole, E. 162 St., Mr. Charles Jereb io Josephine Krašovec, Metropole Cafe, podr. št. 5 SMZ, društvo Lunder Adamič št. 28 SNPJ, društvo Dosluženci, društvo Carnio-la Tent št. 1288 T.M., in Employees The Foote-Burt Co.
Dalje bodi izrečena prisrčna zahvala vsem onim. ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj blage duše pokojnika. Zahvalo izrekamo sledečim:
Mr. Anton Kužnik, Mr. Anton Vidervol, Mr. Frank Jazbec, Mr. John Kosec, Mr. in Mrs. John Milnar, Mary Wolf, Mr. Anton Kastelic, Mr. in Mrs. Medved, Mr.* Jos. Baznik, Mr. Martin Svete, Mr. Frank Koščak in druž., Mr. in Mrs. Frank Kuhar in druž., Mr-Charles Karlinger, Mr. in Mrs. J. Malaga, Mr. John Ježek, Mr. Mrs. Smole, Mr. Frank Panko, Mr. Mike Zavašnik, Mr. J. PizeiH' Mr. Frank Wirant, Mr. Joe Russ, Mrs. K. Klassan, Mr. in Mrs. L. Cimperman, Mr. in Mrs. Steve Lovrinc, Mr. in Mrs. Stermole, Mrs. Jarm, Mr. in Mrs. S. Duche, Mr. Paul Sever, Mrs. Lah, Jo® in Mary Repar, Mr. in Mrs. J. Sray, Mr. in Mrs. Rom, Mr. in Mrs* J. Komin, Mr. in Mrs. Frank Kovačič in družini, Mr. Nick Klasan, Mrs. Rosie Markovič, Mrs. Terezija Kmet, družini Smole, Gla^ Ave., družini Smole, Stanard Ave.
Lepa hvala tudi vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo pri pogrebu, vsem, ki so prišli pokojnika pokropiti, ko je ležal na mrtvaškemu odru, kot tudi vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti na pokopališče.
Hvala Mr. John Tavčarju, tajniku društva Carniola Tent št* 1288 T. M. za tako lep in ganljiv nagrobni govor, kot tudi M*' Nick Klasanu, članu podr. št. 5 SMZ za lep govor ob krsti.
Zahvalo izrekamo članstvu društva Carniola Tent št. 1288 T. M., društva Lunder-Adamič št. 28 SNPJ, samostojnega društva Dosluženci in podr. št. 5 SMZ za krasne vence in udeležbo pogrebu.	*
Prisrčna hvala tudi pogrebnemu zavodu Frank Zakrajšek za vsestransko postrežbo in naklonjenost ter lepo urejen pogreb.
Bodi vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste v tem^ času bili nam na uslugo, ter izkazali svojo pomoč in sočutje na en ali drugi način, izrečena topla zahvala. Ako smo slučajno izpustil^ kako ime, prosimo, da nam oprostite, ter se vam enako lepo zahvaljujemo. Bog vam plačaj!
Preljubij eni in nikdar pozabljeni soprog in dragi oče! Težko nam je pri srcu, ker Tebe ni več med nami. Bog Te je poklical k sebi, in moral si se ločiti od nas. Odšel si k Stvarniku, da prejmes od Njegovih rok plačilo za Tvoja dobra dela in trpljenje na ten»^
svetu. Končana je Tvoja trn jeva pot in Tvojih muk je konec.
Od-
počij se v zasluženemu počitku. Počivaj v miru, blaga duša i*^ uživaj večno veselje. Spomin na Tvoje zlato srce bomo nosili ^ naših srcih dokler se zopet ne snidemo s Teboj nad nebeškim višavam!
ŽALUJOČI OSTALI:	^
Anna Markovič, soproga; Victor sin; Anna Prebil, hc* ter več drugih sorodnikov tukaj in v stari domovini«
Cleveland, Ohio, dne 28. marca 1945.
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEMU JUGOSLOVANSKEMU NARODU
Edina slovenska zlatarska tvrdka na St. Clair Avenue.
% CERNE JEWELRY (O
6412 St Clair Ave.
^ikonočne praznike in obilo piruhov želi
MAX'S CAFE
756 East 200th St.
, max GERL, lastnik
vsem
Hto
sveže
pivo, pristno vino in žganje dobite vedno pri nas.
^^likonoč imamo obširno zalogo ONOčnih košaric, napolnjenih, z ^Vrstnimi lepimi posebnostmi.
UnOR VARIETY

lOc do $1.00 TRGOVINA)
67144^ St.| Ciair Ave.
Vesele 1-1 v
velikonočne praznike želim vsem!
velikonočne praznike žčlim vsem inojim prijateljem
KNIFIC REALTY
John KNIFIC, prodajalec
^40 East 185th Street
iiasproti Muskoka Ave.
VseiYi 7	1—
2a v K \^^klonjenost v preteklosti in se pri-Iv	pri nakupu hiš in zemljišč.
Na domu: KE. 0288
'S HOME BAKERY
^406 St. Clair Avenue

'So
Vesel	,
'lil ijj ^ velikonočne praznike vsem našim ter se priporočamo za v bodoče.
^stregli ,
Domo z najboljšim pecivom.
^^^^onočne praznike, ki naj prineso za-Je k boljši bodočnosti, želimo vsem
®'^jeinalcem in prijateljem!

■Elic hardware
807 EAST 222 ST.
Euclid, Ohi^)
Dolenjski pregovori in reki
• v št. Lovrencu ob Temenici zapisal I. šašelj.
Bog je prilastil človeku pri njegovem ustvarjanju, da najlaže prestane, če spi samo tri ure na dan, kar je pa več, so si ljudje sami dodeljali.
Bolezen prihaja s senenim vozom, odhaja pa po niti. (tudi po rženi bilki).
Če v četrtek zvečer sonce za oblak doli gre, so v nedeljo blatne ceste.
Črešhjevo cvetje in beračeva molitev ne izda dosti (ker se cvetje rado ospe, da je malo sadu, molitev pa je prisiljena).
Ga ni nič škoda, kot ne breje podgane.
Ga vodi, kakor Poljak medveda. (Pregovor je nastal po Poljakih, ki so vodili svoj čas ukročene medvede po deželi, s katerimi so kazali svoje umetnosti v plesih in drugo.)
Govori gosto, kakor bi orehe stresal (je jako zgovoren).
Gre pokoncu, kakor cigan v Zagrebu.
Hodi (leno), kakor bi mu črvi iz nosa kapali.
Hodi (počasi), kakor bi ga Bog pozabil.
Je bogat, da smrdi.
Je kar za pohoditi (uničiti), kakor breja podgana.
Je lump, da se še hudiču gnusi.
Je star, da bi kmalu numere zgrešil.
Je tak, kakor bi muho iz močnika potegnil.
Je tolika kot galeja.
Je trden in zdrav kot žebelj.
Je za vraga strašiti (tako je hudoben).
Jih ljubi (svoje otroke) bolj kakor Bog angele.
Jutri bo tako vreme, da bo vrana zijala (od vročine).
Kadar ajda neenako vzhaja, dobro obrodi.
Kadar je birma, rado dežuje.
Kadar je birma, rado grmi.
Kadar je šenica zrela, je škoda uničevati vrane, ker vzame takrat vsaka vrana po en klas šenice in ga nase v kraj, kjer šenica ne raste, da imajo za sv. ho-stije. Zato pa je ob žetvi šenice videti prav malo vran, ker gredo z doma (nekateri pravijo, da gredo celo v Indijo).
Kako gre, kakor bi hudiman polhe gnal!
, Kakršna je pustna nedelja (glede vremena), taka bo velika nedelja.
Kriči kakor jesihar. (Pregovor je nastal po nekdanjih Ci-čih, ki so vozili v nekdanji Avstriji, pred kakimi 45 in več leti, po vaseh kis v sodih, ali pa so ga nosili konji na hrbtu v lo-dricah, na vsaki strani po eno. Da so pa ljudje vedeli, da so pri-
šli v vas, so kričali: Kupite je-siha, dobrega, hudega).
Kdor veliko pije, ga kmalu zvije.
Laže kot konj.
Letos bom potegnil na jesih (= umrl. Vino potegne na jesih, se skisa, ko se pokvari).
Je dalje videl, kot do konca svojega grunta. (Kmečki človek, ki je malo bolj izobražen, kakor drugi, ker je bil malo več po svetu).
Misliš, da boš visel, kakor kure na trti.
"Morda" se pravi nič vedeti.
Mu streže kot votlemu jajcu.
Nekatere kraje je Bog ustvaril samo za zverino (tako so pusti) , pa so se ljudje usilili vanje.
Neumen, kakor konj, ki stoje crka.
Ni lepšega žita, kakor šenica, ni lepšega imena, kakor je Mica.
Nisem imela toliko dote, da bi prst obvezala.
O božiču se spodobi malo snega, pa malo belega kruha.
O kresu je tako dolg dan: če bi zjutraj kravo vodil, ima zvečer že tele,
O sv. Juriju se ulezi v razbor: če vidiš kaj zelenega po njivi, pusti rasti, če ne vidiš, pa pod-orji.
Pameten mlinar ne pije vode nad kolesom.
Po božiču gre dan gori, sneg doli.
Po sv. Gregorju od vsakega vetra sneg kopni.
Potrpljenje je tista roža, ki je zasajena v božjem vrtu, pa jo nebeški Oče porednim otrokom daje, da jih pokori.
Praznikov se vsaka podklop-na cunja veseli (ker se takrat vse posnaži in opere).
Prepelica poje: "pod podrt, pod podrt" (češ, pode je treba vse podreti, da ne bodo imeli ljudje kam,žita spravljati in jih bodo morali potem puščati na njivah. Potem bodo imele prepelice zmirom dosti hrane po poljih).
Prišel je kakor goba na sonce (začel je hirati pred smrtjo).
Ravna z njo'kakor z zajcem.
Samo tam se dvakrat pove, kjer se bob melje.
Se brani kakor mačka v ža-kelj.
Se drži kot svete Marjete ptič.
Se drži kot Kurent v pratiki.
Se drži, kakor bi Materi božji copate požrl.
Se obira kakor mokra vrana.
Si li imela mreno na očeh, da nisi nič opazila?
Smrdi kot medmašni kozel.
Sušča je bolje (za letino) pest prahu, kakor kepa zlata.
Ta bo pa na sodni dan kožuhe prala (tako dolgo bo živela).
Taka je, da je treba prej popihati prah, kamor sede (toliko je vredna).
Tako laže, da se vse polomi.
Takrat sem hodila jaz še po
repnem strnišču (katerega ni, takrat me še na svetu ni bilo).
Ti komedija pod loncem!
Ti si samo toliko mož, kar te krojač dela (samo po moški obleki).
Toliko moraš dati, da ne bo po parkljih (rokah) smrdelo (ne premalo).
Vsaka šenica (zrno) ima Kri-ščevo podobo (ki se na njej pozna).
Zakaj ne moremo živeti pod vodo
SODOBNA ŽENITNA PONUDBA
Berlinski list "Arbeitsmann" je pred časom objavil naslednjo zanimivo ž e n i t n o ponudbo; "Mlad mož, narodni socialist, 30 let, čisti arijec z veliko prihodnostjo želi skleniti zakon v svr-ho ohranitve rase z idealno mlado devojko, ki bi bila v skladu s sliko nemške žene, kakršno je narisal naš ljubljeni vodja. Imeti mora široka stegna, velike in krepke noge, močan hrbet, energične roke ter dolge lase. Mora nositi perilo iz belega platna in ne sme vporabljati nikakršnih kozmetičnih sredstev. Sličiti mora kolikor se le da mladim Spartankam, ki so bile tudi nordijske rase. Samo ,po sebi se razume, da mora biti 100-odstotna arijka in narodna so-Cialistka. Odgovor na naslov: Karel, uprava lista.

Vesele velikonočne praznike želimo vsem obiskovalcem in prijateljem!
MR. IN MRS. JIM KOTNIK
7004 St. Clair Ave.
•	GOSTILNA
Wmes
Kako občudujemo plavalca, ki vztraja nekoliko trenutkov dalj pod vodo nego drugi ljudje! Toda človekova osebnost, da bi vzdržal pod vodo, je zelo orne- j jena, čeprav prenese ta ali oni: nekoliko trenutkov "podvodne-' ga življenja" več. Človek pač ni; ustvarjen za to življenje. Naše kraljestvo so trdna tla.
Kako pa vzdržijo živali, ki jim je voda domači element? Ali ima n. pr. tjulenj posebno ogroma pljuča? Ni- tako, a šele v najnovejšem času so dognali, kako morejo te živali vzdržati dolgo pod vodo. Svoj kisik nalagajo v krvno barvilo mišic. Namen krvnega barvila je tak, da nabira kisik, tjulnjevo barvilo je tega še posebno zmožno. Kisik, ki se v njem nabere, zadostuje za četrt ure življenja pod vodo če se žival ne giblje. Če se pa giblje, tedaj se kisik hitreje porabi, vendar pa zadostuje še vedno za šest minut. Toliko časa ne zdrži noben človek pod vodo, kvečjemu s posebnimi pripravami.
Vsem klijen+om, prijateljem in znancem
želim
prav vesele in zadovoljne velikonočne praznike ter
obilo piruhov
JOHN L MIHELICH
ODVETNIK
Urad: 300 Engineers Bldg...........MAin 2015
Stanovanje: 1200 Addison Rd..........HE. 1893
DESmilViR!
Pri nas vam vedno postrežemo prvovrstno z dobro pivo, žganjem in vinom. Serviramo tudi okusen prigrizek. Se priporočamo, da nas obiščete.
velikonočna voščila!
Iskrena voščila izrekamo vsem našim \ odjemalcem in prijateljem!
ANTON GRDINA IN SINOVI
velikonočna voščila!
Iskrena voščila izrekamo vsem delničarjem, vložnikom in prijateljem bančnega podjetja!
DIREKTOBIJ SLOVENSKE
THE NORTH AMERICAN BANKE
Vsem Mijentpm,, prijateljem in znancem želi vesele velikonočne praznike
DR. A. F. VICHICK
ZOBOZDRAVNIK 791 East 185th Street '	IVanhoe 2414
KADAR
si želite kozarček pristnega žganja, kozarec pristnega vina ali svežega piva, pridite k nam. Vedno prijazna postrežba in vesela družba.
Okusen prigrizek.
KOPINA'S (&FE
MR. IN MRS. FRANK KOPINA, lastnika
481 East 152nd St., KE. 9899
Prav vesele velikonočne praznike želimo vsem gostom in prijateljem!
DOMINIK TWILIGHT
GARDENS
★
CHAGRIN HARBOR
LAKE SHORE BLVD.
★
VOŠČI
vsem svojim pbse+mkom in prijateljem najlepše velikonočne praznike, da bi skoraj zasijala zarja svobode za zasužnjene narode, ter da bi se naši fantje kmalu zopet povrnili domovi
MR. IN MRS. DOMINIK KRMOVEC
LASTNIKA
Marie's Beauty Parlor
na vogalu E. 69 St. in Si. Clair Ave.
NAŠA POSEBNOST SO PERMANENTS
Priporočamo se cenjenim ženam in dekletom, da obiščejo naš lepotilni parlor, kjer vam bomo nudili prvovrstno postrežbo.
ODPRTO OB VEČERIH Tel.: HE. 6313 ali HE. 0157
Prav vesele velikonočne praznike želim vsem! _f
CHARLES WICK
GASOLINSKA POSTAJA
920 East 185th Street
IVanhoe 9568
Texaco gasolin in najboljše olje za vaš avtomobil. Se priporočam.
Vesele velikonočne praznike želimo vsem!
KOZY BAR
10402 Harvard Ave., Dl. 9808
FRANK CIMPERMAN, lastnik
Rojakom priporočamo našo gostilno v poset.
Serviramo najboljšo pijačo—žganje, pivo in vino ter okusna jedila
Želimo vsem gostom !n prijateljem vesele velikonočne praznike!
I Glasovi iz domovine:
Zapustili so tovarno
Zasneženi belokranjski grički so se svetili v soncu. Od streh je kapalo. Dolgi major Tilen je stal pred hišo in gledal v topli zimski dan. Pogladil je košate brke in se nasmehnil : "Kako lepo je. Toda pred tremi leti je bila na Gorenjskem še huda zima. V vasi nismo smeli. Ranjence smo morali skrivati v hlevih in senikih pri naših kmetih . . ."
Ko nam je pričel pripovedovati svoje doživljaje iz prvih let partizanstva, se mi je dozdevalo, da smo otroci, ki poslušamo zgodbe starega dela. In vendar Tilen ni živel v starih časih in tudi sam kljub košatim, brkam ni star.
Bil je delavec v jeseniški tovarni. Toda po razpadu Jugoslavije je pod Nemci delal samo še 14 dni. Že takrat so gorenjski fantje mrzlično zbirali orožje. Nato so odšli v gozdove.
Vse življenje so dali tovarni, pustili so v njej pol zdravja. Zdaj je zanje mrtva. Zbrali so se v Možaklji. Sedem in dvajset jeseniških delavcev v smrekovih gozdovih nad železarnami. Na posekah rastejo mlade goste smreke. Tam so si ustvarili prenočišče. Daleč pred vhodom v taborišče so natresli popra, da jih ne bi mogli izslediti policijski psi. Hrano so si prenašali največkrat s Koroške ali pa so streljali divjačino.
Gledali so v dolino. Iz delavnic so se valili stebri dima, tulile so sirene, jeseniški plavži so vlivali železo za nemško orožje, da bi z njim ubijali partizane, ubijali rdečearmejce in borce zavezniških narodov. V dolgih tovarniških dvoranah so odmevala kladiva, s truščem so se odpirale žareče peči.
Delavci so se znojili, lasje so se jim lepili, vlivali so jeklo za topove in tanke sovražnika. Včasih kakega delavca ni bilo več na delo. Odšel je k partizanom, drugi pa se je zgrudil pod prusko puško. Zamenjal ga je tujec, priseljen delavec, in življenje v tovarni je teklo naprej, kakor da se ni nič zgodilo, nič spremenilo.
Oni gori v Možaklji pa so se prvič udarili z Nemci. Za dva naša so padli štirje fašistični banditi. Toda 15 je majhno število— premajhno proti nemški diviziji.
Spremenili so mesta. Gozdna, obširna Jelovca je postala njihov dom. Vodil jih je španski borec, jeseniški delavec Gregorčič. Število borcev je naraslo na 70. Niso mirovali. Treba je bilo oborožiti nove borce, ki so prihajali. Orožje je bilo treba iztrgati sovražniku. Zato so zalezovali Nemce, se s tremi puškami spopadli z močno patrolo in marsikateri partizan je padel v tej borbi za orožje.
Porušili so most v Kranjski gori in zažgali onega v Žirovnici^
Zopet so prišli Frici. Šest tisoč jih je navalilo na mali gorenjski bataljon. Predrzni Prusi so korakali po belih gorenjskih cestah, kot na borbene vaje. Ob-sule so jih partizanske krogle.
In zopet so se kot valovi zaganjali hitlerjevci v Jelovico in Možaklje. Naša skupina je bila obkoljena. Gregorčič je pozivaj svoje k vztrajnosti. In vztrajali so, in potem so se prebili. Odslej so bili na stalnih premikih.
To je bilo takrat leta 1941 in 1942. Mrko smo posedali ob ognju. Iz doline smo slišali puha-nje lokomotiv. Vlaki so bili natrpani s hitlerjevci, ki so se prevažali na vzhod in preko italijanskega imperija čez morje, kjer so po puščavskem pesku potiskali Angleže v Nilsko delto. Na španski meji so se bratili z fašisti, gradili so avtomobilsko cesto v Narviku in grozili vsemu svetu.
"Da, to je bilo takrat, daleč je že to. Danes imamo armado. Nemce gonimo z vseh strani in njihov rajh postaja vedno tesnejši. Kmalu se bomo viSeli na Gorenjskem. In zopet bom kovinar, zopet bom delal v tovarni, toda to pot za nas."
Nekdanji kovinski delavec major Tilen, visok, zravnan, živahen, prava gorenjska grča se je poslovil od nas.
Ciril šter.
("Naša vojska" 12. feb., 1945)
Glasovi iz domovine:
Naše junakinje
Bila sva pri njej, pa je ni bilo doma. "V Lokvice je peljala gnoj," naju je napotila njena mati, ki je sedela stara in po-kašljujoča na peči. Preko hriba se je slišalo streljanje. Nekje so borbe. Sneg se je bleščal v jutranjem solncu, ko sva se spuščala po bregu. Po izorani cesti sta kimala črna junca v klanec. Na košu je sedelo dvajsetletno dekletce in prepevalo partizansko pesem.
"Kje je mama?"
"Tam le zadaj gre."
Prihajala je počasi za vozom. črno oblečena je napravila v tisti bleščeči svetlobi globok vtis. S snegom si je umivala roke umazane od dela.
"Ti tovarišica si Radkovič Marija, kajne?"
Žena naju je nezaupno pogledala.
"Da, jaz sem. Kaj pa bi rada?"
"Pomenili bi se kaj o tebi, o tvojem delu za partizane, o tem, kako si bila odlikovana."
Zdaj naju je pogledala še bolj nezaupno.
"Čujta, kdo pa sta pravzaprav? Imata kakšne propustni-ce?"
Pokazala sva izkaznici in nasmejali smo se vsi trije. "Saj vesta ..." se je opravičila.
"Saj je vendar popolnoma pravilno. Človek nikoli ne ve."
Potem je Marija Radkovič pripovedala povest svojega življenja.
Iz Bereče vasi je. Tri otroke ima, mož je odšel pred leti v Ameriko, da zasluži denar in poplača dolgove. Ona se je ubijala doma z otroci, posestvom in skrbmi, toda, odnehala ni. Silno je navezana na zemljo, ki jo je tolikokrat preorala.
Lahe in Nemce sovraži iz dna duše. Za prve partizane je ko-.
pala ponoči krompir na njivi in jim ga nosila. Od prvih časov je delala v odboru in organizirala žene. Danes je tajnica v odboru, članica šolskega odbora, preskrbuje mleko za bolnišnice in zbira hrano.
"Vedno je treba kje "poprijeti."
"O življenju in delu na vasi naj bi kaj povedala?"
"Bereča vas je revna. Včasih so govorili, da je belogardistič-na. Danes jo štejejo med dobre. Delajo in žrtvujejo vsi vaščani, čeprav imajo nekateri sorodnike pri sovražniku. Sprva niso hoteli slišati o nas. Pa sem jih zbrala in na sestankih govorila o naši borbi. Marsikatero mater sem ganila do solz. Z neprestanim prepričevanjem sem uspela. Tega sem najbolj vesela."
"Tako je", je dejala, "delamo za partizane in živimo z njimi. Težave so, posebno z dajatvami. Vas je do kraja izčrpana. Do sedaj smo odrajtali še vse obroke, kako bo v bodoče, ne vem. Toda vsi vemo, dokler bomo jedli mi, bodo jedli tudi partizani. Vemo, da je z njimi novo življenje."
Govori preprosto, toda prepričevalno. Pripoveduje, kako je odbor nabavil sol za vaščane. Klali so, soli pa nikjer nič. Pa se je zbrala vsa vas in so sklenili, da bodo zamenjali na Hrvaškem koruzo za sol. Toda kje' dobiti voz in konje? Voznik nima čevljev. Na vaškem sestanku so se sporazumeli. Prvi je dal krmo za konje, drugi čevlje vozniku, tretji je posodil voz in ko je prišla sol, so bili vsi zadovoljni in so hvalili novo oblast. Videli so, da so nova oblast res oni sami.
V treh letih dela, skrbi in ^r-tev se je Marija Radkovič vzgojila. Govori stvari, o katerih preje ni nikoli govorila. Oblast je zaznala le kot silo, ki jo je terjala za davke, jo rubila in ji pognala moža v Ameriko.
"Zdaj pa je oblast drugačna. Človek lahko diha, vsem daje živeti. Morda se povrne mož."
"Povrne se, prav gotovo se povrne."
Žena se nasmehne v veselem upanju.
"Iti. moram. Danes imamo sestanek zaradi dajatev. Srečno pot tovariša."
In odšla je. Dolgo sva se ozirala za njo, ki je stopala, črna po belem snegu proti domu. •
Si poznal slovensko ženo prej?
Poglej jo danes!
Tugo.
("Slovenski poročevalec/' 3. februarja 194Š.)
V ANTARKTIDI JE BILO NE-KOČ VROČE
Ameriški polarni raziskovalec, admiral Byrd, ki je na svojem povratku v Zed. države, dospel v Valparaiso, je izjavil, da je antarktično ozemlje dvakrat večje od ozemlja Zed. držav. Geološke najdbe v tem ozemlju kažejo, da je tu nekoč vladalo tropsko podnebje. Byrd je na poti iz Antarktide padel in si zlomil rebro.
Vesele velikonočne praznike in obilo piruhov želimo vsem!
Re-Nu Auto Body Co.
Accidents JOHN POZNIK in max želodec, lastnika
WILL HAPPEN
let U5 fuc^eoL
982 EAST 152nd STREET
zraven Post Office na Five Points
Mi vam popravimo fenderje in body na vašemu avtomobilu,
da bo kot nov.
DELO GARANTIRANO — CENE ZMERNE
Naš telefon je GLenville 3830
********************************************************************************


J
.#*YOU CAN PAINT WALLS
CEILINGS WOODWORK
S 7	WITH AN
— — A/ > OIL PAINT
COVCKS /*#HAT^TrNOMOKM ONE^OA T J \ ORDiNApv wAT^ PAINL
NI ZA KRATEK ČAS—FLATLUX je kušena oljnata barva, ki se jo lahko vsak čas P' Rabite jo lahko na skoro vsaki znotranji povrs:0|^ , se tako lepo razvleče. ne stane nič vec vodna barva.
kot obič''"
iter
FLATLUX ne bo povzročil rjo na kovinasti ne bo zvežil ali dvignil les kot to stori tolik® ' barv.
GRDINA HARDWARE
6127 St. Clair Avenue
ENdicott 9559
želimo vesele velikonočne praznike in obilo P vsem odjemalcem in prijateljem.
"DOBITE PRI GRDINOVIH"
Prav vesele velikonočne praznike želim" gostom in prijateljem!
WHITE CITY CAFE
' 623 East 140th SL
GOOD BEEO

m
GOOD TIME CAFE, I*
9413 St. Clair Ave.
JULIA IN JOHN SUSTARŠIC, lastm^®
MAnF.INIIHAR
REAL ESTATE — INSURANCE
NOTARY PUBLIC 630 EAST 222 ST. — IVanhoe 264 ^ 21491 NAUMANN AVE. — iVanhoe^^^igf
Prodaj am zemljišča in hiše, vsakovrstno za in vršim notarska dela.
Vsem mojim klijentom želim vesele * praznike!
Vicki Kmet't
beauty SHOP
5506 Superior Avenue
HEnderson 7202 Vsem posetnioam našega lepotilnega
iskrene velikonočne praznike-
Da bodo vaši lasje vedno lepo urejeni, P našega lepotilnega parloij^
lorj*
ažit«'
Prav vesele velikonočne praznike želijo gostom in prijateljem!
MR. IN MRS. FRANK T
17105 GROVEWOOD AVE*


Slovenska gostilna, kjer boste ved^o
postreženi.	^
Vino—pivo—žganje—dober
KATRINA'S MILLl
6026 ST. CLAIR AVE.
KRASNE KLOBUKE NAREDIMO ^
cOO^ #
v naši trgovini dobite fine nogavice, r halje, spodnje perilo, ročne torbice in drug za žene in dekleta.
Želimo vsem vesele velikonočne P obilo piruhovi

ta*®
Uce



želim.
o vesele velikonočne praznike vsem!
NKK SPELICH
6210 White Avenue

HENDERSON 2116
"Jenim
"""■n	toplo priporočamo našo sa-
^■"leko urejeno mlekarno, kjer dobite naj-
* »kc.
■'Postanititd. Ako še niste naš odje-preje, ker zadovoljni boste kakor Prijazna in točna postrežba Se	je naša posebnost.
JUjemo našim odjemalcem za dosedanjo priporočamo tudi še za naprej.
»eliki
krasno cvetje
°cne praznike si lahko nabavite pri

m
"■s Slapnik Florist "M JI. CUIR AVE.
HEnderson 1126
P° izberp cvetlic v lončkih, šopke in corsages
onočne praznike želimo vsem
"^isinalcem in prijateljem!
BT TV ---
I', pr	CURTAIN RODS
WINDOW SHADE CO.
ST. CLAIR AVENUE
^ ENdicott 3154
Shades and Wall Paper
»hade M
^^ufacturers and Cleaners ®noč/ie praznike želimo vsem!
I'raznike želimo vsem odjemalcem
^ -•« prijateljem!
iomm
IN GROCERIJA
^ St. Clair Avenue
^Enderson 7182 go;
svojo mesenino pri nas.
se priporočamo, da «i
upijo 5,,^;.. ...

J V. ŽUPNIK
O, ZOBOZDRAVNIK
1 St. Clair Avenue
vhod iz 62. ceste
va
kompletno zobozdravniško h L ^§0 potrebujete malo zalitje, izdiranje
:H 'tati	stanujete, vedno vam be
^ Vag Z', ^Upnika ob vsakem času, ki je 1 treba nobenega dogovora poprej.

f4v
^ei
sele
^®likonočne praznike vsem!

Glasovi iz domovine;
"Istega dne sva bila ranjena Tito in jaz!"
Med starimi borci četrte črnogorske brigade, ki s ponosom nosijo spomenico iz 1941. leta, se nahaja tudi Luka Mijatovič, deček 14 let.
Ko je julija meseca 1941 izbruhnila v Črni gori vstaja, je cdšel Luka skupno s svojimi roditelji in sestro Daro v partizane. Luka je junaško vzdržal vse borbe in dolge pohode preko Bje-lašnice, Treskavice in drugih bosanskih planin.
Ko je odšel v četrti ofenzivi iz bolnišnice, kjer je prebolel tifus, so bile najtežje borbe pri Prozo-ru, kjer je, čeprav izčrpan zaradi bolezni, zgrabil ranjenca, ki je zaostal na poti in ga prenesel preko reke, ko so se Nemci bližali. Za to dejanje je dobil Luka pohvalo Vrhovnega štaba.
Med peto ofenzivo je v Sotski njegova brigada bila nadčloveške boje. Kot kurir brigadnega štaba je hodil od bataljona do bataljona in vzdrževal stalno zvezo. "Istega dne sva bila ranjena Tito in jaz," pripoveduje s ponosom ta mladi borec.
V	najtežjem položaju se je prvikrat srečal s Titom. Luka opisuje to srečanje takole:
"Bila je mesečina. Stal sem na poti za zvezo z bataljonom. Prišel je tovariš Tito. Spoznal sem ga, čeprav je bila noč. Nikoli ne bom pozabil tega srečanja. 'Kam je krenila kolona?' je vprašal tovariš Tito. Pokazal sem mu pot. Bil sem utrujen in sestradan. To je bil eden najtežjih dni, toda zame bo ostal v najlepšem spominu."
Septembra 1943 so borci četrte črnogorske proletarske brigade napravili slavno pot od Tuzle do Kolašina, prihiteli so na klic črnogorskega ljudstva po rešitvi, da osvobode domovino. Štiristo mladih proletarcev z Luko je jurišaio mesto Kolašin, gnezdo črnogorske reakcije. Mesto, je bilo osvobojeno, toda boji še niso bili končani. Četniški ban-diti so vedeli, da bodo za vedno izgubili Črno goro, če si ne pridobe zopet Kolašina. Bitka za obrambo mesta je trajala šest dni.
V	bitki za osvoboditev mesta Kolašina so prelili kri sinovi Črne gore, Srbije, Bosne m Dalmacije. V boju je v juriših padel tudi tovariš Jurica Ribar, sii% predsednika AVNOJa Ivana Ri-barja. Zmaga pri Kolašinu je naznanila novo dobo za črnogorsko ljudstvo.
Luka Mijatovič je bil v teh borbah ranjen. Ko so jeseni 1944 korakale naše brigade Rdeči armadi nasproti, je četrta črnogorska brigada ostala sama na odseku Kruševca v bojih s čet-niki. Drugi in tretji bataljon brigade sta bila odrezana. Luka je dobil nalogo, da dobi zvezo. Čeprav bi moral napraviti pot po ovinkih, je presekal pot ter se prebil skozi same četniške položaje. Tako je prišel do bataljona.
Luka MijatSvič je bil odlikovan z redom hrabrosti.
("Naša vojska" 12. feb., 1345)
Glasovi iz domovine:
Za Nemce ni varne poti po naši zemlji
Zasede so postavljene, mina položena. Dvajset borcev Kokrš-kega odreda leži v zaklonih. Skozi visoke snežne žamete smo gazili in se končno spustili v dolino. Železniška proga je bila naš cilj. In sedaj leži pred nami: dva svetla jeklena pasova se zgubljata v daljavo, občutljivi boleči živec nemške vojske. Toda naj ne pozabijo, da teče ta živec skozi našo zemljo.
Dvajset nas je, borci, dva minerja in obveščevalec, dovolj nas je, da zopet ne bo prispel nemški vojaški transport na vzhodnc^fronto. Ležimo v snegu in napeto pričakujemo trenotka, ki smo ga že tolikokrat dočakali: bobnenje prihajajočega vlaka, eksplozija, kričanje ranjenih Nemcev, nekaj se jih l^o znašlo, takrat pa bodo zapele naše strojnice in. puške, mogoče se jih bo nekaj razbežalo po zasneženih gričih, ostali pa bodo mrtvi in uničeno bo orožje. "Ugnali jih bomo," to so misli, ki vsakemu izmed nas roje po glavi.
Akcijo vodi komandir Dušan. S pazljivim očesom ošine progo in ugotovi temno postavo, ki se približuje po tračnicah. Samo železničar je in zopet nekaj minut za njim patrola. Mina je dobro zakrita in vsaka sled je izginila pod snegom, ki še vedno naletava.
Ura je pol treh popoldne, še nekaj minut in vlak bo prišel, tedaj dvigne vodnik glavo:
"Tovariši, ste slišali?" Vsi napno ušesa. In res, zasliši se lahno brnenje in avtomobilska hupa.
"Fantje, derezina je. Pozor!"
Prišla pa ni derezina. Kol; jeklena prikazen je drsel po tračnicah železniški oklopni voz. Vsem je zastal dih. Železniški tank je privozil na .mino, treščilo je, njegov zadnji del je od-skočil in odneslo ga je. Iz lin na sprednjem delu so se vsuli rafali. Odgovorile so naše puške, toda zavedali smo se, da naše orožje močnemu oklopu ne bo kos.
, Vrnili smo se v taborišče in malo grizlo nas je, da se nam je akcija le na pol posrečila. DrugI dan pa nam je obveščevalec prinesel ~ veselo vest:
Železniški promet je ustavljen za 14 ur. V tanku je našel smrt nemški general, višji oficir in več vojakov iz njegovega spremstva. Izbrali so si "najvarnejši način" potovanja iz Ljubljane v Jesenice, toda varnega potovanja po slovenski zemlji za nemške bandite ni.
To smo jim pokazali in zadovoljni smo bili s svojo akcijo.
Kari Zrnec.
("Naša vojska" 12. feb., 1945)
Nedelja In praznik tudi za gospodinjo
*»sck'
awwimsEf	.-.v.
Kupujte vojne bondel
Praznovanje določenih dni, pri nas so to nedelje in prazniki, ki je bilo že od vsega početka uveljavljeno v človeškem redu na zemlji, ima globok smisel in je nujna naravna potreba delovnega ljudstva, človek, ki se dan za dnem trudi in ubija za vsakdanji kruh, mora imeti vmes dan počitka, da si osveži in obnovi svoje duševne in telesne moči in se potem z novo voljo in novim pogumom loti dela. če je to potrebno vsakemu človeku, je tembolj potrebno gospodinji, katero itak vedno oklepa delo brez konca in kraja. Navadno je pa po naših domnevah slika taka, da je gospodinja ob nedeljah in praznikih še bolj zaposlena kakor ob delavnikih. Družinski člani so vsaj zjutraj vsi doma, vsi hočejo sveže perilo, zlikane obleke, opoldne pa boljše kosilo. Ko pride popoldne, pa je gospodinja tako utrujena, da ne more nikamor na izprehod. Pogosto pa jo še popoldne čaka kakšno nujno delo, da mora n. pr. zakrpati delovne obleke za prihodnji dan, pa je nedelja pri kraju in je zvečer bolj utrujena kakor sicer.
Zavedati se je pa treba, da mora imeti tudi gospodinja de-lopust, če hoče zdržati. Zato si naj sama uredi med tednom delo tako, da bo ob nedeljah in praznikih čim bolj prosta. Temeljito čiščenje stanovanja se itak napravi že v soboto ali še bolje, v petek, potem v nedeljo ni treba tako obširnega pospravljanja in še pri tem lahko sodelujejo vsi družinski člani.
—	Mnoge gospodinje popolnoma zanemarijo svoje stanovanje, ravno pred večjimi prazniki pa jih popade prava besnost za čiščenje, da garajo vse dni in potem prežive vse praznike stokajoč od utrujenosti. Kdor sproti snaži in čisti, nima potem pred prazniki toliko dela, da bi ga ne mogel zmagovati.
Poglavje zase je tudi nedeljsko in praznično kosilo. Jasno ! je, da si želi družina ob takih ! dneh kaj boljšega na mizo, če razmere količkaj dopuščajo. I Vseeno pa se lahko gospodinja I precej razbremeni, če že prejš-; nji dan pripravi to ali ono za nedeljsko kosilo, n. pr. močnato jed, govejo juho, solate, mrzlo pečenko itd. V nedeljo potem samo pripravi riž ali kako krompirjevo prikuho, v k u h a govejo juho, speče pečenko in kosilo je kar hitro opravljeno.
—	Prav na isti način bi morala odpraviti večerjo. Tudi s pomivanjem posode bi se gospodinja in tudi gospodinjska pomočnica v nedeljo ne smela po nepotrebnem mučiti. Zadostuje, če osnaži pribor, ki bi drugače zarjavel, in pa štedilnik, da je tudi v nedeljo v kuhinji lepo. Če si bo gospodinja znala tako urediti delo, bo vsaj en dan v tednu razbremenjena in bg tudi deležna veselega delopusta.
OGLAŠAJTE V-
Iskrena velikonočna voščila in mnogo pirhov želi vsem
'ENAKOPRAVNOSTI"
Vesele velikonočne praznike želimo vsem prijateljem in
znancem!
We.senc
ž	/A II W/r lUlir imič mi)
" ©KlClr; ,
auf(Litnchcs

MR. & MRS. FRANK YAKOS
669 East 159th Street
Vedno postrežemo z svežim pivom, dobrim vinom in pristnim žganjem. Okusen prigrizek,
August Kollander
v slov. Narodnem Domu
6419 St. Clair Avenue
Cleveland, Ohio
KOLLANDER izpolnjuje prošnje za državljanske papir j^, prodaj a denarne nakaznice (MONEY ORDERS) in opravlja notarske posle.
Vsem pevcem, staršem in kulturnim delavcem ter mojim odjemalcem želim veselo velikonoč!
»SEME'S (AFE«
6507 St. Clair Ave.
LOUIS SEME, lastnik
ANTON PRIMC
985 ADDISON ROAD HEnderson 0160 Grocerija
Vesele velikonočne .praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljem!
LOCKER FOOD STORE & CAFE
1425 East 55th Street
HEnderson 6058
Vesele velikonočne praznike želimo vsem našim odjemalcem in prijateljem!
Pri nas dobite dobro pivo, vino in prvovrstno grocerijo.
Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljem!
KMISH DEPARTMENT STORE
MOCNA TRGOVINA — 7010 ST. CLAIR AVE.
BILL'S SHOE STORE
7008 ST. CLAIR AVENUE
Obuvalo za vso družino Se priporočamo tudi za v bodoče.
PETER KEKIC
6622 ST. CLAIR AVENUE Gostilna
Vesele velikonočne praznike želimo vsem našim odjemalcem in prijateljem:
Pri nas dobite vedno dobro vino, pivo in žganje. ■ Se priporočamo za obisk.
Vesele velikonočne praznike
želijo vsem ter se toplo priporočajo za naklonjenost
CEVUARJI
FRANK DACAR
17308 Grovewood Avenue
FRANK MARZLIKAR
16131 St. Clair Avenue
AMERICAN SHOE REPAIR
D. Modica 642 East 185th Street
MICHAEL UREK
18509 St. Clair Avenue
FRANK ZAUBI
17436 St. Clair Avenue
MATH ZABUKOVEC
16817 Waterloo Road
TONY ZUPANČIČ
524 East 152nd Street
MAX PERLMUTTER
755 East 152nd Street
Vesele velikonočne praznike in obilo pii'uhov želimo vsem prijateljem in znancem!
MR. & MRS. FRANK CERKVENIK
Gostilna 4502 ST. CLAIR AVENUE
eonur
Draught
9ieal
i aridSandwches^
v naši gostilni vedno postrežemo gostom vljudno in prijazno z okusnim prigrizkom in najboljšo pijačo.
ADDISON FURNITURE
7210 St. Clair Avenue
HEnderson 3417
Trgovina z naj modernejšim pohištvom. Pri nas dobite vedno dobro blago po nizki ceni. — Se priporočamo za obisk.
Prav vesele velikonočne praznike želimo vsem!
ANTON IN ANČKA LUZAR
6723 ST. CLAIR AVENUE Gostilna
Pri nas dobite vse vrste dobro žganje, pivo in vino in okusen prigrizek. Ob priliki se oglasite pri nas.
Prav vesele velikonočne praznike želimo vsem!
FRANK KLEMENČIČ
1051 ADDISON ROAD
HEnderson 7757
Barvar' in dekorator
Zahvaljujem se za dosedanjo naklonjenost ter se priporočam tudi za v bodoče.
Vesele velikonočne praznike želimo vsem obiskovalcem in prijateljeml
Koliko barv razločujemo?
človeško oko lahko razloči dva milijona barv in barvnih odtenkov.
To je razvidno iz poročila "barvnega sveta" na zadnjem zborovanju Ameriške fizikalne družbe. Ta barvni svet sestoji iz 74 zastopnikov 11 znanstvenih industrijskih org)anizacij, ki se zanimajo za standardizacijo barv in barvnih odtenkov. Doslej so vpisali v sezname 7044 barv in jodtenkov, na razpolago pa je samo 3400 besed, ki lahko označijo te barve. Ma-lokatero jezikovno področje je tako nebogljeno, kakor tisto, ki naj bi označilo barve.
Nekdo gre v manufakturno trgovino in bi rad rdeče blago za prevleko zofe. ^'Blago naj bo res rdeče, temno rdeče, podobno temno rdečim nageljnom, zelenega odtenka pa ne sme biti v njem—" tako poskuša opisati svojo željo, a šele če mu predložijo dvajset ali trideset vzorcev, lahko določi, kar išče. So razpredelnice barv, ki označujejo poedine barve v njihovih ravnih stopnjah od svetlega do temnega in vsak odtenek s posebno številko. Kot prvi je takšno barvno lestvico ustvaril menda Wilhelm Ostwald. Tako se dado označevati barve s številkami in vmesnimi številkami toda besed za poedine odtenke v jeziku skoraj ni.
Kjer pa je treba barve imenovati, tam besede pač nastajajo. Kafri nimajo nobene besede za rdečo, zeleno, modro, vijoličasto in druge barve. Vse označujejo z isto besedo, ki pomeni "pisano." Toda rjave barve poedinih krav, od katerih Kafri žive, so za razlikovanje teh živali zelo važne, tako da je to ljudstvo ustvarilo kar 31 izrazov za te barve. Domovina Kafrov vidi rjavo ali sivo zeleno ali zeleno rjavo, s težavo bi spravil sku"^aj deset belied, ki bi označile njene barve. Kafri pa so za te barve ustvarili 500 do 800 besed in sestavljenk.
Strokovnjak vidi pač več barv in barvnih odtenkov nego ne-strakavnjak. — Slikarji se med seboj sporazumejo z eno besedo in vedo, kaj mislijo. — Našemu barvnemu čutu in-spoznavanju barv pa so postavljene meje. Te meje tiče deloma v ustrojstvu oči in možganov ter so tako nespremenljive, deloma pa se dado razširiti z vajo in opazovanjem.
Človek in brzina
Brzine motornih vozil so v večini dežel urejene ter znašajo od 15 do 50 km v obljudenih krajih. Opazovalci vozil pa brzino drvečega avtomobila kaj radi precenjujejo, kakor vemo to iz izpovedi prič p r i razpravah zavoljo prometnih nezgod. Zakaj jo precenjujejo?
Človek pač nima izrazitega čuta za brzino, kakor n. pr. za okuse in barve. Brzino ceni z upoštevanjem mnogih drugih či-niteljev in se zavoljo tega rad ! zmoti. Vprašanje brzine je člo-I veku sploh vedno delalo neke j težave. V prvih časih železnice I so izjavljale ugledne avtoritete, i da je ta novi izum grozoten, kajti človek njegovih hitrosti ne bo nikoli prenesel. Že sam pogled na drveči vlak od zunaj baje zadostuje, da človek znori. Toda vrzine vlakov smo se dobro navadili in tudi še dosti večjih brzin. Človek, ki se vozi z avtomobilom v divjem diru po dobri cesti, brzine sploh ne čuti. Tu je v ostalem vzrok, da vozijo mnogi vozači hitreje, nego bi ustrezalo njihovi vozaški sposobnosti. Enostavno ne morejo več presoditi, kako hitro vozijo.
Nekoliko primerjave z vetrom. Če hočemo nekaj označit? kot posebno hitro, pravimo, da je hitro kakor veter. Nu, če bi naša motorna vozila ne bila hitrejša nego veter, bi bilo žalostno. Osma vetrovna stopnja je že nekaj hudega, a vendar pomeni samo hitrost 60 km na uro. če govorimo o orkanu in orkanski brzini, se niti ne zavedamo, da gre v bistvu "samo" za brzino 140 km — brzina dirkalnih avtov pa se bliža že hitrosti 500 km na uro in brzina letal celo hitrosti 800 km! Brzina človeških vozil se bliža torej že brzini zvoka, ki znaša 1,-198.8, km na uro.
Pomote glede prave brzine izvirajo pred vsem od tega, da so videti brzine v raznih zornih kotih in raznih oddaljenostih različne, čeprav bi bile enake. Pazimo se torej ocen o prehitrih vožnjah, če jih nismo ugotovili z uro v roki. Ocenjevanje na oko je skoraj vedno netočno.
Sac^
mMORETHANBEFeREj
——\/-
Spomenik velike ljubezni
Pred nekoliko leti so poročali iz Agre v Indiji, da kaže slavna zgradba, znana pod imenom Tadž Mahal, velike razpoke in da potrebuje nujno temeljitega popravila. Takrat so storili tudi takoj potrebne korake, da bi odpravili škodo, ki jo je zahteval stoletni čas. Izkazalo se je
pa, da so poškodbe večje, nego so prvotno menili. Potem je bil še potres, ki je razpoke v kopu-lah Tadža Mahala razširil.
Tista popravila so bila vseka-ko tako skromna, da so morali nasloviti pravi svarilni poziv na indijsko javnost. Če bi vojna in drugi dogodki človeštva tako ne zaposlovali, bi se gotovo ves svet zanimal za bližnji konec slavne zgradbe. Tako pa bo moralo vse opraviti nekoliko bogatih Indijcev in prvovrstnih gradbenikov, da se bo Tadž Mahal kolikor mogoče uspešno popravil.
Tadž Mahal je najkrasnejša grobnica, kar so jih ljudje postavili ljudem. Seči moramo tri sto let nazaj, da zvemo za zgodbo njegovega nastanka. Takrat je vladal na ozemlju Agre šah Džehan. Vladar je imel več žen, ena mu je bila seveda najljubša, a ko je ta nenadno umrla, mu je bilo tako hudo, da je odredil, naj bi postavili iz najlepšega belega in barvanega marmorja grobnico, ki bo stoletja znamenje njegove ljubezni. Ta grobnica je s svojimi kupolami dosegla višino 75 m. Gradili so jo od 1. 1629 do 1648 najboljši tedanji muslimanski stavbeniki.
Še danes vpliva ta stavba na gledalca kot prava pravljica. V mesečini svetle indijske noči je kakor izrez iz čudovite slike, izrez iz sanj. Bila bi vsekako velika škoda, če bi morala zavoljo neugodnih časov danes ali jutri propasti.
V	štetju časa smo za šest let nazaj
Pomota rimskega meniha iz 6.
stoletja in njene posledice
Neka nizozemska znanstvena družba ponavlja že dolgo in vsako leto vsaj enkrat trditev, da smo v našem časovnem štetju po pomoti za šest let nazaj. Ta ugotovitev temelji na neki domnevni pomoti, ki se je primerila v 6. stoletju rimskemu menihu Eksiguu Dioniziju.
Ko je ta menih živel, so v večini evropskih dežel šteli leta po letih, ki so prešla od ustanovitve Rima in ne od Kristusovega rojstva. Ko je Dionizij računal neke koledarske podatke, so pisali 1. 1286 po ustanovitvi Rima. Tedaj je menih izračunal, da se je Kristus rodil 753 let po tej ustanovitvi in tako je postalo 1. 754 po ustanovitvi 1. leto po Kristusovem rojstvu.
V	1. 1286, po ustanovitvi Rima so bili tedaj ljudje, kakor je izvajal menih Dionizij, v 1. 533 po Kristusu.
Ta račun pa je po trditvi nizozemskih učenjakov napačen, kajti Kristus se ni rodil v 1. 753 po ustanovitvi Rima, temveč že 1. 747. Eksiguus se je zmotil tedaj za šest let.
Ako hočete dobro velikonočno kosilo, pridite k nam po fine prekajene šunke. Vedno prvovrstno sveže meso.
Zlate's Meat Market
662 EAST 140+h STREET
Mulberry 9160
Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljem!


Vesele velikonočne praznike in obilo piruhov želimo vsem našim odjemalcem, prijateljem in znancem!
MANDEL HARDWARE COMPANY
15704 WATERLOO ROAD	'	IVANHOE 6632
Polna zaloga barve za zunaj in znotraj. Umetna gnojila. Travno seme, vrtno orodje. Velika izbera gramofonskih plošč—slovenske—hrvatske—ameriške, kakor tudi v vseh drugih jezikih.
GRDINA SHOPPE
fill! St Clair Avenue
HEnderson 6800
Bridal Specialties Bride and Bridesmaid Gowns
VEILS INDIVIDUALLY DRAPED
Graduation ^ Communion
Complete Line of Accessories
Vesele velikonočne praznike želimo vsem in prijateljem!
odj«^
ANION KOROŠEC
BONDED WINERY
6629 St. Clair Avenue
ENdicott 2233
Se priporočamo, da si nabavite za P' vino pri nas.
Vesele velikonočne praznike želimo vsem in prijateljem!
A.BROFMAN
department štor® g,;' Blago je vedno najboljše kakovosti, postrežba uljudna.
6806 St. Clair Avenu«^^
Modna trgovina z moško in žensko Vesele velikonočne praznike ssn
Prav vesele velikonočne praznik®
EMERY & LOUISE K#
NIGHT CLUB LIKER
J 12
Pivo v zabojih — Odprto do
961 Addison Road
ENdicott 9193
the
Standard and other Beers by
........
BACH'S BAKER*
"Where Quality Counts
7108 St. Clair Avenue
ENdicott 4770 A. A. BACH AND
■J
/
f in
Se zahvaljujemo za vašo naklonjeno čamo za obisk v bodo 6-
Želimo vesele velikonočne
MR. & MRS. ANTON
965 ADDISON ROAD
HEnderson 4893 žganje — pivo —

Vesele velikonočne praznike želimo in prijateljem!